Г
Izhaja vsako soboto zjutraj.

Uredništvo ,„Zarje“ jo v Trstu ulica del Fabbri. št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
Bokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštno - hranilničnega računa štev 64439.
X_______________J
Upravništvo „Zarje1' je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Naročnina „Zarje' je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3.
Posamezne številke po 6 vin.
Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
X._____________________________J
jftoralka in čitanje.
Da je človek potreben dušne hrane, tega ne bo tajil nihče, saj njegove dušne moči čutijo po naravi potrebo, da se primerno razvijajo. Brinierne hrane pa ne morejo dobiti vselej v ustmenem pogovarjanju z drugimi, saj ni tako lahko govoriti vsak dan s kahim velikim učenjakom. Zato pa imamo druga sredstva, s pomočjo katerih moremo stopiti v du-'Делчхс^-. občevanj e z učenimi ah izo-.braženimi ljudmi. To sredstvo pa je knjiga m sploh kaj je pisanega. Kakor torej upliva na človeka osebno občevanje, tako upliva na njegov razvitek tudi čitanje. Pri čitanju stopi namreč čitatelj v naj ožjo zvezo z knjigo oziroma njenim pisateljem. — Kakor upliva materijalna hrana na telo, tako upliva čitanje na duh človeka in njegov razvitek. Ce je torej zelo važno paziti na lastnosti vsakdanje hrane; ker je od te odvisno zdravje telesa, pač tudi njegov obstanek, je še več potrebno paziti na vsakdanjo dušno hrano, od koje je odvisen ves način mišljenja, vzgoja človekova in njegov značaj.
Nemški pregovor pravi:	Der
Mensch ist das, was er isst; človek je to, kar je ; mi pa lahko rečemo (v duševnem smislu) : Človek je to, kar čita.
Kdor čita dobro berilo, je navadno tudi daher človek, ker berilo mora prej ah slej uphvati nanj dobro. Zato smemo reči, da je dobra knjiga najboljši prijatelj človekov, med tem ko je slabo berilo najnevarnejši strup za človeško dušo. Pač smo mnenja; da je slaba knjiga še bolj škodljiva kakor slab prijatelj. Pri ustmenem pogovarjanju se ljudje — vsaj na splošno — vsled vsem prirojenega čuta sramežljivosti, vsaj k nekoliko drug drugega sramujejo, med tem ko pri čitanju slabega berila odpada ta naravna ovira. Človek — že itak nagnjen na hudo — je pri čita-
sam s sabo in s pisano besedo. Svoji ogreti fantaziji ne zna postaviti mej, marveč jo pusti leteti kakor zdivjanega konja in se pusti voditi od nje mesto da bi jo on s svojim razumom brzdal in jo spravil v pravi tir. To je človeka kot razumnega bitja nedostojno. K temu pa še lahko omenimo, da so uprav lascivne knjige navadno pisane v nekem zapeljivem slogu, ki večkrat ne slika samo slabo kot tako, temveč je hoče da tako rečemo nekako „idealizirati“ s tem da zlo ne samo opravičuje, nego naravnost odobruje in s atra izvrševanje zla kot nekako lepo umetnost. Š takega „umetniškega“ stališča presoja neka moderna „književna“ struja rav- [ no najbolj lascivne stvari in zasmehuje pri tem večna načela krščanske moralke. Da je tako berilo nevarno ; sploh za vse, posebno pa za mladino, pri koji vlada nad pametjo večkrat bujna fantazija, je samo po sebi umevno. Mi se le čudimo starišem. hi sicer pravijo, da hočejo svojo deco pošteno uzgojiti, kako morejo pustiti v roke iste nekatere knjige in časopise. Kaj hočemo ? Doslednost res ni značajno znamenje našega časa.
Marsikaka „gospa mama“ ne pusti svoje hčere v to ali ono družbo, češ za njeno frajlico hčer je mogoče preveč „plebejska“ in tam bi mogla izgubiti kaj od svoje fine vzgoje in omike, pri tem ga ista „gospa mama“ pelje svojo hčer h takim gledališkim igram in ji dovoljuje ali pa kar kupuje take knjige, katerili poštena duša ne more ne gledati, ne da bi s tem oglasila vest. In to naj bo poštena vzgoja ! Potem se starši čudijo, če se v njih družinah pripetijo take neljube reči, kojih ni treba da omenimo, ki pa stanejo večkrat vso družino mnogo solz in... časti ! Odkod izvirajo oni žalostni prizori, ki uničujejo mir celih sorodstev, odkod toliko „javnih škandalov“, toliko samomorov, kakor od slabega tiska, ki vse te reči opisuje na dolgo in široko, ne da bi našel besedice graje proti njim.
pač pa še tozadevne osebe poveličuje, kakor da bi bile storile kako heroično delo.
Ko je saksonska princesinja, pozneje znana pod imenom Montignoso zapustila svojega zakonitega moža (sedanjega kralja saškega) se je tisk ;otil te žalostne afere, toda ne da bi io obsodil, temveč opisovalo se je na dolgo in široko ves škandal v takih besedah, da je nesrečna žena, ki je prelomila vero svojemu možu, veljala kakor neka junakinja; le malo časopisov imamo, ki znajo pri takih priložnostih zlo tudi tako primerno obsodit’, da vzbudijo v čitatelju stud proti nemoralnim dejanjem. Večina listov smatra take žalostne pojave v človeškem življenju le kot dobrodošlo priložnost, da morejo „servirati“ svojim bravcem nekaj „pikanterij“ in pri tem narediti dober „gšeft“. Tu... namen res posvečuje sredstva...
Z ozirom tedaj na veliko nevarnost slabega tiska, hočemo tukaj na kratko omeniti, kaj pravi o slabem berilu moralka.
Konec prihodnjič.
Mo je s hrvaškim konvik om v pazinu?
Odbor „dijaškega podpornega društva v Pazinu“, kojega predseanik je odvetnik Dr. Dinko Trinajstič, podpredsednik pa Ante Ka-lac, prošt dekan v Pazinu, je izda) v tis-• kami1 naginja v Tuli posebno brošuro z naslovom : „Izvješće glavnoj skupštini djačkog pripomoć, društva u Pazinu o delovanju u pogledu ustanove „Djački Dom“.
To knjižico je izdal odbor, da z njo pripravi pot glavni skupščini dijaškega podpornega društva, ki se ima kmalu sklicati in ki bo imela vsaj deloma odločevati д ustanovljenju zavoda za pazinske hrvatske gimnazijce.
