Vočenta Izdaja. 4». fievmo. v UttMjnu i moto. 10. ftctniMn ino. Cena IO ifMijev. nnueto. .Slovenski Narod* vclja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman: cclo leto......K 24— ćelo leto......K 22 — pol leta ........ 12-— pol leta........11'— četrt leta........6'— četrt leta . ....... 550 na mcsec......, 2*— na mesec.....• • • 1*80 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo c Esaflova nlica *L 5, (v pritličju levo), telefon ftt 34. Uaaja fiak *aa svcter t»¥t—il »***1J« trn prmlfc« Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin.t za dvakrit po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Lpravništvu naj se pošiljajo aaročnine, reklamacije, inserati itd, to je administrativne stvafi. -------------- Poubmm itevUka valja 10 wtear|«v. -------------- t\B pismena naručila brez istodobne vposJatve naročninc se ne ozlra. Narotfaa tiskaru telafon it ti. .Slovenski Narod" velja po pošti: zm Avstro-Ogrsko; za Nemđjo: cefo leto.......K 25- cdo i€to.......K 28*— pol leta........13- ., . J Četrt leta......., 6 50 , za Ameriko m vse druge dežele: na mesec* .' *".*.. . 2*30 ! ćelo leto.......K 30—* Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravalstvo: taaflova mlica at 5, (spodaj, dvorišće Jcvo), taltlaa it *• UsaKemu suole. Odkar je stopil deželnosodni predsednik pl. Levičnik v pokoj, se je pričela živahna razprav;i o začetku, razvoju in redanjem stanju sloven-ske^ra uradovaiija pri sodiščih. C>sebu iii kariera g1. pl. Lov ični ka je tuđi v istini v tako tesni zvezi s slovenskim uradovanjern, da je ta razprava povsem aktualna. Kor ]>a ima značaj histerične retrospekcije, mora biti resnična in pravična tor prosta osobnih čuvstev. V tem oziru se nam pa ne dozdova članek priobeen pod /gornjim zaglavjem v št. 43*J od so-bote 3. decembra t. 1. dovolj objekti-ven. V njem sili osebno čuvstvovanje proti odstopivsemu gospodu pred-sedniku preveč v ospredje in je po-treben popravka tuđi že zaradi tepra, ker naravnost vali zasluge za slov. uradovanje na osebo njegovegii pred-nika pokojnega dr. pl. Kočevarja, to ]>a po krivici. Naslednje vrstice naj razmotrivajo to vprašanje popolno-ma objektivno ne na ljubo, ne na kvar v njih imenovanim osebam. l>o ministra Pražaka je bila slovenska bese tla v sodnih spisih dopu-ščena le v silno oinejeni meri in po-služevali so se je po večjem samo sodniki - prijatelji slov. uradovaiija. Sele s Pražakom se je stvar >preme-nila. Njegovi dobri nameni so pa za-deli na silen odpor. Temu se pa tuđi ni čuditi. Pražak je bil v justičnom ministrstvu obilan od starih nemškili birokratov n. pr. Sackeiu (iiuliani itd. v Gradcu je zai>ovedoval višje-sodnemu okrožju Waser, — vsem .ie inrzela slovenska beseda in prizade-vanje za slovensko uradovanje. Pražak si je bil svest, da ga ne informira njegovo u radništvo dovolj objektivno bodisi glede personalij, bodisi glede ]K>treb slovenskoga uradovaiija 7>ri sodiščih po Slovenskom. Zi« želei si je v ministrstvo Slovenca, > kate-rim bi se posveto val pred svojinu u k repi v slovenskih zađe vab. Izbiro osobe pa ni naročit svojim podložnim instancam, ka kor je to sicer običajno, ker jim ni zaupal, osebo to marveč določile politične* ose)>e in le-te so predlagalo okrajnega sodnika v Ptu-ju Levienika. Z njegovim vstopom v ministrstvo se je pričelo slovensko uradovanje, rekli bi, pri pravom koncu. Naredb, slovenskomu urado- vanju prijaznih, bilo je že od prej mnogo, a ni bilo oseb, da bi jih mogle ali hotele izvrševati. Pražak je tort j posvetil poglavitno skrb personali-jem in k<> se je s primeinimi imeno-vanji pokazal ^rospodarja v svojom ministrstvu, bila so tla pripravljena, katera je vgladil še s primernimi na-redbami. Slovensko uradovanje se je začelo bujno razvijati in njegovi do-sedanji zatiralci so morali priznati, da ne na škodo pravosodja. In tu smo videli Levičnika n^ dolu in miuistor Pražak bi si ne bil nikdar stekel za-slug za slovensko uradovanje, kakor jih ima, če bi ne bil ime! tako zanosi ji vepra in slovenski stvari vdanegra svetovalea Levičnika. Če torej pisce zgoraj omenjenega članka pravi, da vse delovanje Levičuikovo v prilog slovenskoga uradovanja v ministrstvu je ohstalo v tem, da je »po prod-sedniku dr. Kočovarju do pičice iz- , gotovljone tiskovino in njim dodano poročilo ministru Pražaku predolžil v podpis,« — je to po tvora izvirajo-ča ali iz osebuega razmerja do odsto-]>ivšega, predsednika ali iz popolnejra nepoznanja razmer. Stvar glede ti-skovin je marveč sledeča. Za olajša-nje uradovanja s-o tiskovine i>otrob-ne, to sta ^previdela tuđi Pražak in Levičnik. Da se odjiomore pi*\*i potrebi, se je obrnil Levičnik zanpno — danes, lnhko govorimo očito — do svojih prijateljev v Ptuj, da prirodi-jo nekoliko tisknvin za uajveč.jo po-tre-ho. V Ptuj u m) dr. I'erjančič. jjo-kojni dr. Gregorič in sedanji deželni šolski nadzornik Huhad, le-ta v k?>n-trolo jezikovne pravilnosti, priredili prvo tiskovino, ka toro so šle v ti.sek in so je njih poraba |>ri st>diščih za-povedala. Pri močno so razširjaj^čem slovenskom uradovanju pa te tiskovine nišo zado^čale, tr^lui je bilo popolnih tisknvin za o-stopanje in sostavo l°-teh je nsiroi-ilo ministrstva dr. Kočrvarju, todaj ^e pod predsed niku tležolurga sodiščri-jatelji slovenskoga u radovanja v Nove ni niestn in so prirrdili, da i,os])o-šijo dobro stvar, vse potrebno kazen-ske tiskovine in tu naj tt%m todanji državnopravdniški suhstitut «ir. For- jančič , leta Is8<> preineščen v Ljub-ljano, to zbirko prinese 1 dr. Kočevar-ju tor ga prosi 1, da bi blagovolil ohrazoe sprejeti, i>regledati, po potrebi popraviti tor v olajsavo njemu od minislrstva dane naloge \ j»orabiti, jih je ilv. Kočevar sicer sprejel, to \'sak< nm svoje« od o. decembra, katoro naj kažejo, s koliko naklonjenost jo je dr. Kočevar pospe^c-val slovensko nraclovanje. Z marsikaiorimi tožavami in trtba je bilo urgone iz ministrstvii, so vendar prišlo tiskovine na Dunaj in se tiskalo v državni tiskarni. Raz-pečavalo jih je višje sodisče v Gradcu in to je otežilo njih naročanje, ker > v Gradcu nišo radi videli teh tisko-viii in tistih, ki so jih pridno naroč«-li. Kazenski obrazei so bili popf>lno-ma taki, kakor so bili prirejeni v Novom mestu, — samo nekoliko jih je bilo izločenih, ker je dr. Kočevar pogodil, da se tičejo notranjega t. j. uomškega. uradnega jezika. Levičnika je odločujoče uenisko uraoništvo v ministrstvu črtilo zaradi njegovetra sloveusko uradovanje pospešujočega delovanja bi ko je Pražak padel, tuđi njemu i»i bilo riolgo obstanka tam. Hoteli so se ga iznehiti in so namig-nili predvodniku dr. Koeevarju, tla ga predlairn za viŠjosodnega svetni-ka v Ljubljjiiii. Dr. Kočevar se ga ie )>h branil in morali so nm obljubiti odlikovanje, katero je tuđi prejel, da je uavsezHdii.it' vendar Levičnika predlagal. Tu pa mine Levicnikovo delovanje v prilog slovenskomu ura-r!ovanju. Sfveda pod predvodnikom dr. Kočevarjeui ni nio.*i^i bogvedi kaj storiti, u on je postal na izraženo željo in pritisk vseh Kranjskih slovenskih državnih po^lancev Koče var je v mtslcdnik in kiikor preds^Inik ni i:> lK>lnil nad, ki so jih gojili njegovi priporočrv«!«*! |>o>lam*i in narod v ol)čo. /al nam je, isi-u teli vrstic hu premalo in prepovršuo znane. Večkrat omonjeni članek »Vsa-koniu svojem nas pa .>i!i, . Slovenski pravnik i, ki so spoznali veliko potrebo pravne terminologije in zaali to spoznunje obuditi tuđi pri ministrstvu, so obrnili pozornost ministrstva na dr. Bahnika, kakor za t<> najsposobnojŠo fxs^l>o in so izrecuo ]K>iifIarjali, da se niinistr-stvo ne sme dati vgnati od dr. Koče-varja, ki bi vtegnil reci, da je dr. Bćibnik »unentbehrlieh«'. Koč<*\arju je o>tala stvar skrbno prikrita in do-šel mu je zgolj ukaz, ki je ukrenil 6inesečni dopust za dr. Babnika. Predsetlnik dr. Kočevar pač ni bil nikdar naklonjen slovenskemu uradovanju, še tišti čas ne, ko je bilo en vogue. Zavirati se ga na kričeči način ni upal, posj>eseval ga pit gotovo ni, če abstrahiramo chI obrazeev, ki so mu bili na roče ni. Xaj nain bo tu dovoljena Še ona reminiscenca v lcsrakterisiiko. Bilo je proti koncu 80tih let. Ljubljanski pravnik i j>od vodstvom predsednika dr. Koče var ja, Xemci in Slovenci, so napravili izlet v Kamnik, tam so imeli skupen obed in pri tem je izra-zil v ol>širni napitnici dr. Koče\ar, katereinu se je tupila srce, vidoč so obdanega od tako številnoga prav-ništva, svojo srčno željo, kako bi lulo lojio, če bi se kranjski pravniki združili — in eiiu m Juristenveroin. To se pač ni zgodilo, a ni pak kmalo potom se je ustanovilo društvo ^Pravnik«, — u prtnlse^lnik KcnVvar ni postal njega član. Poleg dr. Koč>-varja slavi člankar ban»na \Viukler-ja, kakor izrtdno za^lulnega možu za slovensko uradovanje. češ, «la je skrbel za naraščaj slovenskih s*»diii-kov, za njih temeljito pravnisko vzgo-jo in za pravilon zunanji nastop. Baron \Vinkler ima gotovo zii- sluge za slovensko urailovanje, a to v politični upravi. Teh zaslug mu im- čemo ne kratiti, ne jih povziligovati, - nam so premalo znane, — a kako !>i i inči poliiu-iii predsednik baron \Vinkler zashigo za naraščaj sloven* skih vodnikov itd., nam ni jasno. A v poro nam sili zopot reininiseenca, katera je pa tako žalostna, da nas še danes srce boli, če se je spominjamo; in pri dotičnem \]»rašanjn, eminentne važnosti za slovensko uradovanje, ste* sodelovala kakor poglavitni ot»ebi dr. Kočevar in baron Winkler. Bilo je okoli 189(). lota, ko so bi* Je razrnere v pravosodju pod ministrom grofom Schonbornom za nas šc prečej ugfKlne. Six>ziiala &* je v ministrstvu kričec'a neprilika iu za nas naraviH^st kričeča krivica, da zemljiške »knjige« v ožjeiu jtomenu, obrazei iu tiskovine so v področju višjak samo Oberlaibach, ne Krško, ampak Mimo Gurkfeld in notor, kar je tipkanoga, vse samo neniško. Ce se spc^ljubi kakemu nem^ko-nacijonalnemu okrajnemu sodnikii, — ta kili imamo čeda 1 je več — v Po-stojni zavrniti prošnjo za kak zemlje-knjižni vpis v zemljiški knjigri k. o. Postojna s pripombn, da lake knjige ni, ti ne pomrga nobeno sredstvo; za-]>rositi bi bil moral vpis v knjigi kaU obč. Adelsberg. Ta neprilika in krivica, ki je bila že tolikrat tuđi na razpravi v de-želnoni zboru Kranjskom, se je spo* znala tuđi v miniMrstvu in zaukaza« h» so jo namestništvu v Gradcu iu do-žoluima vladama v Ljubljani in Ce-loveu, da vjx>šljt'jo pravilni s*eznaui slovenskih imenv^eh katastralnih ob« čin svojega podrooja. Graško namest-ništvo je takoj ukaz izpolnilo, koro-ško deželno prodsed>tvo je imehi najproj kratek boj s koroškim dežel-nim odlK>roin, a je vendar zahtevani imenik kmalo vposlalo; manjkalo jo samo onoga od deželnt* vlade kranjske. Toga ni bilo dobiti vkljub mnogim urgencam od inini*tr*tva samoga. Kaj jo bii vzrok .* Bar. \Yinkler je mislil stvar jnisebuo dobro napraviti, — kakor bi bila imena kata-stralnih obiin na Kranjskem, uianj zanosi jiva, kakor na Štajerskom i u Koroškcin, — skliče oukoto in pokliče v to, kar ni nič čudno, tuđi dež. LISTEK. Spotomn. Napisal Andrej S o b o t a. »Fani!« Vrtojba je zaklieal natakarici, ki je >tala pri mizi, okrog in c.krog za*€»deni z dragrmei, in govorila in poslušala in se smejala, da nikoli tega. »Fani!« »Precej,« je zaklicala Fani, a se ni niti ozrla pri tem in tuđi k naši mizi je še ni bilo takoj. Kh, dragon-sko uniforme so bile tako čedne in dragonci fantje, da bi jih gledal z jadostjo tuđi vsak drug, ne samo na-lakarica Fani. Ko je slednjič prišla k nam, se je smehljala še vso pot, a pač ne nam, temveč tištim pisanin# fantom in tištim razposajonim beso-d;un. In sele, ko je zagledala naše obraze tik pred soboj, se je spomnila na nas, poteze na obrazu so se zdrz-nile in rekla jo Vrtojbi. kakor otro-kn, ki sitnari za prazen nič. »Prosim, grosi>od Vrtojba?« »A tako danes,« je odvrnil ta in nabral obraz v važne, kisloresne poteze, »nocoj nas blago vol i gospodična Fani čisto bagatelizirati, kakor da nas ni tukaj. No, se voda dragouci, —. to to jx>sebna reč.« »A jutri že odjašejo. Fani ka, spomni se tega in spokori se, doklor jo Še čas,<- jo rokel dinrnist Korcnt, »drngače ne dobiš odveze in potom bomo mi dannadan samo kartali in ti bos dremala zraven od dolgoga ča- »Družina, potolažoni! Saj mislim zmorom na vas. Tju se smojem, a sem mislim. So četrt, gospod Vrtojba? Iu vam, gosjHul Kortut, tudif'c Prinesla nam je vina in obstnla za nekaj časa pri naši mizi; Vrtojba j«* bil zaros nevoljen, da se toliko drži dragonskoga omizja, :>ilil jo je, nnj sede in ji ]K>nujal stol. Pri tem je glo-dal rosno in si popravi jal ščipalnik neprenehoma. Nakrat se mu je za-smojala Fani na ves glas. »CV bi bila jaz vaša žena, gospod Vrtojba, bi vi dali najbrže napraviti taka pisana okna, da bi šc na cesto ne mogla pogledati. To bi bilo zares ža-lostno.« Od dragonske miže so jo klicali; odhitela je tja in ni je bilo več i»a-zaj. Vrtojba se je držal dolgročasno; bil je zares zaljubljen v Fani in vsled tega ni bil za kratkočnsno družbo. Korent, ta se ni brigal za take reei in ni maral rosnih obrazov. »Do smrti se prismeješ,« je dejal časih, »a po-tem boš i mol tako spot družbo, ali tako, ali tako, kaj me briga!« »Prav za prav pa ni napacno za (Iragonce, kadar #redo tako-le na okrog,« je dejal Koreut. »Se kaj vidi in doživi. E, se; ni dolčas, ne.« , Knrent je bil širok in močan, tuđi on je bil dragonec pred par leti. Se zdaj se ni ustrašil cole č>to kmetskih l'antov, kadar smo se napili in rnzprli v kaki vaši okro^ trga, naše rezidonce. O, kako je mlatil! »Kaj se je meni enkrat dogodilo pri clragoncih; ej!« StorJH bo, som so razvoselil jaz na tihom. Korenta som rad poslušal; imel je tisto redko lastnast, da ni pri l>ri]K>ve«lovanju nikoli tlačil scl>e v os]»rodje; pravil je mirno, ! e zaradi efekta, ampak zaradi i>ri|>ovetiovanja samoga, kar tako. in zmerom mmu verjrl, da je vse to res, kar pripove-dujo. »Ustavimo se tako-le na večer, v avgustu cukrnt je bilo, v manjšem inestecu, tani nekje, hm, ze vemo kod. I "stavimo se čez noč; c;b štirih v jutro odidonio, so je glasilo l>oveljt\ a noč lahko preživi \\sak, kak(»r pač hočgIeda in ne umakne takoj oči. Ve-»el obeutek me izpreleti, s^nuo zoprno ini je postalo, ko sem opozil, da je izraz za los ten, oči nemara eelo obj okane. »Omožena, sem pomisli!, in otrok ji je umri pred kratkim.« Grein dalje in ix)zabim mimogrede minjo. Xa koncu ulice obstanem, in kor niseni vedel boljšoga, grom nazaj isto pot. In srečam isto damo, skor^j na istom mostu, kakor preje; zdej je držala ro-Imh* v rok i in si ga tiščala na obraz, zdajinzdnj si je obrisala oči. In spo-gledava se zopet. Grom naprej in se čudim. Cc bi le solz ne bilo, premišljujem nekaj časa, a kinalu s|>ot pozabim na vse. l^tem se spoiunim zoi>et, vrt>*^aneul radovedeu, obrnem se in grom nazaj. In na istom mestu jo srečam, obraz žalosten, oči objokane in z belini rob-cem >i briše solze. Pogledam jo pra\T v živo,ona vz«lrži i>ogled in tako grem mimo. A že pri drugem koiaku se mi zazdi, da je glol>oko zavzdihnila. Obrnem se, stopim za njo in pozdravim s|HHlobno. Solze so me žoniralo. »Zakaj tak«> žalost no, če dovoli-te vprašanjo sočutnemu člo\ekufv< Gleda mi v obraz, ne odgovori, in zajoka še huje v robec. »Dovolito veudar —« Nišom koučal stavka, Ler ni sem vrdel, kaj bi rekel, samo cudil som se. Naenkrat me pt>gflt:da iznad rob-ea, zelo bistro in žalostno, a Kkozi žalost je zabijala vrocicM*. Čutil sem to. In tedaj mi je začela pripovedo-vati, da je omožena, a mož da je pi-janoe, nikoli g& ni doma. Ko prido iz urada, odbeži precej v gost i Ino in ni ga donio v do pozno noč i. A ko priđe, j* pijan do neiavesti in čisto nič ni i njim. In drugače je soma v mestu; tam od Trsta nekje jo bila prišla &*m v ta puščobni kraj in ni kogar svojega nima, rn^ tu, ne drugod. J)r>ma, v stanovanju jo tako dolgčas, zato je šla na ulico, da se vsaj giblje. Moj Bogr, kako jo vso to žalost no . « • Zajokala je zopet, juz pa sem jo prijel za roko iu sem jo t cl azil, koli-kor sem najbolj mogel. Pravzaprav sem sprva eelo premišljevaJ, s kom imam opraviti, toda oči so gledalo tako odkrito in tako resnično zapušče-no, da som ji verjel. In tako sva govorila naprej in šla po ulici. Nisem gledal, kod greva; pred enonadstropno, lei>o hišo ^e on« ustavi in pravi: »Tukaj som doma. V prvem nad-stropju.« Odklenila je vezna vrata, ► topi Li v vežo in se obrnila proti meni. Jaz nisem namerava! ničesar, hotel sem ji dati roko v slovo in sem stopil na prag. A ona ni dala roke, stopila je korak nazaj, jaz korak naprej irf v temo sem molel roko, ki pa je ona najbrže ni videla. Biln sva oba že eU sto v veži; ta hip stopi ona k vratom in jih zaklene, tako enostavno, kakor da sem jaz njen brat in da je pač treba zapre ti vrata, kadar prideva do-niov. Tako, Korent, zdaj pa veS, koliko je ura! Šla sva po stopnicah, jaz tiho, po pratih. Ko se mi je zdelo, da sva nekako v predsobi, sem uigral žveplenko: Bila je predaobft, a na stopoice ni imela nič vrat; U ao biU iele naprcj, yi- zdrava si nisem želei, žalo sem se nprl i 11 nisem hotel dalje. Ona je silila, jaz nisem hotel, a naposled sem odnehal. Pretekla je ena ura, morda dve, inorda več, — spodaj zarožlja ključ, vrata zaškripljejo, na tu zopet zarož-Ija ključ. »On.!« se je prestrašila ona in planila kvišku. »Pojdi Lrž veu!« In tiščala ine je ven, a sama je hotela v stanovanje. »A kako pridem jaz veu? Ou je zaklenil za seboj!« sem skoraj za-kričal. »Počakaj, skrij se na hodniku, on zaspi iu jaz ti priđem odpret.<' Zbežala je, jaz sem se skril v naglici v kot na hodniku, pridržal sapo in čakal. »On« je sopihal po htopnicah, šel inimo, v htanovanje — oddahnii sem se. Zdaj som pre misije -val vse skupaj in všeč mi je bilo; eu-dil sem se, da ves ča« na ulici nisva srečala nikogar. Zna izbirati ulice, ej, zna! Premišljujein tako in čakam. Ča kam, čakam, iz stunovenja se je čulo ropotanje, prepiranje, zmerja- nje, jaz čakam. čaknm, nič. Notri ni l>ilo miru, a ure so teka* mimo, zdelo se mi je, da je zunaj že svellejše. Kmalu bo štiri! sem r-e prestraši 1, jaz moram ven. Prtvidno sem se splazil po stopnieah dol, priziva I uži-galice, poskušal vrat ti, tuđi zadaj na dvorišče, — vse zaklonjeno! Jstajalo mi je vroče, poskušam na vratili, hodini od enih tlo drugih, — nič. Tristo —! Tak rat pa za hi ja pes v liiši nek-je. Zbmlil sem ga pao; zala ja in laja in se dere vedno niočueje. Jaz v strahu poskušam se odločneje — vse za-stouj. Ta hip zaškripljejo zgoraj vrata, odsev luci posveti bledo i>o veži . . . jaz skočim v naglici za nekak stelier, ki je stal zravvu in trepečem in čakam. Po stopnieah dol je kora-čil »on«, v eui roki svečo, v drugi revolver, nanierjen namvnost uaprej. Izpretetelo me je mrzlo po vsein tele-su — stisnem se k stebru, tako da sem stal v njegovi senci. »On« gre po veži, odpro vrata in gleda ven iu zaklone zopet, gre na dvoriščna vrata i 11 gleda ven. Potem su obruč nazaj in gleda sumljivo proti etebru. Tedaj se uii zasveti v glavi. »Ti uli jaz<-, in zaropotaui naiahko z nogo. »On« se zgane, stopi uaprej------- med njim in mojim stebrom je bilo kakib dvanajst stopoio — > ou« fttopi naprej in leže previđao po stopnicak navzgor. Jaz se sklonim čisto k tlom, de vedno v gesici, aakrat se za-ženeni % vao silo ob tleh proti njemu, butini srečuo z glavo v iijegov tro* huh, zbijem svečo, revolv?r poči v zrak, 011 se zavali znak pred in pod menoj po stopuieah navzdol, jaz z enim korakom čezenj, - vrata je pu-stil odprta v osupnjeaosti skladno z mojim nacrtom, jaz skozi 111 ven. Dr-vim čez dvorišče, nakrat stoji pred menoj visok zid. Tristo —! v hiši za menoj se je že čul ropot in krik ozrem se obupno naokrog. Zrnven je stala nekakšna lesena zgradba, drvarnica eue vrste, jaz zgrabim s po-desetorjeno silo les; popust: in se od-trga, prislonim ga k zidu, nanj in čezenj na cesto. Zavalim so na vse sti-ri, poberem se in bežini in divim in bežim. Ampak toliko pametuo, da sem napravi 1 velik ovinek in prišei v svoj hlev h konju od čisto nasprot-ne strani. Pogladil sem konja, otMahnil si globoko, zgrudil se na tla in začntil, da sem. »On« me ni videl, torej ne spozna 1, ona si ne bo upala povedati, — sroeno! Čez pol ure smo od ja hali, in ni-koli vce nisem nie slišai o tem. Ne o njpj, no o »njeni«, revežu.