verska ri pa| naj vs revni ;e usls- 16. a| LIST DELAVCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 23. NOVEMBRA 1973 LETO XXIV. - ŠTEVILKA 19 L 28 tiskih v ka« m pr{ Ijem,1 časa ■šoli, PODPREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA SR SLOVENIJE DR. ALEKSANDRA KORNHAUSER PROSVETNIM DELAVCEM OB DNEVU REPUBLIKE: USTVARJALNOSTI PROSTO POT! Izobraževanje ni le nujno potrebno za napredek, iz dneva v dan postaja vse bolj pogoj obstoja! ipr. SW_______________ _____________________ '_____________________ !čene( pripia Naša republika slavi svoj jubilej in v njej še posebej 0 dfl Prosvetni delavci. Kajti oblast dela, svoboda, enakopravnost, brastvo, solidarnost, ustvarjalnost - ti temelji naše sociali- 1 osi stične skupnosti - so sočasno nosilni steber vsega vzgojno-edloi izobraževalnega dela. Prosvetni delavec, ki sprejema in v i ustr( svojem delu uresničuje pripadnost tem ciljem, je delavec . (jeji med delavci in ustvarjalec v dejavnosti posebnega družbenega I j j j,; Pomena Zato je 29. november zanj dan, ko lahko s poseb- v ji Pim ponosom stopa v korak z delavci na vseh področjih, saj izobraževanje ni le nujno potrebno za napredek, iz dneva v dan postaja vse bolj pogoj obstoja. Slavnostno ozračje pa terja tudi soočenje postavljenih ciljev z njihovim uresničevanjem: da bi bili ponosni na doseženo, pa tudi kritični, ostro kritični do napak, da bi pogledali, do kod smo prišli po poti v smeri postavljenega o7;; cHia in leje zaostajamo; da bi se v prazničnih dneh oddahnili dela Iw PriP^m za wov^ zagon, usmerjen v novo ustvarjalnost, v ,za novi napredek. Usmerimo tedaj praznične žaromete na nekatera vprašanja, ki ostro, zadevajo prosvetne delavce. Najprej: ali je prosvetni de-Pjfcc, ki deluje na področju po-1 čilega družbenega pomena, 1 ref lakopraven delavec med delav-ev ; ' Ko postavljamo tako vpra-za ^je, ne moremo mimo vrste ua Žitkov in večkrat površnih sta-Jcu. kijih srečujemo vsak dan. P” fav nič ne bp trpelo slavnost- lrSt' ® ozračje, če jih bomo pogle- no, • dali neposredno in brez olepševanj, z namenom, da bi ločili zmo od plev. Prisluhnimo glavnemu očitku, ki ga je slišati s strani prosvetnih delavcev: „Dokler prosvetni delavci po družbeni vlogi in dohodku zaostajamo za delavci na drugih področjih dela, posebno v gospodarstvu, toliko > ^ •* : ■ ~ L« » - x za. ^aj bo naša nova pot podobna temu studencu pri spomeniku mia-;°sti v Jajcu — studencu, ki nikoli ne usahne in je vedno mlad. Naj jb to izvir našega ustvarjalnega dela, boja za napredek in priza-,aj. r^anja za uresničenje ciljev naše družbe. Ob dnevu republike ;la ^kreno čestitamo vsem delavcem v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ne Vsern našim bralcem in sodelavcem ter jim želimo vedre, sproščene |0. Praznične dni! Foto: S. Teršek časa ne moremo govoriti, da smo enakopravni delavci med delavci.“ In najbolj pogost odgovor številnih posameznikov zunaj prosvete: „Prosvetni delavci imajo resda nižje osebne dohodke, imajo pa tudi nižje delovne obveznosti in še počitnice, ki krepko presegajo okvire rednih dopustov delavcev v drugih dejavnostih. “ Pojdimo po vrsti! Ali je družbena vloga prosvetnih delavcev res manjša, kot bi morala biti? V ustavi piše, da sta vzgoja in izobraževanje dejavnosti posebnega družbenega pomena. Torej ima posebno vlogo to-delo, vsak delavec pa tolikšno, kolikor k njemu prispeva! Nihče v naši družbi ne more — in ne sme! — imeti vnaprej posebne vloge, lahko pa se posebej uveljavi, a le s posebnimi napori. In tu je treba povedati, da so vrata široko odprta! V Sloveniji imamo izjemno visoke potrebe po izobraževanju. Že osnovne šole tretjina učencev ne konča z uspehom. Skoraj deset tisoč mladih ljudi začenja vsako leto svojo poklicno pot z bistveno slabšimi možnostmi za uspeh v življenju. Mnoge med njimi usmeri ta neuspeh v nekvalificirano delo z omejenimi razvojnimi možnostmi. Osebna izguba se tu združuje z družbeno, še posebno v naši republiki, kjer postaja kvalificirani delavec vse bolj dragocen. Prav gotovo učitelj ni edini, ki lahko temu odporu ore, gotovo pa je, da lahko s svojo posebno prizadevnostjo in skrbjo za vsakega posameznega učenca ob sodelovanju s starši in družbeno skupnostjo v učenčevem okolju marsikateremu mlademu človeku odpre pot do večjega znanja, do poklicnega izobraževanja in s tem do boljših živlieniskih možnosti. Potem je tu usmerjanje v poklic, pri katerem mladi človek ne rešuje le osebne dileme. Izbira poklica je resda v prvi vrsti odvisna od njegovih osebnih nagnjenj in sposobnosti, toda tu so še potrebe družbe, ki jih je treba upoštevati, če naj vsak posameznik v njej dobi ustrezno zaposlitev. In ne nazadnje je vsak človek vezan na svoje okolje, ki ga spodbuja, žal pa mnogokrat premalo. Bilo bi krivično trditi, da mora biti učitelj odgovoren za poklicno usmeritev vsakega učenca; toda kljub temu, da mora biti skrb za nove delavce temeljna naloga temeljnih organizacij združenega dela in interesnih skupnosti, ostaja predvsem učitelj v očeh vsakega mladega človeka tista oseba, tista osebnost, ki ji najbolj verjame, zaupa. Za dobro Usmerjanje pa mora učitelj poznati in sodelovati ne le z učencem, temveč tudi s temeljnimi organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, kjer se bodo mladi ljudje zaposlovali. Brez dogovora s temi bi bilo usmerjanje večkrat jalovo. Osip na stopnji osnovne šole nas tako pekli, da velikokrat pozabljamo na osip v srednjih in visokih šolah. Kot da ta osip ni še večji ali kot da bi bila za ustvarjalnost dovolj samo osnovna šola! V družbeni načrt smo zapisali, naj bi do leta 1985 80 % generacije končalo srednjo šolo. Danes dosegamo komaj dobro polovico tega in mnogo premalo smo storili, da bi se pomaknili proti temu cilju. Prav gotovo je treba priznati, da je bilo srednje šolstvo celo desetletje pastorek še celo znotraj šolstva ter da nekateri domovi za učence prav kriče po sanaciji. Res je tudi, da akcija za reševanje tega s samoupravnim sporazumom v letu 1973 ni prinesla uspeha; krivdo je treba iskati tako v izobraževalnih skupnostih, ki so si premalo prizadevale, kot pri delovnih organizacijah, ki za svoje prihodnje delavce niso pokazale dovolj razumevanja. To pa ni toliko neuspeh samoupravnega sporazuma kot posledica tega, da neposrednega stika med delavci v srednjem šolstvu in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ni bilo. Dokazano je, da pogovarjanje prek posrednikov ne prinese uspeha. Jasen dokaz, da morajo prosvetni delavci k delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela, da morajo njim neposredno razložiti potrebe, ki niso le potrebe prosvetnih delavcev za njihovo delo, temveč v prvi vrsti razvojne potrebe otrok delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, pa tudi razvojne potrebe teh temeljnih organizacij združenega dela kot delovnih kolektivov, pogoj za njihovo prihodnjo ustvarjalnost, ki je pogoj za obstoj. Prosvetni delavci se morajo pogovarjati in sodelovati kot delavci z delavci. Le to lahko pripelje iz zagate. Boljše materialne razmere so za uspeh srednjega šolstva pogoj, a ne edini, ne zadostni. Vse preveč znanstvenih analiz kaže, da sodobni učni prostori in pripomočki res izboljšajo delo, a glavni nosilec tega ostaja vendarle učitelj. Učitelj s svojim znanjem in osebnostjo, zavzet ustvarjalec in tovariš mlademu človeku. Ne oblast nad njim, ne razpolagalec z njegovo usodo, v roki meč ocen vihteč. Učitelj — četudi vedno primus inter pares, prvi med enakimi — je ugleden tembolj, čim manj je selektor, čimbolj je razvijalec mladih ljudi. Pri tem se moramo spet ozreti na usmeritev naše samoupravne socialistične skupnosti: s sta-lišča posameznika pomeni ta zahteva njegov največji možni osebni razvoj, s stališča družbe razvoj moralnega in umskega potenciala in delovnih sposobnosti celote. Učitelj, ki načrtuje in si prizadeva za vsakega svojega učenca - kot sodelavca, ki ga načrtno usmerja od dela k delu, od uspeha do uspeha tega sodelovanja, ki ga razvija kot delavca in osebnost, kot ustvarjalca, tak učitelj ima poseben pomen za tega mladega človeka in celotno družbo in nihče mu tega pomena ne more odvzeti, ker ga ni dobil z deklaracijo, temveč z ustvarjalnostjo. Je na stopnji visokega šolstva drugače? Poleg še hujšega osipa mu očitamo še odtujenost in nenačrtnost pri usmerjanju. Veljajo na tej stopnji posebni zakoni? Prav gotovo ne! Resje, daje visoko šolstvo v konici piramide našega šolstva in terja ostrejša merila tako po sposobnostih kot po delu. Narobe bi bilo, če bi bilo drugače. Toda dejstvo je, da se tesna vez, ki je med učiteljem in učencem v osnovni šoli, zrahlja v srednjih šoli in še bolj v visokem šolstvu. Odtujevanje učečega se mladega človeka od učitelja ne prinaša s seboj nič dobrega. Prav gotovo mora imeti skupno delo na fakulteti drugačen značaj kot v srednji ali osnovni šoli, a skupna vsem ravnem ostaja ta skupnost učitelja in učenca, dijaka, študenta; to skupno iskanje, razpravljanje, delo, veselje nad uspehi, doživljanje vrednot, znanstvenih in moralnih. Samoupravljanje na vseh stopnjah šolanja, posebej v visokem šolstvu, se ne zrcali le na sestankih. Ti so kaj formalni okvir resnične samouprave — skupne ustvarjalnosti učitelja in mladih ljudi. V takem stalnem sodelovanju mora pasti tudi osip, in to ob ohranjeni ali celo zvišani kakovosti, saj se bo metoda selekcije morala vse bolj umikati metodi razvijanja sposobnosti. In nenačrtnost pri usmerjanju? V visokem šolstvu res _ beležimo izrazito moteno študijsko strukturo. Medtem ko v srednji šoli še srečujemo dokaj urejeno porazdelitev vpisa na splošno izobraževalne in strokovne, poklicne srednje šole, s prevladovanjem tistih, ki so namenjene kadrom za neposredno proizvodnjo, je v visokem šolstvu zadnja leta nasprotno: vpis na študijskih smereh za neposredno proizvodnjo, torej za ustvarjanje dohodka, izredno pada, narašča pa vpis na smeri v " t. i. „družbeni nadgradnji“. Ugotovitev, ki terja ukrepanje! A tudi analizo, čemu je tako? Predpostavka, da so strokovni kadri v neposredni proizvodnji za svoje delo slabše nagrajeni kot drugi strokovni delavci v delovnih organizacijah, je gotovo eden izmed vzrokov, ki ga je možno in tudi treba takoj odpraviti. Toda dejstvo, da te anomalije še ni na srednji stopnji, kaže na drugi, morda celo ; večji vzrok: da je prehod iz strokovnih srednjih šol, posebej poklicnih, v visoko šolstvo zaprt. Medtem ko se tudi podpovprečni gimnazijec lahko vpiše kamorkoli v visokem šolstvu, je celo nadarjenemu mlademu delavcu, ki konča poklicno šolo, pot naprej zaprta. Ta vertikalna zaprtost, ti zidovi med šolami, morajo biti v naši novi visokošolski zasnovi najprej podrti. A ne bo dovolj, če jih bomo porušili samo z zakonom: predvsem učitelj na poklicni šoli bo lahko tisti, ki bo najbolj sposobne in. ustvarjalne mlade delavce usmerjal v visokošolski študij, seveda v sodelovanju z visokošolskim učiteljem in organizacijo združenega dela. Kajti kadrovanje je naloga vseh treh. Kolikšna kopica dosedanjih in koliko novih nalog je pred učiteljem? Kako naj jih zmore? Njegovo delo ni lahko in zato je posebnega družbenega pomena. Terja naprednega učitelja z veliko znanja, vedno novega znanja, terja zanj stalni izobraževalni sistem, ki je v pripravi. Vsak učitelj naj bi imel odprto pot do najvišjega znanja - tako je zapisano v zahtevah za sistem izobraževanja učiteljev. To pa pomeni, da bomo v znatni meri že v letošnjem šolskem letu odprli možnost vsem učiteljem, da nadaljujejo svoj študij bodisi na ustrezni smeri fakultet, bodisi na podiplomski stopnji, če so si visokošolsko diplomo že pridobili. Študij zanje bo organiziran redno in izredno. Profesor na vaški osnovni šoli ali doktor znanosti na srednji šoli naj ne bi bil več tolikšna redkost. Kot studenec hitro usahne, če se ne napaja, usahne tudi učitelj, ki se nenehno ne izpopolnjuje. Za pomoč ali bolje: za organizirano načrtno strokovno izpopolnjevanje so v pripravi redni študijski tečaji, ki naj vsakemu učitelju omogočijo izpopolnitev znanja, pa tudi napredovanje v njegovem poklicu. Vsota treh meni naj bi bila odločilna za napredovanje: delo na šoli, strokovno izpopolnjevanje in delo v okolju. Vsa tri merila so enakopravna. Kajti učitelj ne more uspešno delati brez potrebnega znanja, a tudi ne brez sodelovanja z delavci v družbi, v kateri živi. Njih mora prepričevati o vlogi in pomenu svojega dela, njim mora pokazati, kod vidi pot v napredek, kje lahko pomaga njim in njihovim otrokom, a tudi kje morajo oni njemu pomagati. S svojo osebnostjo, s svojim znanjem in delom se je učitelj dolžan boriti za napredek. Prav te dni bomo šli pred delavce v temeljne organizacije združenega dela s programi za delo družbenih dejavnosti v letu 1974. Med njimi bosta prednostna izobraževanje in znanost kot osnovna nosilca našega gospodarskega razvoja. Med potrebami izobraževanja za leto 1974 so zajete naloge, o katerih je govora. Računi potrebnih sredstev pa so zasnovani tudi na samoupravnih sporazumih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki so za prosvetne delavce prav sedaj izpopolnjeni tako, da bo njihovo delo enakopravno ovrednoteno z delom na drugih (Nadaljevanje na 3, strani) KDOR NI POUČEN. NE MORE PRAVILNO ODLOČATI Tako kot več let doslej so tudi letos v naši republiki očitne velike razlike med predvideno ekonomsko politiko in njeno uresničitvijo. Kako je z ustavnim načelom o neposrednem odločanju delavcev glede skupnih obremenitev gospodarstva? Letos se še ne izvaja in vse kaže, da delavci tudi v prihodnjem letu ne bodo imeli kaj dosti besede pri tovrstnih odločitvah; odločali bodo le o tistem deležu denarja, ki ga bo treba odšteti za družbene dejavnosti. -Tako mnenje smo slišali v razpravi na 21. seji predsedstva republiškega odbora delavcev družbenih dejavnosti (letošnjega 6. novembra), ko so člani ocenjevali družbenoekonomski razvoj Slovenije v letu 1973 in govorili o pripravah na financiranje družbenih dejavnosti v letu 1974. Kaj povedo številke? Te kažejo,da naraščajo obveznosti gospodarstva (davek na dohodek TOZD, materialni stroški, pogodbene obveznosti, stroški bančnih storitev, obresti in sredstva proračunskih skladov) veliko hitreje kot osebni dohodki in sredstva za družbene dejavnosti. Ukrepi ekonomske politike v letu 1972 in 1973 niso uveljavili XXL in XXII. dopolnila republiške in zvezne ustave. Gospodarski sistem in njegovi instrumenti niso usklajeni, ekonomska politika ni dosledno sankcionirana na vseh področjih, odtujena sredstva še vedno omogočajo koncentracijo kapitala in nesmotrne naložbe, na katere ne vpliva združeno delo. Odgovornost ni dosledno uveljavljena, trdna družbena disciplina je še vedno samo pojem. Zato se še vedno dogaja, da so tisti, ki kršijo začrtano politiko in merila, nagrajeni, kaznovani pa oni, ki jo spoštujejo. Delni ukrepi v politiki cen, pavšalne zamrznitve, ki ohranjajo privilegije enih in povzročajo obup drugih, vse to so le posledice navedenih pojavov. O vsem tem je razpravljalo predsedstvo na svoji seji, izoblikovalo sklepe in stališča, v katerih poudarja, kako nujno je upoštevati ustavna dopolnila, v skladu s sprejetimi sporazumi za leto 1974 pa sprejeti programe in odločitve za delo družbenih dejavnosti (okvirno usmeritev bo podal družbeni dogovor v republiki). Ob vsem tem pa je pomembno tudi tole opozorilo: Večina družbenih dejavnosti opravlja naloge take narave, da je treba zagotoviti njihovo neprekinjeno in nemoteno delovanje. Ker novi sistem financiranja družbenih dejavnosti, kot ga predvidevajo ustavne spremembe, še ni dograjen, bi bilo nujno predvideti določene začasne ali prehodne rešitve, ki bi preprečile morebitne krizne situacije ob začetku leta 1974. Predsedstvo tudi predlaga, da je treba čimprej sklicati skupno sejo predsedstva Zveze sindikatov Slovenije in izvršnega odbora republiške konference SZDL, na kateri naj bi sprejeli osnovna politična stališča in učinkovit akcijski načrt delovanja obeh organov pri uresničevanju nalog v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. O novem statutu za osnovne šole, novostih glede sprejemanja programov in vrednotenja dela družbenih dejavnosti, ki se pripravljajo za prihodnje leto, izhodiščih za vrednotenje dela delavcev v družbenih dejavnostih in predlogih republiškega odbora v zvezi s tem ter o drugih vprašanjih je tokrat več povedal za bralce našega časopisa predsednik RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti. vinko Kastelic; VPRAŠANJE: Sodelavci v republiškem odboru Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije so izdelali teze za statut osnovne šole. Ob tem pa se pojavljajo nekatera vprašanja, kot npr.: samoupravljanje v šoli je po veljavnem zakonu v osnovni šoli organizirano doslej nekoliko drugače, kot je navedeno v teh tezah. Kako je s tem? ODGOVOR: Zakon o osnovni šoli še ni usklajen z ustavnimi dopolnili in, razumljivo, niti z novimi ustavnimi rešitvami Pri izdelavi tez statuta je republiški odbor sodeloval z republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo, kjer pripravljajo nove-lizacijo omenjenega zakona. Določbe zakona o osnovni šoli bodo glede samoupravljanja uveljavile načela, ki jih že vsebujejo teze statuta. To pomeni, da šolam zato ne bo treba dopolnjevati statuta. VPRAŠANJE: Svet šole po teh tezah ni pravzaprav več samo organ šole, temveč skupni organ, sestavljen po delegatskih načelih vseh subjektov, ki sodelujejo v vzgoji in izobraževanju ... ODGOVOR: Da, družbena funkcija vzgoje in izobraževanja je kot taka vsebinsko definirana v dokumentih Zveze komunistov in skupščine SR Slovenije. Prav