Vprašanje pazinskega konvikta je aktu-elno vprašanje, s katerim se je že mnoffo bavila naša javnost. Le žal, da niso bili vsi časnikarji tozadevno dobro poučeni. Nekateri in med njim: tudi „narodni“ krogi okoli „Edinosti“ so rotili svet pred klerikalno povodnjo ki ima s Salezijanci poplaviti pazinsko na-
rodno omladino. Ti so brezdvomno le hoteli zavesti javno mnenje in škoditi dobri stvari. Kaj je naši narodni stvari koristno ali škodljivo, to zvemo najbolj objektivno iz ust svojih narodnih nasprotnikov. Če se italijanski Židje krog „Piccola“ hudujejo nad prihodom Salezijan cev v „cittadella italiana“ Pazin, je to najboljši dokaz, tda se ni za našo na-rodno^tvar prav nič bati od strani slovenskih in hrvatskih Salezijancev, ki imajo prevzeti nostranje vodstvo pazinskega konvikta. Če se „Edinost", ki odgovarja na vsako „Piccolo vo babarijo, in ima v obrambo kolesarjev cele kolone prostora, ne zmeni za to v narodnem pogledu značilno bojazljivost italijanskega časopisja pred slovenskimi in hrvatski-mi Don Boscovimi sinovi, in ne prekliče svojega nedavnega zaničljivega pisarenja proti „italijanskim patrom in fratrom iz Turina“, je to brezdvomno nepošteno.
Odborovo poročilo pravi, da jo sedaj dosežen sporazum med vsemi tozadevnimi činitelji ter da je izvršitev te dolgo snovane ustanove odvisna sedaj samo še od privoljenja glavne skupščine dijaškega podpornega društva..
V že rečeni brošuri je mnogo zanimivosti, ki naj bi ne ostale tajne hrvatski in slovenski javnosti. V knjižici čitamo kratko zgodovino desetletnega prizadevanja podpornega društva za ustanovitev dijaškega doma, navedena so vsa pogajanja s krškim in trž. škofom ter z vrhovnim salezianskim predstojnikom ; zanimivi so tudi podatki o financiel-nem stanju nameravane ustanove ter načrt ustanovnega pisma pazinskega konvikta.
Zato bomo v današnji in bodočih številkah „Zarje“ nudili svojim čitateljem nekaj odlomkov te brošure, v kolikor zanimajo našo slovensko javnost v Trstu in Istri.
Pogajanja med podpornim društvom ter krškim in tržaškim škofom.
Dijaško podporno društvo- se je ustanovilo meseca avgusta 1899. leta. Komaj so bili vpisani prvi dijaki na pazinski gimnaziji, je društveni odbor že v svojih prvih sejah upoštevaje žalostne stanovanjske razmere pazin-skih dijakov izprevidel nujnost, da se čim prej ustanovi za te dijake primeren dom. V ta namen je ukrenil odbor stopiti v dogovor s činitelji, ki bi se znali zanimati za to stvar. V to svrho je šla meseca septembra istega leta posebna društvena deputacija k blago-pokojnem trž. škofu Andreju M. Šterku s prošnjo, naj bi on za svojo škofijo osnoval v Pazinu malo škofijsko semenišče. To prošnjo je opravičevala tedanja lepa priložnost, dalje pemanjkanje duhovščine, izrecna želja blago-pokojnega škofa Jurija Dobrile ter okolnost.
LISTEK
yingelj sužnjev.
(Brazilska povest.)
IV.
Oče in hči.
Dva dni sta minula, odkar se je vrnila domača hčerka iz tujine. Bogataš je sedel v svoji sobi in bral časopise.
Vstopil je Scipio, nadzornik sužnjev.
„No Scipio, kaj poveš dobrega?“
„Prišel sem povedat, da sedaj lahko prodam Kandida“.
„Komu pa?“
„Našemu sosedu Frančišku Ribejra“.
„Koliko pa da zanj?“
Dvanajststo Milreisov“.
„Dobro, le daj mu ga“.
Scipio hoče takoj oditi in drži že kljuko, kar vstopi Marija. Poznala ga je iz prejšnjih časov in pa prijazno nagovori:
„Kako se vam godi, Scipio, vedno dobro in veselo ?“
„Hvala lepa, gospodična, prav dobro".
„Kako pa z sužnji?“
„Ah sužnji, saj veste gospodična, to je surovo, podivjano ljudstvo, ne pozna pravega življenja, trmasto in uporno kakor živina. Polpeti se mora ž njima in rabiti bič, da ubo-§ajo. Skoraj bi moral stati človek vedno s Palico v roki za njimi, če hoče, da gre delo kitro izpod rok".
Scipio, vi rabite še vedno palico
»Kaj pa, kakor prej tako tudi zdaj, brez Palice ne gre“.
Rdečica oblije Marijin obraz vsled ža-
„Tako, m bič 1“
losti in bridkosti, ki ji polnita srce. Koliko gorja, bolečin in težav v ravno izgovorjenih besedah!
Vedela je pa tudi dobro, da on ni kriv vsega suženjskega zla, ampak nesrečna stara navada.
„Dobro, dragi Scipio“, mu reče zdaj prijazno, „vem, „vem da služite zvesto in vdano mojemu očetu. 0 sužnih pa govoriva pozneje kaj več“.
„Kakor želite gospodična“, se prikloni Scipio in odide.
Med pogovorom v sobi sta se pogovarjala dva človeka v bližnjem vrtu pod košatim drevjem. Kandido, zvita buča, je kmalu uganil, da ga mislijo prodati in odstraniti iz hiše. Ni mu bilo sicer neljubo zapustiti dosedanje bivališče, ampak bal se je, da ne najde pri novem gospodarju časa in prilike maščevati se nad dozdajnim gospodarjem. Zato si je želel pristaša med sužnji na starem domu in se ž njim dogovoriti.
Med Rodriguezevemi sužnji je bila tudi Kandidova sestra Angela. Ljubila jo svojega brata in hrepenela po maščevanju. Dobro je namreč vedel Kandido, da tudi njej preseda jarem sužnosti in da tlači iz dna srca svoje tlačitelje. Dobiti jo je hotel za se in za svoje hudobne namene ter jo povabil v temno senco, kjer se skrivoma dogovorita. Pogovor je je bil kratek, a zadovoljnost na obrazu, ko je Kandido prišel izpod dreves, je pričala, da je našel dobrega pomočnika pri svo ih zlobnih namenih.
Marija je ostala v sobi in bila sta sama z očetom. Z prirojeno ji udanostjo vzame v kotu mali stolček, ga postavi poleg očetovega naslonjača in sede nanj. Roke položi na očetova kolena, mu pogleda lepo v oči in mu reče z milim glasom :
„Oče, povedati vam hočem nekaj, kar gotovo niste še slišali“.
„Kaj tacega?“ kar začni draga hčerka“, sili oče.
„Dobro veste, da sem bila bolna tako, da so obupavali že zdravniki sami nad menoj“.
Vem, dragi otrok, pa ljubi Bog te je nam še ohranil“.
„Pa ne veste še na kako čuden način sem bila rešena".
„No, kakor sem slišal z molitvijo, katere se je silno veliko storilo za te“.
„Vse mogoče, ljubi oče, a pravega vzroka ne ve nihče“.