<' »Vredna je storja en liter, če ne vee,« sem rekel jaz in peklical FanL Ta je bila vos čas pri drngoneih. Vr-tojba je gledal pusto in jezno, oči vidno se je čutil »njega«. Midva s Korentom pa sva bila vesela, da se nama ni treba hati dra-goneev in sva pila bresskrbno. god. pređttfeite dr. Bofevaiđ* AU je ta enketa napravila kak elaborat« to ne vemo, a na Dunaj ni prišel. Menda pa ni napravila nič, kor je čas tratila, kakor na pr. s tem, kako naj se piše Senožooe nenaški ali Seno-žeč ali Senosehetseh itd. Na Dunaju je priiel, Ljubljana tleli boran te, političeu prevrat. Mini-ster, ki ee je za to stvar sanimal je odstopil, prišel je drugi, ki mu stvar ni bila mar tuđi zato ne, da ne zdra-ži Nemcev, ki so dobivali čedalje večji vpliv; stvar je zaspala in spi spanje pravičnega ter gn ui u panja, •da se kdaj obudi. Tako poznamo »tvar iz nst sekeijskegra šefa Hrouse-ka, tedanjoga stvari zelo naklonjeno-ira referenta v just. ministrstvu, 80-daj v pokoju žiyevt»ga na Dunaju. To stvar imata torej na vesti AVinkler i 11 Kočevar, ne l>oin rekel iiamononia, l>og no tlaj, a zadene ju tulpa lata. Onadva sta pojmila veliki pomen stvari in sta bila politično dovolj razborita, da kaže kar mogo-če naglo postopati, predno se politične razmero prevržejo, in hitro postopati tombolj, kor sta vodela, da luinistrstvo samo se na elaborat iz Ljubljane caka, da ukmie kričeče ]X)trebno spremembo, ozironia ^i>o-■]K)luenje zemljiških knjig. Dosedanje razmotrivanjo vpra-^anja slovenskoga uradovanja nam no daje povoda, da bi se spuščali v nadaljne ]>odrobnosti in naj to za se-daj zadostuje. PreNvolstfiu vo]uodin]e Kro n]ske! Ko je stala proti koncu leta 1908 naša monarhija pred nevarnostjo vojsko ter so bili mnogobrojni reser-visti vseh slojov prebivalstva pokli-cani pod zastavo na južnovzhodui Tiieji naše domovine, tedaj se je zhra-lo na Dunaju nekaj plemenitih ljudi, da pobirajo darove, s katerimi bi obdarili o Božicu našo, daleč od domaće hiše. daleč od oČeta in matere, ml bratov in sester, v službi za domovino se nahajajočo vojćike. Pa že takrat, ko so se zbirali lo božični darovi, je bilo vsem jasno, ela tem možem. ki so bili pripravljeni r/a naš in naše domovine Mairor preliti svojo kri. da tem možem dolgu-jemo več, da moramo poskrboti za nje tuđi potom, ko slečejo cesarsko suknjo. Zato so storili voditelji te I>rvotno 1-e kot nekak l>oseuski odbor osnovane združitve en korak dalje in sklonili, da se ta orpranizaoija po povratku Imsenskih čet ne smo razdru-žiti, marveč da mora postati počotek rza rešitev tožavnejjra socijalnoga vprašanja, kako naj bi se rezervistom stalno pomagalo. Kaj ti vsakdo mora priznati, da veliko rezervistov in vo-jakov sploh, ki dovršivši svojo vojaš-ko službo, izstopajo vsako loto iz aktivne vojaŠke službe in se vračajo y svoj meščanski ])oklie, nujno potrebu je pomoči ali podpore. Iz vo-jaške oskrbe odpuščeni so nnŠi mladi inožje prisiljeni si brž ko mogočo, služiti svoj kruh; hitro v kakoni pri-merneni pokliču najti službo, je pač težavn<^ in tako nastane nevarnost, da mnogo naših rezervistov s svo-jimi družinauii v boju za obstanek brez pomoči propade ali vsaj škodo trpi. Da se to prepreci in našim mladim ljudem, v tem morda najtežav-nejšem tronotku, poiuaga. izpremenil se je bosenski odbor v »Društvo av-strijskega srebrnega križa v pomoč povračajoeiiu se rezervistom«, čig^ar vkoko pokroviteljstvo je blagovali! previeti Njegova e. in kr. Vi*ok«t, presvetu nadvojvoda in pteat»lon»-sloduik Franc Ferdinand d*IMe* Program druatva »8rebmega kri* ža« in njegovih i>odružnic obstoji v vaeatranskem podpiranju roiervi^tov in moštva, ki se po končani trUetni vojaški službi, po končanih vojaških vajab ali pa končani luabilisaeiji vračajo od vojakov. Potsebno pa je društveni namen, spraviti rezervista, ki išče dela, na kako njegovim smož-nostiiu primerno meeto, bodisi v po-ljedelstvu, rokodelstvu ali obrtu, de-lodajalcom pa naj bodo taki, delo išeoči rezervisti dobrodošla ponmoži-tev in organizacija delavnib nioci. Ako naj torej »Srebrni križ« svojo leiH», pa težavuo ualoero v pol ni mieri izvršnjo, so mora njegova organizacija razširiti po coli Avstriji! Naš smoter je, jamčiti kolikor mogo-če vsakemu avstrijskomu rezervistu, da vrnivSi so v moščansko življenje kmalu najdo svoj kruh. To pa se da izvesti le tedaj, ako vsi, možjo in žouo v ćeli Avstriji, brez razlike stanu, narodnosti in političnoga prepričan ja, vsak po svoji moči prispeva. »Z združenimi moč-mi« botli naše geslo! V tem smislu osnuje se tedaj po vzglcdu drugih de-žol, kakor 11. pr. Štajersko, Moravske itd. tuđi na Kranjskom i*odr'.iž-nica društva »Srebrnega križa« s so-dežem v Ljubljani. lzvršujoč to nainero, prosimo vso prebivaleo vojvodine Kranjske kar najuujnejo, da bi se z ozirom na to tiiko človekoljubuo nalogo »Srebrue-ga križam oglasili za člant- namerava-110 kranjske podružnico s sodežem v Ljubljani, in sicor vsaj z liajuiaiijsiui prispevkoni. Čhini društva so: utemeljitelji, ustauovniki in pospesevatelji, i»ko podružnici naklonijo enkrat za vso-lej 'MK), 100, ali 50 K, ter podporui ali redni elani, ako letno plačujojo po 10. ozironia po 2 K. Kdor želi društvu pristopiti, se lahko pri^rlasi ustno ali pismeno pri c. kr. dvornem sveiniku Aiojziju Klimentu v Ljubljani, Po-ljanska cesta št. 2. Tako ii£i.i torej ]x>stai:e drustvoui znak, ki j?a vsak član lahko javno nosi — državni oivl s srebrnim križem — znamenje vseh onih, ki iimijo ti »pio srce za naše mlade vojake in pojinu-jejo socijalno, vojaško in domoljubno važnost te akcije! Xaj hi postalo to delo Ijubezni do biižnjoirfi, to delo Socijalne skrbi in domoljublja dostojan dar avstrijskih narodov svoji lastni, od vojakov se vračajoči mladini! Alojzij Kliment c. kr. dvorni svetilik, ;-retl>ediiik pripravi jalnoga odbora. Josip grrot* Barbo velepos>estnik, deželni poslauec, član deželneg-a odbora. Kudolf grof C'hot'inskt c. kr. dvorni svetnik. Dr. Ferdinand E^r odvetuik, dežclni poslancc. Adolf Elsnor c. kr. predsechiik d» želne^a sodišča. Karei pl. Hoilo^h.i t*. in kr. polkovnik v p. Dr. Anton Boji. Jogi i*; knezoškoi*. Ivan Knez veletrgrovee. Ludovik Kouitou ^eneralmajor, poveljuik 44. l»)iim-bovske brigado. Prof. dr. J. t. Krek deželni in državni posOanee Gvaiav Kalavic« e. kr. deietaovUdai »vetiuk« VUJa« vlt«a pt Iia«fiMwi 1a oakrbavanje oMInakih opravi! marta Loubljan« mžagno poatavljeu c. kr. deželnovladni dvetnik. Joalp l^mmHU velepo«e«tnik, predsednik trgovske in obrtne zbornice. Fraae Levcr e. kr. deželni ftolski nadzornik« Albert pl. Levleaik c. kr. predsednik deielncgu eodisča v p, Leopold baron Llelitonberc volo}X)6e6tnik, deželui pojanee, na-mestnik deželnegra glavar ja. Miaael Lukaae pl. Siivo^radski c. in ki. polkovuik v p. Dr. Durilo Majarun odvetnik, predsednik odvetniške zbornice. Lu'l«iviL MatiiMhLa c. in kr. pod maršal, i>oveljuik 28 vojno divizijo. Viktor IVssiac-k e, kr. finančni prokurator. Ivan Plantan c. kr. notar, pred&eduik noturske zbornice. Karei Pollak tovarnar. Makso Sauiassa tovaruar. Dr. Franc pl. Suklja dožolui glavar. Dr. Ivan Šu.Ueršič odvetnik, deželni iu državni posla nec* Teodor baron Sch\varx c. kr. deželni proil»oduik« Dr. Ivan Ta ven r odvetnik, deželni posianec in član deželnega oilbora. Ivan Voučina magistratni ravnatelj. KleriKolci in tržafba dekleta. Jz Trsta, 8. decembra. XaŠa Klerikalna družba so krči in generalov« je vedno niaiij. Tula so izdubili, pokliča! ^a je Nagvl 11a Dunaj k sohi v solo, tu Slo-venco stisknl iu jih gerinaniziral. Tul zna kako ]»osemco zvorižiti, a se-daj jo hode gotovo ]>o nemško, ko se vrue. Ostal je tu >/i>bergcnoral« kajilan (inštin s svojo žensko »Marijino družlK)«. Revež se muči in vse svoje mIo napili ujo, da bi tein revnim služki-ujani še kaj »izpumpaU; za »Marijin Dom«, ki stoji na slabih nogah. Nekje na vogalu 1 • 1 ico Kisorta so kiipili staro ]»odrtijo, so jo drago plaćali in še polog toga do dohregu zado'žili. ~- A sedaj jt» nnjlepša ta. ti v. pr. vsakeinu pridigarju poklonij.) dar. Vst1 zastave, kelihi, vnh duhovni-ška in eerkvena oprava v armenski cerkvi, to vse so žulji ubogih *luž-kinj. Hladne, hladne so postale on<* in zato pa je lepi Ouslinčck sedaj hud in jezen. Prerke rasti, kakor mnogo drugih duhovni-kov-romarjev, a obljubi! je, ko m» vrue iz Jeruzalema, j>odiiri vsaki >.ta, mladi Marijini Ii<-eri" ono ko<*iuo iz svojo bradf. Kts ne v«>mo č«» jr t" »odpustke« že razdolil in»ui s\oje ovco, veuio pa, da jih tuđi s tem ni prav nič nuvdušil za >vojo nani<-ne in potrebe. Še prej** ko nišo imeli svoje >>Ci-to«, jo bil Guštiu glavni posredovale!- služb v Trstu. Hodilo >o gospe in dekleta k njemu na doiii, v pisarno, v zakristijo in ćelo pri spovedi jini daje listke in naslove služb. Xe vemo koliko nm to nese, mu li dajo odškod-nino gospotlinje ali dekleta, vsekakor j>a ta služba ni lepa in tiislna za duhovna, kor ta pristoja le posredoval-nieam ali kakim starini bahnicam, da ulove kako krunico. Pa kaj gleda 011 na vse to, samo da doseže svoje nuincue, pa je dobro. Kuj pa se spodtika nad omenjeniuii dekleti.' Naj promisli kako so v*»e zvozane, kontrolirane, k;;ko pazi, da katera ne nese svojega 1 »riliranjenoga denurja v naŠo hranilnico v ; Narodni dom«. Vse njih hranilne knjižice ima on od nekduj pri sebi v var-stvu i 11 gorje njoj, ki bi polog vseh izdat kov ne prinosla ob mesecu še kaj v hranilno knjižico. In za kaj v>o to? Ali u pa. da morda njemu katera knjižica ostane.' 8aj se vondar dekleta tresejo 00 1110-rajo va\ |K)troho vprašati svojetra do-luir.ja. Tu mora na]>raviti dokle vse litanije, kam bode denar dala, kaj kupila itd. Da, da. on dola, \>e to v hožj'j oa^t, iu v»r drugo — kjer nima on svojo poveljuiške besede — so mora uničiti in stroti. Čas l>i hi], tlu l;i s»- ilokk^ta zavod In in o i »mila za vedno hrbel tem »sesalcem v božjem imonu<\ kateri ne glodajo na drugo, kakor da nosi in nosi ubogo dokle novce k njim, zdaj za »Marijin Dom«, zdaj za njih »Stražo«, zdaj za »Cito«, zdaj za ta ali oni dar. Ali nimate srca, da pri-nehate s tem sosanjem ubojiih služ-kinj .* Xo bfKlete-li dopustili, da si svoIkhIiio spravi ja jo težko ]>rislužeui denar za stara leta? Mari jini bo r.stanojo brez >roJ-stov in ko ne bodejo imele nol>eneera na svotu? Xo, temvoč z^podili jih bo-doto, kakor /e sedaj pođite ona revna iu stara dekleta, ki prihujajo prosit pomoči k vaši »Citi«; kjer je prostor le »za holjša, denarua deklota«, bi xv~ kel Guštin, za revue pa — ulicu.« In to y? kršćansko dolo iisiniljenja!.' Dnevne vesti. 4- Ljubljanske občinskc volitvo. Ni še določono, kdaj ^0 bn<]o vršilo občinsko volitvo, a vso franke so za-vrdajo važnosti toh volitev in se žanje pripravljajo.Vsaka ]>o svojo. Klo-rikalci delajo na pr. / demagogijo. lzbirčui nišo bili nikdar v svojih sredstvib, a zlasti jim jo priljubljeno eno srodstvo: varanje zauiiljivih ljudi in obotanjo neizvodljivih stvari. Kaj so vse obrtali kiiK'tskini vo-lileom, a izj)olnili nišo uičesar. Po-skušali bodo tako tuđi v Ljubljani, kjer pa volilci nišo tako lahkovorni. kakor na kmetib in se tuđi \u* dajo nalagati. Klerikalno ča^pisjo pa tuđi ol>eta, da bo pri ljubljanskih občinskih volitvah klerikalna stranka tuđi vero, verskst sredstva in ver-ske uredba izrabljala. V tem oziru so nam zdi, klerikalce pravočasno o]>o-zoriti, naj si to »tvar dobro preiuisli-jo. Po naši sodbi so že mi mi li listi Čaši, ko jo dal ikof ispostavljati Naj-svetejse, da bi tako pomagal klori-kaluini kandidatom. Co Kodo klcri-kalci \x?ro, spovednieo in prižnieo in druira verska in ©erkventt srodstva israbljali iu zlorabi jal i, zuajo dobiti odgovor, ki jim bo dolgo fiuiuol p^ uie«ih. Kakor vsaka stranka, imajo gotovo tud! klerikalei pravico, da utopijo v politifao areno, 6e pa bodo r to aiwo rlaftili vwo> bo to iaalo poftlediee, kateri U ne bodo veseli. To jim povomo že danes! -f Volitev v lavarovalnieo zopor nezgode. Tria»ku zavarovalnioa zo-j>er nezgodo jo prava nesreća v.a kranjskoga doloro,a |*ortiava j*^ stvar, zh katero n«» htška gospodu, ki ima zavarovalnieo v rokah, prav nič 110 brigu. To jo vzrok, da so posskuŠa pri* sedanjih volitvah proint*niti raziue-re pri rečeni zavarovalnioi. Toda »Rdečemu l*rai>oru« to ni všoč. Napredni in klerikalni listi go objavili poziv, kani naj volilni opravieenci I>o8ljojo glasovnioe. Oh sebi se razume, da je bil i>oziv nuuienjen shuio tištim, ki imajo zaupanje do poziv-nikov in verujejo, da ihiajo dobre uaniene. A »Rdn»či Prapor<' jo vondar hud. i V Rdeoi Prapor« misli, da jo \ se delavstvo v njegovih rokah in da ima 011 monopol na \>o dolavsko zadovo, se jako moti. To jo vse,, kar mu imamo jkjvodati na *ajegov i'/--bruli. -T OHka drja. KoroščJ». Xa mv^~ klio, ki ga jo iln<' :i. t. hl v državnem zlx>ru zajcrošil slovenski duhovnik in državni ]>oslanee ili*. K o r o Š c e, rek-ši: »Šnops je kulturni znak Nom oov,« j»» odgovorilo 70 neiuških du-hovnikov graških v ;>Vrolksblut i u z dne 5. t. 111. s tem-le protestom: Ako jo ta vest resiiična, protistiia neinšk:i katoliška duhovšeina graška zopri]iruvna moliti narod nostni mir, prišla ravno iz ust katu liškoga duhovnika.« •— Tu vidimo razliko med minškiini duluuuiki pa uiod slovenskim duhovnikom. Prvi, olikaneh branijo čast svojoga narodi' tor kužejo s tem, da so narodni, drugi pa >e odlikujojo jk> lioolikanoin vod«-nju. Sioor to ni ]>rvi J>ojav neolikaii(»-sti dr. Koi-OM-a. Znano je, da jo ludi v Gradcu na višjih mostili hotel impo nirnti z onako odurno^ljo. Koliko jo s tem dosejrel, se živ<> čuti na Spod-njein Štajerskom. Žalostno zji Sic vt'iieo, ki ni majo zastupnika olikanoj-šoga vođenju. Xi s<* čuditi, ako isti dr. Korošee tndi 11a iiom;<či!i lloh, v >,Slov*onKkeui GosiK>darj»i« iu »Stra ži«, na uajnesraniuojši nsičin na[>a(Li in da napada zla?*ii učiteljstvo in drja. Ploja, ki > svojo vsostn-nsko i/ cbražonostjo in nadvse taktnim p<»-st(»|Kiiijein na najvpHvnojši način hrani koristi M*ojih slov* n^kih \o liloov. + Klorikahi zopor dtiloiu^kegn vinoprailnika. Ziidnja. ■•■Na»» Moc huj>ka kU la\^t\o in >pl.»h konzumon to zop**r dolenjskoga kuiot;i — vino-gradnikii. Imonujo ca tleboluharjai. ki hote dtibro životi in kaiereiini s. spušoajo zlato verižice i»o dehelili irobuhih. K*»nsuinent, dolavoe niont tega našega vinogra.inika nosili > stupa - ranio:. ^Kako so truni k«»u-sumentu gotli pod bremenom tega debelubarja, »i lahko mislite« — pravi »Xaša Moč«. »Vroče mu je, da mu kai^lja od čela, — in vondar mirno no>i dalje svojo nesnosno l»reiuo.« Dolenjski kmet - vinograimik je vn naše kloriknloo neznosno broino, «!e-boluhar — in vondar ga vpregajo \ snvoj politični voz. In ta klerikalni list naravnost pozivlja svojo pristaše, nnj pusto, tla propaile kniot-vino-gradnik. List pravi: -Prijatelj, pa met inioj iu — pusti! Pusti, naj so prevrne vso >kupaj, kaj to tobo hrigti! Ti glej, da sam priđeš kum naprej; nikar pa si glavo 110 ubijaj i 11 nv trudi, kako boš onim šiiriin (med tom so nahaja tndi naš kmot - > ino grmtnik!) na}>roj pomagnl. Ti moraš dolati iu so truditi, če hočoš živ*?ti, naj pa so oni delajo s svojim! roka mi, čo hočejo životi. Zakaj bi h.»> lali /ivoti (h! tvi»jih žuljevi X«š do-lonjski kiuet torej no dola s svojimi rokmni, tomvoe lonaii ter si s tujimi /ulji redi svoj vi'liki trehuli. Kaj tuko nizkoga kak klerikalui list /<* do\ go ni napisal. Tišti dolenjski kiuot, ki jo šel vodno verao za klerikalno zastavo, ki jo vodno zvonio i u .>1o|m> volil klerikalne kandidata, lo jo bil vodno najboljše orodjo v rokah kle rikaluih mogoteev — je lenuh, debo-luhar, ki imi in se rodi od tttjih žu-ljev. Ta dolenjski kmet je klorikal-cem nesnosno breme, ki se mora uin čiti. Railoveilni smo, kaj i>ore6ejo k tomu I>olonjoi. Tu bi bilo trebri onor-gičnoga protesta od btrani OoU uj^kili vinogradnikov, tu bi bilo treba 011-fckrat klerikalnim mogoteom povedati, da se dolenjbki Vuict ne du za nos voditi. In ko bo prišel kak klerikalee v vaši> sredo tor vam pravil o svoji ljubezui, ^x>uiolilo mu pod nos drug« fetevilko »Xa£e Moči« iz lota 1910 ter ga iiai»odite z mokro cuujo. -r 2ffaaje in naši ktorikald. Xok zakotui klerikalni li>tič l ime nom »Nača Moć« pišo, tla jo velik vzrok dra^inje, ki ga malokdo vidi, — alkohol. Nadalje pa pravi: »Vsi, ki od alkohola **ve» bofejo živeti, ilata verlžioe te jim apaačajo po dc b#lia tr^maih . . .« S ttn pa. Ma »Naša Moč« preoej čudne poklon* dr. Lani petu, ki hoće tuđi od alkohola živeti. Naša klerikalna većina v deielnein zboru more svoje xavoieno deželno gospodarstvo edinole še resiti s šnopsom. In če po svojih časopi-sih pišejo aoper alkohol, je to samo pesek v oči. Kajti če bi danes cola debela postala popolnoma abstinentna, bi dr. Lampe precej čudno gledal t^voje prazne niošnjičke. Dejstvo je in ostane, da so naše deželne t'inance danes v znamenju šnopsa. + Avstro - ogrska banka. V dr-iavnem zboru je na razpravi novi bančni zakon. Pri ti priliki moriuiio iioslance opozoriti na ljubljansko liji jalko avstro - ogrske banko. Pri tej tilijalki je vse poslovanje izkljueiio uernško. Dočim ima eelo post na hra-nilnica dvojezične tiskovine in je v ;ioslovanju jezikovua ravnopravnost C'ifito dobro in zadovoljivo izvedena, ni tega pri ljubljanski filijalki av-stro-ogTske banke čisto nič. Ćelo vse tiskovine so izključno sainonemške. Končno je zuačilno. da ravno pri ljubljanski filijalki avstro-ogrske banke, kjer so uradniki vsi zmožni ^lovenskega jezika in ni proti njim nobenih pritožb, ne sprejraejo nikdar domaćina za slugo, nogo vodno ljudi, ki ne znajo ali r»a nečejo znati slovensko. Tako t'unkoijonira zdaj pri tej filijalki slupa, ki absolutno neče slovenski govoriti. To so stvari, ki bi 50 že dalo od pravit i. -f- Celovškeinu »Miru« se Uede. Časih je bil »Mir« list, ki je imol tu-