tako je v ustavnih dopolnilih in tudi v osnutku nove ustave SR Slovenije določeno, da sta Vzgoja in izobraževanje dejavnosti posebnega družbenega pomena. Obenem je v ustavnem osnutku predvideno, da se ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti in njihove enote, v katerih vsi zainteresirani skupno po načelih sporazumevanja in dogovarjanja uresničujejo svoje skupne interese. Naloga statuta šole je, da omenjena načela pravno predpiše in omogoči funkcionalne, torej učinkovite rešitve. Svet šole je tako skupni organ vseh zainteresiranih subjektov v procesu vzgoje in izobraževanja, kjer se uresničuje družbeni interes, hkrati pa se že v določenem smislu opravlja družbena funkcija, ki jo predvideva osnutek ustave za enote samoupravne interesne skup- cembrom 1973. To, da bo novi statut sprejet še letos, je torej šele prva faza teh prizadevanj. VPRAŠANJE: Kaj pa podružnične šole? nosti (člen 85 osnutka ustave SRS). Ta svet je torej že zarodek prihodnje skupščine enote interesne skupnosti. Podružblje-nje vzgoje in izobraževanja naj ne gre torej po dveh ločenih tirih, na eni strani prek organov enot samoupravnih interesnih skupnosti, po drugi strani pa prek predstavnikov ali delegatov javnosti v svetih šolskih zavodov. VPRAŠANJE: Kaj pomeni določba tez, da šola nima v svoji sestavi temeljnih organizacij združenega dela? ODGOVOR: Tako določilo ne pomeni nič drugega kot to, da so teze statuta uporabne za tiste osnovne šole, ki se v tem trenutku ne združujejo v občini z drugimi osnovnimi šolami na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju. Sicer pa se samoupravno vsebinsko organizirajo kot temeljne organizacije združenega dela. Omenimo naj, da so prav prosvetni delavci v večini občin v letošnjih razpravah o uresničevanju ustavnih dopolnil menili, da so integracije v šolstvu primerne in nujne. Ti integracijski procesi so mišljeni kot sodelovanje in skupno urejanje vseh zadev, ki naj pripomorejo k še uspešnejšemu opravljanju nalog šole in racionalnemu poslovanju, ne smejo in ne morejo pa biti centralizacija samoupravljanja. To je obenem tudi smisel vsebinskega uresničevanja ustavnih dopolnil. Praktične težave pa so v tem, da v večini primerov niso izdelane ustrezne strokovne in ekonomske analize ter predlogi samoupravnih sporazumov o združevanju, ki naj omogočijo ustrezne samoupravne odločitve delovnih skupnosti. Pravilna je pot, ki so jo ubrale številne šole in temeljne izobraževalne skupnosti s tem, ko so ustanovile komisije, ki že pripravljajo te analize, ki jih zakon o konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela zahteva za kakovostne samoupravne odločitve. Integracijski procesi se bodo nadaljevali tudi v naslednjem letu, samoupravno organiziranje združenega dela pa ne bo končano z 31. de- ODGOVOR: Glede podružničnih šol gre za različno velikost teh šol z več ali manj oddelki, pa tudi za različno oddaljenost teh šol od matične šole. Teze predvidevajo rešitve v tem smislu, da podružnične šole ne bi bile temeljne organizacije združenega dela, temveč le oddelki ali organizacijske enote matičnih, torej centralnih šol. To pomeni, naj statut ustrezno omogoči aktivno sodelovanje v strokovnem in samoupravnem delu tudi delavcem podružnične šole. Tudi zainteresiranim občanom -na območju krajevne skupnosti, kjer deluje taka podružnična šola, naj bi omogočili neposredno sodelovanje v učno-vzgojnem procesu prek šolskega odbora ali drugega organa, ki deluje pri podružnični šoli in je tudi ustrezno zastopan v svetu šole. Kot je bilo že poudarjeno, so teze izhodišče in pripomoček za ustvarjalno delo prosvetnih delavcev pri sprejemanju njihovih samoupravnih aktov. Pri tem naj poudarim, naj bi bil sindikat pobudnik samoupravnega urejanja zadev, dolžnost vodilnih delavcev pa je, da pripravijo ustrezne strokovne predloge za samoupravne odločitve v kolektivu. VPRAŠANJE: Za prihodnje leto se pripravljajo pomembne spremembe glede sprejemanja programov in vrednotenja dela družbenih dejavnosti. V čem so pravzaprav bistvene novosti? ODGOVOR: Že ustavna dopolnila, sprejeta leta 1971, predpisujejo, da delavci v organizacijah združenega dela neposredno odločajo o svojem dohodku, torej o dohodku, ki ga namenjajo za svoje in vse družbene potrebe. To določilo pomeni, da v prihodnosti ni več mogoče določati prispevkov s predpisi družbeno-političnih skupnosti, temveč da se naj delavci v temeljnih organizacijah združenega dela neposredno odločajo s sprejemanjem samoupravnih sporazumov, v katerih so določeni programi in sredstva za delo družbenih dejavnosti. Praktično to pomeni, da je treba za leto 1974 s samouprav-. nimi sporazumi, ki jih bodo sprejemali delavci v temeljnih organtacijah združenega dela, sprejeti programe in odločitve o sredstvih za delo družbenih dejavnosti. Okvirno usmeritev na podlagi dokumenta o ekonomski politiki SR Slovenije za leto 1974 bo podal družbeni dogovor v republiki. Na tej osnovi bodo lahko nastajali občinski in medobčinski družbeni dogovori. Razumljivo je, da bo moral ta družbeni dogovor o skupni potrošnji vsebovati potrebne prioritete, upoštevajoč posebej sklepe III. konference ZK Slovenije o odpravljanju socialnih razlik, hkrati pa osnovna merila svobodne menjave dela za materialno vrednotenje programov družbenih dejavnosti ter način, kako nadzorovati izvajanje programov. Zato je predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sprejelo izhodišča za vrednotenje dela delavcev v družbenih dejavnostih. Ta izhodišča pa so utemeljena z naslednjimi ugotovitvami: z dopolnitvami samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za posamezne skupine gospodarskih in družbenih dejavnosti v letu 1973 so bili dogovorjeni (ne pa tudi izplačani!) osebni dohodki med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi usklajeni Sem štejemo tudi dodatna sredstva za delovne izkušnje v samoupravnih sporazumih s področja šolstva, ki so uveljavljena kot dodatek na kalkulativne osebne dohodke. Dogovorjeni osebni dohodki v teh samoupravnih sporazumih upošte- vajo težavnost različnih delovnih razmer in drugih elementov, relevantnih za vrednotenje dela. Zato so dogovorjeni osebni dohodki izračunani na pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu višji kot v družbenih dejavnostih. To pomeni, da je politika dohodka in osebnih dohodkov v samoupravnih sporazumih gospodarstva in družbenih dejavnosti usklajena. Zato ni mogoče v okviru ekonomske politike za leto 1974 predvidevati za družbene dejavnosti drugačnega porasta osebnih dohodkov, kot bo predviden za gospodarstvo. Pri tem naj omenim, da gre za dogovorjene osebne dohodke v samoupravnih sporazumih, ne pa za konkretne osebne dohodke, s katerimi razpolaga posamična ustanova ali delovna organizacija. VPRAŠANJE: In kaj predlaga republiški odbor oziroma njegovo predsedstvo? ODGOVOR: Republiški odbor predlaga, naj bi v ekonomski politiki za leto 1974 in v družbenem dogovoru o skupni in splošni porabi določili enotno izhodišče, tako da se odvisno od izpolnitve programa dogovorjeni osebni dohodki v gospodarstvu in družbenih dejavnostih lahko povečajo za enak odstotek in da so samoupravni sporazumi družbenih dejavnosti izhodišče za vrednotenje dela pri kalkulaciji cen storitev ali programov dela. Pri tem samoupravne interesne skupnosti ali financerji upoštevajo način pridobivanja in oblikovanja dohodka temeljnih organizacij združenega dela družbenih dejavnosti in svoje, torej dmge vire ^dohodka, tako da omogočijo organizacijam združenega dela družbenih dejavnosti uresničitev samoupravnih sporazumov ob najustreznejšem in smotrnem opravljanju delovnih nalog ali uresničitve programa. Razen tega naj bi, če bi prišlo do večjega odstopanja cen in osebnih dohodkov od predvidene ekonomske politike, že sredi leta ustrezno uskladili osebne dohodke v dejavnostih, kjer bi ti zaostajali. VPRAŠANJE: Različno naraščajo obremenitve gospodarstva, skratka mnogo hitreje naraščajo obremenitve kot so davki , pogodbene obveznosti, obresti ipd. kot pa obremenitve samih osebnih dohodkov. Kaj to pomeni? ODGOVOR: Ti trendi pomenijo, da se slabšajo možnosti družbenega standarda in da je relativno vse manj denarja za področje šolstva, zdravstva, kulture in podobnih dejavnosti. Zato obstaja resna nevarnost, da bodo delavci samoupravno odločali o svojih obremenitvah za družbeni standard, medtem ko ne bodo imeli niti pregleda niti vpliva na druge obremenitve. Zato bi morali delavcem predložiti bilanco obremenitve celotnega dohodka ne glede na to, da se bo v letu 1974 odločalo o davkih, pogodbenih obveznostih in podobnem še na star način. Neodtujljiva je namreč pravica delavcev, da so informirani o celotnem dohodku, da izrazijo svoje mnenje in stališča, ki pomenijo obveznost za tiste, ki v sistemu dokončno odločajo. To je naša neodložljiva politična obveznost in če rte bo uresničena, bo sindikatom onemogočeno sodelovanje v tej samoupravni akciji. Predsedstvo je posebej opozorilo na politično dimenzijo problema, saj se tej samoupravni poti izredno močno upirajo tehnokratske in etati-stično-birokratske sile, ki želijo ohraniti oblast nad presežnim delom, ki ga ustvarjajo delavci. VPRAŠANJE: In kako naj bi prišli pred delavce s temi predlogi? ODGOVOR: Na vsak način usklajeno. Usklajeno delo vseh samoupravnih interesnih skupnosti in drugih porabnikov je obveznost. Tako bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela imeli v enem do- kumentu vpogled in pregled vseh programov in potrebnih sredstev ter predloge samoupravnih sporazumov. To pomeni, da morajo samoupravne i interesne skupnosti spremeniti dosedanjo metodo programiranja in prikazovanja podatkov • tako, da bo. delavcem jušno, kakšne in kolikšne storitve ter po kakšni ceni bodo prejeli na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma, in naj jim bo tudi omogočeno odločanje o prioritetah zadovoljevanja svojih potreb na posameznem področju. VPRAŠANJE: Poleg sanacije osebnih dohodkov na področju vzgoje in izobraževanja, ki je delno stekla, obstajajo resni problemi, predvsem glede stanovanjskih vprašanj prosvetnih delavcev. Kaj menite? ODGOVOR: Da, to je res. Stanovanjska perspektiva, predvsem mlajših družin prosvetnih delavcev se odmika ob vse večji ceni stanovanj. Menim, da bi morali sprejeti v temeljnih in drugih izobraževalnih skupnostih ter občinah odločitve, da se ob šolskih investicijah obenem zagotavlja denar za stanovanja prosvetnih delavcev, ki bodo v teh novih šolah poučevali. Prosvetni delavci morajo sami prek svojih organizacij sodelovati pri snovanju in tudi delu prihodnjih samoupravnih stanovanjskih interesnih skup- nosti in tam dobiti potrebn nujno mesto. VPRAŠANJE: Nalog tort malo, roki so kratki, kako ■ bomo opravili? ev J ODGOVOR: Zaradi zah nosti teh nalog, ki jih je "f opraviti v zelo kratkem času posebna dolžnost samih t , lovcev družbenih dejavno jr ?: torej tudi vzgoje in izobn ^VlJ' vanja, da so neposredno ud * ženi v teh procesih in uspos ” Ijeni za pravilno in kakovosk seznanjanje delavcev s to P j*aviJ blematiko, kot tudi za pripre v programov in samoupravi-sporazhmov. Organi uPr Ijanja, vodilni in strokovni delavci so neposredno in oset,',isr odgovorni za strokovnost opri P' vä in organiziranost dela. ^ Voi ganizacijo združenega dela družbenih dejavnostih in drU ae delovne skupnosti pa morii^ hitreje kot doslej razvijati ■■ stem dohodka in dosegati vri l: učinke pri delu z raz položi^-vimi sredstvi. Pri tem naj še sebno poudarim obvezno sindikalnih organizacij na vsi ravneh, da so politično odg ^ vome za pravočasne pobude akcijo, za sodelovanje v njej ' za to, da bo večina delavc[. informirana in sama odločala samoupravnih sporazumih, pa da to delajo vodilne stru J10 1 ture in ožji organi upravljanja vel: ilo i istve delovnih organizacijah. rtnsk ZIDOVI NISO RAZTEGLJIVI M Na. -t p, Lepa bela Ljubljana, postajališče številnih turistov, vsakoletno prizorišče velikega spektakla kmečke ohceti in reklame za slovenski turizem sprejme vsako leto pod strehe svojih šol in domov tudi zelo veliko mladih ljudi. Ti pa seveda nimajo povsem „prostega vstopa“, saj jih šole sprejmejo ali pa odklonijo — zaradi slabšega učnega uspeha ali največkrat -zaradi prostorske stiske. S to neprijetno zadevo, adaptacijami srednješolskih in domskih prostorov in podobnim se mora vsako leto veliko ukvarjati tudi svet za vzgojo in izobraževanje našega mesta. Njegove prvenstvene naloge naj bi bile sicer vsebinske zvrsti, toda brez strehe nad glavo nista mogoča niti pouk niti učenje. h »v J |aza] t>od jPis i še ÖIÜ2 Pr »In ifcfc !]ev ■ na Udeležili smo se 23. seje sveta za vzgojo in izobraževanje skupščine mesta Ljubljane in zvedeli: Šola za oblikovanje je pred nedavnim zamenjala — v dogovoru z zavodom Festival — del prostorov v Križankah. Sedaj ima sicer boljše, ne pa še povsem dobre delovne razmere; prostora je še vedno premalo. Vzgojna posvetovalnica, kije imela nekdaj svoje prostore na Poljanski cesti, se je preselila v Šiško. Sedanji ustanovitelj občina Center, in Šiška — občina, kjer je sedaj posvetovalnica, predlagata, naj bi prevzela ustanoviteljstvo skupščina mesta Ljubljane, ljubljanske občine pa bi prispevale svoj delež pri sofinanciranju izgradnje nove posvetovalnice. Na seji sveta za vzgojo in izobraževanje so se s tem strinjali. Poudarili so, daje široka dejavnost vzgojne posvetovalnice posebno dobrodošla šolam, katerih ustanovitelj je prav mestni svet. Njegovo delo je torej skrbeti za povezavo in usklajevati obveznosti občin, ki morajo prispevati svoje delež. Dijaški domovi so sramota naših mest — je rekel Sergej Vošnjak, podpredsednik mestnega sveta Ljubljana, ko so govorili o razmerah, v katerih morajo živeti gojenci in delati njihovi vzgojitelji. Sedaj financira domove republiška izobraževalna skupnost, vprašanje investicijskega vzdrževanja pa bi morali rešiti s posebnim sistemom. Zanimivi so podatki, ki jih je zbral aktiv ravnateljev ljubljanskih domov: ti povedo, da je v domovih kar 1866 kvadratnih metrov površine uporabljene za stanovanja domskih delavcev in tudi drugih. Če bi te prostore izpraznili, jih preuredili in namensko izrabiU, bi dobili za pol stare milijarde skoraj tohko prostora, kot če bi zgradih nov dom (za 466 gojencev). In še podatki iz ankete o gospodarjenju s srednješolskimi prostori, ki jo je pripravila stro- u kovna služba sekcije za vzgoji in izobraževanje: m Šolski center za vzgojo pisa| niških kadrov nima svojih prn mest skozi zgo-pravil0v šole, prek katerega bi starši posredno vključeni v šole. DAN REPUBLIKE dali '• več,tQ' v . d >sd: Zli jujt \ 9 OSNUTEK TEZ ZA SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU 0 ft >eč d so 2 i rar reV‘ U vst 1 je dt ubl od o >1 ev1 V v v te ati ah Zt Ji V. ■N Dopolnila k ustavi SFRJ (XXL in XXX.) določajo, da delavci v temeljni organizaciji združenega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu. Zato je nujno, da je tudi ta, izredno pomembni del interne zakonodaje v vsaki organizaciji združenega dela prilagojen ustavnim dopolnilom. V želji, da bi pomagali delovnim skupnostim osnovnih šol pri pripravi nove interne zakonodaje, objavljamo TEZE samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu za osnovne šole. Te teze so le skelet in izhodišča, pripomoček pri izdelavi osnutka samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev za posamezno šolo; zato tudi ne zajemajo vseh tistih določil, ki jih lahko opredeli vsaka organizacija združenega dela posebej. Vse osnovne šole obveščamo in opozarjamo, da bo treba ustrezna določila samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v osnovni šoli uskladiti z republiškim zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in z noveliranim zakonom o osnovni šoli, ki bosta v kratkem sprejeta. 