In začela je praviti Marija, kako je uprla svoje oči v podobo Brezmadežne device Marije in molila v trenutku, ko ji je bilo naj-slabeje. In takrat se ji je porodila misel zaobljubiti se Materi božji, kar jo je navdajalo a sladko tolažbo.
„In čujte oče“, hiti dalje Marija praviti, „storila sem obljubo in slovesno obljubila zavzeti se jza^sužnje po svoji moči, jih podu-čevati, učiti in pripeljati na pot spoznanja, ki vodi v večno življenje, če ozdravim in se povrnem v domovine. Vsemogočnemu je do-padel moj sklep in podaril mi je ljubo zdravje. Gotovo mi dovolite, ljubi oče, da izpolnim dano obljubo".
Da bi ga bila prosila kaj tacega v drugačnih razmerah, bi premišljeval in najbrže ne uslišal njene prošnje; a sedaj se ne more protiviti.
„Brez skrbi, dete moje", reče ginljivo, „Bogu je dopadla tvoja obljuba in uslišal je tvojo molitev ; a jaz naj nasprotujem in se mu protivim; vse storim, da le izpolniš, kar si obljubila“.
„Hvala, lepa hvala, oče“, zakliče Marija veselo ter mu poljubi roko, „še nikdar se nisem motila v svojem očetu, da bi mi ne dal, kar ga prosim“.
Vsa srečna zapusti sobo in čuti, da je
trenutek, ko se je pogovarjala z očetom, velikega pomena v njenem življenju.
Gospod Rodriguez pa ostane sam in sedi zamišljeno v naslonjaču. Spomnil se je suženjskega otroka, ki ga je Marija pri vstopu v očetovo hišo vzdignila in poljubila. Sedaj jo je razumel, kaj je hotela s tem pokazati, in spoznal njeno ljubezen in usmiljenje, ki ga naj bodo deležni vsi sužnji cele hiše.
V.
Prvi pouk.
Minilo je nekaj dni in naselil se je zopet stari mir v hišo. Obiski in radovednost o tuji deželi so polagoma izginili, in bilo je vse pri starem.
Marija na je pričela s poukom in tešila svoje hrepenenje, ki ji ni dalo miru ne ponoči ne podnevu. Z otroci, nesposobnimi za delo, ni imela nikake težave. Marija jih je podučevala, kadar je hotela in delala je z ljubeznijo in veliko požrtvovalnostjo ter spoznala, kako potrebni so pouka.
Pač pa je imela velike težave pri pouku starejših sužnjev. Trdo so morali delati in prenašati vročino dneva, utrujeni in izmučeni do skrajnosti pa so bili skoraj za pouk nesposobni. Marija prosi zato svojega očeta, da skrajša sužnjem delo pol ure na dan; upala jih je s tem pridobiti za se in vzbuditi veselje do pouka.
Veliko je bilo, kar je. zahtevala in prosila Marija svojega očeta. Pa gospod Rodriguez se ni mogel ustavljati njeni prošnji, ganili so ga miloproseči pogledi in dovolil ji je. In s poukom je začela brez odlašanja.
Bil je lep jetenski večer v mesecu novembru. Po dolinah je že legala temna senca in le še vrhove dreves na gorah so pozlače-
da je vsled testamentame določbe pok. župnika žminjskega Orliča postal dieezanski konvikt lastnik neke hiše v Pazinu, ki bi se bila dala vsaj za silo uporabiti v rečeno svrho.
Pok. škof Šterk je izjavil, da bi bila njegova srčna želja osnovati v Pazinu škofijsko semenišče, pa da je razpoložljiva imovina že vezana n a, obstoječi konvikt v Trstu ter da ni upanja, da se zopet odveže. Obljubil je pa delati v bodoče vsaj na to, da se uporabi del te imovine za vzdrževanje dijakov iz tržaško-koperske škofije v takem zavodu, če ga bo kdo drugi ustanovil in če bo notranja vzgoja v smislu tozadevnih cerkvenih predpisov.
Istotako je stopil odbor v dogovor s presv. g. škofom Dr. Mahničem, ki je dogovorno svojim stolnim kapitlom, obljubil delati na to, da se za vzdrževanje dijakov krške škofije v takem zavodu uporabijo dohodki iz zapuščine blagopok. krškega škofa Feretica.
Nadaljevalo se je pogajanje v tem smislu ter je društveni odbor z ozirom na tedanje okoliščine v seji dne 24. januarja 1900 sklenil sledeče:
1.	Neodklonljiva je nujnost, da se še v teku tega leta zgradi konvikt za dijake hrvatske gimnazije v Pazinu, če se hoče zagotoviti obstanek, daljin razvoj in uspavanje te gimnazije.
2 Dijaško podporno društvo v Pazinu se obveže sezidati v to svrho primerno poslopje.
3.	Isto društvo si bo ob solidarnem jamstvu istrskih posojilnic in zadrug, ki se temu odzovejo, izposodilo svoto potrebno za zgradbo konviktaz obvezo, da jo vrne z amortizacijo v 36 letih z naj višjimi odbrestmi 6 '/0.
4.	Povabijo naj se naše občine, kulturna in denarna društva, da se obvežejo prispevati z razmernim stalnim odstotkom k amortizacijskim obrokom.
5.	Dijaško podporno društvo se obvezuje že sedaj, da bo skušalo po svojih razpoloži-vih sredstvih odplačevati najeto glavnico tudi preko amortizacijskih obrokov, s čemur bi se se prinos iz strani obveznikov sorazmerno zmanjšal.
6.	Izposojena glavnica ne sme prekoračiti zneska 100 tisoč kron.
7.	Dozidani konvikt bo vknjižen kot lastnina „dijaškega podpornega društva“.
Odborovo delo je merilo na to, da se od ene strani doseže sporazum s trž. in krškim škofom od druge strani pa da se pripravi vse potrebno za početek zgradbe.
(Dalje prih).
Politične vesti.
KONFLIKT MED TRŽAŠKIM MESTNIM SVETOM IN MINISTRSTVOM.
Tržaško namestništvo je bilo predložilo ministrstvu novoimenovanega ravnatelja ženskega liceja prof. Candotti-a v potrditev. Kar naenkrat pa javlja „Piccolo“ z dne 21. avgusta, da ministrstvo ne bode potrdilo Candottia. Kako more znati „Piccolov“ dopisnik, kaj bode ministrstvo ukrenilo ali ne, — to je za nas seveda tajno. To pa kar javlja „Piccolov“ do-
pisnik mora biti resnično, ker to glasilo se radi koraka ministrstva zelo jezi. Ob enem skuša, da bi ohladil svojo jezo nad škofijskim ordinarijatom, češ da je ta le zakrivil da Candotti ni bil potrjen. In to imenuje „Piccolo“ „una manevra clericale delle piu prepotenti“. Zanimivo je tudi kako slika „Piccolo“ svojega kandidata. Sam mora priznati —- seveda v nekoliko lepih besedah —- da je Candotti proti religij. Piše namreč :
„il prof. Candotti aveva in aleune contingenze della vita scolastica ' locale degli ultimi anni assunto un atteggiamento ehe ai circoli clericali non andava a genio. Egli s’ era mostrato avversario reciso degli abusi ehe si facevano sino a poco fa delle leggi fondamentali per costringere gli sco-lari degli istituti secondari a certe pratiche
religiöse contro la volontä dei genitori....
