KOMITE
UN1V5RZJTF
KONFERli^C
ZKS
MARIBOR
MISLI EDVARDA KARDELJA NAKONGRESU:
Opozoril bi, da naša družba vendarle v marsičem šivi in se razvija v ozračju tistih idejnih im političnih spopadov, delitev in diferenciacij, ki so se rodili iz protislovij v času naše socialistične revolucije. Namesto stare kontrarevolucionarne buržoazije, ki je skoraj že izginila, so se pojavili novi nosilci njene politike in ideologije v obliki zagovornikov, pravic zasebne lastnine, večstrankarskega sistema, nacionalnega hegemonizma ali separatizma, tehnokratskega liberalizma in podobnega.
Kontrarevolucija v političnem smislu ni dvignila rok, temveč poskuša ravno narobe izkoristiti vsako težavo naše družbe, da bi se pojavila na p&litičnem prizorišču in ji zadala zahrbtne udarce, zlasti kadar čuti za seboj podporo določenih krogov iz tujine.'
V samou ravni in demokratični socialistični Jugoslaviji tudi danes pravzaprav obstajata dve glavni in odločilni politični fronti, to je fronta socialističnega samoupravljanja in fronta nasprotnikov, ki nikakor ne kaže • in je tudi ne smemo- podcenjevati, čeprav je zelo oslabljena
Zavedati se moramo, da za socializem ni večje nevarnosti kot sta stagnacija in izgubljene perspektive. Takšno stanje pelje v birokratizacijo zveze komunistov in države k ločevanju delavcev in delovnih ljudi od upravljanja dela, družbene lastnine in državne oblasti, potem pa tudi k ločevanju zveze komunistov od delavskega razreda, to je k izgubljanju njegove avantgardne vloge.
Ne smemo pozabiti, da zvezi komunistov vodilna vloga ni av-
tomatično dana že z samo revolucijo.
ZK ne bo vodilna partija v družbi s tem, da se bo "trkala na prsi", da to je« Ne bo vodilna partija niti s tem, da je v ustavi napisano, da ima takšno vlogo v družbi kot tudi ne s tem, če vlada družbi prek državne administracije in prek tehnokratskih organov v gospodarstvu in drugih družbenih dejavnostih« "Komunisti niso kakšna posebna stranka v odnosu do drugih delavskih strank«"
ZK ne bo vodilna moč s tem, da bo s svojo oz« državno birokracijo monopolistično vladala družbi. Treba je razvijati živo kritično marksistično misel, ki ji je tuj vsak malomeščanski oportunizem ali kakršnakoli omahljivost in korapilatot-stvo pod vplivom raznih teorij, ki so se znašle v megli de-zorientacije in brezperspektivnosti.
Neogibna lastnost ZKJ mora biti njena sposobnost, da se nenehno in trdno povezuje s širokimi delovnimi ljudskimi množicami.
ZK lahko uspešno opravlja svojo družbeno vlogo samo tedaj, če je zares avantgarda delavskega razreda, predvsem pa tistega njenega dela in tistih delovnih ljudi, ki lahko v prihodnjosti največ pričakujejo.
ZK mora biti sposobna, da se teoretično, idejno in praktično postavlja na kritično stališče do vseh področij družbenega življenja, ki so pomembna za interes delovnega človeka, vštev-ši tudi področje združenega dela in samoupravljanja.
ZNANJE ZA Si OPikD
Boriti se moramo, da bodo mladi svojo privrženost k socialističnemu samoupravnemu sistemu potrjevali z vsakodnevnim delom. Ne smejo se namreč pojaviti šele takrat, ko je kaj narobe ali ko problemi izbruhnejo na dan. ZSM se mora dosledno boriti proti takim načinom dela, kjer se več govori kot naredi. (Azem VIasi)
Vsaka osnovna organizacija bi morala najti vzroke pasivnosti svojih članov in poiskati načina za večjo aktivnost.
(Omer Čirgič - Orna gora)
Izkušnje zadnjih štirih let govore tudi, da organizacije pogosteje izrekajo opomine in zadnje opomine, upada pa število izključitev iz ZK»
(Vladimir Sekulič - črna gora)
V naši vsakdanji praksi ne smemo samo ponavljati stališča, temveč se moramo venomer zavzemati v vseh sredinah tudi za izvajanje dogovorjenih nalog.