'n Na podlagi 4. in 5. člena zakona o medsebojnih razmerjih de-šol lavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/13) in ... člena statuta .... sprejetega dne ... so delavci na zboru dne ... na podlagi sprejetega predloga ugotovili, da sta 2/3 delavcev dali pismene izjave dne ... in tako sprejeli naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU 7 •o o 1 o! e i '0$ rft ot> kč br< ra: L SPLOŠNE DOLOČBE ... člen S tem sporazumom urejajo in uresničujejo delavci v delovni organizaciji (delavci šole) pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu v skladu z ustavo, zakonom, ratificiranimi mednarodnimi sporazumi ter družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi, ki jih sklene ali pa k njim pristopi delovna organizacija - šola, in statutom šole. ... člen iat ]6 - J ■nt U 1 /3 2' m 'i ■tt Hi it fr st m *>1 it S tem samoupravnim sporazumom urejajo delavcLšole tele pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu: — način in možnosti pridobivanja lastnosti delavca v združenem delu — razporeditev na delovno mesto ali delo — temeljno pravico do izpopolnjevanja in razvijanja delovnih sposobnosti ali pravice in obveznosti do usposabljanja — razporeditev, začetek in konec delovnega časa — odmor, počitek, dopust in odsotnost — temeljne pravice in obveznosti iz varstva delavcev — posebno varstvo žensk, mladine in invalidov — temeljno praivco do osebnega dohodka — odgovornost delavcev — .prenehanje lastnosti delavca — .varstvo pravic delavcev. Druge pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev se urejajo v naslednjih samoupravnih sporazumih ali pravilnikih: — samoupravni sporazum (pravilnik) o sistemizaciji delovnih niest — samoupravni sporazum (pravilnik) o delitvi dohodka in osebnih dohodkov — pravilnik o življenju in delu šole — pravilnik o delitvi stanovanj — pravilnik o splošnem ljudskem odporu — pravilnik o knjigovodstvu — pravilnik o volitvah in odpoklicu delegatov organov samoupravljanja — pravilnik o nadomestilu potnih in drugih stroškov (lahko tudi še drugi pravilniki). ... člen Pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu, ki se urejajo s tem sporazumom, veljajo: — za delavce šole, ki so pismeno izjavili na način, kot ga določa ta samoupravni sporazum, da se strinjajo s temi pravicami in obveznostmi; - za delavce, ki pismene izjave niso dali, pa v roku 30 dni od uveljavitve samoupravnega sporazuma niso pismeno izjavili svoje volje, da jim preneha lastnost delavca v združenem delu; — za delavce, ki pridobe lastnost delavca v delovni organizaciji po uveljavitvi tega sporazuma po postopku, ki ga ta sporazum določa. II. TEMELJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU 1. Pridobitev lasnosti delavca v delovni organizaciji . .. člen Vsak, kdor je dopolnil 15 let starosti in izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje ter posebne pogoje za prosto delovno mesto, ki ga želi šola izpolniti, lahko pridobi lastnost delavca v združenem delu v temeljni organizaciji v skladu z ustreznim družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom o zaposlovanju in po postopku, ki ga določa ta sporazum. ... člen Po določilih tega sporazuma je prosto delovno mesto tisto na novo uvedeno delovno mesto, delo ali izpraznjeno delovno mesto, ki ga delavci temeljne organizacije ne žele zasesti z razporeditvijo delavcev, ki so že združili delo v tej organizaciji; to delovno mesto ali delo tudi ni namenjeno pripravnikom ali štipendistom, za katere so se delavci že prej zavzeli, da bodo stopili v združeno delo z njimi. Na podlagi predloga (ustreznega organa) sprejme pristojni organ sklep o zasedbi prostega delovnega mesta. ... člen Šola je praviloma vedno dolžna razpisati delovno mesto za posamezne učne predmete ali skupine učnih predmetov. Pri razpisovanju delovnih mest upošteva učno obveznost, določeno z zakonom (zakon o osnovni šoli) tako, da mora razpisati delovno mesto, če je nezasedenih 16 ur pri petdnevnem delovnem tednu. ... člen Vsa prosta delovna mesta pedagoških delavcev, pomočnika ravnatelja, delovna mesta šolskih svetovalnih služb, tajnika in računovodje kot tudi druga delovna mesta, za katera je tako določeno v pravilniku o sistemizaciji delovnih mest, se zasedajo po javnem razpisu. Za vodilna delovna mesta se štejejo: (novi zakon? ) (Naštejte delovna mesta in pogoje, kot je že določeno v statutu.) Delovna mesta razpiše ustrezni organ - delovna skupnost šole, razpis pa opravi tričlanska razpisna komisija, ki jo imenuje delovna skupnost šole. 1 „ ... člen Na temelju sklepa (ustreznega organa - delovne skupnosti šole) o javnem razpisu prostega delovnega mesta se objavi javni razpis. Objava razpisa mora vsebovati: — ime šole; — naziv delovnega mesta in ali bo delavec združil delo za nedoločen ali določen čas s polnim ali manj kot polnim delovnim časom; — posebne delovne pogoje za delovno mesto, ki so določeni s sistemizacijo delovnih mest (tudi za poskusno delo) z zahtevo, da kandidat predloži dokaze o zahtevanih pogojih; — rok za prijavo kandidatov, ki ne sme biti daljši kot 30 dni in ne krajši kot 15 dni; — rok, v katerem morajo biti kandidati obveščeni o izidu razpisa; — način prijavljanja. Razpisi delovnih mest pedagoških delavcev so redni (v času od 1. do 18. aprila), naknadni (v času od 1. do 15. julija) in izredni. Redni in naknadni razpis delovnih mest pošlje razpisna komisija do 20. marca oziroma 20. junija republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo, ki ga objavi. Izredni razpisi in razpisi ostalih delovnih mest se objavljajo v dnevnem časopisju. ... člen Ko preteče rok za prijavo na razpisano prosto delovno mesto, izdela razpisna komisija poročilo o poteku razpisnega postopka do izbire kandidata. Poročilo mora vsebovati: — podatke o vseh prijavljenih kandidatih — opis postopka v zvezi s pogovori in med postopkom sprejetimi odločitvami — obrazložen predlog za kandidata, ki po mnenju razpisne komisije najbolj ustreza razpisnim pogojem. ... člen Če prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje iz javnega razpisa, mora delovna skupnost šole sprejeti sklep o izbiri med prijavljenimi kandidati v 20 dneh od dneva, ko je potekel rok za razpis. Če izpolnjuje pogoje javnega razpisa en sam kandidat, ga mora delovna skupnost šole s sklepom izbrati za razpisano delovno mesto. O izbiri odloča delovna skupnost šole s sklepom, ki ga sprejme na podlagi javnega ali tajnega glasovanja z večino glasov vseh članov. . .. člen Če prijavljeni kandidat ne izpolnjuje pogojev iz javnega razpisa ali če se nanj nihče ne prijavi, sprejme delovna skupnost šole sklep, da se razpis ponovi. Začasno, vendar ne dalj kot za eno šolsko leto (1.9. do 31. 8.), lahko izbere za razpisano delovno mesto delovna skupnost šole prijavljenega kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev. ... člen Razpisna komisija seznani vse prijavljene kandidate pismeno s sklepom o izbiri, in sicer v 8 dneh potem, ko je delovna skupnost šole odločala o izbiri. Pismeno obvestilo vsem prijavljenim kandidatom mora vsebovati: — izrek sklepa o izbiri med prijavljenimi kandidati — način vpogleda v razpisno gradivo — organ, na katerega lahko naslove neizbrani kandidati zahtevo za varstvo svojih pravic, in rok, v katerem lahko vlože zahtevo. Vsak, ki se je potegoval za razpisano mesto, pa misli, da je kršen razpisni postopek in da je ta kršitev bistveno vplivala na izbiro kandidata ali da sprejeti kandidat ne izpolnjuje z razpisom določenih pogojev, ima v 8 dneh od sprejetega sklepa o izbiri kandidata pravico zahtevati ponoven preizkus. Zahteva za ponovni preizkus zadrži izvršitev sklepa. ... člen Kandidata, ki je bil izbran izmed prijavljenih kandidatov, seznani s sklepom o izbiri razpisna komisija s pismenim obvestilom, ki mora vsebovati: — izrek sklepa o izbiri; — dan, ko naj izbrani kandidat podpiše pismeno izjavo o tem, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih; — dan, ko je izbrani kandidat dolžan začeti delo v organizaciji (šoli). S pismenim 'obvestilom o izbiri se vroči izbranemu kandidatu tudi samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih ter druge sporazume, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev v organizaciji. Po vročitvi pismenega obvestila o sklepu o izbiri delovni skupnost šole ne more preklicati sklepa o izbiri. ... člen Pismeno obvestilo o sklepu o izbiri ter vročeni samoupravni sporazum pomenita pravno podlago za dokončno odločitev izbranega kandidata, če želi združiti svoje delo v organizaciji ali za podpis pismene izjave, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih. S podpisom pismene izjave iz prvega odstavka tega člena pridobi izbrani kandidat lastnost delavca v združenem delu. ... člen Pedagoški delavec, ki opravlja vzgojno-izobraževalno delo v razredu, pa kandidira na razpis delovnega mesta v drugi organizaciji, mora najpozneje v 8 dneh po prejemu obvestila o izidu razpisa pismeno obvestiti delovno skupnost šole, kjer dela, da je sprejel drugo razpisano delovno mesto. OSNUTEK TEZ | ZA SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 MEDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU -'K ... člen Prosta delovna mesta tehničnih in pomožnih delavcev se objavijo v javnih informacijskih sredstvih. (Glede objavnega postopka se analogno uporabljajo določila o javnem razpisu.) ... člen Za administrativno tehnične ali pomožne delavce, ki želijo pridobiti lastnost delavca v združenem delu v delovni skupnosti, se lahko določi v pravilniku o sistemizaciji delovnih mest poskusno dobo, ki pa mora biti objavljena v objavi ali razpisu prostega delovnega mesta. Če delavec poskusnega dela ne opravi uspešno, mu preneha lastnost delavca v 15 dneh po vročitvi pismenega obvestila o prenehanju lastnosti delavca, če ne vloži zahteve za ponovni preizkus. Če vloži zahtevo za ponovni preizkus, pa zahtevi ni ugodeno, preneha lastnost delavca z dnevom vročitve obvestila o zavrnitvi zahteve. ... člen Ustrezni organ obvesti delavca o uvedbi poskusnega dela, začetku le-tega, o nalogah in trajanju, hkrati s pismenim obvestilom o sklepu o izbiri. .. . člen Ko podpiše izbrani kandidat pismeno izjavo o tem, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki jih ureja samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, pridobi lastnost delavca v združenem delu. Z dnem, ko začne delati v organizaciji (šoli), pridobi delavec pravice in prevzame obveznosti iz združenega dela v tej organizaciji (šoli). ... člen Če delavec, ki je pridobil lastnost delavca v združenem delu, brez upravičenega razloga ne začne delati določenega dne, izgubi lastnost delavca v združenem delu v tej organizaciji (šoli). Izgubo lastnosti delavca po prvem odstavku tega člena ugotavlja pristojni organ, ki vrača delavcu ustrezno odločbo. Če se delavec ne strinja z vročeno odločbo, lahko vloži v 8 dneh od vročitve zahtevo za ponovni preizkus pri organu, ki je sklepal o izbiri. ... člen Delavec združuje svoje delo praviloma za nedoločen čas. Za določen čas lahko združuje delavec svoje delo le, če gre za nadomeščanje zaradi: — porodniškega dopusta — odslužitve ali doslužitve vojaškega roka -- daljše obolelosti — opravljanja javnih dolžnosti — strokovnega izpopolnjevanja — začasno povečanega obsega dela — prenehanja lastnosti delavca v združenem delu med šolskim letom. Delavec združi svoje delo za določen čas na enak način kot za nedoločen čas in ima vse pravice in obveznosti delavca, ki je združil svoje delo za nedoločen čas. ... člen Glede na naravo nekaterih del se v pravilniku o sistemizaciji določi, da delajo delavci na svojih delovnih mestih manj kot polni delovni čas. Svoje delo z nepolnim delovnim časom združijo na način, ki ga določata zakon in ta sporazum. 2. Razporejanje delavcev na delovna mesta ... člen Delavec začne delo v šoli na delovnem mestu ali pri delu, za katero je bil izbran. Ravnatelj šole je dolžan seznaniti delavca, ki je začel delati v šoli, z nalogami na delovnem mestu, s pogoji, pod katerimi se delo opravlja, z načinom dela in s sodelavci. ... člen Delavec ima pravico, da se ga ob nastopu dela in med delom (prerazporeditev, napredovanje) v organizaciji razporeja na delovna mesta, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi določenega poklica in drugim njegovim delovnim sposobnostim. V izrednih okoliščinah, kot je na primer nadomeščanje delavca zaradi bolezni, porodniškega dopusta, orožnih vaj, strokovnega usposabljanja, opravljanja strokovnega izpita itd., se delavec lahko izjemoma začasno, toda največ za dobo treh mesecev razporedi na delo, ki ne ustreza njegovi strokovni usposobljenosti. V takem primeru pripada delavcu osebni dohodek, ki bi ga prejemal na prejšnjem delovnem mestu, če je to zanj ugodnejše. ... člen Predlog za razporeditev delavca na drugo delovno mesto da ravnatelj šole. O predlogu sklepa delovna skupnost šole ali drugi po statutu šole za to pristojni organ, odločbo pa izda ravnatelj. .. . člen Delavec, ki je razporejen na drugo delovno mesto v skladu z določbami prejšnjega člena, je dolžan delati na tem delovnem mestu. Če brez upravičenega razloga odkloni delo na drugem delovnem mestu, huje krši delovno obveznost. .. . člen Delavčeva pravica in dolžnost je, da v skladu s potrebami, ki jih zahteva delovno mesto, izpopolnjuje svoje strokovne in delovne sposobnosti. Delovna skupnost šole zagotavlja izpopolnjevanje in razvijanje delovnih sposobnosti v skladu s prvim odstavkom tega člena, še posebno z: — organiziranjem strokovnih sestankov in posvetov delavcev — pošiljanjem delavcev na dodatno šolanje in izpopolnjevanje — primernimi oblikami obveščanja delavcev o najnovejših strokovnih in družbenih dogajanjih. ... člen Delavec, ki po končani srednji, višji ali visoki šoli prvič pridobi lastnost delavca v združenem delu, si pridobiva izkušnje za samostojno delo na podlagi svoje izobrazbe z delom na ustreznih delovnih mestih kot pripravnik. Delavec—pripravnik ima med pripravniško dobo enake pravice in enake obveznosti kot drugi delavci. Pripravniška doba za pedagoškega delavca traja dve šolski leti. Med pripravniško dobo mora pripravnik voditi delovni dnevnik. Za nadzor nad delom in strokovno vodstvo pri pripravnikovem delu določi ravnatelj šole starejšega sodelavca (mentoija), ki pomaga pripravniku z nasveti. Mentor mora hospitirati pri pripravniku in mu pripraviti vsaj štiri vzorne šolske ure v šolskem letu. Strokovni izpit učiteljev in vzgojiteljev se opravi po določbah pravilnika o opravljanju strokovnega izpita učiteljev in vzgojiteljev (Uradni list SRS, št. 24/68). . .. člen Povračilo stroškov in nadomestilo osebnega dohodka in odsotnosti z dela, za čas strokovnega izobraževanja in splošnega izpopolnjevanja urejajo posebni pravilniki. 3. Delovni čas ... člen Delovni čas na šoli traja 42 ur tedensko. Ta čas pa se pri pedagoških delavcih deli v čas opravljanja učne obveznosti, čas za priprave in čas za opravljanje drugih zunajučnih aktivnosti; ta traja za pedagoške delavce, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v oddelku 20 ur po 45 minut tedensko; za pedagoške delavce, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v oddelku za podaljšano bivanje učencev 26 ur po 60 minut ali toliko, kolikor predpiše ustanovitelj ali temeljna izobraževalna skupnost. Za druge zunajučne delovne obveznosti se štejejo: razredništvo, popravljanje nalog, dežurstvo, šolske konference, izpiti za redne učence, delo s skupnostjo učencev, roditeljski sestanki, skrb za knjižnico, kabinete, delavnice in telovadnice; mentorstvo pri izvajanju prostovoljnih dejavnosti, individualni stiki s starši in drugimi osebami v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom, obvezno strokovno izpopolnjevanje, vodstvo šolskih kuhinj ter drugo delo v zvezi z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo šole. Čas za druge zunajučne delovne obveznosti sme za posameznika znašati toliko, kolikor je razlika med celotnim delovnim časom in učno obveznostjo ter časom za priprave. Sporazum o normativih delovnih obveznosti pedagoških delavcev je sestavni del tega sporazuma. ... člen Delovni čas pedagoških delavcev je podrobno določen z urnikom, ki ga sprejme delovna skupnost šole ali drugi s statutom za to pristojni organ na ravnateljev predlog. Urnik mora biti v skladu z določbami prejšnjega člena tega sporazuma. ... člen Delovni čas za delavce na šoli je: 1. za pedagoške delavce po umiku; 2. za vse druge delavce pa po vnaprej določenem razporedu, ki ga sprejme delovna skupnost šole oziroma drug po statutu šole za to pristojni organ na ravnateljev predlog za vsako šolsko leto posebej. ... člen Pod pogoji, določenimi s tem sporazumom, se učna obveznost pedagoškega delavca oziroma delovna obveznost delavca v izjemnih primerih lahko podaljša nad polni delovni čas za največ 6 ur tedensko. Taka daljša učna obveznost se delavcu lahko določi samo za čas, dokler je to potrebno. Delavčevo delovno obveznost je mogoče podaljšati nad polnim delovnim časom, in sicer: — za pedagoške delavce: ob nenadni delavčevi odsotnosti, ki zahteva zaradi nemotenega nadaljevanja pouka nadomeščanje odsotnega; krajši odsotnosti zaradi strokovnega izpopolnjevanja; dodatnem in dopolnilnem pouku v razredu, kjer poučuje; pouku v naravi; smučarskih tečajih; v krožkih interesnih dejavnosti; ob izrednih dopustih; ob organizaciji pouka in ustrezni strokovni zasedbi pedagoških ur; — za delavce strokovnih služb in upravno-administrativne delavce: ob tekočem opravljanju njihovega dela in delu v raznih komisijah in dežurstvu, če je potrebno; — za tehnično pomožne delavce: ob dodatnem urejanju in čiščenju po končanem opravilu raznih adaptacijskih ter obrtniških del, čiščenju snega, raznih neodložljivih opravilih in dežurstvu, če je potrebno. ... člen Delavec, ki brez upravičenega razloga odkloni določeno daljšo učno obveznost oziroma delovno obveznost, s tem huje krši delovno dolžnost. Delo v podaljšanem delovnem času se obračunava po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov, upošteva pa se tudi kot poseben pogoj pri odmerjanju letnega dopusta. ... člen Na delovnih mestih, kjer se opravlja delo samo za določen čas, in na delovnih mestih, ki so določena v tem sporazumu, je delovna obveznost lahko tudi krajša od polnega delovnega časa. Takšna delovna mesta morajo biti določena tudi v aktu o sistemizaciji. Na delovna mesta, kjer se opravlja delo z nepolnim delovnim časom, so lahko sprejeti tudi delavci, ki opravljajo podobna dela z nepolnim delovnim časom že v neki drugi delovni organizaciji, prvenstveno pa nezaposleni delavci. .. člen Daljšo delovno ali učno obveznost določa delovna skupnost 5°' ^ ali drug po statutu za to pristojen organ na predlog ravnatelja šol*R’ Delovna skupnost šole ali drug po statutu šole za to pristojen orffl j določa tudi razpored na delovna mesta, kadar je treba začas%j( nadomestiti za več kot 5 delovnih dni odsotnega delavca na šo* Pri nenadnih odsotnostih do 5 delovnih dni odloča o razporedit'! 2 ravnatelj šole. 4. Dopusti in odsotnost ... člen Ks Letni dopust pedagoških delavcev se praviloma ujema z letnici šolskimi počitnicami in traja največ 30 delovnih dni po nasledt ] razporeditvi: L (Treba je vstaviti tabelo glede na delovne razmere — težavno'!