E desideroso di procurare la vittoria delle sue idee, partecipo attivamente e aperta-mente alla discussione pubblica svoltasi specie due anni or sono su questo argo-
mento...... E ehe percid ? Negare al prof.
Candotti il diritto di agire cosi..equivale
a negare ai docenti la libertä garantita a tutti i cittadini“.
(Po slovenski : prof. Candotti se je v nekih slučajih lokalnega šolskega vprašanja vladal tako, da njegovo držanje ni bilo všeč klerikalnim krogom. Pokazal se je odločnim nasprotnikom zlorab, ki so se delale od neke strani,ne da bi se na podlagi temeljnih zakonov prisililo učence na neke religijozne vaje proti volji
starišev.... In hoteč zmagati s svojimi idejami
se je udeležil aktivno in javno diskusije, ki se je razvijala pred dvemi leti o tej stvari Pa kaj za to ? Odreči prof. Candottiu pravico da sme delati tako, je isto kakor odreči državljanom svobodo zajamčeno vsem državljanom). Kakega duha je v pogledu verskih vaj Candotti, nam je torej še precej jasno povedal „Piccolo“. Dokler je bil Marchet minister, so mogli gospodje, ki plavajo v „Freie Schule“ računati bolj na njegovo protekcijo. Tudi sedanji minister ne pripada katoliški stranki v političnem življenju, hoče biti bolj pravičen in tudi nekoliko bolj previden kot njegov prednik. Zato ne mara potrditi v katoliškem mestu v šoli, kjer je ogromna večina učenk katoliška, voditelja, ki je ostentativno proti religijoznim vajam ; moža, o kojem piše „Reichspost“ (22-8) : „der durch eine heftige Presskampagne gegen den Religionsunterricht in den Schulen sich bekannt gemacht hat“ „Reichspost“ se le čudi, kako je tržaško namestništvo predložilo Candottij a ugodno na Dunaj v p o t r d i t e v.	-j j	i ^
Če in kake korake je storil Ordinarijat proti imenovanju Candottia, nam ni znano — za to „prepotenco“ škofije (kakor se izraža židovsko glasilo) smo ^doznali še le iz „Piccola ,. Ako je pa škofija res storila take korake, mora to vsak človek brezpogojno pohvaliti.
Še eno, slavni „Piccolo“, če se sklicuješ ti na pravice, ki so zajamčene vsakemu državljanu, zakaj bi ne smeli tega i drugi ? Če imajo, eni „pravico“ delati proti religiji , zakaj bi ne imeli pravico istotako i drugi pravico braniti se pred takimi individui, ki napadajo vero ? To je pač jasno.
Sicer pa če „Piccolo“ hvali tako pridno Candottia, bojimo se da ni dober patrijot; ker če bi bil dober Avstrijec, bi ga mestni očetje težko imenovali, in še manj bi ga „Piccolo“
branil ! Za to pa je skrajni čas, da dunajska vlada odpre vendarle enkrat oči, in si ogleda malo ljudi, ki imajo zasesti važna mesta v Trstu.
Če se pa „Piccolo“ radi tega jezi, ne pade svet.....
PVK€.
n Spre ne nbe v duhovščini. Monsignor Peter Flego je imenovan za dekana tržaškega okrožja. Mnogoč.' g. Anton Košir, dosedaj župnik v Tinjanu, je bil dne 23. t. m. kanonično umeščen na župnijo Kontovel; istega dne je bil č. g. Ivan Zalokar umeščen na župnijo Gročana. V Osp pride za župnega upravitelja č. g. Gabriel Piščanc, dosedaj kaplan v Skednju; ob enem bo ekskurendo oskrboval Plavje. C. g. Jožef Volk pride iz Doline za kaplana v Skedenj. Na njegovo mesto pride za kaplana v Dolino č. g. novomašnik Julij Rutar. ČJg. Jožef Križman, dosedaj kaplan v Rojanu, je imenovan župni upravitelj v Tinjanu. Č. g. novomašnik Frančišek Bonač, pride za kaplana v Rojan. č. g. Gabrielio Ivan pojde iz Kastva za župnega upravitelja v S. Lorenzo in Daila. Maksimilijan Visentin je imenovan za drugega kooperatorja v Izoli.
n Duhovne vaje za duhovnike. V tržaškem konviktu bile so ta teden duhovne vaje katerih se je udeležilo 29 duhovnikov. Magister exerci-tiorum je bil preč. g. P. Emil Volbert iz družbe Jezusove.
n Veliki sestanek slov. kat. narodnega di-jaštva v Ljubljani. Slov. kat. narolno dijaš-tvo priredi svoj glavni sestanek v Ljubljani dne 30 in 31. velikega srpana in 1. kimavca in vabi nanj vse prijatelje in somišljenike. Spored mu je:
V pondelek, dne 30. vel. srpana:
Ob pol 3. uri zborovanje znanstvenih odsekov akad. društev „Danicp“ in „Zarje“ v mali dvorani hotela „Union“. Nato občni zbor „Leonove družbe“.
Ob 7. uri zvečer pozdravni večer v ve liki dvorani hotela Union.
V torek, dne 31. vel. srpana:
Ob 8. uri zjutraj sv. maša v stolnici. Po sveti maši občni zbor „Slov. dijaške zveze“ v veliki dvorani „Uniona“.
Od 2.-4. ure popoldne zborovanje organizacijskih odsekov akd. društev „Danice“ in „Zarje“.
Ob 4. uri popoldne nadaljevanje občnega zbora S. D. Z. Naše obrambeno delo. (Ref. cand. iur. A. Ogrizek, „Zarja“.
Ob 8. uri zvečer prijateljski sestanek gg. starešin akademičnih društev „Danice“ in „Zarje“.
V sredo, dne 1. kimavca :
Ob 8. uri zjutraj sv. maša v stolnici. Nato zborovanje v veliki dvorani hotela
„Union“.
1.	Slovensko vseučilišče in Jugoslovani. (Ref. phil. I. Mazovec, „Danica“.)
2.	Profan n a in teološka znanost. (Ref. theol. I. Omahen, Ljubljana.)
O 3. uri popoludne :
3.	Zgodovina naše ljudske izobrazbe. (Ref. cand. iur. F. Kovač, „Zarja“)
4.	Dijaštvo in socialno dnlo. (Ref. cand. iur. A. Veble, „Danica“.)
Ob 7. uri zvečer komerz v veliki dvorani „Uniona“.
Pri pozdravnem večeru in komerzu sodeluje Slovensko glasbeno društvo „Ljubljana“.