  • ič bori za pravico Sloveneev in ravnopravnost, to kažejo različui uspeh i, za katoro so imamo njemu zahvaliti. Dr. Broje in uionsigiior Podgorc sta seveda že pozaMIa, kako sta dr. Šusteršiča naganjala z izdajalcem, kor jo pri drža\ nozbor-ski volilni reformi prodal Nemceui dva koroška mandata, sanio da so nm kranjsko okraje zložili po potresah klerikalno stranke. Seveda tuđi dr. Broje in Podgore nič ne vesta o neniški gimnaziji na Kranjskom, o nemškem dež. šolskeiu nadzorniku, občinskem volilnem redu ljubljanskom, vsled katerega je slovenska Ljubljana postala dvojezično mosto itd. itd. Brez števila narodnih gro-hov ima klerikalna stranka na vesti, narodnost ji je bila vodno samo plaže, s katerim je zakrivala svoja vodno izključna strankarska stremljenja iu tuđi danes ji je za korist slovonstva prav tako malo mar, ka-kor nionsignoru Podgoreu, ki stoji J-ia prineipijalnem stališeu, da koro-skim Slovencem narodnosti ni mogo-i jo potom klerikalei vrgli naprednjakom okrog vratu. A na to čakajo zarnan, popol-noma za mati! ~\- »Politično in proHve*;io društvo za Krakovo in Trnovo« vabi svoje elaiu- k društvenom sestanku, ki se vrši v nedeljo, dne 11. decembra 1910 ob 10. dopoldne v gostilni gospoda M. \Wissa, Konj usna ulica. Ker jo sestaoek jako važen, se ga naj gotovo udeleži vsak član, ki mu je količkaj mar korist društva in okraja. f- Župnika Šorna v Beli vodi tia Stajerskem »o zaprli, ker je z ntroci uganjal stvari, ki se ne dajo j»opisati. »Slovence« je po svoji stari taktiki tega »Kinderverzahrerja« hitro proglasil za liberalea. To je in*av komodno: Kadar se kak duhovnik pregreši, pa jo — liberalec. Pa ne samo komodno, tuđi prava ini'a-mija je to. Ko so božjega namestnika Macoha v Čenstohovu zaprli, je »Slo-venec« tuđi pisal, da je bil liberalec. Pribijemo samo to; Šorn jo bil vzgo-jen v senieniŠču, Šorn je bil maziljen za duhovnika, Šorn je vsak dan ma->o daroval; Šorn je odpuščal grebe, ftorn je delil zakramente — bil je to-rej klerik in klerikalec in naj se ga duhovšoina še tako otresa; otresla se ga ne bol + Is poitme alttifce. Ispita m voditelje poštnih uradov ao napravili pred izpraSevalno komisijo trgovin-skega ministrstva: počtni viŽji ofici-jal Anton B a t i č v Gradcu, pofttna ofieijala Jožef Mermolja v Gorici in Jakob Kobev Ljubljani. — Odlikovanje. Veletržee in bankir g. Emerik Mayer v Ljubljani je dobil viteški križeo Franc Jožefo-vega reda. — Deputacija državnih »lug je bila dne 3. decembra t. 1. pri gospodu dvorneni svetniku Klimentu s prošnjo, da bi se sisteinizirane »službe davčnih slug na Kranjskem ne zase-dale več s pomožnimi slugami, teni-več, da bi se definitivno podelje-vale, tako da bi sedanji pomožni blu-ge v doglednom času dosegli defini-tivnost. Gospod dvorni svetuik je sprejel deputacijo najvljudneje, povedu 1 je, da je v zađe vi že osebno kont'eriral pri fiuaučnem miuistrstvu in da se bode tuđi v prihodnje za stvar zavzel, ker izprevidi, da se se-daj res goili poinožnim slugani kri-viea. Kakor poznamo blago srce go-spoda dvornoga svetnika, smo pre^ l>ričani, da s*» l»o on za to res zavzel, za kar mu borno vedno hvale/ui. — Zboljsano stališee podčastni-kov naprani stališeu eastnikov. Do- eim nova službena pragmatika za državne uradnike doloea, da smo certifikat ist avanzirati samo do 10. či-novuega razreda, ni za vojaške uradnike (bivše ix>Jčastniko) določene uikake moje pri avauziranju. Ti vo-jaški uradniki še ćelo hitrojše avan-zirajo nogo častniki. Ti čakajo 6 let kot ^Kiroeniki, 9 in \ml leta kot nad-l>oro<*niki, toroj 15 in pol leta od po-ročnika do štetnika. Vojaiki regi-straturni uradnik pa caka 4 lota kot akeesist, 6 let kot ot'ieijal, to roj 10 let do 9. einovnega razreda, doseže torej ta činovni razred 5 in pol leta proj nego častnik. Čotudi akcesist v mnogo višji starosti doseže 11. činov-ui razred, tedaj vondar ne suu'iiio ix>-zabiti, da prido vojaški uradnik do svoje službo samo zaradi toga, ker jo dvanajst ali več let služil, tločim mora imeti častnik predpisano prodiz-obrazbo. Tak vojaški uradnik doseže torej tuđi osmi činovui razred, dočim grč velika večina eastnikov kot stotniki v pokoj. — Dijaški vestnik. Naš list pri-uaša »Dijaški vestuik«. kot glasilo narodno - naprednoga dijaštva. Opo-zarjamo svojo bralce na to rubriko, kor se iz nje lahko pouči o naših di-jaškili razmerah. Xarodii<» - uapred-no dijaštvo, ki si bo v kratkeni ustvarilo je:>-roča, da tvrdka »Leykani<- ni kupila hotela pri »Slonu«. — Državna u iu ft niska stipendija. Naučno minlstrstvo pozivlje vse ti=>te kouiponište in pisatolje iz kra-ljestev iu dežel, ki so zastopaue v državni zbornici, ki roi'Iektirajo na kako umetniško stipendijo v 1. 1911 naj predlože svoje prošnje, naslovljene na naučno ministrstvo, najdalje do 15. januarja 1911 pri dotičnih d* žol-nili prodsedništvih. Nezgode. Pri ljubljanskom zi-darskem mojstrii Ivanu Ogrineu za-jx>sleni hlapec Frane Staro je ^ »zil pesek. Pri tem ga jo zaboj za i>»->ek tako pritisnil ob neke duri, da j« za-dobil tožke poškodbe na prsili in na lovi roki. — V Podporiei so jo \m kal ploskarski pomoćnik Pavel Žolozni-kar s sekiro v levo nogo ter se tožko poškodoval. Tatvina. Posestniku Juuezu Pro-možarju v Orkljah je pred kratkim s skeiinja izginilo štiri mornike fižo-la in ose-m kur, iz stanovanja ]m srajea i u i»ar čovljev. Tatovom t>o že ua ksledu. Iz raaščevanja. 2. t. ni. je bil pri zgradi>i vodovoda v Ljubnem v rado vi jiškem okraju zaposleni delavee Blaž Rakovec iz Zavode zaradi nemarnosti odpuščen. Vsled tegu jezen se je hotel maščevati nad delavskim nadzornikom Pavlom Haruto, ki je baje povzročil, da je bil odpuščen. Zmerjal je Baru to z različnimi psov-kami, i>ograbil končno za težek žele-ze,n kramp ter zamahnii proti Baruti, ne da bi ga zadel. Zveeer ga je v neki gostilni zopet napadel ter ga spravil v tak strah, da so ga morali drugi delavci domov spremiti. Na-slodnjoga dne je Bakovec grozil zidarskomu pomoćniku Jožefu Braue-ju, da ga zakoplje. Umri je na Bledu gogpod Jožef Pretnar, oče tržaškega odvetnika dr. Matevža Pretnarja, v starosti 84 let. N. v m. p.! Umri je v Trefoelnem posestnik in trgovec g. Fran PiSkur. N. v m. p.! Goljufiv agent. Septembra me-seca t. 1. je po logaškem okraju poto-val nek agent tvrdke Bergrel ft Wall-ner na Dunaju ter sprejemal naročita za razno krojno blago, obenem pa tuđi predpla^ila. Naroiniki ao aeve* da »utonj čakali na narooeno blago, kajti dognalo se je, da tvrdka Ber-gel ft Wallner na Dunaju sploh ne obvtoja. Take goljufije je ta agent iz-vršil tuđi po drugih okrajih na Kranjskem, kakor tuđi y okolici Tr-biža in Stainza na Štajerskem. Goljuf je 30 let star, srednje velikosti, !bled in ima majhne plave brke. Ob-lečen je v sivo obleko in ima črn klobuk. S strankami je govoril slovensko ter se podpisoval »Hoffmann« ali »Hoffler«. Edlna irtev Oswaldove gonje proti prezidavanju niestne hiše žt. 509 v Idriji je danes gostilničar Di-dič. Tega je Oswald pregovoril, da zida večji hotel z dvorano, samo za-tegadelj, da odpade potreba gradbe »Mestuega doma«. Didič je šel na Oswaldove limauiee in zidal hotel za 120.000 K. Idrija pa je izrazito na-prediio mesto, zato pa se shajajo pri Didieu zgolj klerikalei, ki sieer te-den za teduom prirejajo veselice, predavanja, shode, a vse nič ne pomaga, hotel bo z velikansko vsoto pasiven, tuđi čo Os\vald uekaj tisočakov vsa-ko leto doplaea. Idrijsko prebival-^tvo ni pozabilo, da je Didič podpisal Os\valdove rekurze, sploh se čisto vdal nosrečui Oswaldovi ix>litiki. — Prav zato pa so se izjalovile Uidiče-vo in Os\valdove natlo, da bodo na-prednjaki in soeijalni demokrati po-zabili na nešteto klerikalno hudobije in zahajali v Didičev hotel. Osvvald je z ruvaujem proti prezida vi hiše št. 509 hotel udariti napredni tstran-ki, a je udaril le svojega lastnega so-mišljonika in to tako hudo, da se bo tožko rešil gospodarskoga poloma. Xo želimo, kakor klerikalei, svojemu nasprotuiku škode, zato le obžaluje-mo, da se jo dal Didič u joti Osvvaldo-vi hudobuosti. Didič bo trpol, Oswald pa šo dalje liujskal iu zbijal svoje neslano dovtipe. Tako je Oswald ixjstal prava šiba tuđi za svoje lastne somi-šljoniko! Dična katoliška mladina je za vzor bogatejša. V Idriji je bil pred kratkim obsojen bogu dopadljivi ka-toliški mladenič Logar, vnet »Čuk Slovensko Stražo«. Xe proje jo bil kaznovau onkrat radi tatvine v Tdnevui zapor, a še vedno je nastopal v prvih čukarškili vrstah. Presnoto široko luknjasto mora biti rešeto, na katero se devijojo elani klerikalnih organizacij. Zauimivo bo, da so Marijine devieo izneverjajo 0>\valdu druga za drugo in izprijajo eelo s potujočimi umetniki na vrvi. Kaj M ne, ko zna Osivald tako lepo pri|x>vedovati, kako si^ je kopal v Mrtvem niorju. Colo učenkam ljudsko solo ne prizanaša s svojo sirovo-stjo. »Krtinski vaščaiii!« V začetku novembra t. 1. je bilo čitati v »Slo-voneiKc pod rubriko >Cerkvoni loto-pis«, da so dobili na Krtini orirljo. V deveta nebesa so kovali dobskega ka plana za prekrasno idejo — poza-bili so pa popolnoina ua amerikanske Slovence — da so napravili, nove orgijo, ker če bi njih ne bilo, bi tuđi no bilo orgelj. Ka kn, škoda za Krt ino bi to bila, vo le listi, ki pozna krtinske razni ere! Krtinska podružnica je v resuici znamenita. Toda tako corkveuo gospodarstvo kakor jo sodaj, mora cerkev pripraviti ob ves ugled pri Ijutleh, ki kaj razume jo. Starinsko znamenitosti zamotujejo že dljc časa na eoli crti. Tako so 1. 1805., ko tuđi krtiuski eorkvi ni prizanrsol potres, |K>belili skoro j>opolu> stensko sliko, ki je med prvimi okraski to eorkve, seveda zo|^t le za človeka, ki ima kaj razuma o slikarstvu. Pred niesrei so clobili podporo 700 kron od društva, čigar nauien je, varovati stare iimetnine pred umčonjem. In kako so krtinski vaščani i>orabili ta denar! Poklioali so Špurea, da jim je naiiravil pri zvono vili težjo kem-boljno, čigar posledica je bila, da se jim jo pred kratkim ubil veliki zvon. Hoteli so namreč v svoji bahavosti in prevzetuosti obzvoniti eolo Kranjsko. Ravno pred dnevoin pa, ko so imeli slovesnost radi novih orgelj, je odpovedal j>okorščino veliki zvon. Krtinici so bili mnenja, da jim je nekdo iz zavisti zacopral, ostali svet je bil pa mnenja, da jo to božja ka-zen. Slovesnost je bila radi toga bolj klaverna, ne pa sijajna, kakor se hvalijo v »Slovencu«. Sicer pa lastna hvala se pod ruizo valja. Gotovo se bodo, ako se že nišo, Krtinci zopet obrnili na že imenovano društvo za podporo. V beračenju so namreč nioj-stri, ni jim niti Amerika predaleč. Pri tem jim želimo največ uspeh a. — Dalje bi u a ni bilo jako žal, ako bi kdo te vrstiee tako umeval, da smo sploh proti vsaki podpori. Opozoriti hoćemo le širšo javnost, posebno pa društvo, ki jim je že enkrat naklonilo 700 kron podpore, da naj bode v bo-doče bolj oprezno, da se IkhIc denar tuđi za to porabil, za kar je name-njen. Treba je tu stroge kontrole. V trebah astreljen. Posestnikov sin Alojzij Levstek v Mosvaldn pri Kočevju je pred par dnevi za salo ii revolverja streljal. Enajstletni aoac-dov sin Franc Koprivec je priiel mi- mo, ko je Jj&vMk lopat uatoalil. De-eek je bil ladet v tr«buh in «o ga tezko ranjep^a odpeljali v deželno bolnico v Ljubljani. Oaebam vest. C. in kr. vojaški kurat Hubert Raut je prestavljen iz Maribora v Dubrovnik v Dalmaciji. Umri je veeraj v Ormožu iuže-nir gosp. Ciril Geršaik iz znane ugledne rodovi ne. Blag mu spoinin! Celjski magistrat in vodovod. Upravni sodni dvor na Duuaju je včeraj razpravi jal o pritožbi odvet-uika dr. Serueca proti občini Celje in štajerskomu deželneniu odboru. Dr. Sernec inia ob Ljubljanski cesti vilo i u ne dobiva od mestnega vodovoda vod«?. Naravno je, da se je protivil tuđi plučati vodovodne pristojbine. — Most ni magistrat pa je vztrajul pri tem, da mora dr. Sernec plačati pristojbine in se je opiral pri svoji za-htevi na zadevni deželni zakon. Štajerski deželni odbor in notranjo mi-nistrstvo je potrdilo sklep magistrata, dr. Sernec pa se je pritožil na upravni sodni dvor. Pa ludi upravni sodni dvor se je pridružil mnenju celjskega magistrata in odločil v svoji včerajšuji seji, da mora plačo-vati dr. Sernec vodovodne pristojbine navzlic temu, da njegova vila ne dobiva vode iz mestuega vodovoda. Sirov sin. Pri Sv. Duhu pri Poljčanah je prišlo med posestniko-vim sinom Janezom Venguštom in njegovim očetom Antonom \r«engu štom radi gospodarskih zadev do prepira. Končno je zgrabil sin svojega očeta, ki je v sami srajci ležal že v postelji, za laso, ga poteguil iz postolje, inu strgal srajeo raz telo in ga nagoga vrgel iz sobe v vežo, kjer ga je dalje davil. Siroveža so ovadili sodišču. Konja na bodo I. Iz Št. Uja poro-eajo: Dne 8. decembra se je peljal posestnik Franc Reininger iz Poličke vesi s tsvojo ženo k jutranji maši v Št. lij. Nato se. je hlapec v hitrem tempu vrnil proti domu, in sicer na desni strani ceste. V blizini kolodvora je zapazil neko luč, ki so je vedno bolj približevala. Mi^lil je, da inu gro kdo z lučjo proti cerkvi in je vozi 1 dalje. Kar uaenkrat i*a zadene v drug voz in oje tega voza £O se glo-hoko zadrlo v prsi Reiniuprerjevega konja. Konj se je takoj mrtov zgru-dil. Kazbeljen železen drog gn je ra-nil. V železarni v Štorah pri Celju se je i>onesrečil vajonec Jakob Sivka vsled tega, kor inu je padel razbeljen žolezeu drog na levo stegno tor ga težko ranil. Prepeljali ^o jjra v bol-nišnico. To nesrečo je buje zakrivil delavee Jauez Skruba, ker je z raz-beljenini železom nerodno ravnal. Zoper tega se je uvedla sodnij^ka preiskava. Razjarjen sovražnik šol*». Pred kratkim jo prišol delavee Fran Vroč-ko pred šolsko poslopje ]>ri Sv. ,Te--derti pri Laskom, ko je nad učitelj ravno klavir pouče val, ter začel me-tati kamenje v šolsko sobo. Ker &o bili ti precej veliki, tedaj bi prav lahko težko poŠkodovali učitelja, kakor tuđi šolske otroke. K sroči pa ni bil uihčo zadet. Tuđi je Vrečko za-smehoval nadueitelja pri pouku in strašil otroko, ki so šli po cesti, s tom, da jo poMrcd kamenje tor za ujimi tekel. Vrečkota je nadučit^lj prognal z rcvolverjem. Toda Vrečko se je ua-to kmalu vrnil tor še nadalje rnzgra-jal. Živinske kuge na Štajerskom. Pereci ogenj: v Janežovcih (ptnjski okraj). Mehurčasti izpuščaj: v Lu-čćih (celjski t>kraj). Svinjska kuga: v Ljutoiiieru, v Št. Jurju ob Pesnici, Gradiški, Jarenini, Št. Jakobu, Lei-teršbergu, Št. Marjeti, Št. Miklavžu, Pesnici, Rožj>ohu, Voseku in Bohovi (mariborski okraj); v Št. Andražu, Dobrini, Rogački gori, Št. Florijanu, Fraukovcih, Pobržu, Podvincib, Pn-šancih, Sv. Roku, Slat ini-okolici, Žc-talah, Stopercih, Cermožišah iu Brst-ljeh (ptujski okraj); v Artieah, Ga-berju, Kapelah, Mostecu in Rajhen-burgu (brežiški okraj). Svinjska rde-čica: v Poličkem vrhu, Rndisiavcih in Biičkovcih (ljutomerski okraj); v Št. Jurju ob Pesnici, Hrast ovcu, Legnu in Slov. Bistrici (niaribor. okr.); v Janževeih, Nadolah, Spuhli, Rogoz-nici, Slatini - okolici, Ćermo/išah in Vareji (ptujski okraj); v Podčetrtku (brežiški okraj). 28 let po nedolžneni v ječi? Graška »Arbeiterwille« poroča: V začetku tega zasedanja državnegu zbora se je prikazoval v prostorih zbornice star, ubožen mož. Pravil je vsakemu, ki ga je hotel poslušati, da isce svojo pravico, ker je 28 let sedel po nedolž-nem v ječi. Vsled posredovanja neke-ga poslanca je mogel govoriti z ju-stičnim ministrom in mu izrociti listine, ki bi naj dokazale njegovo ne* dolžnost. Mož se piše Jakob Aužner, je star 79 let, pristoje« v Dramlje, okraj Celje. Dne 9. marea 1875. je bil od okrošne sodnije v Celju radi poži-ga obaojen v doamrtno jedo; prese-del je 28 let v Karlavi pri Gradcu in bil končno pomiloieen. Vsled obsod-be je iignbil eelo svoje premoženje, obatojeee is poaestva s gospodarski^ mi potrebscinami v vrednosti 90.000 kron. Stvar je bila eledeča: Kupil je v Ljubečni pri Celju zemljinće in po-»tavil opelcarno; sklenil je z nekim Paarom pogodbo, dostavljati skozi 5 let, vsako leto 500.000 opeke. Radi-tega so inu bili vaščani zavidni in so sklenili, ga odstraniti. Zažgali so mu opekarno in zvrnili krivdo uanj. Bil je nato oksojen; navajal je priče, ki bi dokazale njegovo nedoiznost, a fcodnija jih ni sprejela. Še daues lahko navede priče za svojo nedolžnost. Vse vloge za do&ego pravice, tuđi mi-lot»tne prošnje so bile zaniaii. In tako je sedaj brez vsakega premoženja, ulx>žnejši kakor berač, ker v^led sta.-rt»sti iu ouemoglosti ne more niti berači ti. Njegov položaj je tem žalost-nejši, ker je najboljso dobo po ne-dolžnem moral presedeti v ječi. Ju-stični uiinister je obljubil, da- se bo v slučaju Aužuer uvedla tiataućnu in objektivna preiskava. Lokomotiva ga je usmrtila. Dno 8. decembra je &el v Langenwangu blizu Miirzzuschlaga tesar Androj Hochreiter v cerkev, in sicer po poti ob železniški progi. Ko je prišol do nekega železniškega prehoda, je Ča-kal na brzovlmk, da je peljnl mimo njo mu jo zgodila, lo nezgoda. Ustreiil se je v Celovcu podčast-nik domobranskoga polka št. 4 An-drej Fracheuig. Naf»olnil jo pu^kino cev z votlo in fce Ufctr-elil v usta. Vzrok zamornora je neozdravljiva bolczen. Prva žurnalistka v obeinskem svetu v Trstu. Dne 8. decembra je bila v Trstu seja občinskega sveta. Pri mizi poroeevalcev je sedela so-druginja Oberdorfer, }>orocevalka i-ocijalnodemokratične^a » Lavora-tore«, vzbudila jo mnogo pozornosti, ker ljudje v Avstriji pač še nišo na-vajeni na žurnalistko. Na Anglob-kem, v Anieriki, na Norveškom in Danskom t»o pa žurnal ist ke že mnogro let udomaćene, a tuđi na Francos-kem in na Italijanskom jih je žo muo-£ro. Nomško časopisje rabi ženske moči za poročila o niodah in o zaba-vah. pri Slovencih pa sploh še ni^iao prišli tako dalt? bila katera žeuska posvetila žurnalistici. Tržaški župan v sodni preiskavi. Kakor smo že poročali, se je začela sodua preiskava proti tržaškemu županu, ker *e je udeložil v septembru velikih izgredov proti Slovencem. Župan jo bil takrat v družbi obein->kih svetnikov Doria iu Mordo. Ta dva njegova prijatelja sta bila zdaj zaslišana kot priči. Trža&ki vloinilci na delu. V uoči od srede na C-otrtek so dosedaj še neznani tatovi vlomili v deposit co-meuta >Portland^, ki bo uahaja ^* hisi št. :> ulico Gelsi v Trstu in ki je last gos}KKia Silvio Malossi. Tatovi so s ponarejenimi kljuei odprli sob«» v kateri se je nahajnla blagajna, jo prevrtali in odnos!i iz nje 3000 K gotovine v papirju in zlatu. Po vio-milcih še ni sledu. Aretiran je bil sicer nek Zanussi, ki je osumljen, da jo v zvezi z vlomilci, a pravoga doka-zila ui. Radi kokoši stre!jal na la&tnega brata. V Sv. Luciji pri Peržiuah na Trvntinskem je nek Boujamino Ivan za^ačil kokoš, last njegovoga brata Petra, na svojem vrtu tor jo od jeze ubil, ker je hrskala po nekih nasadih. Ko je brat Peter seznal o tem, je vzel nabito puško in šel nad brata, ki ga je našel na vrtu in meni nič tet>i nič proti njemu ustreiil. Brat Ivan se je-zadet od uebroj kroglic v glavo in drugo dole tele-sa zgnniil z groznim krikom. Sosedje so ga za silo obvezali ter uemudoma odpeljali v bolnie-nieo v Trident, kjer so zdravniki iz-iavili, da bo težko okreval. Peter Benjamino je bil aretiran in zaprt, je pa šo v za poru kazal, kakor da bi bil s tem, da je ustreiil brata, storil neko dolinost. Elektoradiograf > Ideal«. Zraven glavno. i>ošte ima od gobote 10. do torka 13. decembra sledeči spored: Lukov brat se boji. (Komično.) Pod-zemeljski lov. (Naravni posnetek.) Amor in Čas. (Mitološka pantomima.) Izgnana mati. (Drama.) Mati-ja je izpil konjsko zdravilo. (Komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Indo-Kina. Slavoost na reki Mf kong. I'soda Monte Carla. (Drama.) Pokradeni konji. Dne 5. t. ni. je bil v Solčavi, v kamuiškem okraju, posestniku Mart inu Vrsniku iz hle-va ukraden 3 leta star konj. Tatviue sumljiv je nek 251etni človek, ki se je izdajal za konjskega kupca. — Minuli inesec pa je bilo v Zagrebu ukradenih kar pet konj. Tatvine so osamljeni cigani, a se jim krivde doeedaj še ni moglo ćpkasftti. ' Vton v žapnltf*. Prad kratkem ja bilo vlomljeno v šupaič&e v Sta&ffi ter ukraden čra površnik in 40 K de-iiarja. Orožnistvo upa, da tatu ii* sledi. Tatvina. Posestniku Ivauu l*re-možarju je bilo v Cerkljah iz skednja. ukradenegn 4 mernika fižola, 8 kokosi, par eevljev in srajca. Tatu so na sledu. Zgoden sad. Predvcerajsnjem so opazili pri za boj u kramarskcga blaga v ueki vozi na Starom trgu po-skušen vlom. Ključavnica je ležala noleg zaboja, a storilea ni bilo nikjer več. Še isteka dne pa sta bila zlobne-ra prijo tu. in sieer y osebah dveh malih paglavcev. Delavsko gibanje. Veo raj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Aiue-riko -"> Macedoneev, <> Slovoneev in tf Hrva tov, nazaj je pa prišlo iHi 11 r-.vatov. Izgubljenu in najdeno. Neka gvv-spa je izgubila v i'raneiškanski cer-kvi svi Inat dežnik. — Šolska učenka Terozija Dolenčeva je izgubila ročno torbico, v kateri je imela do \\ K de-narja. nokaj podo-bic i u svinčnikov. — Gdč. Antouija, KorŠičeva je izgubila denarnieo z manjšo vsoto denar-ja in zlatim prstanoin. — - Postrežni-ca Metu Apl'lova je izgubila banko-veo za 10 K. — Solska učeuka fvzma Sušuikova je našla sreilnjo vsoto de-iiarjn. fzkiiz posredovalmcc slovenskoga trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Spivjme se: li kontoristi, I polnik, I poslo\'odja, <> pomočnikov inesane široke, I pomočnik speeerij-ske široke, 3 pomoćnik i modne in galanterijske stroke, 4 prodajalke, "» učencev. Službe isče: 1 fcnjigovodja, "2 korespondenta. I* kouti>ri&»ti, t\ por-niki, 12 poslovodja, 12 pomočnikov iiu^saiie široke, 6* poHiiiriukov želev.