(Petar Karajanov - Makedonija)
Tudi višji partijski forumi in vodstva morajo več pozornosti namenjati svoji or aniziranosti in učinkovitosti dela.
(Franjo Varga - Hrvatska)
Sestanke osnovne organizacije ZK je treba razbremeniti vprašanj, ki so idejno žc razčiščena, zato pa se je treba posvetiti problemu okolja, v katerem delujejo.
(Jože Florjančič)
Zveza komunistov je odgovorna za revolucionarno kontinuiteto pri razvoju naše socialistične samoupravne družbe in za to, da se zagotovi odločilna vloga delavskega razreda pri tem« (delegat iz Lendave Jože Vidic)
Otresti se moramo zaprtosti organizacij ZK na vasi in njihovega velikokrat sektaškega odnosa do kmeta«,
(delegat iz Pančeva iLadomir Mišič)
V zavest mladine mora prodreti spoznanje, da nihče drug ne bo reševal njenih problemov in uresničeval njenih interesov, ampak mora to narediti mladina sama.
(delegat Z3MJ Azem Vlasi)
POTREB,. PO INTEGRITETI ZDRUŽENEGA DELA
Zavzemam se za skorajšnjo ureditev gmotnih vprašanj delavcev, zaposlenih v prosveti, iz s tem tudi za večji dotok mladih v pedagoški poklic.
(Zdravka Nikolič - BIH)
Vprašanja vzgoje in šolanja naših delavcev v tujini in njihovih otrok je treba urejati z družbenim dogovarjanjem republik in pokrajin na enotnih osnovah,
(Obrad Čuša)
Jezik komunistov mora biti polemičen izraz zavesti, odgovornosti in resnice, izhajati mora iz pridobitev naše revolucije in marksizma, spodbujati ustvarjalen dialog, s katerim se oblikujejo nove rešitve v samoupravljanju in kulturi.
(miodrag Bogičevič)
Združeno delo naj bolj obvladuje izobraževanje kadrov s potrebami in možnostmi. Že lota se izobražujejo kadri, ki v tem času nimajo izgledov za zaposlitev v stroki.
(Ilija Josifovski - prof. skopske univerze)
V sistemu SIS usmerjenega izobraževanja imamo v posameznih republikah in pokrajinah še opravka s centralizacijo v upravljanju, razpolaganju in delitvi sredstev, delitev dela pa najmanj poteka v bazi.
(dr. Stevan Bezdanov)
Naš čas ne trpi nobene sheme, administrativnih rešitev, pač pa terja ustvarjalno samoupravno dejanje.
(Mirko Božič - Zagreb)
Kulturni delavci za zdaj v svojih vrstah preveč favorizirajo svoj narod ali pa komaj sramežljivo izražajo skupne interese« (Sinan Hasani)
Pri skrbi za množično telesno kulturo na amterski osnovi naša družba ne sme zapirati oči tudi pred profesionalizmom v vrhunskem športu ter drugimi pojavi, ki so nasprotni osnovnim načelom naše družbe,
(dr, Dragomir Petrovič - Srbija)
Neposredni proizvajalci na SIS še zmeraj ne vplivajo v tolikšni meri, da bi se njohve koristi popolnoma uresničile«
(Sead Pozderac - BIH)
|o organizacijah združenega dela Je še veliko'formalnega vrednotenja posameznika in delitve dohodka, kar ne prispeva vselej k izvrševanju delovnega načrta«
(Veselin Džemail - Makedonija)
Le s samoupravnim načrtovanjem se Je mogoče odločno upreti u-sihanju akumulativne in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva in zaustaviti gibanja, ki vodijo do obnavljanja posojilnih odnosov kot temeljne oblike plačevanja razvoja, ki v zddjšnjera obsegu onemogočajo združevanje dela in denarja,
(Berislasr Čefer - Hrvatska)
Nerentabilne in neusklajene naložbe imajo previsoko ceno, da bi Jih naše gospodarstvo lahko preneslo. Dosedanja nedisciplina premajhna zavzetost za družbeno gospodarsko preobrazbo sta vzrok, da se stari odnosi še vedno pojavljajo,
(Rudi LepeJ - delegat iz Slovenije)
Zdi se, da kljub doseženim rezultatom še vedno nismo dojeli, da socialna politika ni "spremijavalna politika" in da so dejansko cilji socialne politike tisti, ki jih želimo doseči.