Dijaki, ki se nameravajo udeležiti sestanka in reflektirajo na to, da jim preskrbi pripravljalni odbor stanovanje, naj se priglase nemudoma na naslov : Stanko Masič, stud. iur. Ljubljana, Zalokarjeva ul. 10. Ker hoče pripravljalni odbor preskrbeti za skupne obede, naj vsakdo javi, ali se udeleži tudi teh.
Po sestanku se vrši pri sv. Joštu nad Kranjem socialni tečaj za dijalce. Trajal bo od ed 2. kimavca popoludne do 4. kimavca do-poludne. Vodila ga bosta gg. Dr. Jan Evg. Krek in prof. Evg. Jarc. Oglase zanj sprejema gori imenovani.
n Laško učiteljišče v Gradiški. Kakor poroča goriški „Eco del Litorale“ pride z novim šolskim letom laško učiteljišče v Gradiško (ne v Gorico). To je prav, ker v Gorici je že itak preveč dijakov.	I
n Novo sv. Mašo bode daroval v Ljubljani pri S. Petru dne 29. t. m. č. g. Bonač, duhovnik tržaške škofije.
n Od sv. Jakoba. Se naznanja da župnij-ški urad in stanovanje duhovščine sv. Jakoba ni več v ulici S. Marco št. 4, ampak v ulici del-P Istria tik pošte v Zgornji Kjarboli.
n Za „katoliško tiskovno društvo“ v Trstu je zapustil pokojni župnik divaški Jakob Sedmak v svoji oporoki svoto sto kron, katere je društveni predsednik te dni dvignil pri c. k. depozitnem uradu v Trstu. Naj bi našel blagi pokojnik veliko posnemovavcev med duhovščino in zavednimi katoliškimi laiki !
n V Ricmanjih popravljajo na državne stroške cerkev in župnišče. V cerkvi se ni še pričelo z glavnim delom, ker manjka še oder, toliko bolj napreduje delo v župnišču. Nekatere prav nujne poprave niso sprejete v proračun, tako n. pr. žleb ob cerkveni strehi proti burji, poprava zidu krog cerkve in oken pri župnišču. Upati je, da postavi namestništvo tudi še te l popravo dodatno v proračun.
n Preč. gosp. P. Dominik Alpi, biva profesor moralke v centralni bogoslovnici v Gorici in zdaj ud družke Jezusove v Benetkah je nevarno obolel. Njegovim bivšim dijakom ga priporočamo v Memento.
n Umrl je v Ljubljani bogoslovec tržaške škofije g. F. Tavzelj, teolog drugega leta v centralnem semenišču. Bolehal je na jetiki. Pogreb je bil pondeljek 23. t. m. Naj v miru počiva, i
n Prelat Janez Rozman umrl. Dne 20.
t. m. okoli druge ure ponoči je umrl v Ljubljani preč. g. prelat Janez Rozman. Pokojnik je deloval kot župnik pri sv. Jakobu in je bil kot tak neumorno delaven ; ob štirih zjutraj si ga skoro vsaki dan našel v spovednici. Do ubogih je gojil prav posebno ljubezen in je hodil po hišah, k prijateljem, k imovitim. da bi nabral kaj za svoje uboge. Zanimal se je zelo tudi za mladino, posebno ono v „Marijanišču“ in za delavce. Pozorno je sledil vsakemu pojavu krščansko j socijalnegä delavstva; do svoje smrti bil je I predsednik „Katoliškega društva delavk“ I Njegovo ime ostane nepozabljeno. R. I. p.
n Šematizem za tržaško skotijo 1909 nam ; kaže, da je pomanjkanje klera zelo občutno. Izpraznjenih je 7 kanonikatov, 37 župnij, 19 kaplani j, 59 kooperatur in 4 mesta definitivnih katehetov. S
V službi je 17 kanonikov, 119 župnikov, 3 vikarji ,	51 kapelanov in ekspozitev, 108 ko-
vali žarki zahajajočega so Inča. Vse je utihnilo; oglašal se je le še neutrudljivi brazilijanski ptič v grmovju in daleč naokoli je krepko odmevala melodija njegove večernice ter se pomeša vala ž žuborenjem bistrega studenca v tihi dolini.
Prejšnji dan je bil Rodriguez obvestil sužnje o novem hišnem redu, in danes so se že zbirali na trati pred hišo, kjer jih je pričakovala Marija.
Kmalu so bili vsi skupaj in ločeni po spolu so sedli po trati možki na eni strani, ženske na drugi. Marija v snežnobeli obleki pa gre med vrstami gori in dol ter se sužnjem prijazno smehlja In videti je bilo, kake r bi svetila s vitla luna izza črnih oblakov, ko je hodila Marija v sredini črnih afrikan-skih otrok.
„Sedaj pa, dragi bratje in sestre“, začne Marija in poči z rokami, „pazite; očiti vas hočem, kar vas stori srečne in zadovoljne, govoriti hočem z vami o ljubem Bogu, o Brezmadežni Devici Mariji, o materi nas vseh in o svetih nebesih".
Sužnji, vajeni le kletvic in ubogih ukazov svojih nadzornikov, kar strme začudenja nad prijaznostjo Marije in njenih lepih besedij in zdi se jim, kakor bi prihajal ta glas tam daleč iz drugega sveta. Zadržavali so sapo, poslušali z odprtimi ustmi in sledili vsaki besedi, ki je prihajala tako lepo in milo iz Marijinih ust.
Marja se je namreč hotela prepričati, kaj in koliko znajo ti črni učenci in učenke verouka.
„Ali si že slišala kaj o ljubem Bogu ?“ se obrne vprašaje proti močni in odrasli deklici.
Deklica gleda, premišlja in molči.
„Pa vendar, gotovo si že slišala kaj govoriti o njem?“
„O ja“, odgovori končno“, sem že slišala nekaj“.
„In kdo je ljubi Bog?“
„Ne vem“.
„Znaš li napraviti znamenje sv. križa ?“
popraša Marija dalje in jo osrčuje s prijaznim pogledom.
„Da znam ga“.
Naredi ga tedaj“.
Deklica je ubogala.
„Dobro“, jo pohvali Marija, „prav lepo si ga naredila. Pa kdo je vendar oče, ki si ga imenovala ?“
Deklica molči.
„No, jo osrčuje Marija, „kdo je ?“
„Ne vem“.
„Ali je Bog?“
„Mogoče“.
„Je li kak človek ?“
„Tudi mogoče; vem pa ne“.
Marija je poprašala o tena še druge, a izvedela isto.
Nato pa pomoli izza hrbtov svojih tovarišev svojo kravžljasto glavo postaven mladenič. Smehljal se je in med debelimi ustnicami so se zablesteli dve vrsti belih zob. Vse je kazalo, da si on upa in zna odgovoriti na vprašanje.
„No Publio, pa ti pevej, kdo je oče?“ vpraša Marija.
„Mislim, da nihče drugi kot gospod župnik“.
Marijo je silil smeh, a usmiljenje radi nevednosti sužnjev je zmagalo in ji izvabilo solze v oči.