^ dela, zahtevnost dela, vpliv dela in delovne okolice na delav^j telesno in duševno napetost pri delu idr. - delavčevo delovno dol>lL in za druga obdobja, ki so še po zakonu izenačena z delovt1"^ dobo.) ijg Med šolskimi počitnicami so lahko delavci poklicani na tečaje2, strokovno izpopolnitev in na delo za dopolnilni pouk. O času t' čajev morajo biti obveščeni najmanj mesec dni pred nastopom k1 nega dopusta. Letni dopust traja praviloma do 25. avgusta,.ko ^ začno popravni izpiti in druge priprave za začetek šolskega leta. Tudi drugi delavci na šoli morajo praviloma izrabiti letni dop^do med letnimi šolskimi počitnicami. Če pedagoški delavec ne more izrabiti letnega dopusta med skimi počitnicami, traja letni dopust največ 30 delovnih dni, ni' gova dolžina pa se odmeri po merilih iz 1. odstavka tega člena. Upravno administrativnim in tehnično pomožnim delavcem s odmeri letni dopust po naslednjih merilih: (Vstaviti je treba tabelo glede na delovne razmere in delovfl dobo, kot je navedeno za pedagoške delavce; pri tem je treba up1’ števati, da sme znašati letni dopust najmanj 18 delovnih dni.) Delavcu, ki je delal v podaljšanem delovnem času ali se murpi razpored delovnega časa med letom pogosto spreminjal, invalidokive materam z otroki, starimi do 7 let ipd. (navesti je treba še diw primere) se podaljša v prejšnjem odstavku določeni letni dopust š® za 4 delovne dni v mejah do 30 delovnih dni. Razpored letnih dopustov sprejme delovna skupnost šole ali p statutu šole za to pristojni organ na predlog ravnatelja šole> 'j skladu z organizacijo dela na šoli v letnih počitnicah pa tudi zuoj jt' letnih počitnic — pri tem je treba upoštevati želje posamez^j k članov delovne skupnosti. člen Delavec ima pravico izrabiti svoj letni dopust brez prekinitve;! na njegovo zahtevo ali z njegovo privolitijo se mu sme odobriti, ^ ga izrabi v dveh delih. En del dopusta mora trajati brez presledk F najmanj dva delovna tedna t. j. 12 delovnih dni. ... člen Časa kakršnekoli odsotnosti z dela, ki se priznava v delovfl1 dobo, ni mogoče odbiti od letnega dopusta. Če delavec med izrabo letnega dopusta zboli, se mu čas dovf i Ijenega bolezenskega dopusta ne všteje v letni dopust. .. . člen n Delavec je lahko odsoten z dela do 7 delovnih dni v posamezne^ o koledarskem letu v naslednjih primerih: (Treba je navesti primere in število dni odsotnosti, npr.: za opravljanje izpitov na redni šoli 1 dafl za opravljanje strokovnega izpita 5 dni s za opravljanje diplome na višji ali visoki šoli do 7 dn| ob poroki, smrti v ožji družini, rojstvu, selitvi 3 dni I udeležba na kongresih, seminarjih, strokovnih predavanjih itd. 7 dni) Ne glede na vzrok odsotnosti z dela smejo trajati vse odsotnos11 z dela v koledarskem letu največ 7 delovnih dni. . Ob taki odsotnosti ima delavec pravico do nadomestila osebne? dohodka skladno z določbami tega sporazuma. Tako odsotnost dovoljuje delovna skupnost šole ali drug po st3' tu tu šole za to pristojen organ. Če napoti delovna skupnost delavca na strokovno izobraževan/ ali izpopolnjevanje ali na opravljanje določene naloge d el o vi1' skupnosti zunaj šole, ima tak delavec med tako odsotnostjo pravih do nadomestila osebnega dohodka, določenega s tem sporazumon1' Delovna skupnost ali za to po statutu šole pristojni organ P3 lahko odobri delavcu na njegovo željo odsotnost z dela za do •• (npr. enega leta) brez pravice do nadomestila osebnega dohodka' primerih, ko gre za dopolnilni študij, na katerega ga ni napotü3 delovna skupnost šole. Potem ko taka odsotnost z dela poteče, ^ lahko delavec vrne na prejšnje delovno mesto. Njegove pravice P1 obveznosti, ki se pridobivajo po delu in iz dela, mirujejo. 5. Varstvo delavcev, žena, mladine in invalidov . .. člen Zaradi ugotovitve zdravstvenih in psihofizičnih sposobnosti 23 varno opravljanje dela na določenem delovnem mestu se mora da'1 delavec zdravstveno pregledati. ... člen Več kot polni delovni čas ali ponoči ne sme delati delavka nosečnostjo ali če ima otroka, starega najmanj do enega leta. ... člen Med nosečnostjo in porodom ima delavka pravico do 105 kok' darskih dni dopusta; od tega lahko izrabi 28 dni pred porodofl1' ostalega pa po porodu. Na svojo željo in na podlagi zdravniške^ izvida lahko nastopi delavka porodniški dopust 45 dni pred P°’ rodom. OSNUTEK TEZ ZA SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 MEDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU \—___________________________________ člen K° preteče porodniški dopust iz prejšnjega člena, ima delavka )l> Pravico: 4 , n j- še nadalje izrabiti porodniški dopust do šest mesecev, raču-l^joč od dneva, ko delavka nastopi ta dopust ali 2. delati štiri ure na dan do osmega meseca otrokove starosti, če ^zahteva. Ta skrajšani delovni čas, ki znaša za nepedagoško delavko 4 ure 'evno, se za pedagoško delavko skrajša sorazmerno glede na učno pveznost, določeno z urnikom, priprave in druge zunajučne de-obveznosti. Delavka, ki izrabi porodniški dopust do šest J^secev, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka po pred-T^h o zdravstvenem zavarovanju. 'j Delavka s skrajšanim delovnim časom ima pravico do udeležbe pi,™ delitvi sredstev za osebne dohodke za štiri ure na dan, za de-J0vni čas nad štiri ure na dan pa pravico nadomestila osebnega k|0hodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Skrajšani de-fliPni čas se šteje kot polni delovni čas pri obračunavanju delovne "°be kakor tudi pri ugotavljanju in določanju vseh pravic iz dela, ji'^en pravic do osebnega dohodka. Pravica do osebnega dohodka je tfpjena z določbami tega sporazuma. ... člen Delavcu, ki še ni star osemnajst let, se mora zagotoviti letni 1 "opust po osnovah in merilih ... člena tega sporazuma, povečan ^ sedem delovnih dni. ... člen Delavec, pri katerem nastopi invalidnost, ima pravico delati na s svojem ali drugem ustreznem delovnem mestu, če more glede na ^ostalo delovno možnost brez poklicne rehabilitacije delati na 1 delovnem mestu. Delavcu, ki mu pristojni zdravstveni organ zaradi invalidnosti Slede na preostalo delovno možnost določi krajši delovni čas od ^Polnega delovnega časa, se tako določen delovni čas ne sme po-^čati. * 6. Osebni dohodek (Delovna skupnost šole mora glede na osnutek republiškega za-jjKOna o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu itd. do-ločiti osnove in merila za delitev sredstev za osnovne dohodke i takor tudi način obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov 1 Po samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih v skladu s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom o merilih za ražporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Glede na to je treba v to poglavje vnesti določbe iz dosedanjih Pravilnikov ali drugih aktov o delitvi sredstev za osebne dohodke.) ... člen Delavec mora povrniti organizaciji materialno škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi .z delom namerno ali iz skrajne malomarnosti. ... člen Postopek za ugotavljanje kršitev predpisanih obveznosti, ugotavljanje povzročene materialne škode, organe za začetek in vodenje postopka, organe za izrekanje ukrepov, roke zastaranja začetka in vodenja postopka, zastaranje roka za izvršitev ukrepov ter druge pogoje in način za uresničevanje pravic in obveznosti v zvezi z odgovornostjo urejajo delavci s posebnim ustreznim splošnim aktom. 8. Odstranitev z delovnega mesta in iz šole ... člen Delavec se lahko odstrani z delovnega mesta v naslednjih primerih: — če je proti njemu uveden kazenski postopek'za dejanje, ki ga je storil na svojem delovnem mestu v zvezi z delom; — če bi s svojo navzočnostjo na delovnem mestu motil delo ali uničeval dokumentacijo, proti njemu pa je uveden postopek zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti. Delavec se lahko odstrani iz šole: — če je proti njemu uveden kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj, za katere je predvidena kazen nad tri mesece zapora; — če je zaloten pri hujši kršitvi delovne obveznosti ali kaznivem dejanju iz prejšnje alinee. ... člen Sklep o odstranitvi z dela sprejme (pristojni organ). Sklep o odstranitvi iz šole sprejme (pristojni organ). Zahteva za varstvo pravic zaradi odstranitve ne zadrži njene izvršitve. .t. člen Med odstranitvijo z delovnega mesta ima delavec pravico do osebnega dohodka na novem delovnem mestu, med odstranitvijo iz šole pa ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini polovice poprečne mesečne akontacije osebnega dohodka, ki jo je imel v preteklih treh mesecih. 9. Odškodninska odgovornost .. . člen Delavec, ki namenoma ali iz velike nepazljivosti povzroči šoli materialno škodo — na delu ali v zvezi z delom, mora to škodo povrniti. 7. Odgovornost ... člen Delavec je dolžan opravljati obveznosti, ki izhajajo iz združenega 'kia in ki mu jih nalagajo zakon, samoupravni sporazum in drugi ,sPlošni akti. j Obveznosti delavca v združenem delu so zlasti: - da opravlja svoje delo skrbno in vestno z vsem svojim znanem in delovno sposobnostjo, v skladu z naravo dela, ki ga 1 |°Pravija; I — da ne izostaja z dela brez opravičenih razlogov in da ne zamuja dela; | — da pazljivo ravna z družbenimi sredstvi; I - da skrbi za tovariške odnose do delavcev, s katerimi združuje ^oje delo; i - da izpolnjuje dmge dolžnosti, ki izvirajo iz dela in ki po tem | sporazumu ne pomenijo kršitve delovnih dolžnosti. ... člen Delavec je odgovoren za neizpolnitev svojih vnaprej določenih obveznosti ter za druge kršitve ter obveznosti, kijih stori ali opusti P° svoji krivdi. Kršitve obveznosti iz združenega dela so lažje in hujše. ... člen Lažje kršitve obveznosti iz združenega dela so: ... člen Hujše kršitve obveznosti iz združenega dela so: .. . člen - Če se ugotovi, da je delavec povzročil šoli materialno škodo s kršitvijo obveznosti in je zoper njega uveden postopek za ugotavljanje kršitev obveznosti, se delavčeva odškodninska odgovornost ugotavlja v tem postopku. ... člen O delavčevi dolžnosti, kdaj je treba povrniti materialno škodo, odloči delovna skupnost s sklepom. Zoper odločitev o plačilu odškodnine ima delavec pravico zahtevati ponoven preizkus varstva svoje pravice. 10. Prenehanje dela ... člen Delavcu lahko preneha lastnost delavca v delovni skupnosti šole: 1) če izjavi, da ne želi delati na šoli; 2) na podlagi pismenega sporazuma z drugimi delavci na šoli; 3) kadar se delovna skupnost šole odloči, da preneha delavcu lastnost delavca v delovni skupnosti šole zato, ker je dopolnil pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska); 4) v primerih, ki jih določa 56. člen ZMRD (Uradni list SFRJ, št. 22/73). V primerih iz 1. in 3. točke tega člena mora delavec ostati na delu šejiaslednji čas: (V lestvico je treba vnesti čas, ki ne sme biti manjši od 30 dni in ne daljši od šest mesecev, in to glede na delovne pogoje, pomen delovnih mest, delovno dobo in druge okoliščine, pomembne za delo na posameznih delovnih mestih.) ... člen Delavcu lahko preneha lastnost delavca v delovni skupnosti šole, če je ob njeni pridobitvi zamolčal ali dal neresnične podatke glede pogojev, določenih za delo na določenem delovnem mestu, in so ti podatki vplivali na pridobitev lastnosti delavca v delovni skupnosti šole. ... člen Delavcu lahko preneha lastnost delavca v delovni skupnosti šole, če ne izpolnjuje svojih obveznosti na šoli in s tein huje krši skupne interese drugih delavcev ali šole (hujša kršitev obveznosti). 11. Varstvo pravic delavcev ... člen Delavec ima pravico, da je navzoč na Vsakem sestanku, kadar se odloča o njegovih obveznostih in pravicah. Ravnatelj šole ga mora v 8 dneh obvestiti, kdaj je sestanek, da se ga bo lahko udeležil. Vabila, obvestila, odločbe in druga pisma v zvezi z varstvom pravic in obveznosti iz dela se dostavljajo delavcu tako, da se mu vročijo neposredno ali s priporočenim pismom na zadnji naslov, ki ga je dal delavec šoli. Če pa delavec tega noče sprejeti ali če naslov ni znanje treba izobesiti taka obvestila na vidnem mestu. Vročitev velja za izvršeno, če preteče 8 dni od dneva, ko je bila tako opravljena. .. . člen Sklep delovne skupnosti šole je po opravljenem ponovnem preizkusu dokončen in izvršljiv takoj, ko delavec prejme o tem odločbo. Rok za zahtevo o ponovnem preizkusu je 15 dni od prejema odločbe, če v tem sporazumu v posameznih primerih ni določen drugačen rok. Delovna skupnost šole ali drug za to pristojen organ mora o zahtevi za ponovni preizkus odločiti v 30 dneh. Če v tem roku ne odloči, se šteje, da je o zahtevi za ponovni preizkus odločeno negativno. 12. Dolžnosti delavcev v zvezi s splošnim ljudskim odporom ... člen Delavci šol so dolžni, da ob pripravah za vojno ali v vojni nadaljujejo z delom in da se v skladu z vojnim in razvojnim načrtom šol pripravljajo ali prevzemajo nove obveznosti in dolžnosti, ki jim jih določa ta načrt. . .. člen Delavci šol so dolžni čuvati kot tajnost podatke, ki so pomembni za splošni ljudski odpor. Podatki, pomembni za splošni ljudski odpor, so: delovno področje po vojnem in razvojnem načrtu in vojna lokacija šol. .. . člen Delavec, ki je po sistemizaciji šole zadolžen za splošni ljudski odpor, mora podatke, ki so s prejšnjim členom tega sporazuma določeni kot tajni, čuvati in varovati v železni blagajni. Dokumenti po prejšnjem členu morajo biti zapečateni in jih lahko pregledujejo samo pooblaščene osebe. ... člen Kot tajnost morajo delavci šole čuvati tudi podatke, ki so pomembni za splošni ljudski odpor in ki jih določajo za tajne tudi zakon o splošnem ljudskem odporu in drugi predpisi s področja . splošnega ljudskega odpora. ' .;. člen Delavci so dolžni, da se strokovno izobražujejo in obiskujejo pouk o splošnem ljudskem odporu zunaj rednega delovnega časa. ... člen Delavec, ki je vojaški obveznik, je dolžan, da se na poziv vojaških organov takoj odzove vabilu. Delavca šole, ki se izmika vojaški obveznosti, mora ravnatelj naznaniti občinskemu organu v skladu z določili zakona o vojaški obveznosti. ... člen Delavec, ki je zadolžen za zadeve splošnega ljudskega odpora je dolžan, da da pristojnemu občinskemu upravnemu organu po določilih zakona o vojaški obveznosti podatke o vojaških obveznikih. ... člen Delavec, ki je zadolžen za zadeve splošnega ljudskega odpora, je dolžan, da da pristojnemu občinskemu upravnemu organu podatke o vojaških obveznikih glede določitve rodu, službe in posameznih dolžnosti v JLA. ... člen Nabornik obveznik in oseba v rezervnem sestavu sta dolžna v osmih dneh od nastanka spremembe prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu, pri katerem sta vpisana v vojaško evidenco: spremembo stanovanja (novi naslov), spremembo stalnega bivališča, začasno več kot 60 dni trajajočo odsotnost iz stalnega bivališča, odhod v tujino za vselej ali za več kot 60 dni in vrnitev iz tujine, pridobitev šolskih in strokovnih kvalifikacij, vrnitev od vojakov in izgubo vojaške listine. - Ženske — vojaški obvezniki, ki so v vojaški evidenci, morajo prijaviti spremembo iz prvega odstavka tega člena, poleg tega pa tudi spremembo v družinskem življenju, ki vpliva na vojaške obveznosti. Delavci šol izpolnjujejo svoje dolžnosti iz 1. in 2. odstavka tega člena tako, da spremembe, ki so navedene v tem členu, sporočijo osebi, ki je na šoli zadolžena za zadeve splošnega ljudskega odpora. Ta oseba je dolžna, da te spremembe najkasneje v 8 dneh sporoči pristojnemu občinskemu upravnemu organu. ... člen Ukrepi za kršitve obveznosti iz združenega dela so: — opomin — javni opomin — zadnji javni opomin — odstavitev delavca z vodilnega delovnega mesta in razporeditev na drugo delovno mesto. ... člen Pismeno in obrazloženo odločbo o prenehanju dela izda po sklepu delovne skupnosti ravnatelj šole. Odločba mora vsebovati zlasti rok, do katerega mora delavec še ostati na šoli, pravni poduk, da delavec lahko sklep o prenehanju izpodbija, in poduk, v katerem času se mora priglasiti zavodu za zaposlovanje, da bi mogel uveljaviti ustrezne pravice med brezposelnostjo. ... člen Delavec, ki je zadolžen za zadeve splošnega ljudskega odpora, je dolžan, da takoj, najpozneje pa v 8 dneh prijavi pristojnemu organu družbeno-politične skupnosti odsotnost nabornika obveznika ter osebe v rezervnem sestavu, če je bil iz neznanega vzroka več kot 15 dni odsoten z dela. OSNUTEK TEZ ZA SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 MEDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU 13. Prehodne in končne določbe ... člen Delovna skupnost šole ali drug po statutu šole pristojni organ mora najkasneje v 30 dneh od dneva veljavnosti tega sporazuma sprejeti v tem sporazumu navedene splošne akte. ... člen Ta sporazum je sklenjen, kadar 2/3 vseh delavcev delovne skupnosti šole pismeno izjavita, da se strinjata s pravicami in obveznostmi, ki so v njem določene. Delovna skupnost šole ugotovi, da sta podali 2/3 delavcev pismene izjave in objavi sporazum tako, da ga prejmejo vsi delavci šole. ... člen Ta sporazum začne veljati z dnem objave. Uporabljeni viri: — Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu — Prečiščeno besedilo določil temeljnega zakona o delovnih razmerjih (določila TZDR, ki še niso prenehala veljati) — Sporazum o delovnih razmerjih osnovnih šol v Ljubljani — Priročnik za pripravo samoupravnih normativnih aktov s komentarjem (samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih) — izdala Dopisna delavska univerza v Ljubljani Smešno ime ni vsem smešno Kako vzgajati učence, kaj bo v učni uri tisto, kar bo učence tudi vzrok, da ne nadaljujejo šolanja kultiviralo, jih osebnostno oblikovalo in izoblikovalo v ljudi? Vsak na srednji stopnji, učitelj se pri pripravi učne ure pogosto sprašuje prav to. Naloge Oddaja je