(Zora Tomšič - delegat iz Slovenije)
Investiranje je treba uskladiti z ravnijo razpoložljive akumulacije in določiti raven nujnih dopolnilnih sredstev iz fea-dolževanja do meje realnih ekonomskih možnosti države. Vse drugo vodi v napete odnose in poglablja vzroke nestabilnosti. Navedeno stanje vsiljuje potrebo, da je treba v zadnjih dveh letih srednjeročnega plana razvoj usmerjati realneje kot doslej. iUialize kažejo, da so vzroki za neugodna gibanja predvsem znotraj našega gospodarstva.
Gre predvsem za nezadostno konkurenčnost našega izvofca na svetovnem trgu, ki jo povzročajo nizka delovna storilnost in višje cene.
(predsednik ZIS Veselin Djuranovič)
Medtem, ko je leta 1974- znašala stopnja akumulativnosti 8 od-stotokov, se je leta 1975 znižala na 6,5 odstotka, leta 1976 pa na 4-,5 odstotka. Tudi stopnja reproduktivna sposobnosti je znašala leta 1974- 12,4- odstotka, leta 1975 še 10,5 odstotka, leta 1976 pa samo še 8,5 odstotka. Zmanjševanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva je povzročilo tudi zmanjšanje samofinanciranja gospodarstva. Medtem ko je znašalo samoplačevanje leta 1974- 4-1,8 odstotka, se je zmanjšalo leta 1975 na 34-, 1 odstotka, leta 1976 pa na 31,3 odstotka. To pomeni, da narašča tudi zadolženost gospodarstva.
(Milenko Bojanič)
Upoštevati je treba vse ekonomske funkcije dohodka, da bi se izognili takšnemu razpolaganju z njim, ki bi zaradi- boljšega življenja zapostavljalo razvoj in jutrišnje življenje ter bi celo ogrožalo razvoj, če bi dohodek nesmotrno vlagali ali če bi ne spremljali napredka v razvoju, da ne govorim o odpiranju novih delovnih ment za generacije, ki prihajajo« Ob tem vprašanju se dejansko najbolje kaže, v kakšni meri in s kakšnim tempom premagujemo mezdno zavest, v kolikšni meri postaja delavec z razvojem delavskega samoupravljanja popoln samo-upravljalec tako svojega lastnega osvobojenega dela, kakor tudi minulega dela, torej celotnega dohodka, hkrati pa tudi akumulacije.
(Kiro Gligorov)
Vzroki za zmanjševanje reproduktivne sposobnosti našega gospodarstva pri ustvarjanju dohodka, in pri večji akumulaciji so povezani z našo delovno storilnostjo, zlasti pa z družbeno produktivnostjo« Pri uresničevanju srednjeročnega načrta moramo kritično gledati na naložbe, še zlasti glede njihove medsebojne usklajenosti«
(Dušan j>.limpič)
Po nepopolnih podatkih vlagamo v energetiko okoli 22 odstotkov vseh gospodarskih naložb. Jugoslavija že zdaj uvaža okoli 29odstotkov vse energijo, hhftc^in derivatov pa 73 odstotkov. Naša energija je precej draga, zanjo porabimo okoli 13,3 odstotka skupnih deviznih izdatkov. Če dovolimo, da se bo v bankah nadaljevala stara praksa, bo to objektivno največ prispevalo k ohranitvi starih družbenih odnosov.
(.undrej Marinc)
RAZVOJ POLITIČNEGA SISTEMA
Kiro Hadživasilev: Nikakor ne podcenjujemo zgodovinske vloge in pomana najboljših tradicij meščanske demokracije, kakor tudi ne pozitivne vloge, ki jo lahko ima v nekaterih deželah v prizadevanjih za nadaljnja gibanja k socializmu,, Toda to ne pomeni, da bi bili sužnji formul nekakšne splošne demokracije, ki je ni bilo nikdar in nikjer,
0 0 00 0 0 0 0
Zveza komunistov kot vodilna misel in organizirana politična moč utira poti k temu, da bi vsi delovni ljudje čimprej suverene in svobodne osebnosti,
(Kiro Hadživasilev)
0 0 0 0 0 0 0
Todo Kurtovič: Brez vsakodnevne akcije komunistov ni akcije socialistične zveze, niti prave vloge človeka, ni pa tudi prave vloge zveze komunistov in njenih članov,
0 0 0 0 0 0 0
Mahmi-’-1' Bakalli: Zveza komunistov Jugoslavije je poglavitni ide<.. ški in politični povezovalni dejavnik naše družbe,
0 0 0 0 0 0 0
Petar Žiža: Odstotek mladih v delegacijah se je v novem mandatu podvojil, žal pa še vedno opažamo pomanjkljivost pri njihovem udejstvovanju na drugih področjih.