Vpraša dalje :
„Ali veš, kdo je naš Odrešenik Jezus Kristus ?“
Suženj, ki ga je Marija vprašala o Kristusu, je bil širokopleč in zastaven mladenič, ki je že moral gotovo prekoračiti dvajseto leto. —
„iSfe vem“, ji odgovori.
„Kdo pa je umrl za nas na križu?“ ga vpraša.
„Naš gospod.“
„Prav; in kdo je ta gospod, Bog ali človek ?“
„Ne vem“.
Ali veš, zakaj je pa trpel in umrl na križu?“
„Ni tega ne vem, je odgovoril suženj žalostno.
Končan je bil pouk za enkrat, ki je pa bil prava muka za njeno mlado in pobožno srce. Vsak odgovor je bil za njo hud udarec in jo močno zabolel v dno duše. Jasen dokaz, kako so bili sužnji zapuščeni in zanemarjeni glede vzgoje v veri. Krščeni so bili res, a drugače se zanje ni brigal nihče. Prav nič niso vedeli o milosti in tolažbi sv. zakramentov. Pop ra sevala je še dalje in kaj zve :	e
nekaj jih je bilo in še ti same stare zamorke, ki so se spominjale, da so se že enkrat spovedovale pred mnogo mnogo leti.
Prestrašila se je Marija. Spomnila se je namreč groznih dejanj, katera nesrečni sužnji živeči kot živina, poplačajo z izgubo svojega življenja mnogokrat že v zgodnji mladosti. Strah in trepet sta ji polnila srce in neizrečeno se je bala, da zamorejo biti njih duše radi pregreh in nevednosti še bolj črne kakor koža njihovega telesa.
„Ne, ne“, je govorila v duhu sama s seboj. „Kristus je prelil tudi za vas svojo kri; dokler tli iskrica življenja v meni, se hočem truditi vas učiti in privesti na pot spoznanja ki vodi v srečno večnost“,
In ponovila je znova storjeno obljubo, s katero se je zaobljubila Brezmadežni na smrtni postelji,J
Da bi se pa sužnji, zlasti starejši, ne ostrašili preveč in izgubili veselja do učenja, jim začne praviti, p redno jih odslovi, lepe dogodbice iz s . pisma: o paradižu in o sreči prvih dveh človekov, o njih grehu in kazni, ki mu je sledila, o neskončni usmiljenosti in ljubezni vsemogočnega Boga, ki je poslal Odrešenika na svet, o Brezmadežni devici Mariji in ljubem detetu Jezusu, o ^nebesih, kamor pridejo vsi dobri in pobožni ljudje tudi največji reveži in o peklu, kjer bodo hudobni in nepožteni večno goreli!
Kaj je primernejšega in prikladne j šega človeškemu srcu in kaj poživlja in krepi bolj njegovo dušo kakor nauk Kristusov, ki mora
ganiti in razveseliti vsako srce, če le ni oka-
menelo.
Marija jim je govorila navadno in priprosto, kakor otrokom, kar je ubogim sužnjem tembolj ugajalo, ker so bili še nerazviti in neuki. Glas njen je zvenel mehko in poslušali so je z veliko navdušenostjo. Sm. h-Ijajoči obrazi so pričali, kako jim ugaja in j™ razveseljuje lepo Marijino pripovedovanje; privzdigovali so svoje črne glave kakor uvenele cvetice po rahlem, gorkem dežju. Zapazila je Marija njih veselje in zanimanje in bila sama neizrečno vesela; saj to je bilo plačilo za njen trud. V tem je zašlo solnce za gorami in Marija je končala s poukom, pred-no so se pa razšli, jim ie naročila, da se naj zbero prihodnji dan v istem času in na istem prostoru polnoštevilno.
Sužnji se razidejo molče; ko pa pridejo v svoje koče, odpro se jim zasvornice zgovornosti in niso mogli dosti prehvaliti dobrotljivosti, zgovornosti in ljubeznjivosti svoje | nove gospodarice. Spomndi so se dogodka z otrokom zamorčkom na stopnjicah prvi dan vrnitve in spoznali, da pomenja vse kaj več, kako samo dobrovoljnost. Začela jim je vzhajati danica boljših dni.
*
V vrtu pa je sedel stari sivi nadzornik klopi v lepi in z raznimi cvetlicami okrali uti in kadil tobak. Vse je videl in slišal ' strmel nad Marijinim početjem. — Tako ado, lepo, bogato dekle, edina hčerka bo-basa, in občuje z sužnji kakor z brati m trami, v resnici nekaj novega in nenavad' ja v Braziliji. Zmajeval je s sivo glavo -j tacega gotovo še ni doživel v vsem svo-n življenjem. Kakor angelj med hudobci sc i zdi Marija med zamorčki. Dozdevati s® me tudi njemu, da ravna Marija prav^ Z» šljeno zre v oblake dima, ki ga spušča ^ b. „Da bi mi jih le ne razvadila preveo; •mra sam s seboj. „Brez ] alice tudi sed») bo šlo, jih predobro poznam“.
Tako modruje nadzornik in odide v svoj Anico. I”	(Dalje prihodnjič.)
■operatorjev in 29 stalnih katehetov. Vseh duhovnikov je 281, od teh pa je 18 penzijonistovo imamo torej 263 duhovnikov v službi. Število ; duš v škofiji iznaša 431,932, tako da pride na vsakega duhovnika okoli 1600 duš.
Posebno zaposleni so duhovniki v tržaškem dekanatu (Trst in spodnja okolica) ; ta dekanat šteje 189.600 duš in komaj 70 duhovnikov, ki morejo delovati v dušnem pastirstvu ali šoli. Na vsakega pride tedaj 2708; računavši da so nekteri duhovniki že itak stari in bolehni, lahko rečemo, da ima vsak duhovnik v Trstu za obskrbovati skoro 3000 duš. To velja seveda le povprečno ; v nekaterih župnijah je število večje : pri Novem sv. Antonu ima vsak duhovnik 7000 duš ; pri sv. Jakobu pa 7500 ! V župniji v bolnišnici pride na vsakega duhovnika sicer le okoli 600 duš, pa ti 600 so bolniki ! Torej tudi tukaj težka služba. Ako pomislimo pa, da prebivalstvo v Trstu govori različnih jezikov, bomo lahko uvideli, koliko gorečnosti zahteva od duhovnika njegova služba, posebno v 'Trstu.
