XIII-50-1992_________________________________________________________________________________ACROCEPHALUS Poletni prelet pobreznikov Lahlimicolae na Cerkniškem jezeru v letu 1991 Summer passage by waders Lahlimicolae recorded at Lake Cerknica in 1991 Primož KMECL, Karin RIŽNER L UVOD V tem kratkem članku želiva podati pregled najinih opazovanj pobreznikov na Cerkniškem jezeru v avgustu in septembru 1991. Podatki iz tega časa so zanimivi zato, ker se je Cerkniško jezero skrčilo samo na majhno, umetno zajezeno mlako, ki je na vsej jezerski površini edina zagotavljala pobrežni-kom primerno okolje za prehranjevanje m počitek. Mlaka ostane ob Rešetu, ki je edinstven pojav in sodi med največje ponore na jezeru. Dokler je nivo vode še višji, lahko pozne preletnike oziroma poletne klateže med pobrežniki opazujemo predvsem na Osredku, ki pa je bistveno težje dostopen. Kasneje ostane nekaj vode še na Levišču, vendar pa je ta gosto porasel s trstjem. Tako so bile ustvarjene ugodne razmere za spremljanje dinamike preleta pobreznikov, saj razmere za opazovanje (težaven dostop) precej vplivajo na objektivnost opazovanja. Poleg tega sva se nadejala dopolniti sliko o ornitoloski pomembnosti Cerkniškega jezera, tako z vidika popestritve SGznama vrst preletmkov kot tudi z vidika naravovarstvene problematike, ki jo bo treba podkrepiti z ustreznimi argumenti. 2. PODATKI IZ OPAZOVANJA PTIC Opazovala sva večinoma v popoldanskih urah, ko je sonce zahajalo za Javor-nike in sva tako imela svetlobo izza hrbta. Uporabljala sva daljnogleda 8x30 m 10x50 ter teleskop I860 x 60. 31. 8. in 1. 9. sta se nama pridružila Luka Božič in Jaka Smole. Njuna pomoč pri določevanju mladostnega primerka peščenca Calidris alba je bila zelo pomembna, saj imata s to vrsto že precej izkušenj. Podatke iz opazovanja predstavljava tabelarično (Tabela 1). Kjer je v tabeli pred številko mala črka j, sva opazovala tudi mladostne osebke ali pa osebke v prvem zimskem perju. Za to poenostavitev sva se odločila, ker starosti nisva določevala dosledno pri vsakem primerku in bi podatki lahko zavajali. Mala črka c za številko pomeni približno štetje. Seveda sva na tem območju opazovala tudi druge vrste ptic. Ves čas sva videvala po nekaj sivih čapelj Ardea cinerea, 10. 8. 1991 pa naju je presenetila tudi črna štorklja Ciconia nigra, ki je letela od Gorice proti Zadnjemu kraju. 10. 8. in 16. 8. sva na mlaki opazovala 17 ACROCEPHALUS XI11-50-1992 tudi mladostni osebek sivogrlega po-nirka Podiceps grisegena, ki je lovil v družbi mladih in odraslih čopastih po- nirkov Podiceps cristatus. Pogoste so tudi rumene Motacilla flava in bele pa-stirice Motacilla alba, ob mlaki pa se spreletavajo jate liščkov Carduelis car-duelis in repnikov Acanthis cannabina. Kot že rečeno, je mlaka na Rešetu umetno zajezena, brez obeh pregrad bi bilo to področje ravno tako suho kot preostalo jezero. Namen te zajezitve je bil omogočiti športni ribolov in druge obvodne dejavnosti še vse poletje. Trenutno stanje je tako, da ni nobenega varstvenega režima, ljudi pa je včasih zelo veliko, z avtomobili ali brez. Dovoljeno je torej vse, od vožnje po ponoru do veselic v sosednjem gozdičku. 3. RAZPRAVA Iz podatkov sva lahko potegnila nekaj zanimivih ugotovitev. Ni nama znano, kakšne so bile razmere za prelet po-brežnikov v preteklih letih, zagotovo pa gre v vseh primerih za vrste, ki bi se ob poletnem preletu lahko relativno redno pojavljale tudi na Cerkniškem jezeru. V literaturi za nekatere vrste sploh nisva zasledila podatkov (GRE-GORI 1978, ANONIMUS 1987), prav tako ne v periodiki (Acrocephalus). Eden izmed vzrokov je gotovo tudi pomanjkanje opazovanj iz tega obdobja. Komatnega deževnika Charadhus hiaticula sva opazovala že spomladi (16. 3. 1991, 1 osebek). Opazovan je bil tudi že 10. 5. 