Budislav Šoškič: V demokratičnem pluralizmu samoupravnih interesov, zveza komunistov izraža in zastopa konkretno zgodovinske interese delavskega razreda kot celote, ter splošne interese socialističnega družbenega gibanja.
00 0 0 0 000
Milena Bogdanovič: Največ možnosti za stranpoti'v samoupravljanju je še vedno v hierarhičnem vodenju dela. Saj je v tej strukturi največ tistih, ki samoupravijanje podcenjujejo.
0 0 0 0 0 0 0
Todo Kurtovič: Kot primer naj poudarim, da je predsedstvo ZKJ med razpravo o razvoju izobraževanja ostalo pri načelih in je sklenilo, naj razprava poteka v socialistični zvezi, ki naj išče rešitve. Sodim, da je treba v tem smslu čedalje bolj izpopolnjevati naše delovne metode, zlasti kadar gre za temeljne smeri razvoja in za našo praktično akcijo v celoti.
OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK Ali bodo 00 ZK še naprej kot gore ledu - hladne in neživijenske
0 uveljavljanju osnovne organizacije zveze komunistov v življenju in delu temeljne organizacije združenega dela na visokošolskih zavodih se da veliko spregovoriti. Predvsem nam mora biti jasno, da smemo komunisti tuši sami sebe vprašati kako se je in kako se uveljavlja politika Zveze komunistov v temeljnih dredinah. To pa se lahko vprašamo predvsem zato, ker vemo, da moramo kot avantgarda varovati in dograjevati socialistično revolucijo, varovati in uveljavljati interese delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in v našem primeru tudi interese študentov.
Če želimo korenito poseči v sklop protislovij naše družbe, moramo vedeti, da lahko Zveza komunistov z osnovno organizacijo v tozdu uveljavlja sklepe in stališča le tedaj, če je 00 dovolj razvita in razvejana v vseh mogočih sredinah. Jasno je nekaj, če imamo 00 ZK le za enomesečne sestanke, kjer eden govori, na desetine jih posluša in morda so še kakšen trmast vključi v razpravo, da je sestanek takšne 00 ZK le nekakšen shod, ki ne da kakšnih posebnih realizacij. Da pa bo delo v 00 ZK temeljito, korenito in revolucionarno, bi morali razmisliti o nekaterih reorganizacijah v 00 ZK, o vpeljevanju novih metod dela.
-•'Netivi ZK v 00 nam ne morejo in ne smejo biti le aktivni na papirju. Ravno v teh aktivih naj se odlikuje začetno monnje na konkretno vprašanje v dnevnem redu, katerega od samoupravnih organov. Oe hoče 00 takšne probleme reševati, potem ji aktivi ne smejo biti le aktivi na papirju, ampak instrument, po-
magalo, ki bo živi aktivist sredine v kateri je ta aktiv ZK.
Gre predvsem za nekaj: naloge, ki jih postavlja Komite UK ZKS pred članstvo in se imenujejo centralne točke dnevnih redov niso postavljene za to, da bi 00 opravila tisto nujno potrebno delo, za katerega se na višjem organu popo.lnona demokratično dogovorimo, ampak da bi 00 resnično, neformalno razgibala sredino, v kateri mora živeti., na pa spati o 00 ZK ne more teh centralnih in drugih točk obravnavati uspešno, če se zbere vsa organizacija, ampak le tedaj, če se ta vprašanja postavijo pred aktive 00. Najbistvenejša vprašanja na dnevnih redih sestankov 00 ZK ne bodo nikoli zadovoljivo rešila, če se bo posameznemu vprašanju le približala na distanco , ne pa tudi poglobila v resničen problem. V problem pa se bomo poglobili le tedaj, če se bo delalo po aktivih in no samo po aktivih, v Še manjših skupinah članov ZK.
SE VED.. P.. BODO K REŠITVI TEG_. PROBLEM,. КЖ0 NAJVEČ FRIPOMOG-L. NEKONEORNI3TIGN„i VCDSTV., 00 ZK!