tudi pokazala, poučevanja so poleg stvamo-predmetnih in formalno funkcionalnih kakšno moč in vrednost ima tudi vzgojne. In prav okoli teh vzgojnih nalog je veliko nedore- radio kot komunikacijski medij čenega, nejasnega in mogoče preveč spekulativnega. Nekateri in kakšno pridobitev pomeni ta poudarjajo, da vzgaja že sama učna snov, če je stvamo-logično ciklus oddaj v obsegu drugih pravilna, drugi posebej poudarjajo dobro organizacijo dela med vzgojno-izobraževalnih oddaj, poukom, tretji pa velik vzgojni vpliv učiteljeve osebnosti. Izkušnje, ki jih pripravlja uredništvo pri ugotovitve in raziskave kažejo, da je učiteljev vpliv, njegov odnos mladinski redakciji. To in po-do šolskega dela, do učencev in njegovih kolegov na učence zelo dobne oddaje bi lahko še po-močan. Nikakor ne pretiravamo, če modificiramo Makarenka, ki je sebno dobro izrabili pri pouku dejal staršem, da ne vzgajajo otrok samo tedaj, ko jih vlečejo za o temeljih socialistične morale, lase ali postavljajo v kot, pač pa tudi takrat, ko sede za mizo, jedo, pri vodenih učiteljskih skupi-berejo časopis, skratka, vedno; prav tako je z učiteljem, saj ne nah pri strokovnem izpopol-vzgaja samo v razredu, pač pa tudi na hodniku, vzgaja, ko gre po njevanju na šoli ali v aktivih ali vasi ali uHci in ga otroci natančno opazujejo. Središče otrokovega v drugih skupinah ter pri stro-življenja in mišljenja je šola in v večini otrok je želja, postati dober kovnem izobraževanju prihod-človek. njih pedagoških delavcev. Poleg uredništva in redakcije (za kakovostno usmeritev in izbor tematike) velja še posebej pohvaliti avtorje oddaje: Evelino Kajzer, dr. Anico Kos-Mikuš in režiserko Rosando Sajko, saj je bila realizacija še posebno kakovostna. Zdi se mi namreč, da smo še vse premalo pozorni do vrednosti in dosežkov našega radia na tem področju in da prav ti kakovostni dosežki, ki so rezultat dolgoletnega! vztrajnega dela, silijo, da bolj upoštevamo ta medij pri našem vzgojno-izobraževalnem delu. MILAN ADAMIC ( \ PROBLEMI IZOBRAŽEVANJA KADROV ZA BLAGOVNI PROMET v__________________________________________/ (IX. občni zbor skupnosti šolskih centrov za blagovni promet) Zanimivo je, da se sam nikoli nisem povsem dobro zavedal, kako močan vpliv na vsakega učenca naredi izrečena misel, pohvala, graja, kazen, ko sem Še delal neposredno z učenci. Ob obilici razrednega in šolskega dela, zlasti pa še ob misli na uresničenje učnega načrta, sem verjetno nehote storil kateremu učencu krivico, na videz majhno in nepomembno, toda za otroka dovolj veliko. Kako velik vpliv ima učitelj na učence, ; sem spoznaval šele, ko sem delal z učenci posredno, kot šolski pedagog in psiholog. Vsakršna, lahko tudi mimogrede stoijena krivica, se globoko zareže v učenca in ga vznemirja in kako težko je zanj, če se mu ne posreči zopet najti poti do učitelja. Kako težko je učencem, ko že vnaprej vedo, da bodo pri posameznem učitelju doživeli samo neuspeh, da bo učitelj ob njihovem delu samo razočaran. Pa ne mislim govoriti o raziskavah Kurta Lewina, o ugotovitvah dr. Tolčiča in dr. Co-lanovičeve, zapisanih v knjigi Psihologija otroka in mladostnika ali o sijajno opisanih vtisih dr. Šegulove, ki jih je napisala v Sodobni pedagogiki leta 195Ü kot šolska inšpektorica. Ne, pač pa sem o vsem prej navedenem razmišljal, ko sem poslušal kratko radijsko oddajo iz cikla Nenavadni pogovori z naslovom Tovariš najde za vsakega smešno ime. Kako je bila oddaja življenjska, brez nepotrebnega pretiravanja sila pronicljiva in doživeta! Prav gotovo so takšni učitelji, ki hote ali nehote pri svojem vsakdanjem delu v razredu žalijo učence. Včasih so neučakani, včasih hočejo biti zabavni, včasih jim ni do resnega dela ipd. Tako je tudi učitelj v tej oddaji imenoval nekatere učence s smešnimi imeni, kot „bunka bunkasta“ in „ški-lasti medved“, pa verjetno ne s kakšnimi slabimi nameni, am- pak kar tako, mimogrede. Kako so sošolci sprejeli ti smešni imeni in kako globoko kot krivica in razočaranje sta se zarezali v duševnost obeh otrok! Nista se več počutila enakopravna in enakovredna, zato sta hotela to pridobiti z odporom. V oddaji je bilo zelo lepo prikazano, da so tudi učenci že osebnosti in da jih ne smemo obravnavati kot objekt brez lastnega mišljenja in vrednotenja. Kako velik vpliv imajo učitelji na vedenje in čustveni svet otroka ter na njegov odnos do dela, je bilo prikazano povsem naravno. Kaj doživljajo učenci, kako se v svoji duševnosti bojujejo s krivicami in kašne reakcije so lahko tipične za takšno situacijo, je bilo povedano doživeto in plastično. To kaže, da je potrebno pri pedagoškem delu mnogo bolj upoštevati psihološki ali še natančneje mentalno-higienski vidik. Vzgojno in izobraževalno delo mora upoštevati tudi potrebe učenca kot človeka s svojo vrednostjo, s perspektivo, da se bo lahko aktivno vključil v družbo. Naj opozorimo tudi na to, da ima pojem „potreba“ v pedagoškem smislu različen pomen. Ta izraz se najpogosteje uporablja kot nagnjenje ali želja, ki prihaja do izraza pri človeku. Ce se te potrebe zadovoljijo, ima človek občutek zadovoljstva, v nasprotnem primeru pa imamo občutek neprijetnosti, ki včasih deluje kot izvor negativnih reakcij. S takšnim načinom dela pri obravnavi določene teme (sklanjatev samostalnika je gotovo delovala na učence kot tenzija in prisila) in z neprimernim odnosom do učencev lahko učitelj pripomore do neprijetnih fmstracij v učencih. Raziskave v ZDA so pokazale, da prav nezadovolje-vanje učenčevih potreb v šoli vodi do odklonilnega stališča učencev. Ugotovili so namreč, da je pri 75 % učencev prav to Tradicionalno so se tudi letos zbrali predavatelji šolskih centrov za blagovni promet pred začetkom novega šolskega leta na občnem zboru Skupnosti šolskih centrov za blagovni promet SR Slovenije. Za letošnji IX. občni zbor so se zbrali v Novi Gorici. Iz poročila predsednika upravnega odbora Ludvika Rebeuška je bilo razvidno, daje obseg vzgojno-izobraževalne dejavnosti za potrebe blagovnega prometa v zadnjih letih izredno narasel. V preteklem šolskem letu se je namreč šolalo v teh šolah več kot 8 tisoč učencev in slušateljev. Tolikšno povečanje pa je v nesorazmerju z razpoložljivimi šolskimi zmogljivostmi ustanov, ki so bile zgrajene pred dobrimi 15 leti. Začeli so graditi nove prostore v Celju in Slovenj Gradcu, kljub temu pa bo še vedno premalo prostora za učence te stroke. Na občnem zboru so podrobneje obravnavali vrsto aktualnih vprašanj, med njimi mrežo šolskih centrov za blagovni, promet, še tesnejše sodelovanje z gospodarstvom, možnosti ustanovitve posebne izobraževalne skupnosti, samoupravni spora- V sedanjem času splošnega napredka ima skoro vsak stan svoj časnik, vsaj po naprednejših državah in deželah ... Pred 15. leti je na priliko začel izhajati „Učiteljski Tovariš“ in pred 3 leti „Slovenski učitelj“. Pa pustimo zgodovino učiteljskih časopisov ter govorimo važnejšo besedo. Kdo si ne želi dobrih časnikov? Kateri slovenski učitelj si ne želi dobrega šolskega časnika v svojem jeziku? Gotovo vsak! Toda vsak pričakuje to le od urednika, nekoliko tudi po pravici. Urednik pa sam ne more čudežev delati, to je, sam ne more vsega spisovati in vsega zum za področje srednjega šolstva, preveliko učno obremenitev učencev, problematiko učbenikov, razširitev obsega medšolskega tekmovanja itd. Že pred občnim zborom so razpravljali v posameznih delovnih skupnostih o vsebini študije razvoja šolske mreže za potrebe blagovnega prometa v Sloveniji, občni zbor pa je to študijo potrdil. Študija naj bi bila temelj za nadaljnji razvoj šolskih centrov za blagovni promet, stanje in perspektivni razvoj trgovine v Sloveniji. Udeleženci občnega zbora so zato protestirali proti vsem posegom, ki ovirajo nadaljnji razvoj tega šolstva in zanikajo potrebe te gospodarske panoge (kot na primer v Murski Soboti). Več kot 150 udeležencev občnega zbora je v predmetnih aktivih podrobno obravnavalo izkušnje preteklega šolskega leta in nato plenum seznanilo s posameznimi predlogi za izboljšanje in dopolnitev učnih programov. Domačini so pripravili krajši izlet v Slovensko Benečijo, s postankom v Čedadu. urediti; in ako bi to storil, bi bil časnik po enem kopitu spisan, ter bi bil dolgočasen. Torej treba, da pri časniku več močij sodeluje, da se bero v njem razne misli, razni nazori, mnogoteri nasveti, različne novice. Le potem zadobi list večjo vrednost in veljavo. Po vrednosti organa, ki zastopa in zagovarja interese tega ah onega stanu, sklepa se tudi na vrednost njega samega. Skerbite- torej, slovenski učitelji, vsak po svojej moči, tudi s peresom, da bodo Vaši organi — polni dobrega gradiva Vam in narodu na korist! SLOVENSKI UČITELJ 1875 KUPITE - PREBERITE Ir SLOVENSKIM ŠOLSKIM PISATELJEM TUDI MI SE UČIMO SAMl 5|in“ Pismi Predmet: Spoznavanje narave in družbe Učna enota: PRAZNIK REPUBLIKE Razred: tretji , Avtor: Marica Fras, učiteljica osnovne šole Slava Klavora v Nj pre bora j dinsk< NAVODILA ZA UČENCE bil0 t Bral si že nekaj partizanskih zgodb in si ogledal diafilm „So'’ nik je vdrl v našo domovino“. Danes boš o naši domovini med * zvedel še več. i ^.. . Učil se boš sam. Za samostojno učenje pa potrebuješ učbč’ Jlm ,)Svet pred domačim pragom“ in delovni zvezek. V razredu pa sf . a3c na voljo: Titova slika, slika mesta Jajce ter državni grb. Dobil si liste z vprašanji in odgovori. Na vsakem listu pazljivo preberi vprašanje, nato pa odgo' označen s številko, ki jo ima vprašanje, vpiši v zvezek! ] t Na naslednjem listu preveri, če si pravilno odgovoril! Če nis'1 ar popravi! i u. Zapomni si pravilne odgovore, da boš po končanem delu uv c snov obvladal! . ,° . tedni 1. Odpri učbenik „Svet pred domačim pragom“ na strani 1/ Preberi 5. odstavek in zapiši datum tistega rojstnega dne, ki bomo vsi praznovali! Odgovor na 1. vprašanje: 29. november. 2. Preberi 8. odstavek! Ugotovi, kdo bo imel 29. noveli rojstni dan? Prost bili 1 slovei Uvesi tujin bon ob j a1 %ia iz vsi s SV( dijo Odgovor na 2. vprašanje: Rojstni dan bo imela naša republika. naš popi iz t 3. Kako je naši republiki ime? .j tudi Preberi Slavičin odgovor pri številki 10, pa boš znal tu sovražnih oči jo prepodi. „Če bomo uspeli v judo ligi, gremo v kvalifikacije. Iz Šiške p deta dve ekipi, iz Maribora tri, ping-pong bo v sredo, odbojka četrtek, v petek učencev ni, v ponedeljek bomo šli v boj za 0 mortal Franca Mimohoda, v torek ...“ „če kolega dovoli: tu je seznam predavanj. Naše osnovne šok-nimajo v programu spolne vzgoje, dati jim moramo osnove iz l1 meljev samoupravljanja, Delavska univerza je poslala dopis o sett-1 n ar j ih za mladinsko organizacijo, psiholog Omega bo imel dr® predavanje o patoloških motivacijskih procesih v različnih okoljih procesu učenja, s posebnim poudarkom na različne socialne strU' ture v naših šolah . ..“ „Če kolegica dovoli: klub OZN mora spregovoriti o pereči problemih sveta, o zatiranih in ponižanih narodih, o domovini pravici in našem odnosu do dogodkov. Povabili smo študente 1 Konga, Libije in Kuwaita, spočenje z ljudmi iz vsega sveta je vedfl1 bolj prepričljivo kot deklaracije in gore knjig.. . “ „Če kolegica dovoli: razstava umetniške fotografije bo januar]11 pripravili smo fotografski tečaj za začetnike, uredili smo no? temnico, čmo-belo sledimo dnevnim dogodkom, oko kamere i1 počiva, čez nekaj let bo vsaka generacija videla svoj razvoj na ceh1 loidnem traku. Pravkar je razstava aktualnosti, potem bo...“ „Če kolegi dovolijo, bi uvedli redne diskusijske ure za posl mezna področja. Vsaka sekcija naj zase sledi razvoju, nato pa boni te izkušnje tematsko povezali. Sestanemo se enkrat letno ...“ Pri vratih se pojavi snažilka. „Prosim, naj gre dežurni z menoj ^ pričo. V prvem nadstropju so razbili straniščno školjko. Jaz h umazanije ne bom čistila! V drugem nadstropju je nekdo razh--lončke z rožami. Naj se naredi zapisnik!“ In dežurni trešči sveže?! papirja predse in odvihra s snažilko. Jak J rasti hltn Priz 1 hid M rini „Tovariši pedagogi! Dobil sem razpis aktiva, cjobil sem predlo] učnega načrta za letošnje leto, dobil sem umik strokovnih setri , na rje v za to leto, dobil sem predlog za sestavo delovne komisije, bi proučila lansko delo in na osnovi izkušenj deklarativno izpopolnila vzgojni načrt. Smernice so bile nakazane že lani, letos pa jih bomo le še poglobili in primemo definirali. Imenujem komisijo, ti bo sestavila okvirno besedilo o vzgojnih smotrih in načinih obravnave mladega človeka. Prosim, da predlagate tovariše, ki so na tet? področju izvedenci in so že delali v podobnih komisijah. Besediti bomo nato skupaj popravili, preverili, dopolnili in skrajšali. Kti ostane, je jedro ...“ rno ftio vrta Po; Pro ali „Tovarišica, ali lahko dobim dovolilnico? “ Kopja motenih oč\ se sovražno zapičijo v individuum, ki si drzne motiti pedagošti OLIMP. Izgine. ne\ sre m( vst Pridrvi vratar: „Skupina gostov iz vseh krajev je prišla, če h foi lahko prenočili pri nas. Jutri imajo zbor mentorjev.“ In dvanajti ne velikih vodij skupin si oddahne. Končno bodo videli svoje učence IVAN CIMERMAh in Pi Primorske hiše, akvarel, akademski slikar in likovni pedagog Lojze Zavolovšek iz Velenja POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO Ml HOČEMO ŽIVLJENJA Bila je to prva šolska proslava za vso vas. Pnsht ■išn Cii ? p jka ’ 0 dei iz b seri dC Iß tß eči 'nsi 'e i dri aif 10i o /|l ■ck osi >0 MAVRIČNI GEJZIR ,jll zbi :ei( JQki v Moderni galeriji od 12. novembra do 2. decembra Joža Horvat-Jaki je samorastnik ali bolje - fenomen med samo-Kstniki, ki se je po trnovi poti uveljavil med izšolanimi umetniki. Strdil si je mesto, ki mu pripada in ki mu ga je tujina že zdavnaj Priznala. Njegovo izredno plodno, lahko bi rekli divje ustvarjanje, je v hudourniški strugi neštetih ciklusov zapustilo doslej več kot 6000 tfe/. Slikanje je umetniku nuja oziroma edini možni način obstati ianja. Jakija ne moremo ukleniti v filozofijo, saj nam je ne ponuja, ne Pioremo ga meriti z običajnimi umetniškimi merili. Vsak teoretični riiodel bi bil zanj neprimeren. Ali lahko gejzir, ki plane visoko pod nebo in se razprši v tisoče riiavričnih kapljic, stisnemo in utesnimo? To bi bilo isto, kot če bi Poizkusili ukleniti neukrotljivost narave same. Narava preprosto je. Prav tako je z Jakijevo umetnostjo. Ne moremo je zanikati, zajeziti ali ustaviti: moramo jo sprejeti. V umetnikovem ustvarjanju ni nič statičnega, vse je gibanje in neukročena vitalnost. Razstavlja zato, da bi sestavil, zavriska od sreče, da bi zaječal od žalosti Niha med resničnostjo in sanjami, med pametjo in norostjo. Pokaže nam neraziskan svet podzavesti z vsem močvirjem seksualnosti. Odkriva nam čudne, temačne labirinte notranjosti, ki jih nosi v sebi vsak izmed nas, čeprav jih nerad priznava ali se jih ne zaveda. Umetnik nam nič ne skriva in nič ne vsiljuje. Njegova okrutnost 'Pia skoraj vedno priokus žalosti, včasih nam zbuja grozo ali nas Prestraši s svojo brutalnostjo, da bi nas zopet presenetil s prefinjenostjo, nesluteno nežnostjo. Njegova dela so mogočna simfonija življenju, življenje samo. Žareči kontrasti žametnih olj so zdaj radostne zdravice rojstvu novega, zdaj kriki groze pred razpadanjem in smrtjo ali pa celo filigransko prefinjena govorica. Slap luči in teme hkrati Okarina prepričljivost resnice, to je Jakijeva umetnost in on sam. jr A DOMINKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Nekoliko izjemna kombinacija Burke o jezičnem dohtarju neznanega francoskega avtorja in Plešaste pevke Eugena Ionesca - to je bila letošnja druga premiera v Mladinskem gledališču v Ljubljani. Spored tega gledališča obeta v sezoni 1973/74 vse najboljše, posebno za srednješolsko mladino, ki doslej v naših gledališčih ni imela možnosti videti zanjo posebej pripravljenih predstav. Vodstvo Mladinskega gledališča pa meni, da je dolžno ta primanjkljaj Po svojih močeh zmanjševati. Pred Mladinskim gledališčem je torej Pomembna preizkušnja. Glede na dosedanje kvalitete in prizadevnost gledališkega ansambla pa verjamemo, da bo začrtano delo uspešno izvedeno. Tokrat, na dmgi premieri, je bilo na odru in v dvorani enako živahno, večina občinstva pa so bili srednješolci. Prva - Burka o jezičnem dohtarju je bila srečanje z neznanim francoskim avtorjem iz srednjega veka, srečanje s spretnimi goljufi, s triom premetencev (jezičnega dohtarja je odigral Jože Mraz, suknarja Božo Vovk, ovčarja pa Niko Goršič), med katerimi zmaga najrevnejši pa tudi najbolj prebrisani - ovčar. Besedilo v verzih, ki sta ga prevedla Kristina Brenkova in Emil Smasek, je ponekod narečno obarvano in popestreno s folklornimi elementi naše dežele. To je bil razposajen, divji spektakel, ob katerem se je zazdelo občinstvo na odru, ki je s smehom komentiralo dogodke, nekako odveč. Zmešnjava na odru namreč že sama po sebi potegne gledalce z dinamično igro, prešemostjo in ognjemetom humorja. Razrase se v burko, bogato okrašeno s situacijsko komiko. Druga burka - za modernejši okus - Plešasta pevka, delo znamenitega romunskega avtorja Eugena Ionesca, je „antidrama“. »Dobro slikanico otroku v roke« Široka kulturna akcija, ki jo je organizirano začela Zveza prijateljev mladine Slovenije v povezavi z zavodom za šolstvo SRS za to, da bi dobra domača slikanica postala last našega otroka, se nadaljuje. Pred nedavnim so se zbrali v Pionirski knjižnici v Ljubljani pisatelji, ilustratorji, slavisti, založniki in drugi družbeni delavci, da bi v zavzeti razpravi poiskali najustreznejšo pot, kako uveljaviti dobro domačo slikanico. Kot smo že prejšnji mesec poročali, se bo letos Zveza pri-jatljev mladine Slovenije zavzela za slikanice Mladinske