1986, in sicer šest osebkov (GEISTER 1986). Opazovanje progasto-repega kljunača Limosa lapponica je verjetno prvo za Cerkniško jezero. Zanimivo je, da je bilo ravno v tem času opaženih več osebkov progastorepega kljunača na Sečoveljskih solinah. Vprašanje je, ali gre za reden prelet ali pa za naključje po zaslugi vremenskih razmer in drugih dejavnikov. S teleskopom 10.8. 11.8. 16.8. 25.8. 31.8. 1.9. 8.9. 15.9. 29.9. Charadrius hiaticula Charadrius dubius Gallinago gallinago Limosa lapponica Tringa hypoleucos Trmga ochropus Trmga glareola Tringa erythropus Tringa nebularia Philomachus pugnax Calidns alpina Calidris minuta Calidns alba Larus cachinnans Larus melanocephalus Larus ndibundus 60c 20 1 4 jI jI jI j 12 1 J2 5 20c 2 1 3 1 j 2 10 1 2 jI 2 jI jI J2 1 1 jI Tabela 1: Podatki o opazovanju pobrežnikov (Larolimicolae) v avgustu/septembru 1991 Table 1: Waders Larolimicolae recorded in August/September 1991 18 XI11-50-1992 ACROCEPHALUS sva dobro videla progast rep in rahlo navzgor prifrknjen kljun s črno konico. Tudi za vse tri prodnike Calidhs sp. nisva zasledila podatkov. Zanimivo je še opazovanje črnoglavega galeba La-rus melanocephalus v mladostnem perju. Z določevanjem sva imela nekaj težav, vendar sva ga na koncu prepoznala po temnih nogah, izdatni belini na glavi in veliki sivi površini krovnih peres. Podoben mu je sivi galeb Larus canus v mladostnem perju, ki pa se od njega razlikuje tudi po drži in celotnem videzu. Mladostni primerki črnoglavega galeba s Črnega morja se klatijo proti zahodu (CRAMP 1983). Lahko pa bi opazovani primerek bil tudi iz populacij sosednjih držav (Italija 25-27 parov, Madžarska 1-2 para). Dne 15. 9. je bil nivo vode že prenizek, nato je začel zopet naraščati, a 29. 9. nisva opazila nobenih pobrežnikov več. Ne bi želel vzbuditi vtisa, da piševa v prid spreminjanju okolja, za kar v konkretnem primeru zajezitve gotovo gre. Želela sva povedati samo dejstva, sedanje stanje pa kaže in opozarja na to, da je na vsem jezeru treba vzpostaviti celovit naravovarstveni režim in kot posledico tega turistični režim, kajti če ena zajezitev prinese z omitološkega vidika relativne zanimivosti, jih tisto, kar temu sledi, m sledili bodo nedvomno še nadaljnji posegi v okolje, gotovo ne. 4. ZAKLJUČEK 1. Opazila sva nekaj novih vrst za Cerkniško jezero: progastorepi kljunač, peščenec, mali prodnik, spremenljivi prodnik in črnoglavi galeb. Redek pre-letnik, ki se pojavlja tudi spomladi, je komatni deževnik. Naštete vrste verjetno niso bile opažene zaradi premajhnega števila opazovanj (predvsem v poletnem preletu) in ker je bil nivo vode v tem obdobju prenizek. V- spomladanskem preletu pa je pobrežnike zaradi slabe dostopnosti težje opazovati. 2. Umetno zajezena mlaka na Rešetu je v času od avgusta do septembra pomembno počivališče za pobrežnike na preletu. Zagotovo na to negativno vplivajo dejavnosti ob mlaki, ki niso urejene. Problematiko je treba gledati tudi širše in omenjeni predel vključiti v celovito zaščito Cerkniškega jezera, saj tudi ob višjem stanju vode tu počivajo in se prehranjujejo preletne in rezi-denčne vodne ptice. 5. LITERATURA ANONIMUS (1987): Mednarodni raziskovalni tabor Cerknica '86, ZOTK, Ljubljana CRAMP S. (ed.) (1983): Handbook of the Birds of Europe the Middle East and North Africa: The Birds of the Western Palearctic, Vol. Ill: Waders to Gulls, Oxford University Press GEISTER I. (1986), Acrocephalus - IOB, 7 (30) GREGORI J. (1978): Prispevek k poznavanju ptičev Cerkniškega jezera in okolice, Acta carso-logica, 8 (301-329) POVZETEK Ornitološka opazovanja na presihajočem Cerkniškem jezeru so bila doslej večidel omejena na obdobje, ko je v jezeru voda (akvatično obdobje). V obdobju presahnitve se voda zadržuje le v strugi glavnega vodnega toka (Stržen) in v umetno zajezenem požiralniku (Rešeto). V avgustu in septembru je bilo tod opazovanih 16 