MEDOBČINSKI SVET ZKS M RIBOR O USMERJENEM IZOBR .ZEV.TTJU
V začetku junija 1978 je MS ZKS Maribor postavil na dnevni red usmerjeno izobraževanje. Uvodno besedo je imel sekretar Univerzitnega komiteja ZKS Maribor tov. Matjaž MULEJ.
Za uvod k razpravi so bila postavljena sledeča spoznanja:
- ne smemo dovoliti, da bi sedanjo hierarhijo šol nadomestila hierarhija poklicev.
- ne smemo postaviti koncept usmerjenega šolstva le za usposabljanje v izvršno delo, ampak tudi za samoupravno življenje in marksistično miselnost.
- planiranje kadrovskih potreb je bistveno. Ne smemo dovoliti tržnih odnosov med šolstvom in OZD s študenti.
-razvoj usmerjenega izobraževanja pomeni razvoj sposobnosti za u sorazmerno samostojen gospodarski in d„ružbeni razvoj.
- šolska mreža naj bo razporejena policentrično, racionalno in ekonomično. Programi naj se ne ponavljajo in obstaja naj dogovorjena delitev dela.
- šolski programi naj dajo temeljna znanja.
- širitev znanja na druga področja naj poteka le na izrecno pobudi tdruženega dela.
- potrebno je na vseh nivojih praktično spoznati stroko.
- potem, ko združeno delo izdela plane, naj dobi ponudbo v obliki osnutkov, programov in načrtov.
- odnos študenotv, torej odnos do šole se mora spremeniti iz propačunskega v neposrednega. Ne bo zadostovalo le zagotoviti študentu štipendijo, delovno raznerje, ampak tudi odnos do
programiranja in financiranja programov.
- voditi je potrebno politično bitko zoper privatno-lastniški odnos do predmetov in programov. Posebne izobraževalne skupnosti in njihove enote naj bodo za neposredn stik združenega dela, šolstva, v katerem naj bo poudarek na kvaliteti storitve šolstva.
vzgojno-izobraževaln; procesi morajo potekati ob dobrem gospodarjenju s časom (kratki povzetji namesto ponavljanja snovi iz prejšnjih programov).
- študira naj se iz in ob delu.
- študentu je potrebna proizvodna	in samoupravna	praksa.
- formiranje enot Slo ob šolah in	posebnih SIS	z	namenom	doseči dogovarjanje in usklajevanje	programov je	nujno potreb-
no .
- tudi pri elekcijah in reelekcijah učiteljev in pedegoških sodelavcev naj so uvel. 'vi tripartitno samoupravljanje, da ne bo zapiranja.
- okrepiti je potrebno kadrovske službe v OZD.
tov Mulej je v gradivu poskušal opredeliti nekatera druga bistvena vprašanja, pa tudi na sami seji jih jo podal v razmišljanje, kot so:
- kakšen naj bo organizacijski koncept usmerjenega izobraževanja
- kakšen naj bo organizacijski odnos usmerjenega izobraževanja in ostalega združenega dela
- ' x naj bo urejeno sodelovanje regij SV Slovenije z ostalo Slovenijo
- kako naj bo samoupravno organizirano sodelovanje izvajal-
cev usmerjenega izobraževanja*
Po uvodu se je razvila dobra razprava, v kateri pa se je pokazalo, da še odogvorni iz proizvodnih organizacij ne razmišljajo kaj dosti o konceptu in°organizaciji usmerjenega izobraževanja« Ver tno bo potrebno v proizvodnih organizacijah bolje prežvečiti najprej teze za zakon o usmerjenem izobraževanju, če ne gre drugače, in na osnovi teh temeljnih razmišljanj zaznati kakšne velike perspektive kaže usmerjeno izobraževanje za preporod gospodarstva Slovenije.
M.JCI јШТ.;. v MINI KATEDRI
Sk0raj ves teden je mintL v znamenju velikega srečanja delegatov jugoslovanskih komunistov. Štirje dosedanji kongresi so bili v našem glavnem mestu in Beograd se je tudi tokrat izkazal kot gostitelj. Delo je potekalo tako, kot je bilo načrtovano, brez zapetijajev, zastojev, Beograjčani so posvetili veliko pozornost zdravstveni zaščiti, za udeležence so bili zagotovljeni najboljši pogoji za delo: brezplačne vožnje v mestnem prometu, prevozi tujih delegacij in gostov, za kar so beograjske organizacije združenega dela dalo na voljo 200 avtomobilov in še in še...vsi so se prav prijetno počuti-lj.