-uiiiske stroke. S itomoeuikov manufakturne stroke, 14 pomoćni kov spe-cerijske stroke, I pomočniki modne i u galanterijske stroke. S kontori-stinj, 10 blagiijuii-ark, 14 prodajalk, 4 ueenci, I iičeiiku. Posredovaiiiica l>osluje za. delodujalce iu elane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali tMl.vkodniui. Koncert, kvartet a ki šramel m> ■vrši danes v X*irmlni kavarni«. — -Začctek jni glediiil^kl predstavi. Vstop prost. narodno onramba. Pozor! Družbu sv. ('irila in Mo-t»»da v Ljubljani sestavlja svojo bilanco za solnčuo leto; zato se vsi izza M. dne grudnu UHO sprejeti zneski z-araeiinajo niescva prosinca 1911 in ne priđejo v poštev za bilanco leta 1910. Vljtidno prosi!no vse |x>druž-niene blagajnike i u vse oskrbniko nabiralnikov. da pošijej) po čekovih položnieak ali po post nik nakaziiicak prispevke družbi sv. Cirila in Metoda najkusneje do -5. gnulna 1010. (Xa-.slov: Družba sv. (irila in Metoda v Ljubljani.) Društveno nuznnniia. C'etrti družalini večer »Narodne <* italnice v Ljubljani < m* vi>i na Šte-fanov dan, 120. t. m. d|» polu 9. zveeei* v »Xarodnem Prodan«1 ne veste« hi vee te-r»orskili samosj)Lkvov zuanega >luven-skeir.M solista. Dohrodelno društvo tiskar je v na Kranjskeui priredi v uedeljo, dne I^. decembra ol> 4. popoldne v sokolski felovadniei \ Niirodnem domu • ibieajm~> božienieo na korist si-rot umrlih tiskarjev. Vstopuiua ya\ • »drasJe znasii 50 v. otroei so prosti. Z ozironi na dobrodelui aameu se ra-HfKlarnosti ne sluvijn meje in se da-rila livaležno sprejeuiaj«'. Vsi f»rij:i-ti'.lji in '/nanei tiskarjev se lem jh»-t(.m iui tt> prireditev vljudno v»bijt». Kesilni oddelek Ijubljanske^a ^asilneua društva i»il je v easii od \. df^-einbrn do 10. dee«-iid»ra I.'Jkral kli-olenjski cesti šT. 10. Interesenti va-•bijo se k obilni udele/bi, ker je stvar velike važnosti. Ćhini se o|K»zarjajo d«i vpkičajo hvojo uilnino |)rt-d /JK>ro-\ anjem pri svojem i»redsedaiku l'r. »Jenko. Narodna eitiilnka v Kaniniku priredi v nedeljo, dm- 11 grudna t. !. točno ob 7. zvečer v društveni dvorn-ni dramatično predstavo »Sinjona^. Igrokaz v p^'tib dejanjib. Iz JSkoi'je Loke. Loški diletant je uprizore v nedeljo, dne 11. t. ni. ljudsko predstavo z naslovom: »Moških ne trpe!« Burka v treh dejanjih. Za-f^»tok ob H. zvečer v prostorih Xar. čitalniee. Glavni trgr. Ccne običajne. Po igri prosta zabava. \a obilno udeJežbo vabijo ^nredkelji. Sokul v HafeTtjiet vpruori v nedeljo, dne 11. t, m. šumno narodno iflrro »Rokovnjafti« in &i«er v aalonu R. Kunstlja. Zneetek točno ob 7. zvečer Cisti dohodek je namenjen So, kolu Akad. tehn. društvo »TH^Uv« y Oradru priredi svoj III. redni občni zbor, dne 10. decembra 1910 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih s obi-eajniin sporedom. Prosveto. Slovensko deželno fledalUee. Jutri se vrši — vsled odredbe dežel. odbora, o/ir. zaradi zavarovanja — le eua predstava in sieer ob 3. popol-ilne pravljiea za mladino »S n e g u 1-e ie a i n škrat j e« (i^ven abon-uementa; za lože nepar). — X torek t»e l>oje pelie \Vagnerjeva opera »T a u n li ii u s e r« (za nepar). — V eetrtek prvie Kaluitiuova opereta »J e s e n s k i m a n e v e r« (za par). - Da se operni i*^pertoir pospebi, je ravnateljstvo zaeasno angažiralo g. kapelnika K. Czajaneka. — Eh*ani8kd o sob je pripravlja Tkoniovo komedijo ^Morala«, <>jH*rno pa Huniperdincko-vo i»pt'i*o ^Janko in Metka^. Koncert »Zvexe sloveuskih pev-sLih drustev«. V |>ori>eilu o koncertu vZve/e slovenskih pevskili društe\« v »Slovenskeiu Narinlu«, >te\. 4H(*», stoji o uu>ji kompoziciji »Pogled v nedolžno oko« naslednji pasus: »Tu ]>a taiu se spominjauio ol> ttj pesmi na uekaj znauega, kar smo že uekoč slišali.« Da, gi»spod reeeuzent ima \n>-lH>pi>lnoiua prav. Nekaj zuanejL?u, da, uekaj jako /iiancgu se »li>»i \ lej pes-mi, kar je eulo že tisoee in lisoce ljudi v na>i domovini in bude še ctilo po\>od, kjer ;>e prepeva naša slovenska pesem. \' tej pesitu ix>je pesnik. ko zre v neilolžno oko dekliee med drugim: »Hudi spouiin mi krasnih dnu ko bil sem m\ kut si zdaj ti, >pu-miiija me mladosti, brez to.^re, brez bridkosti. Spomiiijii mo carobtiih let, ko bil je v evetji ves mi svet < itd, Xu temu mostu sem vpletel v svojo kom-pozieijo v kkivirsko spremijevanje prelepi, vobee znani narodni i»ape\ : Kje so moje rožice.« To pa zato, ker se mi je ztlelo, da >e pesniku j»ri tem. ko zre nazaj v preteklost ur liekdanji kn jni cvet in toži po njetrovi izdubi, oglasa ta na|>ev v nj<^^rovi dusi kakor odmov iz preteklost i ujecrovik itik«.-tlih \i>t. Ćuti I sem v tej poeziji nekak-šno duševno zvezi* z onienjenini nii-pevom in sem pra, zato nekako simbolično porabil v svoji koiKpoziciji. Xa enak način so uporabi jal i sloveei skladatelji v »svojih koin])ozicijak ljudstvu dobro znane napeve, tiim kjer so jik našli, da ima njih upi>raba kako duševno zvezo ali simboličen poinen in da s tem karakteriziraju s\t»jo skladbo. Tako je na prim. Koti. Schuniau porabil v svoji krasni ]ies-mi »Die beiden (irenadierec fraiicos-ko marselezo, kjer ž ujo j<»ko poetieiio mišljeno karakterizuje i»atriotizem za svojo domovino vnetik dvek l'ran-eo^kik grenadirjev. Ch. Gonnud je napisal na preludij Seh. Raelia slo-\ceo incitacijo >Ave Marijn^ itd. V naši, š<» dokaj inlatli jrlasbeni lite-l-aturi. kolikor je m**ni zunuo, še ni makih pojavov. Zato s<* mi /di liinestuo, da na to opozorim /avoljo praveg-a j>ojmovanja takih skkidb. da se te ne stavijo v vrsto onih skl,)dh, \ katerih se nahajajo ]»oprr>sto iia-vadne reininiscence razlieuih skladate! jev in jini s tem jemljejo originalnost in vrednost. Vr, r. e rl.i ,-. l)\omesW-nik /a /nnnost in kulturo ^Veila«, čijfar i/dajatelj, iu uredniki bodo *r>r. dr. Albert K r a -i«' e r, lir. Ivan I* r i j a t e 1 j, dr. Mihajlo II (i s t o li u r in ih: l»(»uumil \' o š u j a k\ začne izhaja*i v /aložbi - (ioriške tiskanica A. Oabrseek v (loriei. — - Odveć je jtoudarjuti potrebu iu važnost v strogfo znanstvenem duhu pisamca, ik> svoji vsebiui vsa-kemu iutelipentu pristopne^ra znan st venej^ii časopisa, ki nej uvaja v probleme državnegfa in soeijalne|ia življenja, filozofije in kultunieira zitja vobćc. Trel»a jf* naši inttdijjrenei trajue^ra pomočka, i obrani kontinuitetu svoje splošne izobrazbe in ne zakrkne v vsakdanjosti svojemu MŽjejra pokliejt; preprieani smo, «la je treba slovenskejfa vmkiika na tej puti, ako st* naj naše želje po samostojnosti narodne kulture pribli/.iijejo uresu ieen ju. V zadnjih let ih se je razinuožilo število slovenskih znanstvenih delaveev tako, da je čas, ustanoviti vez, ki naj spaja- uspehe njiho-vepa deki z liartNlom. Tem kulturnim silam, ki sc» primorane Ifrogratiti tujo, nemško kulturo, se mora otvoriti tribuna, ki jini nudi možnost i>mlati rezultate svojega dela. To je povod, da je sklenila skupina mlajših slovenskih znanstvenikov, izdajati dvouie-sočnik »\redo«, s koje izdajanjem pri-em» mct»eca januarja leta 1911. Oine-jiti bo »Vcdi<' delokrogr na vprašanja splošuega interesa: Osnnlptocevati vse stroke znanosti v službi socijal* nega in kulturnega razvoja s posebnim ozirom na družabne, javnopravne in gospodarske rnziuere. Način njene^a delovasja bodi: objektiv- Inost, jpref ladnost in poljadao«t pomu marnih apisov. »Vada« hofie biti čini* telj sooUalnegm in knlturnera na-predka. Doaedanja neorganizovanost znansivenega dela ae mora umakniti stvariteljski volji. Vknjižiti hoćemo v »Vedi« kakor v glavni kpjigi ves narodov »Imeti in dati«, njegovo so« čija Ino in umstveno ustvarjenje, njegovo bitje in žitje. Hočemo tuđi, da prestopi naš zbornik ozke samo&lo-venske meje: Ker je treba med Jugo-slovani najožjih 6tikov in smo si svesti velikih nalog, ki jik ima vršiti ju-goslovanska iuteligenca na kultur-nem polju, borno združevali v »Vedi« delo in naziranje jpgoslovauske znanstvenohti ter priualali (v latinici) poleg .slovenskih tuđi hrvaške in srbske članke v izvirniku, bojgar-ske pa v sloveiiskem provodu. Poleg Jugoslovauov so nam najbližji Celii, njih znanost in kultura. Samoobsebi je iunevn», da bo »Veda-< zaaledovala razvoj češkega znanstvenega dela. Vrh tega nam je. pa tuđi treba pogledati ven v široiki svet. »Veda« naj pradsUvIja sintezo našega zuanstve-nega in kulturnega življenja in naj oživi ja slovenske duševne sile. \\>r biusko se prilagoja program >--Vedevi A'sein i*ojavom sodobnoga ži>'Jjeiija, težnjam posamezuik razreilov, uaro-ilov, skupin, posameziiik naziranj in smeri. V obzorje >--Vede.; spailajo: Javno pravo, gosptnlar.stvu, socijalna politika, občno družboslovjc (socilo-KijaJ iu filozofija, nadalje vsi kulturni in socijalni problemi, ki se zrcali jo v naroilovi književnosti in umetnosti. Vsem tem pojavom našega javnega življenja je treba znanstveno ugotoviti značaj in jedro. Tehniciio boilo zato tvorili vsebino tega th omesecitika uasletiuji deli: 1. Kazj>ra\e in clanki. II. Sodobni do-kuinentarićni materija! ter memoare. 111. Slovenska znanstvena terminologija. l\'. Pregledi in referati: 1. Država iu Družba: Javno pravo. Socijologija. Slovaui. Publicistika. 1?. Politična ekonomija: (lospotlar-stvt). Socijalna f"M>litika. Dominu tr^. Statistiku. l\. Filozofija. 4. Kultura: Literarna kritika., rnietnost. V. Ankete, tikajoče se vprašanj javnejra prava, gospodarstva in slovanske kulture in znanstvene rriran izaći je. VI. Bibliografija. »Veda« se kot ta-ka ne mlinja nokenemu -vetovnemu uaziranj'ii. uobeni znanstveni ;>šoli-, toliko manj kaki polit, stranki. Zato ne zatheva nikake niedsebojne enot-nosti v nazinuijih sotrudnikov ali so-glašanju sotrudnikov z znanstveni ni in kulturnim prepričanjem urednikov in iztlajateljev. »Veda bo izhajala vsak drugi mesee (torej tikrat r.a leto), v resni zunanji opremi, v.«aka številka v ohsegu (> tiskovnih pol. Cena jej bo na leto po S K, /a dijake po 5 K. Posaiuejni zvezki K l'Td. Narocuina, reklamacije itd. se |>oši-U«U° založništvu. »Kovači« pri raznih narodih. Kako važno viogo igra kovač pri vseh na rodili t se prav očit no kaže v dejstvu, da imajo skoro vsi evroj>ski narodi priimke s jioinonom »kovač«. Zaeiiiino j>ri sebi! Po \ sem Kranj--tk"m, Štajerskem in v zaho-horičieo Kovazh, z neinški* »ortografijom Ko\vnt!sch; že v 10. stol. na Ko-čevskem L'ouatsch) ; na Koroškem in Priniorshein ni ta priitnrk ol»iea-jeu. Pri Sv. Lena rt u. Veliki Nedelji in v drugih štaj. krajik se piše mar-sikdo Kovačee. A dosti več je pa Ko-vačičev: največ jih je na Tolmin-skem, /1. v idriji ob Baci. Xe manjka jifi tuđi po Notranjskem, (iorenj->kein. Dolenj>kem in Štajerskem ((.'oua/.icz v 1T). si ulet ju v lirežieali, Kovazhieh v 1G. stol. na Ipavskem, v 17. v Viniei in v Krškem na Dok; v 17. stol. na Kranjskein tuđi Ko-vatgiz, dandaues na Cioriškeni l'ova-eig ]k> romanskem nedostatnem »pravopisu«.) Srbohrvali irnajo Kovač*4 in Kovačiče; Kovačević sta dva pi-satelja: 1 slovstveni zgodovinar in 1 p<*snik (11>. stol.) Slaven češki skti-datelj je Karei Kovarovic {ojK»ra »Psohlavci«), slavist in nartulopisee je Kov«f (zelo razsirjen češki pri-imek) : slaven virtuoz na gosli je J. Kovarik ( mali kovač), profesor v Ne\v Vorku; manj znan ntegne biti vzgojeslovni pisatelj L. Kovariček (~~ »Kovačiček«) in lužiški nabožui pisec K(>wur v IH. stoletju. Poljske-ga sli kar ja A. Kowalskega so Neinei jako čisla li (Kowal, Kowarz ^^ kovač). Kovalskij se pišetu maloruski (gališki) pravuik in ruski astronom. Naj oinenim št» slovaški pri-iinek Kovar in Kovač. Toliko o Šio« vanih. Zdaj pa poglcjino h grrman-»kini narodom! Le-dagoge, zgodovinarjet generale, ]M»t*-niket a«tronoma, komponista, filologa itd. Omeniti moram še: Schmiedt. Schmeidl in Sekuudlin —• »Kova-čič«; =- Sthmieds —^ Kovačev Pri Kojnanik ni tako obilre letine. Znan je rimski vojsko vod js 6. stol. pred Kr. v. Fabricij; »Fabev ;> j>a \o 'n-tiuski prevod nemškega priiinka Sehmied in franeoskega Lefebre; Francoz Faber n. pr., eden izmed ustanovnikov jezuitskega reda, ?>«' je pisal prvotno Lefevre = »Kovač«). Sloveč španski dramatik je Breton fle los Herreros (od lat. (ferrum«), to je »Br. oeifabro (-—■ Kovačev sin, Kovaievič) Fabro, Fabretto (-= mali Kovač). Ferrero, i. dr. Fnrlansko je Fari, Favri, Fa-bris. Xovt)grški priimek je Sidiras Kovač. Donti Madž&rov m^ piše Koviics in Kaes; kakor za razne ilru-ire roktHlelce imajo ludi za tega samo .slovansk izraz; svojega domačc-ga nišo nikoli imeli. Kovača je hil n. pr. inieniten madž. kiri»rg 10. st<>-h'tja. Dotlatek: Pri Kusih je na- vadna beseda za kovača »kuznee«; a takega priiinka n<* ini ni j>o*srečilo zaslediti. — Janku Ko5. Slovonskl lug. — Za kunstit uiranje hrvaškega sahura. Hrvaš4^o-srb>ka koalicija je sklenila prevzeti inicijativo, da >e vm-sigura v saboru većina, ki je potrebna za konstituiranje. Z ozirom na to je pozvalo predsedstvo hrvasko-srb-ske koalicije Starčevi'evo stranko, kmetsko stranko in osječko skupino naj inienujejo svoje zastupnike, ki \n sr* naj z delegati koalicije pogajali glede konstituiranja sabora. Starce-viceva stranka se je povahilu takoj odzvala, k<»rikalna stranka pa je odgovorila, da mora o predlogu preje sklepati >trankin izvrše val ni odbor. Govori se, da 1m> klerikalnu stranka kot pogoj za svojo kooperacijo s koalicijo zahtevala, da se za »aboiskega predsjedniku voli Hrvata in ne Srba i u ednika voli pristaša klerikalna stranke. Starčevićeva stranka je stavila kof edini pogoj svojega sodelovanja, da bo za sal>orskega preilsednika iz voljen Hrvat. Osješka skupina in Ka-(lićeva kmeeka stranka na poziv koalicije se niste odgovorili. Akcija hrvaško-srliskv* napredne mladine. Znano je, da je tekom le-tošnjega leta prišlo do spo?\'i meti lir-vaško-srbsko koalicijo in poslaiiceni Supilom.kar je hrvački narodni Mvn-ri v veliko škodo. Hrvaško s*rbska napredna mladina v Zagrebu je zato sklenila, da napne vse svoje sile, tla izravna ta spor. A" to svrlio je skli-eala javen shod, na katerega je ]K>va-bila |>oslance dr. Lorkoviča, Svetn-zara l*ribieevića in Fra na Šupila. Ta >hod bi se iinel vršiti že te dni, ker so se vsi imenovani poslanei odzvali vabilu. Ker pa je med tem časom posla nec Šupilo obolel, je JzrazU željo, naj bi se ta shod preloži 1, dokler on ne okreva. HrvaSko-srhska uap^redna mladina je ustregla tej želji ter preložila shod, dokler Šupilo ne ozdravi. Ohletnica Frietljnnj5:«»ve«r:i procesa. Včeraj, i>. decembra, je poteklo leto, odkar se je pričel pred du-najsko ]K>roto znameniti Friedjungov proces, v katerem jt' nastopilo o.'i hr-vaških in srl>skih poslancev proti dr. Heurikit Friedjungu, ker jint je očital veleizdajo. K»ko se ,ie )u-oees končal, je znano. Z blamažo dr.Friod-junga in njegovega visokega protektor ja ministra, grofa Aehrenthala, ker se je izkazalo, da so bili dokumenti, ki jih je dr. Friedjung pred-iožil kot dokaz svojih tnlitev in ki mu jih je dal na razpolago minister grof Aehrenthal, - falsifieirani. — Češki Tefer v Beljrradu. Rus-sko-česki klub v Belgradu priredi jutri, v nedeljo, češki veeer. Poleg pev-skih in dnklainacijskih točk ste na dne\*nein redu te prireditve tuđi dve predavanji. Vaelav J n z e 1h> predavat o toini: »Pogled na prošlost in nedanjost češkefira naroda, < profesor Mile Pavlović pa o temi: »Cehi kot delavei in kmetovalci.< — fiMal MiMndkl v SrMJI. Srbaka narodna ikupičina raiprav lja aedaj o laiconskem liairtn glede kreirmaja meat todnih nadzornikov. Nasret«>> it> cte te nataaoTfte pri pravoaodneni minmtrstMi dvp mexl sodnlh nadiornikov. Kot zametna pl4 ča za sodnega nadzornika ^^ dolo/1 5000 dinarjev, vsako četrto leto dol klada po 1000 dinarjev, vendar p;l placa ne wne presegati 7fM)0 dinar] jev na leto. Kasacijsko sodi&ee izbn-stiri kandidate, izmed katerih jK)teTi kralj h;* predlog pravoftodnega mini »itrn imenuje dva za sodna nadzor tika. - Prva bolgarbka opera. Sno''-i m* je v Sofiji pela prva l>o!gar>k.i opera- Opera nosi naslov: »Siromaki .ija«, * glasbil pa jo je nadarjeni. »■ žal že j.uk^jni bolgarr*ki glasbenil M a n o 1 o ". Naravno je, d» vzbuja prva bol^arska op^ra živahno znm mani*' ^r "*h slojih bol^rar^ke pr< stolice. — Tiskarska stavka v Sofiji. Tiskarski uslužbenci v • *oi:"iji so stopili v stavko. Listi ali sploh ne izha jajo, ali pa v poinanjsaui obliki. \ Soi'ijo je prisel delegat iiiednaroditc tiskarsko zveze iz Bpro!iun. da p*'-sreduje tucd delodajal<*i in de\<>-jeinalci. Po slovonskem M Zveza poljskih ^JsjHMlarskih drustev prepovedana. Pru&ka vlaH ni dovolila na prutskem Šlezkeni ustanovitve zve Prusi boje gosi*odur ske okrepitvo P«.|jatov. - Uenarne globe za v> m-\t»rjenje na Pruskem. Krakov>ki ( zas<^ poroča: V Koziehi v Zgorn.i Šlcziji je železuiska uprav?i na kol<-dvoru plakatirala naredlx>, v katei >e ]»repoveduje nradnikoni in ilelav-cem govoriti poljski in sirer z ol» čiiistvom. kakor tu