Bog daj škofiji mnogo dobrih duhovnikov.
n Hockove šole zaprte. Dvorni svetnik (!) Hock je pred par leti začel agitirati za takozvano svobodno šolo („Freie Schule“) in se mu je tudi posrečilo odpreti n^kaj takih brezverskih učnih zavodov. Deželni šolski svet na Nižje-avstrijskem je bil zabranil pouk v teh šolah, proti čemu pa je g. dvorni svetnik (!) uložil utok na naučno ministrstvo. Ministrstvo pa je odbilo njegov rekurs in vsled tega je šolski svet na Dunaj u dal zapreti vse šole družbe „Freie Schue“. Zdaj razumemo, da bi nekateri radi jokali za Marchetom !
n „Piccolo“ se toži na liberalce. To se zdi malo čudno, pa je vendarle res. V pasjih dnevih se lahko marsikaj pripeti in tako se je tudi pripetilo, da se je „Piccolo“ „polamental“ na liberalce. Kakor znano je dalo učno ministrstvo odlok, na podlagi kojega je morala „Freie Schule“ zapreti svojo barako, ker v njenih zavodih ni bilo učne sile, ki bi ® mogla oziroma smela poučevati verouk. Vsak kdor hoče poučevati verstvo v šoli, mora biti priznan ne samo od šolske oblasti, marveč mora imeti tudi poslanstvo od cerkvene oblasti. Da se Hockova družba za „svobodno šolo“ ni obrnila na dunajskega škofa, da bi določil oziroma poslal vero-učitelja v šolo, je pač verjetno, saj hoče biti ta
šola svobodna...... vsake religije. Posledica pa
je, da taka šola ne more zahtevati pravice javnosti, oziroma da je moral Hook zapreti svojo „lepo“ šolo. Od tod pa grozen jok in stok v Izraelu ! In g. „Piccolo“, ki je ravno te dni doživel , da ministrstvo ni hotelo potrditi prof. Candottia direktorijem liceja, ker se je ta gospod preveč „zanimal“ za verske vaje, je moral zdaj doživeti tudi formalni poraz svobodne šole. Tolaži se sicer, da stvar bo imela „bržkone“ svoj odmev v parlamentu, z žalostjo pa dodaje : ni smeti pozabiti, da je liberalizem avstrijskih Nemcev zelo dvomljive vrste („di un genere molto equivoco“). Prav za prav so tako reakcij o-narni kakor krščansko socijalci Seveda ti pravi „liberalci“ so edino laški, katerih pa „Piccolo“va stranka ni poslala mnogo v parlament. Konstatiramo, da je začel tudi „Piccolo“.... sol-zarit......“
n Nesreča na morju. V pristanišču v Montevideo (Južna Amerika) trčila sta skupaj parnik argentinski „Columbia“ in nemški „Schlesien“. Pri tej nesreči je izgubilo čez 200 oseb življenje, večinoma žene in otroci.
n V centralnem Semenišču v Gorici uvedejo ■električno razvestljavo.
n Nesreča vsled električnega toka. Električna luč je sicer lepa stvar, toda ob enem zna biti i nevarna. Tako se je pripetila v Olgi-nate (Lombardiji) na glavni dovodni žici neka nezgoda, koja je imela za posledico — kakor pišejo časopisi —- da se je razširila električna sila na stranske žice. Male žice ne morejo prenašati več kot določene mero elektricitete; vsled prevelike sile so se vžgale, in gorje onemu, kdor se je dotaknil tipk. Na ta način je umrlo kakih 10 oseb, še več je ranjenih.
n Tragična smrt. V Belvedem (pri Rojanu) našli so v nekem poslopju truplo mlajše ženske, ki je imela pri sebi knjižico na ime : Marija Rajko, 37 let stara, iz ptujskega okraja. V začetku se je mislilo, da so jo zločinci usmritili, zdravniška preiskava pa je dokazala , da je žena umrla naravne smrti. Najbrže je šla po noči ali radi slabega v omenjeno poslopje, kjer jo je zadela smrt. Je li pokojnica identična z Marijo Rajko ali ne, nam ni znano.
n Velik potres na laškem. V provinciji Sieni je močan potres razrušil v mnogih krajih hiše. Več oseb je ubitih, veliko ranjenih. Škoda je velika.
n Nabrežinsko vodo bodo speljali kmalu tudi iz Padriča do Gropade. Delo je napredovalo že skoro do polovice poti. Tla so precej trda in zvečer po šesti uri veselo pokajo mine. Med delavci je precej Italijanov.
n „Amico“ ni razumel naših par vrstic, zato je bil odgovor res čuden. Malo polemike ne škoduje. Obsodili smo „Amico“ radi narodne zagrizenosti in pisave, ki diskreditira duhovski stan. Tozadevne informacije smo dobili iz „A-mica“ samega in pa od nekaterih poštenih italijanskih duhovnikov, drugod jih ne iščemo. Na podlagi teh informacij moramo danes zopet nekaj konstatirati in obsoditi, namreč to, da smo v zadnji številki pogrešali saj par vrst, v katerih bi bil omenjen cesarjev rojstni dan. Pa ne da bi hoteli s tem očitati „Amicu“ kake 'fedentistične sanje ali celo pomanjkanje pa-riotičnega duha, kakor n. pr. oni nam očitajo Pomanjkanje olike, vesti in religioznega čuta.... bapienti sat !
n Slavienski učni jezik na praški univer.
Akademien senat češke univerze v Pragi je sklenil, da se bode na tej univerzi poučevalo tudi v slovenskem jeziku. Ko se bode ustanovilo vseučilišče v Ljubljani, premestijo te oddelke v Ljubljano.
n Obsojeni Mažzinijnci. — \7 Trstu se je vršila v petek in soboto kazenska obravnava . proti 24 Mazzinijancem ali irredentovcem, kar je vse eno. Toženi so bili radi snovanja tajnega društva. Obsojeni so pa bili radi vdeležitve na tajnem društvu in sicer na različne kazni. Nekateri na 1 mesečni zapor, drugi na 3 tedenski in 2 tedenski zapor ; drugi zopet na globe od 50 do 30 kron.
n Sanoumor svetovnoznanega učenjaka Gunplowicza. 19. t. m. zjutraj ob deseti ur-so našli v Gradcu na njunem stanovanju, Grillparzerstrasse, 15, zastrupljena vseučilii škega profesorja Luddvika Gumplovicza in njegovo soprogo Frančiško, oba zelo v letih. Zapustila sta izjavo, da sta hotela skupno v grob, ker oba neozdravljivo bolna na starostnosti, slepoti in raku na jeziku. — Ludovik Gumplo-wicz je bil eden najslavnejših sociologov. Rojen je bil leta 1838. v Krakovu je rodom Poljak — za docenta državnih ved v Gradcu je bil imrno-von 1. 1876., leta 1882. za Izrednega profesorja, leta 1893. pa za rednega profesorja. — Mož je na več mestih v svojih delih poudarjal brez-smotrenost moderne brezbožne vede in pesimizem, ki je nujno z njo združen. (Glej neki članek phil. Puntarja v „Zori“.) gam pa se ni mogel povspeti do krščanskega svetovnega naziranja, vsled česar tudi njegova smrt napravlja tako mučen vtis. Le krščanstvo da-pravo veselje do življenja in pa vztrajnost, da lahko prenašamo udarce usode v nadi na večno blaženstvo pri očetu Luči.