In mi smo spet pripravili naxi anketo, ki je tokrat imela temelje predvsem na študentih in dijakih, manj na občanih. Sicer pa si jo preberite.
Jernej Oimperšek, 18 let, dijak 3»letnika l.gimnazije: Mladi smo vedno bili in vedno bomo nosilci družbe. Če bi imel možnost gbvoriti na tem kongresu, bi bilo moje prvo in edino vprašanje: Kje je Jovanka?...Ker imam počitniško prakso v dopoldanskem času, sem otvoritev in zaključek poslušal po radiu.
S	S	S	S	S	S	S
Ivo Žnidaršič, 17, dijak 3.letnika l.gimnazije: Na kongresu
bi rad spregovoril o birokraciji, ^akaj? Nimam pojma (?)„
Kongresa nisem gledal, ker nisem možnosti. Prostega časa i-
mara malo, zato ga raje izkoristim za druge, bolj pomembne stvari, recimo kopanje.
Vitor Zečič; 18, dijak gimnazije Miloša Zidanška: Kongresni dnevi niso bili tako pomembni zame, kot za družbo kot celoto» Velik pomen so imeli predhodni kongresi, ki so pravzaprav obravnavali glavne probleme naše družbe„ Na nas mladih se gradi prihodn ost, tega se zavedamo, "kvaliteta" našega dela je odvisna od starejših^ kako in kdaj nas bodo vpelj .vali v sistem samoupravljanja,
S	S	S	S	S	S	S
Zofija Rus, 48, finančni knjigovodja: Kot delegat bi na kongresu spregovorila o gnilih odnosih v našem podjetju(prizvodnja, gospodarska politika), kjer vodilni vedno kritizirajo eden drugega, nihče pa ne najde prave rešitve. Govorila bi tudi o problemu zdravstva. Prav neverjetno je, da morajo občani, če nimajo "zvez", čakati po cele mesece na pregled pri specialistu, 0 mladini pa tole: lahko bi bili nekoliko bolj resni,
S	S	S	S	S	S	s
Vasja Eigner, 20, skorajšnji študent primerjalne književnosti:
Ti dnevi kongresa so pomembni tako zame kot za nadaljni razvoj ZK, za razvoj samoupravnega sistema, za našo zunanjo politiko, skratka za vse. Zdi se ni, da ni dovolj govora o kulturnih problemih, ker smo v tej sneri nekoliko pasivni, česar se sam močno zavedam, ^es je tudi, da se ne vključuje veliko mladih v ZK, kar pa ni velikega pomena. Ni nujno, da so mladi komunisti, glavno je da delajo. Usmeritev mladih v ZK bi se morala nakazati že v osnovni soli, predvsem sedaj, ko temeljimo na usmerjenem šolstvu,
Juri Radislav, 44, tiskar: današnja mladina se premalo angažira, ni pa tudi dovolj sposobna. Kongres sen v glavren spremljal preko tiska. Če sen komunist? Nisem,,,zaradi tega, ker nisem nikoli bil predlagan, zahteval pa prav tako nisem,
s	s	S	S	S	S	s
Branko Hreščak, 22, študent VEKČ: Odkrito lahko priznam, da XI, kongresa nisem spremljal v celoti. Vzrok tenu je, da enostavno nimam dovolj časa, Če bi se hotel v to poglobiti, bi si moral odtrgati vsaj tri ure časa, namenjenega za študij, česar pa si kot študent ne morem privoščiti. Naša politika je na tem srečanju komunistov pobrala vse lovorike, saj so bile na kongresu prisotne vse tuje delegacije,
S	S	S	S	S	S
Bogdan Er.cigoj, 22, študent VEK. : S kolegom se popolnoma strinjam, S temi besedami mislim na naš čas, saj vsi vemo, da je omejen. Osnovne osnutke kongresa sem prebral v d.nevnem časopisju, tako, da »"e le-ta ni kar tako preletel, Aktivnost•nas mladih je odvisna predvsem od področja, najširša je v šolstvu, nekoliko ožja v Ko, kjer' smo mladi nekoliko zapostavljeni,
S	S	S	'6	s	s
Irena Vejič, 16, 1,letnik ТТГ: Časa je premalo, tako da kongresa nisem spremljala. Mladi se največ angažirajo v šolah,
Včeč mi je bil referat predsednika Tita.
s	s	' s	s	s	s
cin...cin,..cin...: jaz sem tu samo čistilka. Kličite, ko bo kdo doma(?).,„
Vinko Matjaž, 60, frizer: Žal, bolezen mi je preprečila, da bi si ga ogledal vsaj preko malih zaslonov. Zanimiv je bil zame referat predsednika Tita, našega "očeta", ki je zame fenomen in odkritosrčen človek, ki ne žanje ugleda in zaupanja samo pri nas, ampak povsod po svetu. Kdo bi naj bil član ZK?