  • ar j>olj»kih liesed z pol skimi pericaiui. je denuncira! njeg minski »kolega^, zaradi če^ar je li! kaznovan na deset mark giob<\ Xe drug uradnik jf* prinesel svojo m:»I co, zavitf> v poljski časopis. Ta ura ' nik je bil Neinec, ki *ploh hp v\< poljskih listov. Malco mu je za\ hianjevec ali pek v )>oljski eaamjn-vendar je moral pa dotični uradn;«-. plačati deset mark globe. Je pač kn! turna država — Pruska! Književnost. — školjka. Drama v treli dej,. njih. Spisal dr. Alojzij K r a i g h e r. Založil L. S c h w c n t n e r. Coxm broš. K 2*—, eleg. vez. K V>—. St« knjigo je vstopil v slovensko liter.i turo nov, došlej neznan dramatik, •■ je smelo posegel v današnje dmžal no življeuje ter nam iz njega piv< očil grozne prizore. -— Tri pisma o BomiL Pojmi. \V *• > ' e r. K misijska založba L. S c \\ \v ent-nerja. Cena 60 v. Ta /.animivi p<> topiš ]H>dajit elegantno in plasti« r • izvedene jx>dol>e različuih tloživlj;« jev. raziuer in uredb v Bosni. Ta pi-ma so izšla v Lj. Z.« in jih je že ta-krat oheinstvo čitalo z veliko pozornost jo in užitkom. — Prihodu je leto ixiile knjiga «< cementni industriji v sloven^kem ]♦ -ziku. Spi>«l jo je slovenski strok<"-njak Miliiijlo R o s ni a n i/. Hfljniii . Knjiga bode obsegala ]>rekr» L'fMI sttM ni s podobami o strojih. ki so za delovauj«» cementa potrebni, in je /♦ lo koristna in ]>odučljiva >.-a v^^ >!<• \ enske inženirje, stavbne mojstn-. kakor tuđi za zidar je in prodaja U ••■ cementa in sploh za v^akega. ki ima posla s cementom. Kakor znano, do danes še liimamo slovenske knjige, in !>ode gotovo vsein dobro tlo^ln. — V knjigi bo vse ]>opisano, Kako je cement nastal, kdo ga je izna^el in ke-daj: razvitak do današnjega. »Ine, ke-mična sestava izdelanega ceiuentn, kakor surovine, in obenem predpisn ne normo avstrijeke, nemske in eu riske. Obenem bode v*e podučljiv«« ]>opisano, kaj 5? človeku storiti, ak-» Miini, «Ut je tnvarnu slab cement i»o slala, oziroma da je iz cementa h.m-rejeni heton slabo izpadei, dalje n:< tančen ]M>uk o ]M>rabi cementa itu. Tena knjigi 1k» zelo nizka in se pro-*ijo vsi oni, ki želijo knjigo, da pod pisanomu ix» dopisnici i>ošljejo sve i naslov, da bi tako bilo mogooe \w bli/no vedeti, koliko iztistiv se lahk>> ti^ka. — Mihajlo Rosmaa, ra\natrli cementnih tovaren, Belgrad« Kara C-orJcJeva ulica 95, 1. (1018) Vse tu nama njene knjige *^ Ao~ hivajo v »Narodni knji(rarniu v I>ju»» Ijanl, Preaeriiova ullc« st. 7. IZPRd StlBSJL Kaiesftke obravna>e pretl dearlaiui 9o4Wfmu Pretkail mtUmimc mi satoini klmpL Včeraj ne > moral pred sodi-žeem lagoTarjftti iz čaaopi»ov znam Nikolaj Pidkurir, 37 let star, \% Tr«unnTJrr pri Kmrlarcu na Hrva* km doaw« ****** btMiflrtlaake- ga reda v Tanzenbergu no Koroš-kcm, obložen hudodelstva golju fije prestopktt iatvino. Ko se mn prebere obtožniea v neinškcm jeziku, pri-pomni Pisku rics da u ima uamena očitati sodišču, zakaj s** obravnava, proti njemu vrši v nemščini, mar več gre so tu le 7a i>olemiko slovenskih «#asopwov, ki nm hinio očitali, tla se tu zagovarja nemško, hum! tem, ko &e je pri raznih župnikih i»osluževal le slovenskega jezika. Pišknrić se je šolal v Karlovcu in v Sarajevu, ter dovrši 1 7, latinsko solo. Ker mu jtk pa začelo učenje presedati, je I se je poti'kati po Hrvaškem, Kranjskem in Štajerskem. i>c>^tai jo prava nail-Uiga žnpnišč. V Let ih 1907 in 190S je bival v Građen. Posrećilo se mu je \ društvene prostore slov. kat. zveze Zarja« se vtihotupiti. Vsled uepre-vidnosti nekaterih visokošolcev. ki so brezskrbno pustili svoje legitimacije in kolokvijska >prinrevala nt1--hranjena tu ležati, okoristi I se je f'iškurič s tem, da je vz«*l Nikolaju i)bermanu in Andreju Arnšeku njili istine in legitimacije, s katerini je uvpotoval Kranjsko, Štajersko in Ivoroško pod tujim imenom Arenšek .•ili Obernuuu na Kranjskom se je po-hiaeval svojejra pravet-'n imena. Vodstavljal se je kot filozof, jurist ili niedicinec. Med dulmvuiki jo po-ual niuojro takih, s kateriink se je v varlovcu skupaj šolal, te si je najprvo izbra I za svoj delokroi;-, potem ■*■» pa prišli na vrsto razni profesorji. ' 1 *'d dru {rimi je obiskal tuđi župnika hirtina X e in a n i c a v l»rusnif*ah. Ti-.ara je na farbah da je i^imiu'zijski nfesor v Zagrebu, da si je n«°jel po-iilo od nekejra zida, čiprar sin >«• pri »in šola, da je v jako ueprijetiitM'i otcni posvetil duhovniškeuui Mami. V to svrlto je bil v Budimpe--n\ potem psi na Dunajiu k.i»r je bil r tirau. Zajrovarjal so je suh iu med 'nigiin omenil, da mu je vse eno, ► prn obsodi.i<» na en dan aii na eno <>, kajti celie*:, katera mu je bila •ločena za bivališče, se mu je tako • milila, da je ]»ovseiii ž ujo zailovo-t'n, pa tuđi lii'ana ni dosti slabša o-urir* izjavih da ne ln>de do prihodi)jo //prave niecsar zavžih Obdolženec oil svojih sorodnikov in znancev ■ ' > 1»11 precejšno svoto denarja, kuti-ro .*' porabil večinoma v ta namen, da ]>ovrnil šknckj tištim atranknm, ki *f> >^ s >vojimi zalitovki pritlružik1 ka-■■■■uskeniu po.stopaiijiu K*'\olvcr in rn»ž. K-> jo ^ual >ep- • -rubni nifsoca Alojzij Tantcg«! ži- i1'* na. pašo. mu je prišel 171etni po- '*"■-!nikov sin Ivan Griflc iz Prihov«- •ti Konjicah irasproti in mu začcl i; Sijati. Tauteu'el je zgrabil na tloh l»'ž«'co palico, (Jrifie ]>a je potegiiil » vulver in se mu bližah Ko jo bil ^anio Se *5 korake od njedra jo sprožll ■fikrat na svojotra nasprotnika, pa ^.- «o k sreći lv laliko poškodovah 'An- ~<'-\ arjati se jo moral pred celjskim ( diščeui in je doliil /a svoje juna- 'vi» 10 mesecev ječo, »iIk ueni }ni .-»e j" /reklo, da zapade revolver in tla mo- a plaćati 10 K kazni, odnosno sodeti o 24 m* zagadi kršenja orožtn^ra )»a- nta. ■— \ ^nstihii Andrcja Kranjca prišlo J>. oktobra med Valentiniiiu •i-i/.l>ocoiii in dru^iini jrosti do pro- !\m, ki !SH .V' pruvzroeil Anton H«>z- ■im s tem, da je ]»o jfo.stilni robovi I il !<>žcin. Fantje so šli potom prod «' -tilno in &o tain naprej pili. Tuđi •'.v/.ijec. so jo hotel lani pokazali juna- potegnil je nož in ž njim grozd M.-iiMvžu Brezarju. Ko jo ta videl, da i ^re za kožo, se jo vrgel po tleh, 'fii'il \m je vendar dva vbodljaja >^ '• -na j)]eča. Za cei so jo pretep me^l 'lorim sta. bila ranjena z nozi tuđi •ii brata Ferdinand in Ivan Flo^rt. ■fanil ju jp Jazbee. Konono pa so autje Jazbeca pobili na tla in nm lziuiejali več poškodli Zajrovarjali >e pre inosecev težke ječe, IvaTi Plo- p, Ferdinand Floti, Frane Ortiner in Anton Beinik P» to bili obojeni v»ak n« 4 meseoe Me. * . • Rc«iileolo pred trfettimi p»mt-niki radi »»vratnoga umor«. Pred tr- /a^kiini porotniki se je v ponedeljek in torek vršila kazenska razprava proti 241etnemn natakarju Karlu Ne^ri iz Benetk,stanujočeinu vTratu, obtožoiieniii zavratnegra umora svoje bivš^ ljubice ^2letne Marije Tomasi-ni, doma iz Vivarija pri Vidmn, službujoT-e v Trstu. — - l'inorj^na To-niasiui je imela svoj ča;* intimno raz-merje z Negrijem, katerega ]>osledi-ce je bil — otrok. — To je pa bil vzrok, da ^c je Ne^ri oddaljil od To-musinijeve, u ona -— zapuščena — seje seznala z nekim zidarjem Giulio Vasiiuez, kateri pot^lednji jo je hotel \ kmtkem porooiti. — Ko je Negrri seznal za to ljubavno razmerje, se je v njeni zopet porodila Ijubezen do Tomasijeve in oheneni ljubosuninjc. \ jutro dne 7. Mpteuibra je Xeg"ri po-eakal fPomasinijevo ter jo spremljal do hiše št. liv ulici Ruggero Mauno, kjer je bila pri neki družini uslužbe-iui. Xa >ti»pnicah i>te hiše se jo vrsil med njima potihen pomenek, na kar je ona zakrieala in se v kr\ i /.^rndila, a on je zbežal. Xa do- kletino klicanje so prihiteli ljudje iu videvši, tla je Toinasinijeva že neza-vostna in vsa \ kr\ i, so poklieaii zilravnišku postajo in i>olieijo, a meti tem je revica že izdilmila. \' til-niku je še imela zasajt-n kuhinjski nož, katere^a se joj ni upal nikdo iz-dreti, dokler ni prišla policija. Žabo ♦ lena je bila nić manj. kakor 18krat. Ne^rija, ki je bežai iz Trsta, \iotrv pube^rniti v Italijo, so zasacili \ (Yr-vinjann ter jra privedli zopet v Trst. — Pred porotniki je izjavil, da je izvrši I ta trro^en cin iz ljubosumnosti in v — pijauosti. Priče >o i»a tlokaza-h\ iln ni bil pijan. Sodna psihijatra dl*. Xydias in dr. Pastrovich sta izjavila, da Xe|rri ni umobolcn, ]>ač pa zolo strasten «*lovck ter da je izvrši I umor pod vplivom alkoliola in raz-burjonosti. Porotniki so (», ]>n>ti <*» jrlasom zanikali zavrateu umor, a potrdili z vsemi 12. glasovi vprašanj-srleile i>reniišljeneg:a ul>ojstva, na podlaci kateregra pravoreka je sodi-šče ubsodilo Xegrija ua osom let tež-ke ječe. Tržaški iredentovci pred jjraškim sodi ščem. Začetkr.m včerajšnj« sejt» naztut-ni predsednik, da dr. Tamarova pri-tožba zaradi prei>ozne prlavne obrav-navu ni utemeljenu. Xadaljc kara pi-savo nekesra graškt'Ku Usta, da so haje dame obsipale obtožence z bonbi>-ni; naroča nadzorovalniiu organom, da strojro pazijo. da se ne dojrajajo slvari, ki utojrnejo Škodovati ujrledu sodišća. JSlcdi prebiranje ]>rotokolov o hišnili preiskavah, policijskih rela-cij, kazenskib ktirt, sodnib sklepov i. i\\\, nadalje izjUovodb nekaterih tr-ža^kih prič, kakor tud i za>ožcnih }>i-sem obtožencev, ki so jih hoteli skrivaj poslati iz preiskovalncsra za pora ali iz Imlnišnice v Trstu. Xajvee so l»ritožujejo v tr-h pistnih zaradi ]>u-ćiiMiosti i)redseduikovo, zato so se od-ločili tuđi, da prisilijo k hitrej.semu po>Io\anju s tem, da no zavživajo jv~ dil. Preberojo se odiomkt diuštvoniii pravi! in dekreti, s lcaterimi se društvo razpusti. Kazpust se utemeljuje s )»rekoračenjein delokropra. Zaprov-f. iiik dr. Posener se protivi, opirajoč ^e ući $ 252. k. z., prečitanju orllomk:»v iz inesečnika »Audax^. Sodni d\klcne, da se ti odlomki pročitaju in opomni. da je te izpiske preskrb I nok policijski uradnik. Zagovoru i!; dr. l'ranitsch: »Zadostuje nam, da iz-veino, da je te izpiske napravi] policijski uradnik.« Xajprej se jirečita poručilo |»olicije vTridentu na dunaj-skf> dozclno sodišče o italijan>kem kol**t»arskem društvu »Audax«, ki so je tja poslalo ob priliki Col pije ve#a j>roc(sa. \' poroci hi >e opisuje ustii-novitov tega društva in nje^rovejra todnika ter odnošaji južnotirolskih drnštcv k »AudaxiH-. Tz odlomkov je razvidno, da je pošilja! temu tedniku kot priča zaslišuni Boiti iz Trsta poroci la. Obravnava >e nato prekine in nadaljuje popoldan ol> 1. Sodni dvor ima na razpolago tuđi akte iz IVrlu-^ovoira procesa v Celovcu, ki pn se ne prcl>erejo. Xato se prečitajo neka-teri odlomki iz veleizdajuiške^a procesa proti Depaulu na Dima ju. Tuđi P'orlu^a je bil v ta prtK-es zamotan. Tak rat je p<»be«ruil, vrnil pa se je le-tos v Trst. Potem je prišel pred poroto v Celovcu, kjer pa je bi! oprošten. Oba vojaska izvedenea ^ovori-tći po teli izvajanjili o iredentizmu s }»oselmirn ozirom na ravnokar obrav-navano tvari no. Xato izdela sodni dvor vprašanja za porotu i ke. Prvo glavno \ prašanje je, ali je dr. pl. Holberth kriv, da se je udeleževal s krojri, prijaznimi iredentizmu,v Trstu tuđi oddaljeno stremljenj za od-trganjo »lola dežel od države. Enako se glasi vprabanje pri ostalih obto- ieiKsih, pri Dtperau im še, ali je za-knvil r«iia]jfl«j« valičamtva. Drl pravnik stavi potem predlor, naj ae formulirajo tuđi eventualna vprala-nja, čemur pa ugovarja dr. Poeener % obema ostalima sagovornikooia, opirajoč ^e na § 320. k. pr. r. Pred-sediiik dvorni svetuik dr. Kar-nischnigrg1 proglasi dokazilno posto-panje končane Sodni dvor se posvetu je o dopustnosti eventualnih vpra-^anj. Nadaljuje se razprava dane*. tazne stvorL :;" Nadvofvoda Josip Ferdinand, ki je pred nekaj leti še kot major bival v Ljubljani, je postal že divizi-jonar v Linču. ■ Moderne damske frizure. An-gleški konzulat v Svattavu poro ča, da se je izvoz človeških las iz KineŠkega v zadnjem času podvoji!. Vzrok temu je moderna frizura evropskih dani, ki je povzročila večje popraševanje po laseh. vsi kmečki sloji sodelujejo pri tej kup-Čiji in siromaki skrbno zbirajo vse lase, katere si izčežejo. • Elegantna demimondka — mož. \z Jassyja poročajo: Že več tednov je vzbujala v Jassyju splošno pozornost elegantna demimondka, ki je prišla iz Pariza ter se imenovala grotica Duval, in sicer zaradi svoje lepote in svoje drage obleke. Vsi moški so letali za njo ter ji dvorili. Končno jo je pa obiskal policijski zdravnik, da jo zakonito preišče. Pri preiskavi se je za dognalo, da je ta grofica Duval — moški. Policija je ćelo zadevo odstopila državnemu pravdništvu. Štrajk tatov. Iz Varšave poročajo: Na cestnih vogalih so v pred poslednji noći nabili ondotni tatovi sledeče oznanilo: „Mi, združeni tatovi varšavski s tem javno naznanjamo, da začnemo stavkati in da se odpovemo svojemu rokodelstvu. Policija se je do zdaj zadovoljavala s polovico našega plena — zdaj pa zahteva 75 odstotkov, tako da nam ostane od vsakega ukra-denega rublja samo borili 25 kopejk. Če policija ostane pri svoji zahtevi, tedaj smo prisiljeni, opustiti svoje ro-kodelstvo, ker ne moremo pod takimi pogoji pošteno živeti". Policija išče povzročitelje tega spasa, ki jasno ob-soja podkupljivost varšavske policije. Jajce iz rimskih časov. Po naključju se je ohranilo jajce iz rimskih časov ćelo do današnjega dneva. Ko so izkopavali staro rimsko nasel-bino v blizini Moguncije so našli v starem rimskem \ odnjaku pod razbitim loncem celo kurje jajce. Črepinje so obvarovale jajce, da je ni zdrobilo kamenje, ki se je vsulo v stari vod-njak. Zdaj roma vsc v muzej gledat to jajce, ki se je na tako čudovit način ohranilo do danes. Meuda pa so legle kure v rimskih časih povsem današnjim podobna jajca, zato znanost ne bo imela posebne koristi od te iz-kopaninc. : Konec rdečega fesa v turski armadi. Rđeči fes bo \/. turske armade popolnoma izginil. Pri vseh treh ar-madnih vojih, kt so šli letos zoper uporne Albance, je nosilo rdeči fes le nekaj generalštabnih oficirjev in po-veljnik Šcfkct Torgent paša. Sicer pa nosijo sedaj turski vojaki siva pokrivala, topničarstvo pa vrh tega šc crno obrobljene čepiće. Kmalu, kmalu borno videli turske vojake s pikelhaubami, ker so te tako strašno praktične. Pomisliti j!1 1c treba, kako važno orožje utegne biti pikelhauba, da bo moral izginiti celo bajouet. Sovražnika, ki se ti predrzno približa, nabodeš kar na ost svoje Čelade in če si si dal zrasti na vratu rnočne mišice, ga vržeš kvišku kakor kak španski vol v areni nesrečnega pikadorja. O ti preljuba germanska kultura! Kako kmalu bodo imeli tuđi v turski armade plešaste vojščakc! Kopniški stotnik na Morav-skem. Iz Klobouka pri Brnu poročajo: Znam stotnik iz Kopenika je dobil na Moravskem naslednika, kateremu se je celo posrečilo prav pošteno potegniti celo .okrajno sodišče z uradništvom vred. Pred par dnevi je prišel v ta moravski kraj imeniten gospod, na-stanil se v ondotni gostilni ter se dobro prespal. Drugega dne je šel na vse zgodaj k okrajnetnu sodišču, se predstavil kot višji sodni svetnik iz Brna ter naznanil, da bo revidira! sodišče. Uradništvo je z največjo uda-nostjo, pa ludi s strahom predlagalo nepravemu svetniku vse akte, pri čemur je gospod svetnik kazal nena-vadno znanje. Proti koncu revizije je prosil, naj mu predlože akte o slučaju kmetskih sinov Vitka in Petra iz Mor-kuvek, ki so v zaporu zaradi posku-Senega roparskega umora. Ko se mu je sporočilo, da so akti v Brnu, je .svetnik" naznanil, da je potrebno se-staviti nov protokol, ker se bo ćela obravnava ponovila in takoj je zauka-ral, naj gre komisija z njim v Mor-kuvke, kjer so v resnici še enkrat za-slišali vse v procesu udeleženc priče. Po zasttlevanju je pokttal g. .svetnik" kmeta Petra, oćeti od enegi izmed letznjencev, ter mu vljudno rekel, da lihko dobi svojega sina iz ječe, če mu da za kolke in drugo 800 kron. Oče je bil ves vesel ter mu Ukoj iz-plačal 160 kron, obenem mu je pa obljubi!, da mu prinese ostalih 640 K drugi dan v gosti!no. Nato se je komisija vrnila v Klobouke, kjer je gospod „svetnik• obiskal še miklavževo zabavo. Razume se, da so ga z velikim veseljem sprejeli. Druzega dne je pa prišla Nemezis v osebi orožniškega stražmojstra, ki je častitega gospoda .svetnika" brez dolgoveznega obotav-ljanja aretiral ter ga odvede! v zapor k ravnotistemu okrajnemu sodišču, ki ga je prejšnjega dne revidirah Kmet Peter se je namreč po vaši hvalil, da mu gospod svetnik da za 800 ^kron njegovega sina iz zapora. Ko je orož-nik to slišal, je kar naenkrat napravil konec slavi gospoda „svetnika*. V goljutu so spoznali že večkrat kazno-vanega Karela Juraseka, ki se je že z uspehom izdajal za poročnika, drugič pa za finančnega oficijala. Okrajno sodišče ima gotovo s svojini gostom veliko veselje. * XXXX. državna loterija. Dne 15, decembra t. 1. bo vlečenje XXXX. državne loterije za civilne dobrodelne namene. Igralni nacrt izka^uje v skup-nen: znesku 20.738 dobitkov v ^kup-nem znesku 620.000 kron, med temi glavni dobitek 200.000 kron, dalje do-bitki po 50.000 K, 30.000 K itd., ki se vsi izplaćajo v gotovini. Srećke po 4 K se dobivajo v trafikah, loterijah, menjalnicah itd. Kupujte jutra njo izdajo „Slovenskega Naroda". Telefonsko in brzojavna poročllo. Tržaški občinski svet. Trst, 10. decembra. Občinski svet je imel snoči sejo, ki je trajala do polu 1. ponoći. Na razpravi je bila pogodba glede dobave plina od plav-žev kranjske obrtne družbe v Škednju. Socijalni demokratje so začeli obstruk-cijo. A do besede je prišel le en govornik, kajti člani \ečine so mudeč se v predsobi, s tem ueprostovoljno provzročili, da je postala seja ne-sklepčna. Ker je z včerajšnjim dnem ugasnila obveznost obrtne družbe kranjske, je ćela zadeva zopet za nekaj časa odložena. Drža\ ni zbor. Položaj vkulno vet ine. S. — Dunaj, 10. dft-embra. V današnji M\ji i>oslaniš»ko zbornice je nnjprvo grovoril nn;it*ni ministor jrrof Stiirsrkh. Odgovarjal je na raz-ik' iuteri»olaeijo. mod drugim tuđi na interpolacijo poslanta Rvbara jrlede slovcnskt'K^ pončevanja na tržaskih ljudskih državnih šolah. Stiir^kh jo poiidarjal. da bo za 11. >'iiR'stor lota 11)1011 uveden slovenski kurz-z 11-tedenskiiui urami. Xa državni ljudski deški soli bo s 1. januarjein siste-mizirano mesto slovenskoga nc-itolja, ki jo že imenovan. Xa dekliški soli pa 1k> sistemizirano s 1. januarjem mesto ]x>dnčitolja. Nato se je nadaljeva-la debata *> banonem statutu. CJovo-rili so i'inaneni niinibter Dilinski, Kolischer in Choe. Takoj po ( hoeevem govoru pa je sta vi 1 posianec Kalina prodlog na kont'c sejo ter zahteva 1 konstatacijo razmerja #lasov. Pre*lsednik Pattai l>a so je delal, kakor da bi bil ta pred-log ])reslišal in je dal voliti generalne govornike. (Jeneralni govornik \Vohlniayor je začel ja je še prišlo do burnih prizorov. Socijalni demokrati so kričali proti ministrskenm prod-seduiku, kazoč na prazno klopi vlad-nih strauk: »To je vaba uiajoriteta! -Divjo so kričali tuđi na neinške na-eijonalce ter jih spraSevali: »Ali imate danes plavegaf Amjuik korn-blumenblan!« Na predsednika Pat-taia se je kričalo: »Vi »te poplonoma nezmoaen! Zmožen ste le za denuncijantska pisma proti rasnim žurnali* stom. Srmmnjte se!« Koooio & priik* (k> #l*so%anjr in t#d«i •• > pttkmmlv, da }m bil Cto* vev predloc * 3 pr**\ 76 r*iklo*xn Predvodnik jo moral lrniik 100 |Mwlaiicev jiavzooih U*r in^r* splo^nim hrupoin zaključiti sejo. PrihoUiija »e;a ^ najtiiaai pi* Ž«* iuihJ ŠW»t>m gla^>v ♦« w«mi > \ zbornioi ii» Iojkj je bilo videti, v kako žalotetneru ^prevodn so odkorazali. Prilioduja .>rj«i s^ vrsi bole x to rek ob 11. dopoMne. \' <-eli zUjrnici vla -t«jm (lemon^irirali vlarli, kako vočiu. • inia //a solujj. Seja proraćunsko|f» iid^ekA« F. — Dunaj, 10. deeeaubr. Pror«-cun^ki odsek poslanskc zbornk« inat v jMjriecteljek |>opoldne. ob 2. sejo * sledečiiii dnovoiin redom: 1. Volitev jtrodaodnika, •. nadaljevujijc jc^u**-ralne debate o italijatiski fakulteti in ;j. fl"haTa <> proraciuiskorn provizoriju. Gospodarstvo. — Zakon zoper umazano kon-kurenco. Predsednik državnega zbora dr. Pattai se je obrnil na ministra javnih del Ritta, naj pospeši /akon o umazani konkurenti. Ministcr Ritt mu je odgovoril, da je zakon odvisen od ogrske vlade in da bo zakon takoj predložen državni zbornici, kakor hitro bo ogrska vlada sporoćila, da ^c strinja z zakonom. — Avstrijski kreditni zavod ustanovi 1. januarija v Celovcu rili -alko, ki prevzame prejšujo undotno banko J. Suppana. — Prodaja lesa. Dežclna vlada v Sarajevu bo oddala v gozdih Šiša-Palež-Bobenjak oddelkc I., II., III. in IV. stojeći smrekov les. Lesa je približno 250.000 kubičnih metrov. — Pismene ponudbe je poslati najkasneje do 20. decembra 1910 deželni vladi v Sarajevu. Predmetni razglas se more v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani vpogiedati. Izđajatelj in odgovorni urednik: Ha^hi Piistuslomšek. Umrli so v Ljubljani: Dlit' .v. dt-efiubra: Valentin ^oii-Un\ bivši branjevec, «*>G lr, Hrenova, u lio a 5. Dne 9. decembra: Martiu Muru, poMni poduradnik v ]»okoju, B3 let, Kolodvorska ulica *?. Darila. l'l>ravni^tvu naših listov ^o pu-slali: Za Liri I - Metuvo druzln); G. Val. Fortie, tu 11 K 'J0 v, na brali stalni jro>tje gro>tilne Drašeek v ^joniiii na pokojno gospo M. Drn^eek z peglom: »Ker imendan Tvoj sedaj s»e obhaJH, To iz hvaležnosti om iz je Tvoje Ti po-daja.