knjige, Partizanske knjige in še za zbirko POJTE Z NAMI pri Državni založbi Slovenije. Ko so govorili o tem, kako poteka kulturna akcija, so menili, da dosedanji način delovanja (udeležba pisateljev na seminarjih za učitelje, kjer naj bi v polurni informaciji predstavili slikanico) ni najbolj posrečen. Pozornost seminaristov — učiteljev je — razumljivo - usmerjena povsem drugam, zato izzveni kratka informacija o slikanici v akviziterstvo in se razvrednoti. Menili so, da so ti obiski bolj v prid pisatelju kot pa sami slikanici. Predlagali so, naj bi en seminarski dan posvetili slikanici. Ta tema naj bi bila tudi strokovno obdelana glede na uporabo slikanice pri pouku. Potrebna bi büa boljša povezava s knjižnicami, starši in otroki. Veliko primerneje bi büo, so menili razpravljavci, da bi bila samostojna tema o slikanici ena od tem na seminarjih slovenskega jezika in likovnega pouka, saj se pri slikanici sočasno po-~ javljata literarno in likovno izražanje. Le tako bi se lahko učitelji bolj poglobili v gradivo in se sproti seznanili z novostmi. Pri tem naj bi sodelovali avtorji, založniški delavci in seveda — svetovalci oziroma vodje seminarja. Pogovor o slikanici naj bi bil ob seminarjih za modernizacijo slovenskega jezika v prvem razredu osnovne šole, kjer naj bi to temo tudi metodično obravnavali. O tem se bodo dogovorili z zavodom za šolstvo SRS in z vodji seminarjev. Zvedeli smo, da je zavod za šolstvo prek vzgojno-varstvenih zavodov začel akcijo „knjižne police“, ki naj bi otroku približala vse vire informacij, slikanic, dnevno časopisje in revije. Knjige in slikanice bi si lahko izposojali tudi starši in otroci, ki sicer niso v vzgojno-varstve-nem zavodu. Slišali smo, da pripravlja založba Mladinska knjiga informativne slikanice, kjer bodo domači avtorji opisali pojave iz otrokove okolice (prometna sredstva, živali, rastline, idr.), ki smo jih doslej zelo pogrešali. „Naša temeljna napaka je, da je knjiga nasploh skrita. Nikjer je ni: ne v šolskih hodnikih ne v razredih. Ne storimo dovolj, da bi že zgodaj oblikovali pri otroku odnos do knjige,“ so menili v živahni razpravi. Menili so, da bi morale založbe dobiti za slikanice večjo finančno pomoč. Subvencije kulturne skupnosti v ta namen so le kaplja v morje: slikanica je še vedno draga in zato tudi nedostopna otroku. Udeleženci sestanka so ostro obsodili poplavo kiča v naših trgovinah. Kot kaže, postaja invazija slabih slikanic posebnost jugoslovanskega knjižnega trga. Kar 27 naslovov slikanic, največ koprodukcijskih, ni primernih za naše otroke, saj je slaba kakovost njihovo edino priporočilo. Slikanice, kijih pošiljajo na naš trg podjetja Jugo-reklam, Orbital, Progres — serije: Marinka, Andersen, Mulder, Jogi in druge lahko imenujemo kar čisti šund. Nekaj teh „cvetk“ je v prodaji, žal, celo pri Partizanski knjigi. Ali se sploh zavedamo, kako zelo škodujemo s tem dobri domači slikanici? Tak način „ponujanja pod pultom“ zasluži najostrejšo javno kritiko. Kulturni delavci so zahtevali, da je treba poslati sezname nezaželenega kiča vsem šolskim vodstvom in poklicati na odgovornost trgovce in založnike, ki ta kič posredujejo. (Popoln seznam slabih slikanic bomo objavili v prihodnji številki našega lista.) Kot možna oblika za uveljavljanje dobre slikanice bi bil tridnevni seminar, kakršnega je pred dvema letoma pripravil Pionirski dom z naslovom „Ure pravljic“. V razpravi so predlagali, naj bi kulturni delavci posredovali delavskim univerzam dobre teme za njihove izobraževalne programe, ki sedaj niso vedno najboljši. Ena taka tema bi lahko bila posvečena domači slikanici, pripravam za novo leto ipd. Založbe naj bi delale povezano, po skupnem programu. Morda bi bilo dobro organizirati ob izidu slikanice pogovore na šolah z učitelji in učenci. Kulturni delavci so poudarili potrebo po sodelovanju in povezavi z vsemi javnimi sredstvi obveščanja, ki naj bi redno enkrat mesečno poročala o akciji za dobro domačo slikanico. V to akcijo naj bi se vključila tudi radio in televizija, morda s stalnimi petminutnimi oddajami. Dogovorili so se, da bo vsak na svojem področju opozaijal javnost na pomen knjige v sodobni šoli. Vse te ustvaijalne predloge bo pomagala uresničiti komisija pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije ob prizadevni pomoči vseh kulturnih delavcev, ki želijo podpreti dobro domačo slikanico. TEA DOMINKO Boj za staro pravdo. Mlakar Ivan, osnovna šola Leskovec pri Krškem. Reprodukcija grafike je s III. grafičnega bienala jugoslovanskih pionitjev v Kostanjevici na Krki, na temo „Le vkup, le vkup uboga gmajna ...“ Razstavo je slavnostno odprl pokrovitelj Krsto Hegedušič. Ob tej priliki je v domu kulture v Kostanjevici nastopilo primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z dramo španskega pesnika revolucije Garcia Lorce: Dom Bernarde Albe Aktualno o današnji umetnosti PONIŽEVALNO S prastarih grbov in fresk razberemo, da so bile ptice pomembne človekove spremljevalke. Tako kot v vsem živem svetu imamo tudi med njimi krotke in napadalne, golobe in sokole. S prvimi človek že tradicionalno simbolizira mir, z drugimi pa se pobrati, kadar gre na lov in v boj. Starejši ljudje se še živo spominjajo raznih ptic, pritrjenih vrh različnih zastav in vtisnjenih v različne grbe. Oblastniki in vodje so jih postavljali na konice zastavnih drogov zato, da bi z njimi oznanjali polet neke organizacije, naprednost na novo ustanovljenega društva ali pa ponos ob praznovanju pomembnih obletnic. Tudi cinaste ptice na naši sliki so na vrhu drogov. Če pa natančneje pogledamo, so ti drogovi podaljšane človekove roke, ki z grabečimi prsti stiskajo ptice za vrat. Te ptice pa prav gotovo ne obetajo poleta v svobodo. Italijanski kipar Valeriano Tntbbiani je verjetno dobil ustvarjalno zamisel ob številnih procesijah, sprevodih in pohodih veteranov iz prve in druge svetovne vojne. Udeleženci, ozaljšani z medaljami, kažejo vsaj simbolično borbenost nekdanjih dni. Ptice v iztegnjenih človeških rokah opozarjajo na zasužnjevanje, na to, da bo odvzeta svoboda vsemu tistemu, kar bi se po naravi lahko sprostilo in poletelo brez togih, strumnih in krčevito iztegnjenih rok dogmatičnega človeka. Videti je, da so vsi poizkusi iztrgati se iz človeških rok, zaman. V stisnjenih pesteh davljeni golobji vratovi kažejo na nič kaj častno človekovo poslanstvo: človek mnogokrat zavestno jemlje naravi njeno bistvo - svobodo. Visoko v nebes je posegel in ponižal naravo v nehumanost, grozljivost. V mislih imam tisoče bombarderjev v drugi svetovni vojni, stotisoče ujetnikov v taboriščih. Kolikokrat se je že človek dvignil visoko, toda kako nizkotno je vselej izrabil nove iznajdbe, nove energije in s tem podrl toliko opevani humanizem. V takih težkih trenutkih se človek zateka k izrazilom umetnosti. Kako pretresljive so te vertikale, ki silijo kvišku. Kako lahko-miselen bi bil tisti, ki bi verjel vzgonu in ne videl grabečih rok, ki hlastajo po višavah, da bi vse to ponižale v statiko brezkrvnega, brezbarvnega, v svinčeno vsakdanjost. Človek ve, da ni ptič, toda vsaj njegove želje poletijo včasih visoko. Kakšno razočaranje pa doživi, ko mu prav človeška roka ugrabi vsak smisel. Tak je običaj divjih, nepravih lovcev. Ujetost v polnem poletu je hujša kot poizkus prvega letenja. Te roke se pošastno dvigajo v nebo. Roke, ki dajejo tudi življenje, so v tem primeru znanilke ujetosti, prepovedanega, zabranjenih višav. Italijanski avtor se zaveda, da ti ponosni simboli žal oznanjajo simbole zasužnjevanja. Kaj vse je izpovedal v dani situaciji, pa nam ni težko razvozlati. Verjetno pričakuje, da se bodo te krčevito stisnjene roke razprle, pustile pticam svoboden polet in se odprle sočloveku v prijateljski stisk. IGOR PLEŠKO TUDI ZA SREDNJEŠOLCE polna nesmislov, ki jih nenadzorovano izgovarjajo poneumljeni modemi ljudje. Ti nesmisli, ki ob razmišljanju ubijajo dušo, saj pomenijo razosebljenje osebnosti, pa so v predstavi podkrepljeni s številnimi komičnimi situacijami. Igralci Alja Tkačeva, Brane Ivanc, Majolka Šukljetova, Sandi Pavlin, Milena Grmova in Pavle Rakovec nam predstavijo ljudi, ki so v resnici brez krvi, brez volje do življenja. To so ljudje civiliziranega sveta, osiromašene lutke, ki manifestirajo revščino in praznoto ljudi, spremenjenih v avtomate. Obe igri je zrežiral Dušan Jovanovič, ki je zasnoval tudi sceno in kostume. MARJANA KUNEJ Na letošnjem Borštnikovem srečanju v Mariboru je doseglo Mladinsko gledališče iz Ljubljane izjemen uspeh. Prva od .uprizoritev v tej sezoni — A. Harrisa igre Androkles in Lev je prejela od Združenja dramskih umetnikov Slovenije nagrado za najboljšo predstavo BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 73 član ansambla Silvij Božič je prejel nagrado publike na BS 73, za kreacijo vloge Androida v omenjeni igri režiser Mile Korun pa Borštnikovo nagrado za režijo te gledališke predstave. KDO NAM JAMČI? ^ Skl — Naša najšibkejša točka je, da naredimo programe in jih pozneje zavestno ignoriramo z izjavami, da ničesar ne sme biti tabu. — Ob vsem razpravljanju si še vedno nismo na jasnem, kako naj se opredeli vpliv delovnih ljudi na šolstvo. — Dmžba premalo skrbi za vzgojo in izobraževanje. Z neurejenim dotokom denarja se zmanjšuje kakovost šole. — Prelahko smo šli prek zahteve po načrtovanju vzgoje in izobraževanja. — Ne za kadrovanje ne za učne načrte se nismo menili — zdaj pa zahtevamo kakovostno šolo! PODOBA SVETA? Mladi ljudje - predvsem na prehodu v puberteto — hočejo zajeti bolj ali manj popolno podobo sveta, najti svoje mesto v človeški družbi ter svojo vlogo v prihodnosti. Samo začetek šolanja (prvi in drugi razred) je celota — potem pa se spoznanja o svetu razbijejo na šolske predmete; te navadno poučujejo različni učitelji. Iz posameznih kupčkov znanja si mlad človek le redko zmore sam ustvariti predstavo o celoti. Potrebuje pa jo. Hoče jo! V to željo in hotenje mladih ljudi se uspešno vpleta cerkev s svojim naukom o svetu in človekovem življenju. Naša šola pa boleha za poziti- vizmom, vsa je obrnjena v pre-......................ubli teklost. Dijak se lovi in izgublja med vsemi mogočimi vojnami zgodovinskih obdobij — če kdo vpraša, kateri sistemi so v sedanjih evropskih državah, pa bi komajda vedel odgovoriti. Vrenje in spopade v današnjem svetu, vlogo naše družbene ureditve je treba prikazati in na- učiti svobodno misliti, primer-jatL sklepati. Člani marksističnega centra pri CK ZK Slovenije menijo, naj bi marksizem ne bil samo metoda podajanja posameznih predmetov in vodilo pri vzgoji, pač pa tudi celostno spoznanje o svetu. Ne gre za ime novega šolskega predmeta, ne za ure, ki jih bo pobral — pač pa za način, kako posredovati mladim ljudem celostno marksistično spoznanje o svetu in človeški družbi ter — kdo bo to posredoval in kako. Na vzgojno-izobraževalnem področju dela premalo ljudi. Ali bo v novi ustavi bolj jasno opredeljena potreba po marksistični vzgoji? Ali bo vse prepuščeno bolj ali manj posameznikom, pismenim dokumentom in naključnim posegom? Vsako praznino — tudi duhovno prej ali slej nekaj zapolni. Mi pa raje očitamo - kot da ne bi hoteli delati in vzgajati, ali pa kot da nam je to dvoje pretežko. N. M. To so nekatere misli s seje komisije za družbeno-politična in idejna vprašanja znanosti, prosvete in idejnopolitično usposabljanje komunistov pri CK ZK Slovenije. Sicer pa so na seji razpravljali ob brošurici, ki je pripravljena za X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije in ima naslov „Osnove idejne platforme reforme vaspitanja i obrazovanja i program njenog ostvarivanja“. To je prvič, da partijski kongres sprejema poseben dokument o vzgoji in izobraževanju. Računamo lahko, da se bo s tem znatno povečala skrb vse družbe za to področje. Dokument je odsev stanja v razvoju jugoslovanskega šolstva. Po sprejetju bo treba čimprej izdelati republiški dokument. Pri tem je treba jasno opredeliti dolžnosti in pravice republik. Osnov se bo treba držati v treh jasnih težnjah: — marksistična usmeritev vzgoje in izobraževanja; — odstraniti je treba socialne neenakosti; — razviti moramo vse oblike izobraževanja: strnjeno, ob delu in prehajanje iz dela nazaj v šole. Naša družba stremi k čimbolj množičnemu srednješolskemu izobraževanju. Tudi v višje in visoke šole bi radi vključili čim več ljudi. Toda družba ne.bo ekonomsko zmogla silno dragega in dolgotrajnega množičnega izobraževanja. Tisti mladi ljudje, ki so zmožni redno in pridno študirati do najvišje ravni, morajo čutiti do družbe soodgovornost, kot jo čuti delavec. Sicer pa so člani komisije menili, da je treba vse srednje, višje in visoko šolstvo načrtovati, tako da se bo mogoče kadarkoli vključiti v poklic - in < se potem vrniti k študiju. Tako imenovani „povratni študij“ obstaja zdaj pretežno za delavce in kmete - administracija in izobraženstvo poizkušata šolati svoje otroke nepretrgano. To ni dobro v primerih, ko mladina ne študira resno. Slaba stran: mladina ni rentabilna in drugo - dozoreva dosti prej, kot pa se vključuje v družbeno-gospodar-ski proces. Moči trošijo v prazno — in pogosto celo sebi in družbi v škodo. vključujemo v izobraževalni sistem. In to bi bilo nujno: za vse, ki nadaljujejo študij na temelju prakse, bi morah veljati posebni pogoji, ki bi jim omo-gočali uporabljanje njihovega praktičnega znanja. Naše visoko šolstvo glasno zahteva reformo - saj ni mogoče, da je prav pri nas 3/4 študentov lenih ah pa nesposobnih za študij (osip je do 80%). Delavec in kmet — tema se vsak škart ah nedelavnost takoj in strogo maščuje — tega sploh ne moreta razumeti. Poglavja o vzgoji vse premalo poudarjajo, da se vzgoja ne začne šele z vstopom v šolo. Materam bi morah omogočiti, da prvo leto življenja ostanejo z otrokom, potem pa pripraviti dovolj vzgojno-varstvenih zavodov in vzgojiteljic! Od tretjega leta naprej mora družba načrt-• no organizirati vzgojo mladih ljudi — pa bo manj težav v srednjih in visokih šolah. Med pomanjkljivosti dokumenta za X. kongres ZK Jugoslavije lahko štejemo tudi naslednje: besedilo gradi na osnovi „razvitega načrtovanja“ v našem šolstvu — torej na osnovi nečesa, česar ni. Pogosto predelujemo, izpopolnjujemo učne načrte — premalo pa jih usklajujemo z našim družbenim in gospodarskim razvojem. Vloga šole v današnjem sistemu ni °sno\ taz i Nat jasno opredeljena, načrtoval in gospodarsko utrjena. In vd i dar dajejo zanjo denar naši <> lovni ljudje, ki so celo s sarf prispevki pripravljeni reševa to, kar družba prepušča 21 av ključju. Šolstvo ni trgovina, i? OSNi najdljivost in špekulacija — tej naložba družbe v njen goslj darski in kulturni razvoj. * vzgojo in izobraževanje je tret 1. 2. i 3. ; 4. ] odvajati večji delež narodne! dohodka, hkrati pa je treba pj iskati še nove vire financirani KOLIKOR JE NAJVEČ MO* NO, MORAMO TUDI V TEJ PARTIJSKEM DOKUMENT' UTRDITI MATERIALNE Tf MELJE VZGOJE IN IZOB0 ZEVANJA. Poglayje o vzgoji so na sej dopolnili z mislijo, da vzgoj vse preveč izstopa kot fimkdf šole — in vendar vzgaja tut dom, vzgajajo vsa javna občil® krajevna skupnost, pa tudi dh štva in pohtične organizacij® Nikomur ni mogoče na čel® prilepiti take ali drugačff vzgojne nalepke - mladega-čl» veka vzgaja in mu določa sme' razvoja celotno življenje druž be, katere član je. Zato je po membno, da se tudi Zveza ko munistov zaveda, da je pokli' cana sprejeti na tem področji določene smernice — in tut1 obveznosti. NEŽA MAUREB 1. : 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.. 17-. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. Kadar govorimo o povratnem izobraževanju, so tako imenovane „enake možnosti“ pravzaprav diskriminacija tistih, ki prihajajo iz prakse. Naše izobraževanje - do najvišjega — se še vedno opira predvsem na verbalno znanje. Izkušenj ob delu ne preverjamo in jih torej ne Prosvetni delavci se izpopolnjujejo ob prebiranju svojega glasila! OB 70-LETNICI DOLFETA PREŠERNA V Domžalah sem obiskal uglednega domžalskega in slovenskega pedagoga Dolfeta Prešerna, ki je letos slavil svojo sedemdesetletnico. Rojen je bil v Trstu, kjer sta se srečala v boju za kruhom mati, doma iz Planine pri Rakeku, ter oče, doma iz Motnika. V družini je bilo več otrok, a ko so postali godni za šolo, je izbruhnila I. svetovna vojna. Ostali so brez šole, kot begunci so morali zapustiti tržaško območje. Dolfe se je tedaj šele vpisal v šolo, tako da je opravil diplomski izpit na ljubljanskem učiteljišču komaj leta 1926. Po maturi so ga namestili na enooddelčno šolo v vasici Kuželj blizu Broda na Kolpi, kjer je bil pet let šolski upravitelj in učitelj. Taki odročni kraji so omogočili marsikateremu slovenskemu učitelju, da se je poglabljal v literaturo in študij psiholoških, pedagoških in socioloških problemov, ki so v dobi med obema vojnama pritegnili slovensko učiteljstvo in sprožili kasneje gibanje mlajšega učiteljstva z imenom „Učiteljski po-kret“. Takrat se je pojavila tudi zahteva po visokošolski izobrazbi slovenskega učitelja, težnja, ki postaja danes zopet aktualna Nadaljnjih pet let je služboval v Banji Loki. Dolfe Prešeren je bil priljubljen predavatelj tudi v učiteljskem društvu. Šolska praksa, podprta s teorijo iz strokovnih knjig, mu je omogočila široko razgledanost, posebno iz metodike, v katero se je še posebno poglabljal. Vrsta odličnih strokovnih predavanj v učiteljski organizaciji mu je ustvarila tudi med tovariši ugled, kakršnega je že užival med mladino in starši. Od časa do časa je prijel tudi za pero in poročal o domačem življenju v dnevne liste ter pošiljal strokovne članke v „Učiteljskega tovariša“. Naj pripomnim, da k izobraževalnim akcijam slovenskega učiteljstva med obema vojnama ni prispevala družba niti dinarja in da je bil naš učitelj kljub ne preveč visokim dohodkom in često zelo težkim življenjskim razmeram na podeželju - ni bilo avtobusnih zvez med kraji, elektrike, dodatkov za težje življenjske in delovne razmere itd. - naročnik vseh slovenskih književnih revij, kupec slovenske beletristike, vsak organiziran čldn učiteljskega društva je prejemal tudi stanovski list „Učiteljski tovariš“, bil je naročnik Slovenske šolske matice, pa tudi vseh publikacij, ki so obravnavale slovenske šolske in kultumo-prosvetne probleme. Nadaljnjih pet let je služboval v Vrhu nad Laškim (nekdanjem Sv. Lenartu). Iz tiste dobe zasledimo mnoge Dolfetove članke stanovske vsebine v „Učiteljskem tovarišu“, svoje sociološke ugotovitve je razvijal v prilogi UT „Prosveti“, pedagoške razprave pa v pedagoški reviji popotnik“, v katerem je objavil predvsem spise pedagoško-metodič-nega značaja iz šolske prakse. šeren prevzel mesto predmetnega učitelja slovenskega jezika na osemletki v Domažalah. V mladih je zbujal ljubezen do materinščine, do slovenske domovine in jih vzgajal v socialistične občane. ALBIN PODJA VORŠEK ŽIVLJENJSKI JUBILEJ NEKDANJE UČITELJICE Takoj po prihodu nacistov na oodnie Štajersko v 1 Spodnje Štajersko v Muelltroffu na Bavarskem je v trpljenju in pomanjkanju daleč od domačih in brez podpore od doma preživel težke čase do osvoboditve; nato se je vrnil domov - sicer izčrpan in bolan - vendar poln volje, da bo sodeloval pri obnovi šolstva v opustošeni slovenski domovini. Dobre šolske organizatorje so tedaj zelo potrebovali; zato je takratno ministrstvo za prosveto narodne vlade Slovenije v Ljubljani poslalo Dolfeta Prešerna kot šolskega nadzornika na domžalsko in kamniško območje, kjer je sodeloval pri obnovi šolstva, predvsem pri strokovnih pripravah učiteljstva za šolsko delo v novih družbenih razmerah. Učiteljem je pomagal na konferencah in v razredih pri strokovnem izpopolnjevanju v pedagogoki, metodiki, psihologiji in sociologiji ter pisal referate in prispevke v .prosvetnega delavca“. Medtem je potreba po učiteljskih kadrih rodila III. osnovni pedagoški tečaj v Celju (bil je v š. I. 1946/47 zaradi pomanjkanja prostora v Arji vasi in v Žalcu). Ker je manjkalo ustreznih predavateljev, je ministrstvo za prosveto v Ljubljani poslalo v ta tečaj kot profesorja pedagogike in metodike Dolfeta Prešerna, ki je svojo nalogo odlično opravil kot predavatelj in tudi sodelavec v vodstvu tečaja. Po koncu tečaja je Dolfe Pre- V tišini skromne sobe doma upokojencev in oskrbovancev v Poljčanah je letos slavila devetdesetletnico upokojena učiteljica Pavla Bregantova, roj. Majcen. Rojena je bila 1. 6. 1883 v Slivnici na Pohorju. Študij jo je povedel v Gradec, Trst in nato v Maribor, kjer je končala učiteljišče. Najprej je službovala v Lehnu na Pohorju. Na Pohorju se je tudi poročila z učiteljem Bregantom, ki je pozneje postal šolski upravitelj. Ko se je odselila iz pohorskih krajev, je dobila službo v Blanci, kjer sta živela z možem do začetka druge vojne. Po vojni sta se preselila v Maribor, kjer je mož postal pedagoški vodja, ona pa je bila dokončno upokojena. Leta 1960 je ovdovela. Živela je v učiteljskem domu, ki so ga med obema vojnama začeli graditi tudi na pobudo njenega moža. Do visoke starosti je sama urejala svoje majhno gospodinjstvo. Dolga desetletja ji je zdravje dobro služilo. Prav bolna ni bila nikoh. Šele ko se je pred nedavnim oglasila starost s svojimi težavami, je šla za nekaj časa v bolnišnico. Po okrevanju je hčerka Juga želela, naj bi mati prišla k njej v Portorož, kjer živi. Toda učiteljica Pavla nekako ne more zapustiti svoje ljubljene Štajerske. Odločila se je, da bo odšla v dom dr. Jožeta Potrča. Svoje dni preživlja v postelji. Še vedno je vedra in živahna. Ko smo jo obiskali, je kar kmalu utonila v spomine na dolga leta svojega učiteljevanja. Zahvaljevala se je za obisk in čestitke tov. Marjani, predsednici Rdečega križa in tov. Po-tiskovi, ki ji je kot predstavnica krajevnega odbora Poljčan zaželela še mnogo let. Posebno pa so jo razveselili šolarji petega razreda, ki so ji pod vodstvom učiteljice Kmeclove zaigrah igrico Otroci in vojna. Z velikim zanimanjem je sledila malim igralcem. Učenci četrtega razreda so zapeli in recitirali pod vodstvom tov. Franckijeve nekaj pesmi. Slavljenka je z malimi pevci celo zapela. Zazdelo se nam je, da se je ob šolarjih prestavila nazaj za dolga desetletja, v čas, ko je tudi ona živela med otroki. . Ko smo ji zaželeh, naj preživi še mnogo rojstnih dni, so nas njene oči ošinile prav živahno in hudomušno je pomežiknila: „Kaj mnogo rojstnih dni! Še na stoletnico vas povabim.“ ERNA STAROVASNIK poglabljal v dovršenost, sta šola in pedagoška služba velika osebna žrtev. Kritiki mnogokrat trde, da se umetnik ne razvija dovolj, da je uklenjen v akademske okvire. Pogrešam več sodelovanja med umetniki, ki so razbiti ha skupine in prepuščeni sebi “ Zelo radi zahajate v naravo med vaše Slovenite gorice, saj ste domačin iz Velke? „Da, v naravo zahajam rad ob vsaki priložnosti - z mapo in barvami. Rad imam ta svet, ljudi v njem, saj sam izhajam it njega. Tukaj iščem motive. Pri- ll. 29 30 31 32 33 pravljam razstavo . , FRANCI KRZAJi PROFESOR VENČESLAV ČOPIČ OSEMDESETLETNIK Letos praznuje 80-letnico rojstva po vsej Sloveniji in zunaj nje znani pedagog prof. Venčeslav Čopič, ki je s svojim osebnim stikom in delom med šolsko mladino, dijaki in učitelji, s številnimi spisi, razpravami in učbeniki ustvaril toliko pedagoških vrednot, da je njegova osebnost zelo zelo spoštovana. rišu in Rodil se je leta 1893 v Lo- -jj učiteljskih usposobljenost- kavču pn Ajdovščini, končal ujjj izpitih, ki so bili na matiČ- giki, Učiteljskem tovarišu Prosvetnem delavcu. Še po upokojitvi leta 1951 je v goriškem in krškem okraju vodil seminarje in tečaje, opravljal inšpektorske posle, spisal vrsto razprav in predlogov za učne načrte in organizacijo šolske mreže. Odlično prakso pouka v osnovnih šolah je pokazal 34 35 36 A' se: ni; ?r Ri m sk dr SF te a\ Pi MED NARAVO, ATELJEJEM IN ŠOLO Pred nedavnim je praznoval življenjski jubilej, šest desetletij življenja, akademski kipar in slikar GABRIJEL KOLBIČ, ki sicer poučuje učence osnovne šole Ivan Cankar v Mariboru. Poučuje že od leta 1947, izdal pa je tudi dve pesniški zbirki. Ko sem ga obiskal in mu čestital ob jubileju, sva takole pokramljala: „Obletnice, kakršnekoli že, so pomembne, nekdo dopolni pol stoletja, drugi sklene svoj umetniški opus. Včasih se ne zavedamo, koliko je dal umetnik domovini, ne zavedamo se njegove koristnosti za narod, za kulturo, zato pa bi mu bilo treba dati toplino. Prav moji stanovski kolegi na osnovni šoli pa so mi pripravili prijetno presenečenje ob moji obletnici. Hvaležen sem jim. “ O čem trenutno razmišljate, ob šestdesetletnici? „Kot vsak umetnik, imam tudi jaz razne načrte. Zdi se mi, da še nisem dozorel do končnega umetniškega izraza. Moje ustvarjalno umetniško delo še ni končano. Za umetnika, ki bi bil rad ves dan ob svojem delu, ki bi rad eksperimentiral in se učiteljišče v Gorici in učitelje val že pred prvo svetovno vojno v Povirju pri Sežani in Štjaku. Prišla je prva svetovna vojna. V novembru leta 1918 so ga Italijani pregnali; prišel je v Jugoslavijo, kjer je služboval v raznih krajih še kot učitelj. V Zagrebu je študiral psihologijo, pedagogiko in matematiko in bil potem profesor na učiteljišču v Ljubljani od leta 1924-1942. V drugi svetovni vojni je delal kot vnet aktivist OF na terenu v Ljubljani, leta 1942 pa so ga odpeljali v zapore in v internacijo, kjer je bil do leta 1945. Kot odličen pedagog in pisec aktualnih pedagoških razprav in knjig je bil zaposlen od leta 1945 na ministrstvu za prosveto kot vodja izpitnih komisu za učiteljstvo, predsednik pedagoškega sveta in komisije za učne načrte. Bil je med najaktivnejšimi organizatorji dijaških in roditeljskih svetov. Kot tajnik Zve- nih šolah kandidatov, kjer so j ~ učitelji po svojih učnih nastopih dobili veliko metodičnih navodil za pouk vseh predmetov, posebno domoznanstva. Na temelju teh izkustev je napisal Priročnik za pouk domoznanstva, priročnik Pisanje v osnovni šoli ter razpravo Učiteljski strokovni izpit. Učitelji se še sedaj čudijo njegovemu sijajnemu spominu za letnice, številke v zgodovin- skem razvoju našega šolstva, ze društev „Šola in dom“ je vodil izdajanje pomožnih učnih knjig za srbohrvatski, nemški in francoski jezik, izdajal je mladinsko revijo Srednješolec ir urejal publikacije Pedagoškega centra v Ljubljani. Že leta 1938 je ustanovil Pedagoško društvo sposobnosti za reševanje najbolj kočljivih metodičnih in psiholoških vprašanj. Na vse zna takoj, razumljivo in trdno preiz kušeno odgovoriti. V knjigi Osnovna šola na Slovenskem 1869—1969 je opisal razvoj pouka matematike in zemljepisa v osnovni šoli. Njegovo najnovejše delo pa je Zbornik ob 100-letnici učiteljišča v Ljubljani Za njegovo delo ga je ljudska oblast dvakrat odlikovala z redom zasluge za narod, mu izročila medaljo za zasluge za izgradnjo socializma, leta 1966 pa ga je imenovala za pedagoškega svetnika. 1 uk, »o, >ni k Pr, ne Hi Ph k; * Ob tej njegovi obletnici mu želimo, da nam iz svojega boga-v Ljubljani, ki še vedno opravlja tega izkustva in predanosti pomembno pedagoško fiink- vzgojnemu poklicu napiše ter ego. Njegove napredne Članke osvetli še številna vprašanja najdemo v Roditeljskem listu, vzgoje našega mladega rodu! Popotniku, Sodobni pedago- DRAGO VONČINA o la % d le ti tovai1 to) gosß oj- , 3 tret 1 ^ skladu z določili pravilnika za potrjevanje učbenikov za “snovne in srednje šole (Uradni list SRS, 20/70) In ve< r a z p i s u j e mši t Zavod za šolstvo sr slovenue S"atečaj ga n Za avtorje učbenikov, delovnih zvezkov in priročnikov: ina.j osnovne šole L Zemljepis za 6. razred ■ 2. Zemljepis za 7. razred 3. Zemljepis za 8. razred . 4. Priročnik za učitelje zemljepisa na osnovnih šolah bTpf Srednje ŠOLE iranl Biologija I. za gimnazije 2. Biologija II. za gimnazije 3. Biologija III. za gimnazije 4. Fizika za II. razred gimnazije 5. Fizika za III. razred gimnazije 6. Fizika za IV. razred gimnazije 2. Kemija I. za gimnazije 8. Kemija II. za gimnazije 9. Kemija III. za gimnazije 10. Geografija I. za gimnazije 11. Geografija II. za gimnazije 12. Geografija III. za gimnazije 13. Geografija IV. za gimnazije 14. Geografija, priročnik za učitelje na gimnaziji 15. Zgodovina I. za gimnazije 16.. Zgodovina II. za gimnazije 12. Zgodovina III. za gimnazije 18. Zgodovina IV. za gimnazije 19. Zbirka zgodovinskih virov za gimnazije 20. Gradivo za poklicne gradbene šole 21. Gradbeni elementi za poklicne gradbene šole 22. Strojeslovje za tehniške strojne šole 23. Tehnologija elektromateriala za tehniške elektro šole (jaki in šibki tok) 24. Elektronski elementi za tehniške elektro šole (šibki tok) 25. Ojačevalniki za tehniške elektro šole (šibki tok) 26. Enciklopedija jakega toka za tehniške elektro šole (šibki tok) <■/. Električna merjenja za tehniške elektro šole (jaki in šibki tok) 28. Laboratorijske vaje za tehniške elektro šole (jaki in šibki tok) 29. Električne napeljave za tehniške elektro šole (jaki tok) 30. Enciklopedija elektrozvez za tehniške elektro šole (jaki tok) 31. Angleščina za šole za prodajalce 32. Angleščina za šole za prodajalce, priročnik za učitelje 33. Nemščina III. za srednje šole 34. Nemščina IV. za srednje šole 35. Nemščina III. za srednje šole, priročnik za učitelje 36. Nemščina IV. za srednje šole, priročnik za učitelje Avtorji naj se prijavijo pismeno do 10. decembra 1973 sektorju za učbenike in učila Zavoda za šolstvo SR Slovenije, Ljubljana, Poljanska cesta 28. Vsi prijavljeni bodo Prejeli ustrezna navodila. * Rokopis učbenika je treba predložiti v treh izvodih. Namesto rokopisa lahko avtorji predložijo tudi že obstoječa skripta. Avtor in zavod bosta rok za oddajo rokopisa določila sporazumno. Za učbenike in priročnike, ki bodo sprejeti, prejmejo avtorju običajni avtorski honorar, razen tega pa Zavod za šolstvo SR Slovenije podeljuje posebne avtorske nagrade od 2000 do 7000 din. Nagrado lahko prejme tudi avtor rokopisa, ki ne bo potrjen za natis. ZAVOD ZA ŠOLSTVO SR SLOVENIJE LJUBLJANA, Poljanska cesta 28 mo: te) ent> E Tl >BRi la se. /zgoj nkci tud bčil« i dre :acij{ čel jačfl) a-člc sme) drui e po a ko >okH' ročjfl tudi REB J avo saj rad apo vet, 7 ii Pri GLASBENA ŠOLA TRBOVLJE t a z*p i s u j e prosta delovna mesta: - učitelja za klavir, P ali PRU za določen čas s polnim delovnim časom; j - učitelja za harmoniko, P ali PRU za nedoločen čas s /polnim delovnim časom; - učitelja za harmoniko, P ali PRU, za določen čas s polnim delovnim časom; ~ učitelja za kitaro, P ali PRU, za določen čas s skrajšanim delovnim časom; " učitelja za klarinet, P ali PRU, za določen čas s skrajšanim delovnim časom; učitelja za balet, PRU, za določen čas s skrajšanim delovnim časom; učitelja za nauk o glasbi, P ali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Glasbene šole Trbovlje. Stanovanj ni. Vzgojno-varstvene organizacija, šole, šolske centre in vse druge vzgojno-izobraževalne organizacije obveščamo, da bo Center za samoupravno normativno dejavnost pri Dopisni delavski univerzi izdal PRIROČNIK ZA PRIPRAVO SAMOUPRAVNIH NORMATIVNIH AKTOV ZA IZOBRAŽEVALNE ORGANIZACIJE ki bo vseboval naslednje osnutke normativnih aktov: 1. Statut izobraževalne organizacije 2. Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu 3. Samoupravni sporazum o obveznosti delavcev v združenem delu 4. Pravilnik o nadomestilih osebnega dohodka zaradi zadržanosti od dela 5. Pravilnik o nadomestilih potnih in drugih stroškov 6. Pravilnik o uporabi sredstev sklada skupne porabe 7. Pravilnik o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in njihovem delu 8. Pravilnik o organizaciji in vodenju knjigovodstva 9. Pravilnik o delavskem nadzorstvu 10. Pravilnik o splošnem ljudskem odporu 11. Strokovno navodilo o pisarniškem poslovanju Cena v prednaročilu 360,00 din Sočasno tudi opozarjamo vse vzgojno-izobraževalne organizacije, daje v naši založbi izšel priročnik: POSTOPEK ZA KONSTITUIRANJE IN VPIS V REGISTER ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA (avtorja dr. Polič in Vidmar) Do 31. decembra 1973 se morajo tudi vse vzgojno-izobraževalne organizacije ponovno konstituirati. V tem priročniku boste našli vrsto koristnih napotkov, kako je treba izvesti priprave, kakšne so naloge samoupravnih organov in strokovnih služb, kaj mora vsebovati priglasitev za konstituiranje. Vsebuje tudi vrsto obrazcev, ki naj pripomorejo oziroma olajšajo izobraževalnim organizacijam izvedbo postopka in registracijo pri gospodarskem sodišču. Cena 75,00 din XI Naročila sprejema: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA LJUBLJANA, Parmova 39, p. p. 106 KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA razpisuje delovno mesto ravnatelja vzgojno-varstvenega zavoda Radenci Pogoji: po členu 13 zakona o vzgojno-varstveni dejavnosti za predšolske otroke Kandidati, ki izpolnjujejo poleg splošnih pogojev tudi pogoje iz tega razpisa, naj se priglasijo na razpisano delovno mesto v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Gornja Radgona. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 60 dneh po ■ poteku razpisnega roka. RAVNATELJSTVO POSEBNE OSNOVNE ŠOLE VELENJE razpisuje prosto delovno mesto učitelja za razredni pouk za določen čas od 1. 2. 1974 do 30. 6. 1974 Pogoj za zasedbo delovnega mesta je: ortopedagog ali učitelj s prakso. OSNOVNA ŠOLA IZLAKE razpisuje prosto delovno mesto — učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Šentgotard, za določen čas Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD IZOLA razpisuje za nedoločen čas prosta delovna mesta: - dveh vzgojiteljic — na voljo sta samski stanovanji — otroške sestre — nastop službe 1.' 