Ja, predvsem pošteni ljudje, nepošteni, npr. "gangsterji" tja ne spadajo. Sicer pa samo članstvo v ZK ni pomembno, glavno je poštenje in delavnost. Več bi morali delati z mladimi, saj so oni naši nasledniki.
S	S	S	S	S	S
Marija Virtnik, 49, gospodinja: Kongres je prinesel vsesplošno korist družbi in še posebej politiki in gospodarstvu. Vsi bi morali biti v ZK, recimo mladi na vodilnih položajih, da bi delali najpomembnejše. Spoznavali bi preteklost in mislili na boljši jutri.
S	8	S	S	S	S
Po tej anketi, ki smo jo opravili med potekom kongresa v Beogradu, bi bilo mogoče marsikaj razsoditi. Osnovno, kar se ponuja več kot očitno je dejstvo, ki ga že monotono ponavljamo mladinski aktivis ti, kot tudi angažirani subjekti vse družbene skupnosti o nezainteresiranosti, pasivnosti in melanholiji mladih se je s tem več kot potrdilo. Ne bi se veliko motili, če bi ocenili, da kongres kljub deklarativnosti poteka oz. je potekal brez resnično množične spremljevalne aktivnosti predvsem mladih. Sigurno se ne motimo, če poudarimo, da je naš vzgojno-izobraževalni princip še vedno preveč
podvržen spontanosti in pogojen z nenačrtnimi oblikami izobraževanja. 0 tem bi morali trezno premisliti!
V OGENJ iJCCIJE 1
Vzgojno-izobraževalni sistem v naši samoupravni sovialistič-ni družbi še vedno ne izraža trdne vezi ned proizvodnini organi z aci j ani združenega dela, in vzgojno-izobraževalnim združenim delom. Logika, da je šolski proces danes razvit in prilagojen zahtevam prakse, je zelo tvegana oblika izražanja zmotnega mnenja. Po bečini sta vzgoja in izobraževanje tudi po zadnjih akcijah in prizadevanjih še vedno ločeni obliki deklariranega združenega dela, kjer so družbeno ekonomski odnosi nebistven faktor, včasih celo izključen iz svobodne menjave dela.
Po aktivnosti študentskih, kakor tudi širše mladinskih vrst, bi lahko sklepali, da je samoupravno neangažirana mlada osebnost v veliki meri tudi vzrok za necelovit in pomanjljiv razvoj vzgojno-izobra^evalnega sistema.
Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da osnovne oraganizacije ZK - zlasti študentje komunisti v svojih aktivih in osnovnih organizacijah ZoMS, kot frontnih oblikah organiziranja mladih na univerzi, niso uspele razviti samoupravne odnose in voditi študentske množice v smeri vsebinske reforme visokega šolstva.
Preveč smo običajno hladni do vseh tistih, ki se neodgovorno nesamokritično, pasivno in mlačno obnašajo do realizacije programa in politike ZKJ, ustavnih načel in do ostalih zakonsko opredeljenih nalog, ter s svojim neizvršanjem partijskih nalog blatijo moralni lik mladega komunista. Zgodi se, da ob vseh takšnih in podobnih komunistična fronta nima odgovor-
nih tovarišev, ki bi zavzeto varovali vlogo komunistov in dograjevali sistem socialističnega samoupravljanja.
Na 11. kongresu ZKJ je bilo okrog navedenih aktualnih ten veliko poudarjenega in tudi sprejetega, ne nazadnje v plenu skem delu sestanka, vendar konkretne aktivnosti ne smemo le predpisovati kot to pogosto delamo, temveč jih vpeljati v plamen široke družbene akcije, ki bo rodila težko pričakovane sadove skupnega dela.
N/JAJCE SE FONAVLJAJO
Ali je dopustno, da za neaktivne komuniste pripravljamo dodatne seminarje o usposabljanju. Kako lahko takšne ljudi sploh sprejmemo v vrste ZK, če jim no damo že pred.hodnega znanja pred sprejemom?!