< G. Frau \'rhum% sodnik v Haujalnki 14 K v imenu ;>V>8elga strica in mamice Božicevc« oniizje v Banja Inki. Skupaj *J5 K 2ii v. Hvala! Na žitar! Z obrambni sklad ( . M. drušbe: CVskii oboe ^Narodni doim- v I^jubijani 50 K, kot ririifri obrok obljnb-Ijenepra kanma. — Hvala. * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je im*la meseca novembra 1910 sle* d<če prispovko i. ^.: I. Prispevki iz nabirslnikov: Gostilna Dolinar ,V. Dolina 10 K; slov. izobražt valno društvo v Reki 4 K 08 v; ni. lK>t!mžnii a ljutomt r i. s.: Sr^en 3 K 65 v. Lovor "> K 70 v. Vavpotić> 2 K 40 v. Kuko-\oo 1 K 15 v. skupaj 12 K 90 v: Trnovik« župn&čt' 11 K 71 v; M. Rus, Grosuplje 11 K 61 v: Nar. dooi Sv. Ivan ?,7 K H8 v; učitelj ski kružok. Sv. Ivan 28 K 60 v: J, Ravh<>-kar. Boh. Histrica 1> K; J. Vidovit, Mo škanjci 4 K 94 v: V. Dolenc. Vrhnik* 3 K 12 v; moSka podružnica. Maribor i. s.: Narodni dom :J2 K, pri Po&ti 20 K, pri Ra-poou 1 K. litalnica v StudVucih 1 K, skn-paj 54 K: Bischof, tu 17 K 46 v: M. Lončar, Tržić 12 K; Zgub Krmin 2 K; Dušan Hauptman. učenec, tu 11 K 24 ▼; V. Watzak. šmartno i. .s. Hahlingor 2 K 52 v. hotel Cikago 2 K 86 v. Prtmfalk 9 K 27 v. M«>*t«k 2 K 57 v. Lajovic sin 80 v. žoleznlk :i K 43 \\ I^jovic Fr. 2 K 4t» v, Raibor««k 1 K 4t> v, Robavs 1 K 58 v. Zore 2 K S« v. okupaj 29 K 75 v; švigelj. Jirrg, Borovnica ♦i K 27 v; moška podr. Ptuj i. «. narodna čitalnica 3 K 77 v. Makark- 10 K 71 v. Brenčtf-Zupančić 2 K 53 v. Muriec 1 K S4 v. Kurei 2 K 11 v. skupaj 22 K % v; trgovina Loskovic in Meden, tu 15 K 58 v; E. Jogliča dediča, S»*lo 10 K 2*» v; K. Wer-lf. Corknica i. s. žumor 4 K, Mole 4 K 52 v. Strsulc, Ctrknica 7 K 02 v Str«ulc. B^gv nje 3 K. Sega I K W v, Werli 2 K 40 v. žsonc 37 v, Tratnik 4 K tiS v, skupaj 37 K 08 v; Božič, Seiana 8 K 60 v; J. Tufcak. Sv. Anton 13 K 69 v; Fr. čtibelj, dmarje i. «. Benko 9 K 21 v in i K 61 v, AtuteU 1 * S0 v. »kupaj 14 K 52 v; co«podarm*o društvo Verdelca 20 K; go«t Oomsi. Omot 20 K; gost. >ifcri Figovcu . m li K: Bmvmr* ttki dvor. tu 11 K 95 v; gost. Bevc, tu J K 80 v; V Enselmam. ^martao SKMv; ho tet Modrijan. ToImUi l« K 40 v; H. Ark»>. AH IlIlAlO DOlOCIHO i Od rcvmatizroa, od protina, gUfobote, soboboU? AU gc si po prepiho, prabhjtBja kaj atkopili? Poitkiiilc 1 bolećtae toUtećiia idraitetm, kfgpduio£im Fellerjevim nuictom z znamko »EUanuid«. To ni satno reklama T*a*t za poukušajo 5 kron pnHain prosto Udalofaiaa iarr iammai Faiar ; Sttfem Ham m§ |afa> at a* lanvatan Seratea 21 K 4$ v; trafika.PteHc %•••▼: j. Datoac. tu 9 K 1« ▼: s*fci»aamlk t Ra* berju 10 K 15 v; L. Srotec. UUJt 10 K 81 v; gospodarsko druitro ma Fentoate« 13 K 43 v; J. Mrtaar. Dotonja rmm 5K80t; M. Tatur, Prem 2 K 50 v; Sersen. Skaruč-na 9 K 50 v; gost. Mlekus. Bovec 10 K; dr. J. Tičar, Kranjska šora i. a. Hkavc 10 kron 80 v, hotel Mansart 9 K 10 v, hotel Razor 8 K, hotel Slave 12 K 10 v, skupaj 40 K; A. Urbančič. čateS 9 K 80 v; A. Spreicer, črnomelj i) K; gost. Crni Orel, tu 5 K; Kavama Vošpernik, tu S K 44 v; goat* Maček. tu 10 K; gost. Kiiz. tu 9 K 30 v; gost. Sokol, tu 1 K 50 v; gost. Kolovrat, tu 11 K; podružnica Kajhenburg-Videm i. s. Amon 3 K 41 v, Klemenčič 35 v. Kosar 13 K 01 v, Leskovdek 1 K 37 v, Žmavc 9* vin., Arnšek 3 K 23 v, Kunej 4 K 26 v, Podjed 2 K 39 v, skupaj 29 K; čitalnica v Gradcu 9 K; gost. Vuga, Sv. Luci ja 10 K; podružnica Pevna 1 K; mo&ka podr. Celje i. s. Narodni dom 28 K, Beli vol 10 K. Stadt Graz 4 K 75 v, trg. Ravnihar 6 K. skupaj 48 K 75 v; gost. Feklar, Sv. Jakob 20 K; posojilnica v Globokem 14 K 18 v; gost. Varlec, Pišece 5 K 40 v; gost. »Zlati lev«. Kanal 3 5 K 70 v: A. Grahor, Bitenje 8 K 10 v; Fr. Perko, Tržič 17 K 22 v; T. M<*n-cinger, tu 7 K 16 v; Bohinjrki kot pri .Zlati kaplji^, tu 20 K 80 v; gost. Belič. tu 5 K 60 v; gost. Lectar, Radovljica 89 K 44 v; akad. društvo -Ilirija«, Praga 3 K 50 v; podr. Ljutomer i. s. fc^šen 3 K, Sever 4 K, skupaj 7 K; Fl. ćehovin. Braniča 10 K 4 v; M. Pernat. Sv. Lovrenc 8 K 26 v; gost. Peče, tu S K 30 v; \\ Ogorelc, Skof-ljica 22 K 45 v: RabiC, Tumbah 10 K; K. Guštin, Metlika i. s. Malobič 22 v, Widenig 5 K, Kenda 28 v, Kopinič 1 K 36 v, Fleisch-man 4 K 11 v, skupaj 11 K. II. Prispevki podružnici Kranjsko: Sodražica. 130 K; Ljubljana, šcntpeterska žonska 132 K; Ribuica moška 45 K; Ljubljana, šentjakobsko-tr-novska moška 1000 K; Trojane 40 K; Se-nožeče 100 K; škofja Loka 11 K 06, skupaj 1458 K 06 v. štajersko: Ptuj mo.ška 52 K; Vo~ lenšak 40 K; Bočna 172 K; Gradec izven-akad. 80 K; Sv. Lov rone 45 K; Fram 44 K 20 v; Maribor ni. 7 K 30 v in 40 K, skupaj 47 K 30 v, skupaj 4S0 K ZO v. Koroška: 0. Primorsko: Vrtojba 3 K 04 v: Klanec 200 K; Pevma 57 K S0 v: Tolmin ženska 9 K 50 v; Lokev 226 K 52 v, skupaj 577 K 86 v. III. Prispevki časepisov: »Slov. Narod.. tu 30$ K 39 v. VI. Prispevki za obrambni sklad: Franc Papst. Celje 5 K; Iva Sabadiu. Sv. Ivan "> K: J. Bergant, Maribor 3 K 40 v; L. Cvetnk\, tu 5 K; M. Lj. Novak, Gradec S K; E. Kristan, tu 10 K. A. Sturm. Maribor 3K; I. fc»tt'fan, Zagreb 5 K; Janko vit. Bleiweis Trstenški. tu 5 K; Lu Petovar, Ivanjkovci 5 K; A. žiberna, Trst 5 K: J. V. 20 K; V. Meden, tu 100 K; slovensko omizje v Brljaku 25 K; slovenska dekleta v Ormožu 10 K; Iv. Gorup. Trst 50 K; A. Vahtar, Voloska 10 K; .T. Koschir, Kamnik -5 K; V. Palećek, Gorenja vas po Slov. Narodu., 10 K: P. M. uradnik v Ljubljani 20 K; slov. omizje v Gradcu za III. kamen 60 K; A. Schifrer, Novo mesto 200 K; omizje samcev pri Zlati kaplji«, tu 14 K o7 v; ženska podružnica Novo mesto 140 kron; Ante liogdanovič, Trst »po ženski podr.) 200 K; društvo slovt.uskih učitoljic, Ljubljana 200 K. V. Razni prispevki: Fr. Ćerne, Mauerbach .'■» K: V. M. v Trstu 2 K; B. Rane, Volšperg. mesto venca na grob svojih staršev '1 K 70 v; M. An-drejčič, škocjan 4 K; slovenski dijaki 17 K 32 v; F. Potocnik. Pliberk 5 K; Božić. S, Republikanca« 4 K 60 v; K. šavnik, Kranj 10 K; J. Terkman, Pod-kraj nabrala 4 K: inestna blagajna, prispe-vek Ljubljanske občine II. obrok 750 K; štirje koroški učitelji 6 K 70 v; narodni davek plačevalci v Rakeku 12 K; omizje Pliberških rodoljubov po dr. Hudelistu 10 kron; J. G., tu izgubljena stava 20 v; A. lludovernik, tu nabral nar. davka 28 K; dijak R. nabral 2 K 30 v; I. Perdan, tu pri-spevek od vžigalic 2000 K; A. Makar, Metlika 2 K; V. Sfiligoj, Dobrova vsled zmage napredne stranke nabral 10 K; mestna ob-cina škofja Loka 2<"» K: čisti dobiček veselice učenk v Idriji 14 K; uradni&tvo kolin-ske tovarne, tu 9 K: i>osojilniea v Loćaa 10 K; K. Dolenc, Modling 4 K; dijakinje mestnega liceja, tu 1 K; M. Kajfež, Petri-na nabral 2 K 20 v: veseli gostje A. in E. Smeh, Mislinje nabrali 3 K 60 v; mlad sta-rinin star mladin od veselja, da je dosežena sprava, vsak po 1 K, skupaj 2 K; Pavia Medic, tu volilo Petra Medica 200 K; dr. K. Slane, Novo mesto kazt-nska poravnava F. - ^. 25 K; občinsko predstojništvo Nova terkev 21 K; dr. A. Brunner in I. Kavkler, Ptuj 10 K; županstvo, Ćitalnica v Poddragi pri Vipavi 60 K; ob poroki A. šusteršiča z gdč. M. Tičarjevo, tu 14 K; I. M., tu za koledar 100 K; družba je dobila za poslani koledar tuđi večje zneske, kateri se pa zaradi prostora ne morejo objaviti. * • * Za kočevskega Sokola >o darovali: Go^pa Nosaii(j\a 10 K; grospo*l Andr. Uderniaii 10 K in gospod M. Zdravič 3 K. Lepa hvala takim narodnim braniteljem na kocevskeni otoku! Slmasli iilt\n ileilaligt i Ijilljail. 4t. 53. Izveo akti. (Zi Me nepar). Ini!. pHst. »57. &$:* Prodsta¥a %m mUdiao. ^ft V ntdeljo, U. decembra 1910. Ob S- uri popoludne. Snegulcica in škratje Bajka v petih slikah. — Po pravljici nemSki bpisal C. A. Sdnttr. — Slovenski deci pri- redil J. Goralk. Blagajnica se odpre i/X uri. Začetek ob 3. uri. Konce ob 5. uri« Prikriiii iitttm bi f tortt 13. fenta. Poslano. MH uđo^O s4raTtl«. Tako se srne imenovati bolesti utešujoće, mišice in živce krep-čutoče, kot mazilo dobro znano „■*!!•*• traaMSko iV«a|« *■ •••"- katero se tplosno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehtajenja. Cena ste-klenici K !•#•• Po poštnem povzetii razpo-šilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MtUk c. in kr. dvorni zalagatclj na »auta« T»tfc laobts %• _V zalogah po deteli je izrecno zahtevati M0Ur«T pr^parsl, zaxnamovan ■z v-stveno znamko Ta podpM«. 2» ■ Po ■taiTBUkUi pocvUlUi m pri revmtttismu, protinu in aevimteijali isborno obnaša kot imborao bolafino iolaiečev na oplahneuje oieklin imr obnovo premi&toati ilenkov delujooe sredstvo Contrheumau. Hitra preiwm Tresena je \ po-go&to virok prehlajenj na katerih otroei in odrasli večkrat trpe. Da l>rehlajenje, ki ga že imamo zaneslji-vo preženemo, je svetovati, da uiiva-te »Herbabnvja apnenošelemati sirup«. Vrednost te§ra prsneaja sirupa, ki so $ra že izza deset let ij pripoznava-li odlični zdrav ni k i in profesorji, tiei po^lavitno v izredno ugodni sestavi izdelka, ki ne razkraja samo sleza, blaži kašlja in pospečuje teka, nego zaradi svoje vsebine železa in labko topljivih fosforovo apnenih soli redi tuđi kri in ko&ti. Ćelo najneinejši otroei ga izborno pronasajo in zaradi slast nos ti tuđi uživajo. Edino izdelo-vanje: Dr. Hellmanna lekarna »inr Barmheriiirkeit« na Dima ju VII., Kaiserstr. 73—75. Dobiva s© po vseh veejili loka mah. V Aziji živi isobrašen, mocoeen narod, ki ima v neskončni svoji državi na e»umostojni podlagi razvito visoko kulturo. Ceprav nam posebnosti toga čudnoga naroda veokrat služijo v i>osmohovanjo, ira so veudar mnoge njih rekol prav logične, pravilne. Ako u. pr. Kitajec vpraša, kako se ima njegov prijatelj, pravi: »Ali ste zadovoljni s svojim želod-eeui?« Neuioteno delovanje želodea pomenja pri njih popolno zdrav je in prav lahko potrdimo resnienost njih nazorov, «»j je zdrav je želotlea tisto, od tesar po vocini in v prvi vrsti zavisi nas dobrobit. Zato naj so naj-nianjše nerednosti prebavc pravoeas-no odpravijo. Za stalno uravnavanje probavljan ja naj so rabi drja. Roso izborni balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, v. in kr. dvornega do-bavitelja v Pragi. Dobiva se tuđi v tukajšnjih lekaruah. Glej inserat. Lekarnar ja Sehaumanna že-lodčna sol. Resnično priporočila v redno sivd^tvo imamo v lekarnar ja Sfbaumauna želodčni >oli ,ki kakor nobeno drugo ugodno pospesuje dev lovanje želotlea in zbu.ju tok, kor vso-ob»ožuo zdrav i ino uOiukuje na ves or-ganizem. Schaumanna želodčna sol, ki no povzrora aiti najmanjših to-žav, hitro odstrani vsako neredno kuhanje v črevesa in s teiu v kali iidii^i tam naha.jooo se su most rupe, ki sicer takoj preitlejo v kri in zbujajo eelo vrsto bolečin kakor utripanje srce, pritisk krvi v glavo, tesnoba v srcu tor glavobol. Vsi slalx>tni naj poskusijo s tem sredstvom, uspeh no moro izostati. Kmalu >e pokaže spletao zboljsaujo, teza tolosa pa raste. Isti učinek kakor žolodrna sol pa ■ imajo tuđi od lekarnarja Schauman- ( na v Stockerau pri Dunaju napravljeno želodčnosolne past i 1 je, ki so na-tanko oflmerjene pripravne in pri-merne za uživanje. Oba izdelka se ! dobi vata vsak po I K 50 v pri lekar- ! nar ju Juliju Seliaumauiiu, Stoeke- i ran I. dalje po vseli lekarnah in dro- j gerijah. i Pnporoćamo našim rodbmam kolinsho cikorijo. \mW svila samo direktno! — čma, bela in barvana, od 1 K 35 vin. meter naprej za bluze in oblekc. Franko in %m sjgafftmj—sj se posije oa dom. Bogata izbira vzorcev se posije s prvo pošto. 1 62 Titom a uh MfflUBi. ZiriA Proti 6 nbrtili li iilibi nk iskomo Mta|« M**m vmmmm antiseptična Melusine ustna in zobna voda Deželnt lekiru MiUm Uvsteka p#te( Fmc Mdtfcga J^ikjMga MMte. Sunja, Hrvaiko, 22. febniaiia 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vijudno, poftljtte ni zopet tri steklenice Vale Iibofno detajoce SSSnSm ie nevieHu»»^o araMrp zoper zoboboi, ntija dkMM> hi od-ttrasja oepdj€tno sapo I* *at Z* ohraniM|esob I«<**&&«^Jobo« ntiumm tor —Jbogc pdporocat SBOMOVSBMHb ' Malo Ka^rtoork, kr. poMt Mfttf. IMU-BliPBPBfe? IKalar mmt dovde iatftda, ako m&pU katar vGa «boi - Ali lakai paae Mtte a Bita! Kupite si v IdkanU aU drof*cfiji ttattiicD rtft&ih pristafli to-dfcMkfli mimtnhdh oatlflL saoolaitc si z B|isBi svoto arifaoMobboiefo in pun-gaj On Van, da se ga iaeMte, ne dabi SSS vedeli kako — vsekakor pa na nalpri-|——| Jetnejsi način. Skatljica stane K 1 25. Generalno zastupstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. GunUertt c. kr. dvorni zaloinik. Dunaj IV/1, Orosse Meugasse 17. 3 zlati naukl! i. Kitr s wFLOtlAN-MiM se kretči, Zaieraj daser tek iswt U. Će teladec gtdraja, Pij „FLORUN *-, ta aeha! III. Ni »f žea, li bsUa, Ta. ki fiiva nnn^^ A^aC^^nnnB^M^nn^^M^nninvnnnnnnnnnnnnnH Postavno varovano. Meteorolositno porodio. Vilin* »*< mije« 3M-2. Srctijl sraćai Uak 7M* ■* I>K£JE Is 1 Neb<» 5rj vanja > i «* s i ^ o ■ * j v tu tu : t- *• ** ^3 ' ' i ___ _'_ ..._____j____,________ 9. 2. pop. 728 9 110 si. jjzah. ' oblačno . i 9. zv. i 728*7 ( 9 2 sr. svzh. . dež i i 10.' 7. zj. 728 8 9*6 brezvetr. megleno Srednja včerajšnja temperatura 9-5°, norm. —0 9°. Padavina v 24 urah 11*0 mm Potrtim srcem javljamo, da je danes ob 3. popoldne naš prcljubljeni soprog, oziroma sin in brat Ciril GerJoh inionir po kratki, mučni bolezni, previđen s sv. zakramenti za umirajoče, umri. Pogreb prerano umrlega se vrši v nedeljo, dne 11. decembra ob 3. uri popoldne. 4050 Blag mu bodi spomin! Ormož, dne 9. decembra 1910. 9t. Umm Sviak, Mid fMriak, c. kr. notar roj. Korak oče. soproga. »r. MlIaM s^riak, c. kr. sodnik brat. Zabvala. Za mnogobrojne izraze globokega sožalja, katere smo prejeli povodom smrti naSe ljubljene soproge in matere, gospe Terezije Vik izrekamo tem potom vsem svojo naj-prisrčnejšo zahvalo. 4047 iataH« MtdL TUĐU* UUHU Wrmmom Kollmannti» tpntBMM telMi 4045 2 učenca iz dobre hise v Ir^Mte^ IMittMSft Ha§«V Naslov pri upravi »SL Naroda.« Irginki poaraik starejii, mešane stroke, teli slmilM fraiMlHL Nastop t. januarja 1911. Ponudbe se naj poŠljejo na uprav- oištvo »Slov. Naroda«. 4039 Sanssouci PMMM Njsnjši zmU. izttkfc si itm. mm i 2'5I trti Hr. larti [ilaacfee. . . . K m Ish nuati Tinu. speualiteta . K 2'-lUinka niita.irinnkamtulitita K 2- Gennaro Ossoinack, Gorica o4UkovaB« iajB»aslsk« kl«tl. 3671______ ifmbalaža gratis. S L fetommriojs^ oziroma Ukoi M «Mas 2 stanovanji po 2 sobi s kuhinjo, pritiklinami in oddelkom vrta in 2 stanovan)! po 1 sobo, s kuhinjo in pritikiinami. Natančneja pojasnila daje J#g« Jebaćia, trgovec nm Đolenjski cesti, poleg PUnk^rja, oziroma Jamk« Popovi*, trfovec, Bloi-woisova cestm 32. 4042 jy Zimska, fina \v damska iD otroska^ oblačila In perllo priportka $. Kris(ofič-5učar Ljubljana Stari trg št. 28 (nasproti Zaliznika). Velika Lrbir* modenib jopic — plažčev — peleHn. M«4erne tepie«. kl oboi kl, rokstrice, no§ avict, pl*tnt« Jcjtice 1« irag« ptotenin*. : Y«ak» nodnt i« drobno bla««. s Ha Imkir« ftUjMi tmil pe pUH Jfajlcpša božična in : novoletna (latila: priporoča Hilko Kropei urar in trgovce 1951 v Ljubljani, Jurčičev trg 3. VoUka xaloga sUtth, m-bralh lm aikljastUi iopalh «r la Toriiic, steasklh ar9 s prftaaoY im mhamoT. s Ohranitev zdravega želodea zavisi po^lftvitno ▼ ohranitvi, poipeseT&nju iu uravA«T&nJu preb*Tljeni» ter odstrMiitvt aoproega tfll««negm «*prtj». Preiskušeno, i« Ubrano n«j-bol)4ih u najbolj nčinkujocih sdra« Inih telilo tkrbno pripr»*ljeiuo, tok »bujajoče, probavo po-•p^ujoč« in Toljoo od»»j^jooe doni*će zdrtvilo, mp Msaasja asprta, sv sr. !»■■*■», aaps- k^uas^ak aft BaV_ Baatt Ba\aa^a\aV aa\ ISLflBflfl ^ IskavBa aV Www^uttf w nm^b w^ f^riniOl ii— aass)s , ajai^siai mmBm%mt lekaraa B. FRAGIIER, l a Iml aari akntt| I p^^^w ^B^^W^P^^B B^^^l ^^^H^p^B ■slaaim IpIlMiaiatt. SlBMS^fMl «- Ako po*^« po pom lfa»t »k« K**) m» vUkm al«k|#. | ■to*, m K *m <«• v«tlki atektaital, ! »iS^iniiUitAl, m KSJtw Mlada gospicn- taM 4m§immT9M z dobro izobražnnim mladim trgovcem ali undnikom pod naslovom ***!*> ■askfl^t poalsi TvMli ftaroikA* na slaoovanie ii brapo. NasloT pove upravništvo »SIot. Naroda«. 4040 Mar, dobro ohras]oa klavir so proda. — Emdockoga ooota it a, L naiatr._____________4041 spretna šivilja u smaftoatolno iidclovaji|« tiTOtov ta 4043 vajenka. Wolfova ulica št. 5, U. nadstropje. Gostilna IjtfT1* S7 v Kocevju se odda v *^^ najem, ali se tuđi proda Wff^ - sama, ali tuđi z zemljiščem. § Već se poizve pri lastniku 9*F* :-: Fr. Altenreiterju. :-: Sprojmo ao tahoi prodnlalhn ▼ trgovino z meianim blagom, zmožna mora biti sloveaskega in ntm-škega jezika. Ponudbe se naj poaljejo na uprav-niŠtvo »Slov. Naroda«. 40 i> UIL A nai!**pŠa pozici|a, ob jjlavn« cesti ra Dledu, obsto;eča iz 6 lepih sob, 2 pod-strešnih sob, 2 kuhinj, ter s prost, vrtoi:.. za vsako obrt pripravna, se ceoo proda. Naslov povf ugrava »S^ Naroda.« 4< Zaloga vi JOSIP PERTOT Barkovlje - Trst 404. 4G08____ Uradno dovoljcna, to 15 lot obsto-Joča nalatarolia ljabllantka iMMm stanavaai ii služed G. Flux Gosposka ulica štev. 6, priporoća ia amamsjita 1« bol|*e Us iskajoče rt vrste kakor prijatno trgovsko infoatilaUko osobje Isbftra raillćaUh alvi«k, alasti sa tonske VtutAB in koUkor motno hitra poatr«tbi Bagatowll«aa. 402 i Pri viunjih vprasanjih se prosi isinU zi odgovor. Bv«v • i s m ozic m novo leto priporoča drogerija ^nton Kane muiua. tema afici«. 1 največjo zalogo najfinejših parfumov in mil ter toaletnih predmetov tuieaskih in inozemskih tvrdk. y^ti trn pttwttttjl. ^^ DUfldvedm. Narodno - napredno dijafttro, (Nadaljevanje.) Naravni razvoj z ozironi na ver-ska vprašanja je pri radikaleih le za-hteval konene odloeitve. Konec je moralo biti njihovegra dclonia verske-ga, indiferentizma, delonia nepren«*s-ljivih nasprotij med njihovinii ver-skimi nazori. In I. zaupni sestanek nar. rad. dijaštva v Ljubljani, dne 15.—8. sep-^tombra 1910 je koneno lo prinesel dol no razjasnili je in vsaj preinot*, da ne govorimo o zmagi — svobodomi-selcev. Dasi je g. Uratnik so hujše govoril proti verskemu individualizmu, svobodni soli in svoIkhIiu vzjco-ji, venilar se je većina izrekla za brezversko in protivorsko stališče. Tuđi letoMiji J. vst>k>veus>ki shod nar. radikalnih abiturijentov v Trstu je sprejel reso luci jo v kateri izreka, »da je preprii*aiw\ da je za zmiselno življenje potrebna le nrav-nost, temeljeea na poznatkih vede.« Končno moramo priznati, da je tuđi VII. letnik »Omladine« pisan v svobodomiselnem duhu, kai* kaže tuđi na prevladovanje svobodomi-selnosti pri radikaleih. IK>lg:o od i sejo je tedaj napravilo nar. radikalno dijaštvo, da je prišlo do tistih sklepov, katere zastopamo mi. Ker je radikaice naporna, iimo-golctna izkušnja priznala k našemu stališeu popolne svobodomiselnosti, je tu praktično podan dokaz, kako pravo stališče smo zavzemali mi in £a še homo. Kakor se bo izkristalizovalo radikalno šv nerešeno politično vpra-šanje v takem smislu, kakor propagiramo mi in bodo torej odvrgli nad-strankarstvo, tako z veseljem konsta-tujemo, da so radikalci v verskih vprašanjih že dospeli na naše siališće pravega svobodomiselstva. To je za večjo sorodnost obeh stru.i, ki bo v prihodnjem še dosegla velik |>omen, važna stvar. Svobodoniiselstvo na SI ove n-skem sicer še niti od da let- ni pravo in zađostno razsirjeno. V tem oziru veljajo še vedno besede veleučenoga jrospoda dr. Antona Bonaventura Jejrliea, seđanjegra prevzvišeuecra kneza in škofa ljubljanskog-a, ki je 1. 