1.1974 Pogoj: ustrezna šolska izobrazba. Prošnje z življenjepisem in končnim spričevalom pošljite v 15 dneh upravi zavoda. Vzgojiteljici lahko nastopita službo takoj ali po dogovom. NAS PRAVNIK SVETUJE j pravica do odmora • VPRAŠANJE: Po splošnih ■ aktih vzgojno-varstvenega za- i v°da lahko koristijo trideset- ■ Jinutni odmor med delovnim ^som le tisti delavci zavoda, ki i Ubijejo na delu 7 ur efektivna dela dnevno. Zanima nas, Qli imajo pravico do istega od-tudi drugi delavci, ki de-v zavodu le 5 oziroma 6 ur dnevno? Vzgojno-varstveni zavod ODGOVOR: 26. čl. zakona ° medsebojnih razmerjih dedcev v združenem delu dolo-\ da ima delavec, ki dela v “nem dnevu enkratni polni de-*°vni čas, pravico do najmanj ‘^desetminutnega odmora. Mišljeno je nepretrgano delo sedem do osem ur na dan v skladu z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih. Zakon še določa, da odmor ne sme biti na začetku ali na koncu delovnega časa. Vzgojitelji v vzgojno-varstve-nih ustanovah nimajo neprekinjenega delovnega časa, saj je vzgojno-varstvena obveznost vzgojiteljev 30 ur vzgojno-varstvenega dela na teden. Odmor med delovnim časom zato ni zakonsko določen oziroma obvezen. To vprašanje lahko uredite gjede na poseben značaj dela v vzgojno-varstvenih zavodih s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. STROKOVNI IZPIT VPRAŠANJE: Na šoli imamo tovarišico, ki dela že več kot pet let v prosvetni stroki, pa še ni naredila strokovnega izpita. Vemo, da po zakonu o osnovni šoli zaradi tega ne izpolnjuje več pogojev za poučevanje, zato se sprašujemo, kaj naj naredimo. Spremembe učiteljev med šolskim letom namreč na učence ne vplivajo najbolje. Osnovna šola ODGOVOR: 64. čl. zakona o osnovni šoli določa, da učitelj, ki v petih letih ne opravi strokovnega izpita, ne sme več ■ opravljati vzgojno -i zobraževal-nega dela na osnovni šoli. Šola ima torej zakonsko osnovo oziroma je celo po zakonu dolžna, da prosvetni delavki odpove delovno razmerje ali pa ji ponudi drugo ustrezno delovno mesto, ki ni vzgojno-izobraže-valno, če je tako delovno mesto nezasedeno. Zato je treba tako delovno mesto razpisati, saj se delovna mesta učiteljev, ki opravljajo vzgojno-izobraževal-no delo poln ali najmanj polovičen delovni čas, zasedajo po razpisu. Če se na razpis prijavijo kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev iz razpisa, je lahko sprejet tudi kandidat, Id teh pogojev ne izpolnjuje. Tak kandidat se sprejme v delovno razmerje za določen čas, vendar najdalj za eno leto. T. ŠAREC Vzgoja in varstvo DRUŽBA SKRBI ZA DUŠEVNO NEZADOSTNO RAZVITE PREDŠOLSKE OTROKE Predšolski otrok, ki kaže motnje v svojem razvoju, je še vedno zelo dojemljiv za proces odpravljanja in ublažitev teh motenj. V Mariboru imajo že ustanovljene oddelke za predšolske duševno nezadostno razvite otroke, v Ljubljani pa pravkar poteka akcija s tem namenom. Svet za otroško varstvo pri TIS Ljubljana je rezerviral denar za nakup in opremo prostorov za vzgojo in varstvo prizadetih predšolskih otrok v Ljubljani. Kupili bodo nekaj dvosobnih stanovanj v Šiški, Mostah in za Bežigradom, ki bodo priključena kot enote k vzgojno-varstvenim zavodom Krim-Rudnik, Litostroj in še k nekaterim drugim vzgojno-varstvenim zavodom. V teh enotah bodo zbrali otroke, ki kažejo lažje oblike motenj v razvoju in bodo kasneje verjetno večina vključeni v normalne šole. Nekaj teže prizadetih otrok pa se že šola v vzgojnem zavodu Janeza Levca. Za delo s prizadetimi predšolskimi otroki so najprimernejše vzgojiteljice. Zanje pripravlja zavod za šolstvo SRS seminar, s katerim bodo vzgoji-teljice pridobile znanje za delo z nezadostno duševno razvitimi otroki. Strokovna skupina, ki bo „leteča“, bo vzgojiteljicam pomagala in jim dajala strokovne napotke za individualno ravnanje s posameznimi otroki. Akcija Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim SRS za ljubljansko območje je namenjena predvsem reševanju kritičnega stanja družin z duševno prizadetimi otroki, saj varstvo prizadetega otroka onemogoča materi zaposlitev. Posledica tega je nižja življenjska raven v družini in še mnogo drugih družinskih problemov. Da bi zajeli vse otroke, je Društvo za pomoč nezadostno razvitim osebam SRS povabilo k sodelovanju priznane strokovnjake iz otroške klinike, otroškega dispanzeija Ljubljana-Center, zavoda za šolstvo SRS, ljubljanske patronažne službe in predstavnike temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana. Patronažna služba je priskrbela seznam otrok iz ljubljanskih občin, ki so duševno in kombinirano moteni. Posebna skupina je izdelala vprašalnik, patronažne sestre pa so izvedle anketo na domu teh družin. Iz podatkov je društvo ugotovilo, da od 96 izprašanih staršev 64 staršev želi vključiti otroke v primeren vzgojno-varstveni zavod. Približno 10 % otrok je težko prizadetih, 45 % jih je srednje prizadetih in zaostajajo v razvoju, 45 % otrok pa je laže prizadetih; ti so čustveno in vedenjsko moteni in le nekoliko zaostajajo v razvoju. Pred vključitvijo v vzgojno-varstvene zavode bo otroke ocenila še strokovna skupina psihološkega oddelka otroškega dispanzeija Ljubljana-Center. Laže prizadete otroke, ki le nekoliko zaostajajo v razvoju ali kažejo znake socialne neprilagojenosti, bo treba vključiti v običajne skupine vzgojno-varstvenih zavodov, ki bodo nekoliko manj številne, vzgojiteljice pa dodatno usposobljene. Obravnaval naj bi jih tudi specialni pedagog. Srednje duševno prizadeti otroci potrebujejo svoje posebne skupine in dodatno usposobljeno osebje, težko prizadeti pa posebno dnevno varstvo, predvsem zaradi razbremenitve staršev; teh otrok ne bi vključevali y astern vzgojno-varstvenih zavodov. Otroci spa-stiki bodo dobili svoj oddelek v novem vzgojno-varstvenem zavodu Ane Ziherl. Gluhi, naglušni, slepi, slabovidni in telesno invalidni otroci so v veliki večini ustrezno obravnavani v posebnih šolah in zavodih. ZMAGA GLOGOVAC GOSTINSKA ŠOLA CELJE razpisuje prosto delovno mesto - učitelja kuharstva, STU ali PRU Pogoji: končana poklicna šola kuharske smeri (prednost imajo kandidati s končano hotelsko šolo ali ustrezno višjo šolo) in najmanj 5 let praktičnega dela v kuharstvu. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. REDNA LETNA KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE V letu 1973 bo Prešernova družba izdala za svoje člane nadednje knjige: 1. PREŠERNOV KOLEDAR 1974 2. Marjan Kolar: SNEŽNE VERIGE, roman 3. Ivan Tavčar: VISOŠKA KRONIKA, zgodovinski roman 4‘ ŽSkoIS SE JAZ LIKAL, mladinska povest 5. Ing. Vladimir Ribarič: IKARUS LETI V VESOLJE, poljudnoznanstvena razprava o letalstvu in vesoljskih poletih 6. NAŠE STANOVANJE, bogato ilustrirana knjiga o sodob-, nem urejanju stanovanj (priredil jo bo Ivan Špolar) Vseh šest knjig bodo člani prejeli za 50 din, v platno vezane (koledar bo broširan) pa bodo veljale 80 din. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu decembru 1973. Še lahko postanete član! Pišite na naslov: Prešernova družba, Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27 Pioniiji Brežic — zmagovalci pred razglasitvijo rezultatov. Foto: Baškovič »BOJ ZA STARO PRAVDO« V jubilejnem letu hrvatsko-slovenskega kmečkega upora so pioniiji pokazali posebno aktivnost. Za njimi so številne akcije in tekmovanja za plaketo Matije Gubca; prirejali so fotografske razstave, se udeležili slovesnosti v Gornji Stubici, pokazali svoje likovne stvaritve na grafičnem bienalu v Kostanjevici, imeli filatelistične razstave, občinska tekmovanja na temo Boj za staro pravdo in pohode po poteh kmečkih upornikov. V vseh akcijah je sodelovalo okrog 30.000 pionirjev iz 76 pionirskih odredov. Posebno zanimanje pa so učenci pokazali za kviz tekmovanje Boj za staro pravdo. Republiška Zveza prijateljev mladine in Občinska zveza prijateljev mladine Brežice sta za finalno prireditev sprejeli 11 prijav tričlanskih ekip, zmagovalcev na občinskih tekmovanjih. Brežičani so 9. in 10. novembra gostili pionirje iz Dolenjskih Toplic, Zagorja ob Savi, Šentjanža, Vitanja, Kamnika, Rake pri Krškem, Mirne na Dolenjskem in ljubljanskih šol Center, Bežigrad in Šiška. Prvega dne so opravili predtekmovanje, tako da se je v finale uvrstilo šest najboljših ekip. Že izločilni nastop je pokazal odlično pripravljenost vseh prijavljencev, in pričakovati je bilo posebno zanimiv finale. Sklepno tekmovanje je bilo v brežiškem prosvetnem domu, med gosti pa je bil tudi predsednik prosvetno-kultumega zbora skupščine SRS Miloš Poljanšek. Slovesnost je začel predsednik Občinske zveze prijateljev mla-dine Brežice Ludvik Metelko, ki je posebej poudaril, da ni naključje, da je tekmovanje v Brežicah, saj je prav na tem ob- močju pred 400 leti potekalo zgodovinsko in revolucionarno gibanje kmečkih upornikov. V programu, ki ga je vešče povezoval televizijski napovedovalec Rado Časi, so skrbno pripravljeni recital na temo o kmečkih uporih prikazali učenci s Senovega, nato pa je šlo zares. Vseh šest finalnih ekip, med njimi tudi Brežičani, je dokazalo, da so dobro_ predelali knjigo prof. Stanka Škaleija Boj za staro pravdo. Ker so ob koncu kar tri ekipe zbrale enako število točk in ker je bilo tako tudi po dodatnih vprašanjih, je zmagovalca določil žreb. Najbolj srečno roko so imeli domačini. Končni vrstni red je bil takle: 1. Brežice, 2. Ljubljana-Center, 3. Raka, 4. Ljubljana-Šiška, 5. Dolenjske Toplice in 6. Ljub-Ijana-Bežigrad. Lepo pripravljeno slovesnost je sklenila fol-klomo-instrumentalna skupina osnovne šole Šestine iz Hrvat-ske. Prve tri ekipe so prejele fotoaparate, vsak udeleženec pa knjigo prof. Škaleija in diplomo Občinske zveze prijateljev mladine Brežice. Diplome so podelili tudi šolama Senovo in Šestine za sodelovanje pri kulturnem programu. Republiško kviz tekmovanje Boj za staro pravdo je bilo uspešno organizirano. Posebej pa so se izkazali domačini, saj so brežiški pionirji oba dni gostili na svojih domovih 50 vrstnikov iz vse Slovenije, organizator pa še 20 njihovih men-toijev. Svoje delo je dobro opravila tudi republiška žirija, k uspehu celotne prireditve pa so pripomogli delavci Občinske zveze prijateljev mladine Brežice in kolektiv osnovne šole bratov Ribar. VLADO PODGORŠEK SAMOPOMOČ PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE prosi in poziva člane in poverjeništva, ki še niso poravnali letošnje članarine, da jo čimprej pošljejo na naslov „Samopomoč prosvetnih in znanstvenih delavcev, Ljubljana — Gosposka ul. 3. Številka našega žiro računa je 50100-67845314. Članarina za leto 1973 znaša 60,00 din. Pohitite z vplačilom, da bomo lahko pravočasno napravili letni obračun! Prosimo, ne zavirajte našega dela! Obenem vabimo k vpisu prosvetne delavce, ki še niso člani naše Samopomoči. POSEBNA OSNOVNA ŠOLA KRANJ razpisuje prosta delovna mesta: — učitelja za tehnično vzgojo — ortopedagoga (za oddelek za delovno usposabljanje) — učitelja za telesno vzgojo (nastop dela 1. feb. 1974) — treh čistilk — NK ali PK (nastop dela 1. febr. 1974) — hišnika - KV (nastop dela 15. dec. 1973) — administratorke (nastop dela 15. jan. 1974) Vloge sprejema razpisna komisija do zasedbe delovne mest. List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev dnižbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer, namestnica urednice Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 50101-678-47093. Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643. PREBERITE - SPOROČITE! ŠOLA IŠČE UČITELJE, UČITELJ PA STANOVANJE Mnogi se še spominjamo, daje nekdaj na podeželju občina morala učitelju priskrbeti stanovanje in brezplačno kurjavo. Tako je vsaj vedel, da bo pod streho in da ne bo zmrzoval. Dandanes je stanovanjska stiska povsod: v mestih in na podeželju. V malokaterih krajih so učitelji tako srečni, da so zanje sezidali poseben stanovanjski blok. Razpisi ostajajo brez odmeva, mnogokrat tudi zato, ker šole ne morejo priskrebeti učiteljem strehe nad glavo. Če bi imele šole dovolj denarja za gradnjo ali adaptacijo stanovanj, pa za to vseeno ne bi poskrbele, bi jim lahko očitali, da so pač zanikrne in same krive svojih težav. Tedaj bi jih torej lahko obsojali. Toda — šole nimajo denarja, občine pa tudi niso vedno najboljši skrbniki. Kdo je torej odgovoren za to, da ostajajo učitelji brez strehe in otroci brez učiteljev? Naš list poziva šole, naj sporočijo — kratko in jasno, brez pretiravanj in olepševanj — koliko učiteljev jim manjka zato, ker zanje niso mogli dobiti stanovanj. UREDNIŠTVO SEMINAR SURD0PEDAG0G0V SLOVENIJE NA GÖLTEN Letošnji seminar slovenskih surdopedagogov ie bil na Gol-teh nad Mozirjem. Organiziral gaje zavod za šolstvo SRS. Osnovna tema seminarja je bila: Komuniciranje pri gluhih otrocih. Precej enotno stališče vseh treh zavodov v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Portorož) namreč, da je edina ustrezna oblika komuniciranja gluhega otroka razvit glasovni govor, dokazuje, da se zavodi resno prizadevajo odpraviti sporazumevanje s kretnjami. To je treba pozdraviti še toliko bolj, ker se zavodi po svetu zelo različno odločajo — eni za kretnjo, drugi za govor, četudi bo že kmalu preteklo stoletje, odkar je milanski kongres učiteljev gluhih odločno zahteval, naj učitelji opustijo učenje kretnje in spodbujajo oralni govor pri gluhi mladini. Nekaj tem, obravnavanih na seminarju: Teoretični uvod v komuniciranje, Govor kot socialna uporaba znakov. Psihološki aspekti komunikacije, Vpliv govora na mentalni razvoj gluhih, Stališče do oblik komunikacije, Stališče do različnih oblik komunikacije, Komuniciranje. Uspešno je bilo sodelovanje psihologov s surdopedagogi; to dokazujejo tudi koreferati, ki so jih pripravili psihologi, ki proučujejo slušno prizadete otroke. Želeti pa bi bilo še večje sodelovanje drugih strokovnjakov — otologov, psihiatrov in sociologov pri skupnem raziskovanju in reševanju problematike v zvezi z govorom gluhih otrok. Nekaj stališč, ki so jih spre-jeli udeleženci seminarja: — Slovenski jezik v svojih sestavinah za uporabo pri vzgoji govora gluhega otroka ni povsem raziskan: npr. frekvent-nost besed, sistem glasov in besed pri gradnji govora, množina besed, potrebnih na posamezno razvojno stopnjo, opozicije na frekventni lestvici itd. Zato predlagajo ustanovitev fonet-skega instituta. — V slovenskem merilu bi bil potreben strokovni usklaje- valni organ, ki bi urejal predmetnik, učni program, izobraževanje kadra in pridobival denar. — Pri vzgojnih in psihičnih raziskavah na področju slušno prizadetih otrok naj bi sodeloval tudi pedagoški institut. — Dosledno je treba uvesti in urediti individualni slušni trening za vse slušno prizadete otroke od predšolske stopnje in ves proces rehabilizacije — skupno z nadaljnjo rehabilitacijo odraslih gluhih. — Tako kot v vseh strokah sta tudi v tej nujna permanentno izobraževanje in šolanje strokovnih delavcev. Pripomoček pri dopolnilnem izobraževanju naj bi bilo tudi enotno strokovno glasilo s področja surdo-pedagogike. — Dopolniti bi morah sistem izobraževanja na PA in na fakulteti. Tu so se namreč skupine opredelile za sistem verbalnega govora kot osrednjega komunikacijskega sredstva — zato je surdopedagogu potrebna solidna strokovna osnova. — Posebno pozornost so na seminarju posvetili vzgoji slušno prizadetih otrok. Predlog: uvedba ritmike kot obveznega predmeta ter posebnega učitelja na vseh stopnjah rehabilitacije. — Potrebno je čim boljše govorno izražanje; nujni so ustrezni skupinski in individualni slušni aparat ter nenehno in enotno vzdrževanje aparatur. Za sodelovanje je treba pridobiti elek-tro institute, ki naj bi nove izsledke vnašali v izpopolnitev aparatur ob tesnem sodelovanju terapevtov. — Surdopedagogi so zahtevali, da bo treba utrditi v posameznih zavodih za rehabilitacijo slušno in govorno prizadetih otrok teamsko delo. Strokovni team naj spremlja otroka od vstopa do odhoda iz zavoda. Za tehnično izvedbo pa tudi vsebinsko usklajeno delo na seminarju se moramo zahvahti zavodu za šolstvo SRS in njegovemu požrtvovalnemu zastopniku, svetovalcu za posebno šolstvo prof. Janezu Vivodu. BOGO JAKOPIČ GLASBENA ŠOLA KAMNIK razpisuje prosto delovno mesto učitelja za klavir s polno učno obveznostjo za nedoločen čas Pogoji: P ali PRU Nastop službe s 1. 12. 1973 ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazih o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa. RAZPISNA KOMISIJA PRI ZAVODU ZA GLASBENO IZOBRAŽEVANJE DOMŽALE razpisuje prosto delovno mesto: učitelja za klavir za nedoločen čas Pogoj: Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelje na glasbenih šolah v skladu z zakonom o glasbenih šolah. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Z VSEH VETROV SODELOVANJE MLADIH V DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU Strokovnjaki za stanovanjske probleme predvidevajo, da bo leta 1980 že dve in pol milijarde ljudi ali 55 % vseh prebivalcev starih manj kot 25 let. Okrog 60 % mladih bo tudi še tedaj živelo v območjih v razvoju. Združeni narodi so obja-vili študijo pod naslovom „Poročilo o mladini“, v katerem zahtevajo, naj vlada in mednarodne institucije posvetijo problemom mladih več pozornosti. Izhodišče za sestavo tega poročila so bila stališča mladih iz 14 dežel (med drugim tudi iz Jugoslavije). Poročilo poudarja, da mladi vse bolj iščejo možnosti, kako bi sodelovali v procesu družbenoekonomskega razvoja. Opozarja tudi, kako pomembno je, da mladi sodelujejo na vseh področjih dejavnosti — od izobraževanja in zaposlovanja do prehrane in opravljanja prostovoljnega dela. Študijo je obravnaval ekonomski in socialni svet Združenih narodov letošnjega julija v Ženevi. RAZPIS ZA REFERATE IN KOREFERATE Predsedstvo akademije pedagoških znanosti v SSSR je razpisalo natečaj za obdelavo referatov in koreferatov na temo: „Praksa politehnične in delovne vzgoje učencev osnovnih, srednjih in višjih razredov“, „Sodelovanje učiteljskega kolektiva s komsomolsko in pionirsko organizacijo v šoli“, „Sodelovanje družine in šole pri vzgoji učencev“, „Izkušnje učno--vzgojnega dela ob prehodu na splošno srednje izobraževanje“. To je ena od akcij, ki naj pomagala prenašati pozitiv znanstvene izkušnje. Razpis anonimen. K sodelovanju vabljeni učitelji, ravnatelji š1 pedagoški svetovalci, sodela'1 znanstvenih institutov in no' narji; vsi ti lahko prijavijo sv» dela. VEDNO MANJ ŠTUDENT0 NA ANGLEŠKIH UNIVER Centralni univerzitetni s’ za sprejem študentov je obja' poročilo, ki kaže, da so bili od 10 kandidatov, ki so zap<( sili za vpis na univerzo, odkl njeni. Oktobra 1972 je bilo S univerzi 2744 nezasedeni mest, to pa je dvakrat več k» leta 1971 (1372). Tako seje» primer število prostih mest1 naravoslovne znanosti v prink javi z lanskim letom zmanjša* od 743 na 606 (letos), medtk ko se je število praznih mest s humanistične vede povečalo ^ 779 na 884, za razne tehnik smeri pa od 626 na 1400. V poročilu je objavljen tk zgodovinski pregled razvoja uk. verze od leta 1900 do Ikl;?' 1970. Mrl Hi j, SINDIKAT JAPONSKIH UČITELJEV Sindikat japonskih učitelji ki je bil ustanovljen leta I94'|j.|. ima danes 600.000 članov. Njn ' govi člani so učitelji šol vskj p stopenj. Ta organizacija si prh"» deva za uresničenje treh glavAjg Smotrov: za obnovitev ek<%| nomskih, družbenih in poULj tičnih pravic učiteljev, za de' kj]. mokratizacijo pri pouku in sV