vrst iz skupine galebov in pobrežnikov (Larilimicolae), Vrste 19 ACROCEPHALUS Limosa lapponica, Calidris alpina, C. minuta in C. alba so bile tokrat za Cerkniško jezero omenjene prvič. SUMMARY Ornithologie observations at the periodic Lake Cerknica have been until recently limited primarily to the period when the lake is filled with water (aquatic season). In its dry period water is retained merely in the bed of the main water course (Stržen) and in the artificially stemmed sinkhole (Rešeto). In August and September, 16 species belonging to the group of gulls and waders (Larilimicolae) were being watched there, The species Limosa lapponica, Calidris alpina, C. minuta and C alba were at that time, as far as Lake Cerknica is concerned, mentioned for the very first time. Primož Kmecl, Kahn Rižner, Riharjeva 28, 61111 Ljubljana PRIPIS Že po oddaji članka v redakcijo nama je Andrej Sovine odstopil dragocene podatke s svojih opazovanj 8. 9. 1991 in 9. 9. 1991. Opazoval je na istem mestu kot midva, vendar 8. 9. 1991 še kasneje popoldne. Zelo razveseljiv je njegov podatek za srpokljunega prodnika (Calidris ferrugi-nea), ki je prvi za Cerkniško jezero in tako še dopolnjuje skupinsko sliko v poznem poletju. Zanimivo je primerjati obe opazovanji istega dne, 8. 9. 1991, ki nista mogli biti več kot kakšno uro narazen. Razlika v številu in vrstah opazovanih ptic priča o večernem prihodu oziroma odhodu. Še bolj radikalno drugačna je bila slika naslednji dan. Zbiram podatke o pojavih albinizma pri opazovanih in ujetih primerkih. Prosim, da podatke sporočite na moj naslov: Peter Grošelj, Godovič 124, 65280 Idrija. Uredništvo Acrocephalusa poziva vse, ki imajo še neobjavljene podatke o opazovanjih ali gnezdenju črnočelega srakoperja Lamus minor, da jih sporočijo na naslov uredništva. Podatke bomo objavili v posebnem prispevku, s katerim bi želeli opozoriti na ogroženost vrste v Sloveniji. 20 __________________________________________XHI-50-1992 Iz ornitološke beležnice From the ornithological notebook Zapisi o redkih vrstah so uvrščeni (do števila 10) po Seznamu dosedaj ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst (Acrocephalus št. 41-42) in veljajo za obdobje zadnjih 50 let. Zvezdica pomeni, da komisija za redkosti poročila še ni proučila. Z njo označujemo le zapise o zelo redkih vrstah, za katere so znani manj kot trije podatki. Rare species records are classified (up to N° 10) according to the List of birds of Slovenia including rare species (Acrocephalus N°. 41-42) and are valid for the period of the last 50 years. Asteriks indicates that the report has not been yet studied by the Rarities Committee. By it only records about very rare species are marked, for which less than three records are known. ZLATOUHI PONIREK Podiceps auritus SLAVONIAN GREBE - 2 at hake Ptuj on 9th November 1991 (inch one Black-necked Grebe) Dne 9. 11. 1991 sem bil s prijatelji pri Ptujskem jezeru. Že takoj na začetku, kjer se jezero prvič nekoliko razširi, sem opazil dva (2) ponirka, za katera sem sprva mislil, da sta sivogrla P. grise-gena. Ko pa sem ju dobil v teleskop, sem pri enem opazil rdeče oko in raven, črn kljun; profil glave in izrazito bela lica pa so ustrezali sivogr-lemu ponirku. Po velikosti je bil med sivogrlim in črnogrlim ponirkom P. nigricollis. Drugi je bil podoben prvemu, le da je bil po licih in vratu umazano sivo-rjavo obarvan. Na licih je bilo opaznih še celo nekaj lis. Po teh znakih sem ugotovil, da opazujem odrasel in mladostni primerek zla-touhega ponirka. Čez nekaj časa se je zlatouhima ponirkoma pridružil še en črnogrli ponirek in skupaj so se potapljali za hrano. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor ŽLIČARKA Platalea leucorodia SPOONBILL - At Sečovlje Salinas on 13th August 1991 (inch 1000 Yellow-legged, 50 Black-headed