1873 v »Danici« 34—35. zapisal: »Liberalen se pravi podomače prostomiseln. Prostomiselno pa hoće danes biti vse. Oni hoeejo sicer v boljkom smislu prostomiselci ali li-beralci biti, toda žalibože, da ostane-jo le na pol pota; — da se pa polovi-čarstvo nikjer še ni dobro obneslo, to je lahko vsakemu znano.« In če pomislimo, da imamo na klerikalni strani fanatike in zelote kat exsohen in da so specijalno naši klerikalni akademični kolege vzori verskih nestrpnežev — skupni znak tlenioraliziranih naprednih reneg-a-tov in duševno manjvrednih IJhdi — tedaj moramo izprevirieti, kako res-nično so — škot'ove besede. Zato moramo, in tu smo s Krivcem v na.ivecjem soglasju, pri obrav-navi verskega vprašanja odvreči >so mistiko in se držati tega, kar je dognala veda, predvsem moderna soei-jologija. (Omladine št. 5—b; letnik VII.) V etično-socijalnih vpra*sanjih smo kajpada pozitivisti. O tem je nien ima socijalna celota, za njegov obstoj in razvoj, iz bolj ali manj močne zavesti, da je socijalna družba neobhoden pogoj individualnomu življenju, da se ji no moremo otltegniti, se rodi ona moralna obveznost, ono prepričan je, da človek mora živeti etično-socijalno, prepriča-nje, ki je solidnejše in ima več moralnih sil v sebi, kakor vse grožnio dogmatično - teoloških spekulacij. Etično naziranje ie toroj ona cvetka človeške narave, ki požene kali iz inherentnoga interesa, moči, da se razvija veri no lopše in popolnejše, ji pa daje le spoznan je, kaj je resnieno in neobhodno v naravi in družbi, spo-znanje večnih naravnih zakonov, ki jim je poslušno življenje. Vse dejan-sko obstoječe in mogoče odnošaje raz-iskati in določiti, kateri izmed njih temelje na neobhodnosti socijalne integracije, to je naloga pozitivne etike, ki ni individualna, ampak socijalna, zakaj ona stavi na poedinea In take zahteve, ki pospešujejo njegov blagor le v občnem blagim. Zahteve pozitivne etike temelje na rezultat ih socijologije. Nepremostljiv je prepad med pozitivno in transcendentalno etiko. S transcedentalnimi domnevanji em-perična veda nima ničesar opraviti. Pozitivna etika in transcedentalna morala ima ta popolnoma različno osnovo. Ako iščemo nastanek in apro-bacijo etičnih postulatov v transee-dentalnih daljavah, odvraćamo lju- di od vmuiUMJ« i« ojiliov Wiji vir, ki gm ittore mpommii dUiiđrl duh, »pernati m ruiokovmnjem avave. — Ako kdo vpraia, šakaj naj dela tako in ne drugače, mu odgovori trans-cedentalna morala: da je to naravno dobro, to morač verjeti, eieer si vftč-no pogubljen. Pozitivna etika pa pravi: da imaš tako delati sledi iz spoznanja, da je za blagor tvoje družbe najboljše in tuđi zate; da je res tako, o tem se človek lahko pre-priča z deloin zdravega razuma. Transcedentalua morala šank-eijonira etične zakone z vero na transcedentalnost, na plačilo in ka-zeii onstran življenja, pozitivna etika pa l intelektualnim spo^naujem dobregu in zlega, tedaj s prepri« čanjem. Na strani 108. sedmoga letmka »Omladine« hoče g. R. Krivih z M. Rostoharjeviin predaA-anjem doka-zovati, da so radikalci že od tržaške-ga >»horav, da snio si do-ločili za siner pri svojem kulturueui delovanju «vobodomiselnost. Kdor misli, da bi bojažljivo tajenje, ali dvoumilo nastopanje i>omenjalo za nas taktično korist, naj to misli, ali dejstvo je, da so tuđi radikalce naši katoličani smatrali vedno za »fra-mazoiie«, dasi so jih po krivici s tem žalili. Danes, ko so tuđi radikalci javni »ferrerovci«, pa se tuđi no smemo pokazčiti manj odkrite; j>ost*!»-no, ko je mlada slovenska generacija brez izjeme (x!1očjio svobodomiselna. (Konec prihodujič.) Marijanska kongregacija na c. kr. državni gimnaziji v Kočevju. Letos so dobili srednješolski kate-hetje vprašalne pole, katerih izpol-nenje jim nalaga naravnost inkvizi-torsko delo. Sicer so naši srednjesol-ski katehetje znani kot prava kuga za vsak zavod, ali kar si pod naslovom »skrb za versko-nravno življenje dijakov« vse predrznejo, iifesega že vse meje dovol jenega in dopustno-ga. Sami vohunijo na vseh oglih in vzgajajo nekaj svojih kretenskih priparlnikov za profesionalne ova-jalce vseh, ki ne uiežnarijo in jezuita-rijo. V zadnjem času pa so pričeli naj]>rej s skrivnimi in >edaj že jav-niHli političnimi organizacijami srednješolskih klerikalcev. Da se ne nastopa z društvenim zakonom proti njim, dajejo tem organizar-ijain iuio »marijanska kongregacija«. Pdobnini srcdnješolskin razme-ram posvečali potrebno pozornost. Velik manifestacijski shod za slovensko vseučilišče v Ljubljani se bo vršil 18. t. ni. v Mestnem domu. Na dopis praškega vseuciliškeg«, ostaja vedno rosnoj-še in naše dijastvo in sploh ljubljansko meščanstvo mora zopet dokumentirati svoje odlocne zahteve po lastni univerzi. Zborova nje se je deloma zaradi obsežnih priprav. deloma pa zato, da borio že vsi naši dijaki doma, pristavilo sele na 18. t. m. Zato pa se morajo vsi udeležiti te manifestacije, da pokaže jo soglasno svoje živo zanimanje za neobhodno potrebno stvar. Našim akad. društvom. Ker se prično sedaj počitnice, prosi akad. fer. društvo »Sava«, da naša društva hitro urede vse potrebno glede enke-tt» nar. napr. dijaštva, ki se vrši 5. januarja 1911 v Ljubljani. Ona društva, ki Se nišo imenovala po 3 delegate naj to kmalu store in sporoče sikad. fer. društvu »Savi«. Delegati na enketi naj imajo kajpada polno-moč nastopati v imenu svojta društva. Slovenoi, kupujte vži-galioe v korist družbi •v. Cirlla \n Metoda I A.KUNST Velika zaloga obu val VukriM Mratito te bntajcja *im ia ' H tiiki cemi Vtc mtft u ikraajajtja ia | zuaaaMjeja. — Pri laaaajia MtlUk aaJ [ te M«f •▼•!* viOTce ptaUH. 40 Slovenski opHisi zavod v £jnbljani. Fr. P. Zajec •ptik, urar in trgovac s zlatnino In erebral««. Stari trg 26. Popravila m Urršm^im ta^ao Im ctati aovnsU opttftri zavod v ljuljani. Josip Stupica jermenar In asallar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporoćam svojo bogato zalofo najrazličiejiih konjskih oprav kakor tuđi krasno opraatljaae kočije, druge vozove in najraztičnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, £akor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadaioče potrai^ »čine kakor tucii že obrabljene vozow« in konjske npravo. Naprodaj Ima več lepih sani fini Krejci £jnbljana, Voljova ni. St. 5. priporoča svojo bogato IftlM# naimoderneiiih, BaittnajUli kožuhovin, klobukov in čepić. Prevzema tuđi vsa v to vrsto spada- joCa popravila proti najnižji ceni. Kupuje tuđi vsakovrstne ftioit ilv* latlae in jih najbolje plačnje. _Jlagocenoinsolidno._ Specialna trgovina ročnih del IONI JliEl 2M*wska MHoa Hm. ■. Predtiskarija | I | Tamburiranje 1 Montiranje :-: | | Plisiranje x ;,; | M BUM IKlAkil SttHL Kipl|ica kkoaac ki m je vid« u pljuf, m amoNri «r»«2cga dovek«, In tretji dan po nlefovi smrti, je vscbovaU flrikrobe, kl to tu narisani_______________________4020 Goudron-Guyot usmrti te mikrobe v vodi kakor tuđi v pljučih. Pred kakimi 30. leti se je posrečilo H. Guyotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, ko-tran v vodi raztopiti. Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanes pri vseh lekarnarjih pc>d imenom „Goudron Guyot" neko s kotranom zmeSano pijaco, ki v potrebi služi kot jako dobra kotranova pijaca Zadostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijace pridati eno ali dve kavni žlici. Rabljenje zdravila ,Goudron-Guyot", pri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi nifhujši katar, kakor tuđi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti ćelo začenjajočo orno-tico, kajti kotran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče si predstavljati bolj priprosto in uspešnejše zdravilo. V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega „Goudron-Guyot* tedaj naj se v la^tnem interesu vsakdo varuje. % Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi „Goudron-Guyot\ Dobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na nor-veškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raztopljivega kotrana, in tako tuđi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako pomoto naj se natančno pazi na znamko. Goudron-Govotova nosi ime „tBjet" natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijolićasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov : aUlAon rr«r«, it, rme Jacok, Parta. To zdravilo stane 10 vtaarttv na dan in tuđi ozdravi. Oni, ki se ne morejo privaditi kotranovemu okusu, lahko nadomestijo tega Guyot, s krogh-cami Guyot, ki so narejene iz pra\ega nor-veškega kotrana, in katere se jemljejo 1 — 2 pred ali tuđi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo jako malo. Barva, pastil Guvot je bela, in vsaka je zavarovana sćrno natiskanim podpisom .Guyot". Zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, in v vseh lekarnah. V Lfmbli&nJ se dobi v lekarnah: Ombr. Plccoll; rr. Smtalk; V. yL Trakycxy. I Lasie nletke I (kite) I 4m\%a preveza. . . E 5'— I eialga prevtia . R 71- I itka prevaža • . „ i"— I IV „ v#ća „12-— I ■cžno svetle (blond) ia sive 20° a dratje ■ priporoča I S. Sirmoliy I briv«e In l«wltar, Ijobljana, pod Irančo it. 1, (xraT«n ćvrljarsk«fja aioata). lzdelnje vsa lasnlćarska dela so- lidio tB okasno. Čem za delo kite 3 K. Kopije zaedeflt ia rczaie te&ske lase po najvišiib ceub. 1164 hmtu prilila za Ntnujf Amerlko k li «mi i mm tom velikani: Kaiscria Avgvste VictorU. 25.M8 tta Aacrika......24.IM „ deveiaai......2i.iti M Ciftriamiti......2t,IN M Frcs. LJnc#ni • • • • - • 2IJ.0M M PfCt* flfam • • • • • 2#.ifO M pv^bKTfiiuA taji FR.SEUNIO Ljubljana, Kofedvonka lika ŠL ta. HISa , oiiroma đve9 n* novo xidaae z leptm prostorom trn vrtoTc, %e xelo ugodao wr%4mMto* — Pojasnila daje UttBJk u* Stfa pri H^IlMi tt St. Za slabokrvne in prebolele je rdrmrniiko priporoćeno krmm *a> ■11*«*^^ Vl«# 3093 aia|feallte art)4atva. 4 steklenice (5 kg) franko K 4—. Br. Novakovič, Ljubljana. ilPTO irgmriiia klain (3. F. JURASeR, prvi ta •tfial t*iho-mlowm*kA afllaa^ ▼alte klaviri«* Ia trgova« v £jubljani, foljanska cesta 13. ^ Priporočajo se klavlrflf ja^H^HHa alanlni In harmoniji nc- ^^^^^KK Presežni po dobri kakovosti ^^^T^L\ I gtasu in solidni sestavi, edi- Mkl nole alovanakl laalalkl •^ od 450 K mSc, harmoniji pa od 150 K viSe. Vsa v to stroko spadajoča popravila kakor tuđi uglaševanje vbeh siste-mov klavirjev izvrSuje po jako nizkih brez-konkurenčnih cenah. Imenovana tvrdkavzame stare klavirje v račun za najvišje cene, ako se pri njej kupi nov klavir. Za vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let »Gla&beni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglaSuje klavirje edinole koncesionirana tvrdka jorisek. I 0d dobrega najboljše sta I margariDovo maslo za pečenje 1 1857 hi mamanna z Vdiskega jezera iz margarinovih izdelovilnic zm planinske dežele v Celovcu. Samo pol tako drago kakor naravno presno maslo ga nadomeščata popolnoma za kuhanje, pečenie ia pralenfe. POZOR! g^F" Najnovejši in najfinejši *^| pletilni stroj ia lopiM, nogaTlee, Ia 4n§* pU- teaiaa nudi vsakomur brez razlike tralea Ia dobor sulatek. Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 2578 Franc Kos mfthaaitaa iataatrlla platnli amoia« kanlakciia iliHtljiii. Sodna ulica lte¥. 3 Prospaktl in oatiikl braxpla*no. 4S% aar "• kupujte a ■p^ nič drugega proti ^a« aaaaaaaaaaa^^^a^aaaa^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^aaaaj ■ kašljul H liHpavaatly kataru Ia aaala« B ■ aani«H krenam« lit aalavaka- ■ Hi aa« kaaljti, nego slastne ■ S? Kaiseriewe I ■ praiMkaramala I 5AAA no*- poverjenih H UH Upričcval od ■ T|||| zdrivnikov in ■ ___ . «flfw zasebnikov za- ■ ^m jamčajc gotov uspeh. ■ ■ •• WhlarHw. ^oda^ jih: I ■ ▼ UaMaal« B ■ UImU fl. Trmkoc*y, itmtmM. Wk. Suimik. \- ■ H km± Or. O. Fkx»U. tofc«M. DUrtu W- ■ ^1 lanu Mr. P)l A^. BoMac, Mmm pitoMiL ■ H Mi. 1%. Mm. CdwM, lekanu. Aat Kmc. dro- ■ H ft**«, a CrmmčmK ****** J*W. ■ H DmM Pire, tokanu, Mri)«. J- Iliifi—. k- I H No*« ■nn^ Mm Km, Hkmi pd Mv. P. VI* ■ ^M mm. Man W«ekA, Mura«. MUHU K. ■». ■ lati ^^kb l*±mm^* ^ ■*" "• llbk* l^rfUMI «- ^H H kara^ LM*. Kapri Ok. tabiiiMi -»r. ■ ■ imUUL'Tmm^ fr Wmtmk.***m.iNiliijil ■ B^BB Jaav Ha^aJkr ^^H^MflM. ■TaaBflttu E. ^feBBta^BL Ba I IP** ^- m- *1 W4l »*—» Jaaate*. ■ a^^^^^^B w 'V^^^^^^aj ^^BBa^r^aa^i aaaa^vaa^pva^'' vaaBj "*"lftillvk^rebtelmiinflM arikatartii. kaiUa. aripamti, tafteiatfe. te-lattai kfeUal iafleead ieaaiktftia. Dobiva se povsod po lekarnah, drogerijah in trgovinah z rudninskimi vodami. 3682 Starodavna nstamdja hotel „Pošta" na Jesenicah, v blizini fame cerkve ter 5 minut od kolodvora oddaljena se da v najem. Pojasnila daje lastnik Al. Schrev, Jesenke, Gorenjsko. 4003 Zapomni si, prinerti mi moraš samo ttUIIOlIlliII cigaretni papir ali stročnico, in naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti! m m Sprejcma zavarovanja tloveSkega življenja po najraznovratnejSih kombina-cijah pod tako ugodnim i pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimt se 1942 vplačili. „SLAVIJA" ••• • ••• vsajamno uvarovalna banka v Pragi. .*. - ••• Imrnl tari* E 4Mli.Tt7--» — liplataa« 1tiio*m\w* Ia kapitalce K iot,35f.8tO-~. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ———^— Vu p*jM»ita alajoi ———— ir finendi zastostn v LjMiai &rsssy&;[ i tomki alici itev. 12. -■* Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, kodcr posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namcne. SVETOVHOSLAVNI rERNET'BSiANGA tvrdke Fratelli Branca v Milanu •tflae ia ixUJačae Ustale« ta|aostt o pripravljanju Je najnspeinejia ielodčna grenčica na svetu! Nestrpljiva » ▼saki draliai! - Dobiva se v Ljubljani pri: MF~ J. Buzzoliniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznika. "VI Ceno posteljno perje! Najboljti čečki nakupoi vir. 2815 Kg sivega, dohrega, puljenega 2 K; bo!j-šega 2 4J K; prima polbelepa 2 8U K; belega 4 K; bclega puhastega 5*10 K; ,kg velefinega sne-inobelega, pulje- nega, 6 40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10K; najfincjSi prsni puh 12 K. Naručila od 5 k£ naprej franko. ZSotocUene postelje ^r^ drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, i 20 cm Široka, z dvema aglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm sir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnitn puhastim perjem 16 K; napal puh 20 K; puh ?4 K; posamezne pernice 1OK, 1- K. :4 K, 16 K, aglavnice 3 K, 350, 4 K. Pernica, 200 cm doiga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošiija se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne decar. Natančni cenovmki gratis in franko. S. Benluh. Deien'ce $l. 767. Češko Lastniki fovarn u opeko io cemeĐt zahtevajte samo stroje pre-izkuSenega sestava tvrdke K. Novotiri W\]i\w tovarne sircjev za keramiko in livarna Praga-Visočany Opreme za krožne peči, transmisije, po-sodc za impregnovanje lepenke i. t. 3. Na vpogied mnogo priporoćil. 3820 Itič ne pomoga! Koji gramofoni 10 goH avlcmali so le D. RASBERDER Ljubljana 3mi Sodnijska ulica si. 5. peter Kobau i sedlar in tapetnik v Kranjn nasprot: hotela „Jfova Pošta" , se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegoro štroko spadajoča dela, kakor tuđi 3908 vozove in sanke. Delo se izvršuje točno, trpežno, po solidnih cenah. Velika izbira bele in crne žitne po jako znižani cen\ kakor tuđi fPF~ morska trava. *^| Imam vedno veliko popolnoma izvršene posteljne oprave v zalogi od 30 kron naprej. Hini Li Mannheim. Ua tvornica lokomobll ga kontinentu. pat. lokomobile za nasičeno in prevreto paro z vcntilnim krmenjem sistem „LENTZ" z čclomožnosljo 9o 1000 f S. £ovska"razstava 2>nnaj 1910 naivišja odUka državna Mm đipioma. Avstr pređama pisama Emil Honigraann Đunaj IX, Loblichgasse 4. V Amerlfto in Ka rado pripravna, cenena la laaealjva volala Cunard Line. OAJiod Iz domaćtga priataaiiča Trate: Carpathia, 20. decembra 1910. Pannonia 18. januar ja 1911, Ultonia 17. februarja 1911. la Uvtrpoola: 1515 Največji in najlepši parniki sveta. Lusitania 17. decembra 1910. Maurctania 10. decembra 1910. Pojasnila in vezne karte pri Audi*. OcUaaek ▼ Mablfanl, llomikoet ulica atev. 25, poleg cerkve Srca jezusovega. Vozna cena Trst-Nevv Vork III razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred. Hotel Umna (Narodni Dom) v Voloskem ettini popolnoma slovenski hotel v letilišču Opatija, stoji ob državni cesti v blizini postaje električne železnice. Preskrbijen je z vodovodom in električno raz-svetljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu je restavracija z izvrstno kuhinjo. Tocijo se znamenita istrska in dalmatinska vina. Cene zmerne. 194ij Priporoča s« Marija Wcdwed, zakupnica. BSr Nedosežno * KNajnovej^a ■ ameriška i/oaia t Higijensko gumaato blago ia moika. Porabno na leta. K 4-60. Ćez 2 miljona ku^uv prodanih v kratkem casi. Higijensko gumasto blago za ienaka. Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdrav-niški btrokovnjaki, porabno na leta. X 2*60. Kdor posije denar naprej (tuđi pismene znamke) mu posije diskretno in poštnine prosto, sicer 5u vin. već, edina prodaja 4, H. AUER J. tvornica za gumasto blago. | Dunaj IZ 2, llaasdorferatraaae 3—0. I Vinko jViajdič vini in v Hranili : I ^— (Kranjsko). —— < I NajveCja proizvajjnja pnznano iiaj < <: boljših pšeničnih mok m krmnih izdelkov, < ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih < vrst. Proizvodi vzamejo )ako veliko vode V v se in dacio kvantitativno nedotegtjiv pridelek, kar je zla^ti za gospode pL-c kovske mojstre neprcccnljive vrcdnosti. Zastopstva in zaloge: 28 V Ljubljani: Podgradu, Trnoveni, Eoćevju, Trstu Gorici, CelOTca, Bedaku, Bolcanu, Inomostu, Tri-dentu, Zadro, Splietu, Ercegnovem, > Kotoru, Sarajevu in Puli u. Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj. I IV Od leta 1868 se "VC Bergerjevo medicinsko kotrano o milo ■ 2* pnpcrMij« tMllic&t ziravn^i. skoro * t»efc evr«f«lLili irživtl r oelivniiH ispcbon uporablja proti vsake vrste izpusčajem iltstt proti kreiivitm iis*jcn in paraz. l/pnscajrn. dalje preti rtccici na nosa, orrMiaam. pvtrnju nog, tuskio*n a« (Uri •« \ braji. Berterjevo liotranovo milo im v stn 40 odatotkov lr*nega kotrana n %c umUihji- bi&tves« oq t>rh diu^ib v «t*nt . n aai, ki i«r aAhajaj« * tr^ovui. Pri poltnih bolesnih rabite jak» g»««šo« Bergerjevo kotranovo ivepleno milo. Kot Mat Je kotranovo milo i* ođpravijutjc vac nesnage m polti, proti s»«M.aifi» na polti in ^i■*** Bergerjevoglicerinovo-kotranovo milo, v latrrra je ib t»dst«tkov gliceriaa ia ki je p«rtu8i«va»«. Borgorjevo borak»oTO mila ii iiirr proti aarcem, otioronjaa* petam •*••• zoljom in alru«im nearilikamkota. C«ma komadu vsake vrate % ^VW^f ■avodlloB o uporabi 80 ¥iB*K_3m^9 Zahtevajtepu itk*rn*ih ta iUr1.ma tr|uvtnar^^^k^^^^^H iilitjHća« Bar«OPj0Va kotranot inu* ln^P ^^^^9 I« aa poleKMtfieu firmu podpis ^A Q. Noll * Co- ■* v^iti rn »^g^^ keti. Odtiitviii i tastio lioleao ^~^m**m*+mm0 ■a Dubaiu \&*t !