Je res, da za študente iz drugih reoublik in pokrajin, ki so
za neaktivnost
slabo aktivni lahko iščemo opravičila predvsem in samo v neobvladovanju jezika? Zakaj jih lahko na. takšen način opravičujemo aktivnosti!
Se bo po kongresu podoba bega 'iz proizvodnje v terciarne dejavnosti gospodarstva spremenila? Če bo spod.bujana z najvišjih vrhov v državi in republikah kot doslej najbrž ne!
Kadrovska politika v z’ruženem delu se sicer postopno izboljšuje, toda veliko počasneje, kot So potrebe in zahteve družbe.
PABERKI MED IN S KONGRESii.
- tuji tisk o kongresu: britanski Times v svojem komentarju poudarja:Tito je smer bodočnosti^ novi kongres zveze komunistov bo nadaljeval tradicijo predhodnih kongresov, zasnovanih na dolgoročni viziji razvoja jugoslovanske družbe, piše varšavski dnevnik Žice Varšavi, sovjetska Pravda pa posebej govori o pomenu osnovnih organizacij ZK, za katere meni, da pomenijo tesno zvezo z delovnimi ljudmi. Pariški Monde: kongres ne bo pomenil nikakršne prelomnice, temveč samo potrditev želje, da se poglobi znana linija Titove akcije.
000000000
- referat predsednika ZKJ Josipa Broza Tita je naletel na velik odmev v tujem tisku. Razumljivo je, da citati Titovih o-cen in komentarji v njegovem referatu nosijo pečat različnih ideoloških in političnih gledanj na jugoslovansko stvarnost. Toda skupno v svetovnem odmevu na Titov govor je poudarjanje trdnosti Jugoslavije, da ostane socialistična, samoupravna, neodvisna in neuvrščena skupnost svobodnih narodov. Nekaj naslovov: "Tito - poosebljanje jugoslovanske revolucije in neodvisne poti v socializem" (Uashington Post), "Jugoslavija ne
bo nikoli trpela vmešavanja nikogar v svoje notranje zadeve", (La Suisse), "Uspehi socialistične Jugoslavije so pomembni in nedvoumni" (Izvestija).
- po sprejetem dnevnem redu so na kongresu izbrali delovna telesa: 39-člansko komisijo za pripravo predloga resolucije 11, kongresa ZKJ (predsednik Stane Dolanc), 15-člansko komisijo
za pripravo predloga dopolnitev in sprememb statuta ZKJ (predsednik Jure Bilič), devetčlanski sekretariat kongresa, ki ga vodi Vlado Janžič, devetčlansko komisijo za verifikacijo poverilnic delegatov (predsednik Novak Rodič), 25-člansko komisijo za verifikacijo volitev organov ZKJ (predsednik liilutin Baltič), devetčlansko komisijo za predloge in dopolnitve (predsednik Sranjo Varga) ter devetčlansko komisijo za urejevanje in publiciranje dokumentov ter sklepov 11»kongresa ZKJ (predsednik Vančo Apostolski),
000000000
- enajsti kongres ZKJ še naprej prejema številne pozdravne brzojavke in pisma z enotno željo po uspešnem delu kongresa. Veliko število brzojavk in pisem je prejel tovariš Tito, V njih je izražena podpora njegovemu referatu na kongresu ter pripravljenost za najodločnejše nadaljevanje revolucionarne poti izgradnje in krepitve naše socialistične samoupravne družbe ter neodvisne in neuvrščene politike v mednarodnih odnosih. V teh sporočilih, poslanih iz cele naše domovine, je izražena podpora politiki in stališčem ZK Jugoslavije,
00000000 0
- v času med 10. in 11.kongresom ZKJ je ZK utrpela veliko izgubo s smrtjo svojih članov in članov vodstva zveze komunistov: Veljka Vlahoviča, Džemala Bijediča, Dušana Petroviča, Borisa
Ziherla in drugih. Spomin nanje so počastili z enominutnim molkom, potem pa imenovali delegacije, ki so položile vence.
Obe izdaji sta nastali ob sodelovanju Univerzitetne konference ZKJ v Mariboru in uredništva Katedre
Uredil in odgovarja: Brane Srčnik
Sodelovali so: Darko Rus, Brane Šturbej, Franci Rogelšek Maribor, 2 3° junij 1978
Skupna naklada obeh izdaj: 800 izvodov«