■ z zlato ^ ^^ •votiaja na sva tovni razatavi v Par«zta19O0 Vsa irnga ae4ic. m big.ea. nita U4akr Bergar su a*iu:* v Bav*4il«, ki »e pndeiit: v^»1lc«i-i mila. Ka de»«lo: 0. aUll A Coaip«, Dunai, L, Bibantraaa«, c. V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Mllan L«uat*k» Ph. Hr. Josip Čizmar, J. Mayrt G. Plccoli, U. pl. Trnkozv in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 1075 Cene brez konkurence. Slavnerau občinstvu v mestu in na deželi vijudno naznaniam. da sem zaradi pomanjkanja prostora jako^ razsiril svojo trgovino in in im odslej 1 poseben lokal * zam zalogo nagrobnih vencev in trakov z napisi 0 tako, da sem sedaj zraožen ustreći prav vsaki zahtevi te stroke. ^—^f-^vv, »< «iy^ ,»;,„ »>■ y Za obilen obisk in mnogobrojna narodu se priporoča z velespostovanjem r I^ie. IOIvIĆ :: trgovima i paplriaM bi galaUtort|iklai klagta« u irotaa ta -u ltb«to. :: v Ljubljani, IMestni trg it. 11. Znanja MnCila se izvriijiji litri w Wk. InbiijiiiiMfeiN men ii 21 k H I ktiai tata ii si fsakii Uki izbo^J Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno ruuivetl]aTO in prevalanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. VentUatorjL Tar-bogeneratorfi, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločuloe in iando« vseh vrst. Đrtlfoliliiišlii IM« Iražte preje Kolben in dr. ^ ^ Praga-Vysočany.^ Vodne tarkiae vseh sestavov (Francis. Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za lastaUraaJ«. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz Ustnih velikih livaren ia jekUren. (Za vde- ta nalo obrt) ftjshi mmet m Goranski! Kako tujski promet naradča, tažejo sledeče številke zdrav išca bled: v letu 1906 je bilo obiskoval-:ev Bletla, ki so prenočevali 2540 teta 1907, 4006, leta 1908, 4342, lota 1909 že 6291 in letos jih je bilo po izkazu zdraviškega Usta 7320. Naj-večji kootignent dala je Ce*»ka in Nižjeavstrijska, namreč čez 3000 tuj-eev. Zdravičkih pristojbin se je letos doseglo okroglo 13 tisoč kron. Da je ta narastek obiska pripisati večji del otvoritvi svetoviie projje skozi Ture v Trst je resnieno in le prav neznatni del tega povzdigra ]>rometa z tujei priđe drugim faktorjem v dobro. Imamo sicer prometno društvo iu tuđi zdravniško komisijo, sedaj še i*e-lo društvo »Zarja«, ki bo zimski šport pospeševalo in tuđi občina se še uekaj zavzema za tujski promet, a. vse to ne doseže naravne reklame, kat ero nam dela želoznica, ki vozi svetovne ljudi mimo jezera in s tem opozarja tujea na nas »Biser Kranjske«. Onieniti bi se imelo tuđi »Zvezo prometa s tujci v Ljubljani«, a za Filed žalibog se prav nič ne zanima, vzlic številkam, kat ere govore o iro-tovi povzdipri prometa s tujci na Ble-du. Ta deželna zveza obljubu je ž« vsa leta, da bo tuđi za Bled kaj sto-rila, recimo izdala kak prospekt, pomagala pri zimskem športu, dala del subvencije, katero je baje dobila letos od ministrstva za javna dela (kakor snio čuli 26.000 K) izdala plakat ali kaj drugreara, a vso to le obljubu je i u vsa leta zaman eakaiuo na to reši-tev in mislimo da 'bodenio tuđi še preče j ča kali, x>reduo od zveze kaj dobi-mo. Prometno društvo na Bledu ima -000 K dol ga ter ima roke tako dolgo vezane, dokier se ta dolg ne poravna. Očitalo se nam bo, da dolga ni bilo treba delati, a nasproti temu imamo sledeči odgovor Ker nam r/A*eza pri reklami ni skoraj nič i>o-magala, nabavili smo si eno oljnato sliko Bleda v velikosti 2 l/.> X 2 m, katera sedaj visi na državnem kolodvoru v Pragi za reklamo ili katera nas je veljala 1500 K. Od te podobe nabavili smo si tuđi reprodukcijo, katera nas je veljala 1200 K, namreč 600 podob po 2 K. Veliko od teh re-produkcij smo razposlali že v reklamne namene. Nabavili smo si tuđi en relief TrigJavskeg-a pogorja, kateri nas je veljal čez 1000 K. Izdali smo tuđi zemljevid, kateri nas je veljal čez 500 K. Skupaj 1200 K. Samo za zadnjega so se stroški pokrili po prodaji, a vse druge točke je moralo društvo samo plaćati. Da se pri teh številkah nabere dolg, gotovo nobeden ne dvonii, posebno ker od Zveze nismo dobili za vse te nabave niti vinarja pod pore. Kako da nam je zveza naklonjena naj špricu je tuđi to: Letos pozimi priredilo je prometno društvo kuharski ie<čaj, naprosili smo zvezo naj bi poslala delegata, da bi predaval učenkarn tečaja, katerih je bilo 20 .> tujekern prometu. A tej prošnji se od strani deželne zveze ni ustreglo. Tuđi zaključnega banketa se ni vzlic vabilu nobedeu udeležil od zveze. Obljubilo s** je tuđi letos izdati majhen prospekt za Bled, enak one-niu, ki ga je zveza izdala za Buhinj. A tuđi to je ostalo samo obljubljeno. Dela se novi zopet za Bohinj, a Bled še enega ne zasluži in res tuđi nobenepra nimamo. Da se došli tujci nad tem nedostatkom upravičeno jezo, je same umevno iu radovedui >ino, kdaj zagleda mali pro*»iiekt za Bled boli dan in od katere strani. Gotovo ga bo moralo prometno društvo samo napraviti vzlic temu, da ima dolg, đrugace ga sploh ne bo, kajti obljube deželne zveze ie dobro poznamo. Sploh se nam zdi da je princip deželne zveze, povzdigniti v Bob inju na idealno stopnjo tujski promet v či^to napačnem tiru. Res je, da se je ustanovilo hotelsko društvo Triglav in prav je tuđi, da *se taka naprava podpira od strani deželne zveze za tujski promet, ker je hotel Triglav namenjen samo tujske-mu prometu. Nikakor pa se deželna zveza ne more upravičiti nasproti ostalim prometnim društvom, katera nišo v Bobinju, da jih vsled pre-obilega zanimanja za Bohinj skoraj popolnoma na stran pušča. Ako misli vodstvo deželne zveze, da se za tujski promet ne more in za enkrat ne srne zanimati drugod, kakor v Boli inju, po tem naj prenese z vezno pi-sarno v Bohinj in mi bodemo na či-steni, da je zveza samo za Bohinj in za nič đrugega. Radi vidimo, da se tujski promet podpira od strani de-/elne zveze, ali da bi se pa ćeli ostali del Kranjske zaradi Bohinja imel pnščati na stran, to ne odgovarja nalogi zveze za tujski promet, katera je ustanovljena za vse kraje, "kjer se tujski promet že razvija. In ne samo Bled ima tujski promet, veliko tujeev priđe v ćelo dolino od Kranja do Bele peči, a vsa ta dolina z lepimi dolinami proti Triglavu naj caka in naj Caka tako, kakor Bled, da me prej v Đohinju vse I dokonča in potera pridemo Me na vrsto ini. Ali se je dešelna svesa sa ' tujski promet maio ustanovila, da vi* di samo Triglavsko družbo v Bohi-nju, katera se ne nahaja v prav do* breni položaju, ali pa ima nalogo, vsa prometna društva enako podpi-rati v stremljenju za povzdigo tuj-skega prometa t Mi smo nmenja, da ima zveza vprav sveto dolžno&t vsa društva enako podpirati, ne pa tako, kakor sedaj, ko ne vidi drugoga nego Bo-hiuj in njega hotelsko družbo Triglav. Moderni zimski šport hoče v-pe-Ijati zveza v Bohinju, a mi smo mne-nja, da je leg-a tako Bohinja, kakor Bleda prenizka za zimski šport, in se le v vee letih prinieri, da je sueg ugoden za zimski šport. Na sanka li-š6n je prav večkrat tako, da je sneg premehak vsled vpliva južnega vre-mena, ali pa zmrzne in potem je led. Vsa leta, kar je železniea skozi Bohinj otvor je na se trudi zveza urediti zimski šport in je ie šio preeej tiso-čakov v ta nauien, a dosetlaj ni bilo ugoduega usi>eha in zelo dvomimo, da bi bil uspeh sploh kdaj povoljeu v nižavi Bohinja, ki komaj dobrih 500 ni nad inorjem leži. Skoraj nič ne dvomimo, ako bi ^ zveza zavzelu za Kranjsko goro glede zimskih na-prav posebno v dolini proti Aljaže-veinu domu, kjer je tuđi že nekolik* udobnosti za tujce, da bi bil boljši uspeh kakor pa v Bohinju. Da je ta dolina najinauj tako lepa, kakor Bo-hinjska, o tein mislimo tuđi zveza ne. dvomi, a sneg ie v teh kraj ih gotovo bolj prikladcu za zimski šport, kakoi* v Bohinju, sevetla tam pač manjk.i hotela družbe Triglav. Sploh pa muo innenja, da se zveza, dokier kot taka obstoji, ne srne nikdar na to staliAče postaviti, da se ozira z v^o vehemen-co samo na en del Kranjske in vse druge kraje, kjer je tujski promet že tuđi razvit, takorekoč prezira. Nič se ne bodenio čudili, ako danes ali jutri ostane zveza brez prometnih *lru-štev, izvzeto samo Bohinjsko, ker društva tako zvezo ue morejo podpi-rati, ki živi in dela samo za Bohinj. Dolgo smo niolčali, jKrtrpeli, upali, a ker vidimo, da je vse ča ka nje zaman in se delajo samo obljubo, ne moremo tega več gledati in poslediea bo, da zapusti morda Bled prvi zvezo, katera je bila ustanovljena za ćelo Kranjsko in ne samo za Bohinj. Naše prometno društvo že dela od leta 1895. za tujski promet, seveda so ta dela zelo skromna, ker ni sredstev in lui-slili smo, ko se zveza ustanovi, bode, bolje, a žalo silio se varali. Plačevali smo letnine, posamezni tukajšnji faktorji ćelo i>o 100 K, a kaj smo dobili za to? Še enega prospekta za Bled ni zveza izdala in pou dar jamo, da bi ne zahtevali l>oljšega, nego so tišti, ki so za Bohinj bili izdani, ne govori se pa o drugih napravah ali podporah, »*°<^ati bo moralo ali reliei' ali pa podobo, katera je sedaj v Pr«»-gi na državnem kolodvoru, da se resi dolga. Kelief je s»e«laj v zdravi-Škem domu in služi hvojmui nameiiu, končno. kdaj bo občni zbor prometne zve/r za Kranjsko, kateri bi bil imel že /duv-naj biti in radovedui smo tuoi\tbilo, katere je ministrstvo baje dalu Kranjski zvezi. Xa vsak način bo treba temeljito obračunati iu zub tova ti odgovor, ali oHstoji zveza samo za Bohinj ali za ćelo Kranjsko. Za vzgled, kako skrbi /veza za v-*a društva in naprave za tujski ]>ro-ntft nainenjene, naj bi bilo načelstvo "Sachsischer Verkchrs - Verfiand« Vorort Leipzig, ki pozi vi ja v svojem glasilu »Reise- und Biider-Zeitung« št. 511 z dne 30. nov. t. 1. na strani 1507, da zglase vsi gostilničarji in imejitelji stanovanj za tujce svoja podjetja, da se izda skupna knjiga »Sommer in Saehsen«. Enako naj bi se izdalo tuđi za Kranjsko in obžalovati je, da taka knjiga Kranjske ni bila v več tisočih izvodili na razpolago obisko-valcem lovske razstave na Dunaju v letošnjem poletjn. Omenjena zveza bo to knjigo, katero izda sedaj, založila v 5000 izvodili ter se razdeli na medna rodni potovalui in prometni razstavi v letu 1911 v Berolinn. Trgufiki nnQnk 20 let star, izučen w trgovini mešanega blaga, toli statM v večji trgorini Nastopi labko takoj. Ponudbe naj se posiljajo najipimjr-niStvo »SIot. Naroda« pod ntWW9WWm Anton Prisker krojač Ljubljana, Sv. Petra c. 16 priportKi svoj« veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plašfiev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se pa lujnovejših vzor-cih in najnizjih cenah izvršujejo. i priporoča slaščidarna na Starem trgu 21 Slavni trg G Kolodvorska ni. 6 svojo veliko zalogo. predmetov za okrašenje božičnih drevesc, dalje fine, raznovrstne potiče, torte in okusno, pecivo za čaj desertna in čokoladne bonbone, fina desertna vina in razne, ::________likerje.___________|: 5. Čadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbančeve manaf. trgovine prlporoća klobuke slamniko mi nm Mii perflo, kravate, ovratnike itd. itd. Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. 'Ljubljana, Mestni trg Glavni zastopnik sb išče. * Avstrijska, najbolje uvedena zavarovalnica za zavarovanje proti ognju, vlomu, poku iip, nezgodatn, poroštvu in življenju z mnogo strankami išče za celjski okraj, Žalec in za ćelo Savinjsko dolino pod ugodnim! pogoji zmožnega glavnega zastopnika. 4017 Prijazne dopise pod: „Glavni zastop 376 a na uprav. „Slov. Naroda." Edina izborna nakupna prilika! Za kupčevalce in krošnjarje! B^T1 Razpoftllja »• tudl zasebnim. *VB 40-45 letm oihrauib Ktankiv a 16 kron. veleorva kakavost krm 1780. Ostanki obsegajo: ••!•, ■••«»• Blatu« U ■♦Sko ii teask« f Flanela, U. k*k»vwt m ■••*• ia Umiko Ub- »crtl^ - 0«taMhi franc. oafirja ««*r«jce, L rekdjo. Ostanki «• p© »--12 ■ dolifi, »ju»^>» Maze im »Meke — Oksterd, jako trpeza« kak«. U praJni in brtzhitaii ter *? v&ak MUaek Ubko aajMje v**t, M aoikc fcfAJce. — M*dr«tl«k ^* °*kte fl poraM. — Vzcti j« treta mj»*»j 40—45 aetriiv u i> pre4pa»i>«- - Ka•>•#«• (pMteijo« Mag«) ■•- rt 16 K po fiitt}\i ali K 17 S« U. UkovOkt. «cnc kurve u ptstdjte prMblekc. f —----------__„^_^—_^__^_^_ | Tkalnica za pisano blago KAREL KOHN Nachod. (Češko). TORLEY = TALISMAN ^^ EeASII10 = RESERYE = I Edina zaloga I iz vi rniii lonurišKih čevljev. i zaloga čevliev v Ljubljani poleg kavarne „pri Slonu". Pazite natančno na firmo. C. kr. avstrijske jfjf državne železnioe. Izvleček iz voznoga reda. Wel|aven m* aU €»!**<]>l»x»£» 19IO. %4Mmd te LtaMIaa« 0**- i«L) 7K>4 zjutra). Oscbm vlak t smeri: TriiS, |esenicef Trtni, Bcljik, Gorica, Trst, Celovec. 7*35 zlutraj. Osebni vlak v stneri: Grosaplje, Št. Jani, Radolfovo, Straia-Topiice, Koćcvjc 9*12 doaol^ne. Oscbm vlak v srnen- ]e»e- nice, z zvezo na brzovlak v Olcv^c, Dunaj j. k., Linč/ Prago, Draidane, Beriin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. 11-AO đo po I dna. Otcbni vlak v smeri: Triič, )ctexuce, Trbii, Seljak, Celovec, Gorica, Trst. 1-sa •♦paldne Osebni vlak v smeri: Gro- •nplie. Rudolfovo, St. Janž, Straia-Topiice, Kočcvje. J»3O po po ld na. Osebni vlak V smeri: Trfič, )eaenicet Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec #*S5 xva*ar. Osebni vlak v ■meri: Iriić, Jesemce, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solno-grad, Monakovo, Inomost, Frankobrod, U'iesbaden, Kolin, Dusseldorf, Vlissingen Trbii. 7*4O xva*«r. Osebni vlak v imeri: Orosopljo St Janž, Rudolfovo, Kočevje. tO"lO ponoći. Osebni vlak v smeri: jese* niče« Beltak, Gorica, Tist. O4ko4 te LimMiuM (drtarml kolo4yor). 7*Q8 sjutraj Osebnt vtak: v Kamnik. 2O9 popoldna; Meanec v Kamnik. 7-35 xva*or Mešanec v Kamnik. IV— ponoći: Mešanec v Kamnik Ie ob ne* deljah in praznikih v mesecu oktobru. Ff-lhod v Mabliaea (iain Ml« »io« 7*14 zjutrtj: Osebni vlak iz Jeseni", v j zvezi na brzovlak iz tteriina« Draliaa j Praije, Linča, Monakovega, Solno grada Bi^gasteina, iieljaka, (jonce, Tr*t», Triića «•52 zjutraj: Osebni vzt u Kočeiria. Rvt* dolfovega, Grosuplia, Št Janža. 10*12 dopolđns: Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, i z. k., Celovca, Vi.sir.gena, DusselJorfa, ! Kolina VVie^badna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, lnon'.osta, Baiga-steina, Beljaka. ll"2O dopolona: Osebni vlak is Gorice, Jesenic, Celovca, Beljaka, Tižiča. 2^IO popotdne: Osebni vlak u Ko2e*ia, | Straic - Toplic, kudolfovega, Groš upija. 1 Št Janža. 417 popotdno: Osebni vlak ix Trbiii, Co- lovca, Beijaka, Gorice, Trsta, Icteiuc, Trf iča. | O*O8 zvtćsr. Omeoai ?Uk -i Jesenc v zvezi ; na brzovlak iz Berlina, Draždan, rra^e. Unca, ilelovca, Monakovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaka. Dunaja j. k. aVlS z»oo«r: Osebni v.i* <.i tleijafca, Trbiii Celovca, Trsta, Gorice, jesenic, Triiča. 9"O7 zvooar: Osebni vla* u Kocev *, Mrifo-| Toplic, Rudoifove^o, Grosapljs. St Janla, 1 1t-22 ponoći: Osebni vlak ,1 IrOiia, cco#ca Beljaka, Trsta, Gorice, jcsenic. Prlho4 i Liubl|aao (drtavn* taUuUc»), O*«O x)utrai: Mešanec u Ka ma. ta. 10*60 tfopaldas MesanCC iz Kammkx O"IO xvooor: Mešanec u \amaiu. . IO3O po no6l: Mešanec iz Kanmika ls o!> nedelph in praznikih v mesecu oktobru. Casi prihoda' in odhoda so navedeni t srodajt evropojskom časa. C. kr. drtavno-želeiniiko ravnateljstvo v Trsto l^_ ^_.^ ^k^b bhbbi amaai -j*^ aa BBaj| ■■•* aajaa amah ■■ ■ Tnam mlin ]. 1. Higlis Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. ^ Ibiveaa zalooa iiluštra u ipihu ta Itilhit Mfeo, satoM ta foiposko ••to. Proproffo, madoim .m#atr#ol mi tiiit MalBlifo ooao. ■•looHteolio Ha^o« UsUmtIImu IM7. DiteM?l|«a 1MT. Franc Vtajan Ljubljana, Kolodvorska ilica 25 i priporoia svojo bogato zalogo wm~ vozov. ~w C. kp. izvedenec in učitelj ,,Qlamben« matio«" LJUBLJANA ALFONZ BREZNIK UUBUANA ——-^— Kongresni trg št. 13. ——— Največja, najstarejša in ediaa domaća tvrđka in izponjeiaiiiiu Uaiinev h Inajn. Vclikanska zaloga vs«ga f laftfc. orodfa, kakor: vlolia, Clttr, kitar, taraburic, harmonlk, klarinet itd.. na|boli*Ui stran > (tuđi Weichcld) tar muikalti. I Prodaja na Čudovito maj h ne \ obroke ludi brei zadat ja, tako, da je vsakomur dana prilika, ti- ogniti *>e vsiljivcmu „pofelnu" I ter si na najugodnejši način odpla- | 3 ccvnnja nabaviti instrument prv* ^ vrste. D\ orna firma klavirjcv '* Ciapka, Hdlzl Jb Heitiraann, ■ Stelihammer in Rosler ter Horttgel i" Mauborg (anicr. liann.) so svoje zastupstvo /a Kranjsko meni poverife in imam le Jai isklfnĆco edioi te znamenite instrumente v najv. zalogi in izbiri. lOletno nismeno jam^rvo. Popravila in uglaševanja klavirjev in vseh ijlasbil po najnižjih cenati. Stari klavirji I se njui^adncjže jcmljcjo v lameno. wmw~ Najniija iiposo|eTalnina. ~wm ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalaa pisama Ljubljana, Dunajska cesta 18. V novi hi&i „Kmetske posojilaice", Dasproti gostiloe pri „Figovca" Izdaja voznih listov za vse razrede franeoske prekmorske družbe Vožnja trsfa samo 6 đni! zdaja tuđi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake igt,j in preskrbi okrozne vozovnice (Rundreisebillets). 3van ]ax in sin v Ljubljani 1 Dunaj&ka cesta 17 J priporoća svojo bogato Lalogo voznih kales. Si*aSns stroj i za rodbino in obrt. Brezrlaćni kurzi za vezenje v hiši. Pisalni stroji „ADLER". kdor svojini ljuden? dopušča, da kurijo z drugim premogom kot s šentjanškim. t Siliiili nrp.ninD ? p iiuiiijisiiđiii fjiuiiiuy 4 je namreč pokg tega, da ima izvrstno gorljivost, tuđi po 60 vin. pri 100 kg cenejši, ko vsak drugi premog. Prodaja se namreč na d robno v nišo postavljen po 1 K 20 v 50 kg. Ražen prodajne pisarnc v ftlenhirgovi uliti St. 7, L mđrtr. ' sprejcniajo naročila bledcčc tvrdkc: Ivan Babič, Dolenjska c.; E. Kavćič, PreSernova ul.; Leskovic & Meden, . ^ Jurćićev trg 1; I. Mencinger, Sv. Petra c; B. Sevar, Sv. Jakoba trg; ■ J V. SuSnik, ZaloSka c.; Fr. Trdina, Stari trg; Ivana Tonich, Trtalka c; J ■ UradniSko gesp. dr., Kongresni trg. NaroCila in denar za prcaog za ■ ^ ŠiSko sprejema g. Ludvik Kotnik, trgovec v Sp. $BkJ. gš Avfinst kpm mar? M«»*i—* 40 : MnttiiriBiLiSdiiMi):. iziel^le, ptprtviji ii pr«4«Ja tMktvretat sode Blaž Jesenko I LJvblJaaa, Stari tr§ 11 I priporoca klobuke I cilindre, čepiće itd. I -_^- : najnovtjie fasonc I po najnižji ceni. Najcenejše deznike in soincuike domačega izdelka priporoca i tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Šltofiio 19, Stari trg 4, Freieraova ulica 4. toi/rri \rii/<> Svbnj. pir i'*>nt w \ \SsJkt vrstnu:/\y. priporoca svojo bogato zalogo raznovrstnih nik ii aatiBH lovsklh |iotroblćiiifw—fc •lol kotes (biclkloT) kakor toefi metatad •fMt po najoižjih cenah. Popnvila pnUi9 aaiBlia kNMf, Moiktov todno m AoHdno. idolf Geburth, Dunaj C. IN KR. DVORN1 STROJNIK -•' WII Hjilaepstr«««^ ti, na oglu Burggasse. *mtv*im In najtogatojfta *•■•«• vseh vrst |,M^2flM21« ^»^.y^ zlasti najfineje v vseh barvah v ognju cmaj-Kliniflili nPl^i linne peči z nikljasto montažo. «^M* 1111111 pVVl ■«g«ltrat aaiaHaa pti od II B naprej Trajf»«««rllna pael ta kurjaitja m aramo«om9 štedilna, kuhalna in strojna ognjišča vseh vellkosti Peči z železnimi pečnicami za kurjenjc dveh ali tren sob. Plinove peči in plinovi kamini. ' Po Najvišjem dovoljenju Njega đž c-in kr' Apostolskega Veličanstva. 3644 40. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene v državnem zboru zastopanih kraljev in in dezcl. Ta denama loterija, edina v Avstrlji zakonito dopuščena. ima 20.738 dobitkov v denarju s skupno vsoto 620.000 kron. Olavni dobitek je: awUU#UlH/ KlOn Žrebanje se vrši nepreklieno 15. decembra 1910. — Ena srećka stane 4 K. Srećke se dobe pri oddelku zt državne letenje na Dunaju III.. Vorderc Zollimtstrasse 7, v latM|a^MiWagi»lia HaMcauMrilika,*Miw,1tor^kaB^a- Ma, iatatea« ****, ****** Lokk,JUmaa frtca. Ma«€^ TaHa ▼•* •t +v*r aa »olantaaaai R. A. SMEKAL _ ¥ Kagrebn •kta^Hlte vscfc «aMHMlli prMliitetov. bH««aliiie9 o«wl9 pas#vf Mklrte, ••kalk I« ^osp#^air#klfc »tro« ^W*^ V^RV^ MViVnilll IHIIIIVWt Odplačevanj* nm obroke 3 wm~ iaa •4iiko«««ji -«■