„Katoliško delavsko društvo“ v Mirnu je blagoslovilo preteklo nedeljo svoje društvene prostore, s katerimi se lahko ponaša. Res stavba je krasna, da je ni daleč okoli jednake. Z slavnostjo je bil združen mladeniški tečaj, prava hrana za naše mladeniče. Sv. mašo in cerkveni govor, ki se je vršil ne Gradu (Sv. Stopnjicah) pri Mirnu je opravil č. g. Dr. Lenard. Nato se je vršilo blagoslovljene društvenega doma, katero je opravil č. g. I. Rojc, ki ima pri tem velike zasluge. Na to se je vršil mladeniški tečaj, katerega so vodili gg. urednik Kremžar, Fr. Terseglav in Dr. Lenard. Ur. Kremžar je govoril o našem društvenem naraščaju in bil gromovito aplaudiran. Fr. Terseglav je govoril o krščanski ideji — trdni vezi naše organizacije. Dr. Lenard je govoril o našem protialkoholnem gibanju. Navdušenje je bilo velikansko. Po tečaju so bili odposlanci brzojavni pozdravi Nj. Vel. cesarju in goriškemu knezonadškofu dr. Sedeju. Popoldne se je vršila javna telovadba,, ki so jo proizvajali naši vrli „Orli“ in naraščaj. Telovadba se je proizvajala z vso preciznostjo Naraščaj je proizvajal vaje z zastavicami. Telovadba na orodju je pokazala kako krepki so naši fantje. Po telovadbi se je vršil manife-stacijski shod. Dr. Brecelj je govoril o našem gibanju in Dr. Dermastja o naši prodirajoči ideji. Nato je govoril posl. Fon, ki se je slučajno mudil v Mirnu o obstrukciji v drž. zboru. Navzoči so vsi z navdušenjem odobravali obstrukcijo Shod sta pozdravila tudi dva Poljaka, ki potujeta po naših deželah. Govorila sta polj-sk., kar je potem Dr. Lenard prevedel v slovensko. Govorila sta naredbi pruske vlade, s a-tero hoče ista popolnoma uničiti Poljake, namreč izdala je tak ukaz, da se morajo Poljaki izgnati iz lastnih posestev. Nastopili so potem razni pevski zbori. Posebno moram omeniti kromberškega ki je pel himno orlov, pod vodstvom č. g. vikarja Vodopivca. Slavnost je pozdravil brzojavno tudi preuzv. g. knezonad-škof in nekateri drugi. Tržačane je zastopal svetoivanski telovadni odsek.
n Nova vrsta katoličanov. V letnem poročilu 1907-08 neke srednje šole na Kranjskem beremo med drugimi zanimivostmi tudi o neki novi, dosedaj nezaslišani vrsti „katoličanov“. Dotični zavod obiskujejo namreč po pretežni večini katoliški dijaki in le nekaj protestantov. Ravnateljstvo razločuje v statistiki dijake po veri sledeče : „Po veri so bili: 1. Katoličani latinskega obreda..... 2. katoličani evangeljskega obreda.... Tableau ! Kaj takega
je z možno ravnateljstvo ene višje realke ! Morda znači tudi ta budalost neko zmago pristašev realnih ved nad zagovorniki humani-
stiških ? !
Listnice Uredništva ; Preč. Uradu v Podgradu : Affirmative; pošljite iz kazdarov.
1*0X0 v!
Prireditev S. K. S. Z. se vrši dne 12 sept. t. 1. pri sv. Ivanu — Vse somišljenike, ki se zanimajo za krščansko-socialno gibanje v Trstu in v Istri vabi predsedstvo S. K. S. Z. na važen sestanek, ki se bo vršil dne 6. sep, v Marijinem domu v Trstu V. S. Francesco 15, I. ob 10 pol uri. Pričakujemo obile udeležbe.
)z okolice.
o Iz sv. Križa, 19. avgusta. Danes jutro okolo 2 in tri četrt je ob groznem hudourju treščilo v hišo posestnika Josipa Tence štv. 121 Strela je udarila skozi zid v spalno sobo najsta rej šega sina, švignila nad njegovo glavo in njegove žene in jo hipoma omamila. K sreči
jo je mož hitro prejel, stresel, nesel ven iz sobe in ji tako rešil življenje. Strela je napravila na 5 krajih sobe luknje, in razbila razne posode in podobe, pri oknu skozi zid šla v spodnjo sobo, kjer se je tik postelje zarila v zemljo. Vsi ki prihajajo na kraj nesreče se čudijo, kako so si mogli pri takem razdjanju vendarle vsi člani družine rešiti življenje. Ista strelja je v sosednih hlevih umorila tudi dve kravi in sicer v razdalji 20 metrov eno od druge. V treh letjih je to že tretji slučaj da je strela vdarila v naši okolici Posestniki bodo pač morali si preskrbeti potrebnih strelovodov. Nocojšnji dež je še precej ohladil ozračje. Koristil bo grozdju, ajdi in repi. Turšico pa je suša tako potisnila, da si ne bo mogla več opomoči. Krompirja pa imamo letos toliko, da ljudje ne pomnijo boljše letine v tem oziru.
o Iz Trebič. Toliko zaželjena nabrežinska voda je sedaj speljana tudi v našo vas. Dolgo smo jo čakali, a naposled vendar pričakali. En vodotoč ali pipo postavijo, na spodnji del vasi proti Opčinam, drugega pa pred cerkev v bližino vaške jlipe. Župnišče bo imelo vodo napeljano v kuhinjo in se to delo izvrši menda še ta teden. V dveh tednih bo voda speljana do Padriča. Sedaj vozijo še vedno vodo iz Trebič v Padrič, Gropado in Bazovico. Voznikom v Padrič in Gropado plačuje magistrat po dve kroni od vsakega soda, v Bazovico pa po tri krone. — Po hudi suši nam je dal Bog v nedeljo tako potrebnega dežja. Suha polja bodo zopet ozelenela, posebno si opomore ajda, hi je letos precej zaostala.
3z krasa.
k Repentabor. Na dan Matere Božje v nebo vzete je bila pri nas slovesno ustanovljena ženska Marijina družba. Vpisalo se je 26 žen. Slavnostni govor je imel preč. gospod Jakob Ukmar. Cerkev je bila natlačeno polna iz s posebno pozornostjo je ljudstvo sledilo navdušenemu govorniku. Bog daj, da bi našle njegove besede rodovitna tla. Po slovesnosti je vprizo-rila dekliška Marijina družba na prostem na Tabru igro „Najdena hči“. Dasiravno so različne vloge prav težke in dolge, so dekleta vse brez izjeme dovršeno rešile svojo nalogo. — Neki gospod je omenil: „Vaše igralke pa ne potrebujejo nobene šepetavke“. Med posameznimi dejanji so dekleta prav lepo prepevale narodne pesmi. — Krasen nagovor je govorila Marija Škabar iz Repna. Ljudstvo je strmelo in se čudilo, jeli mogoč priprosti kmetski deklici tak veličasten in resen nastop. Udeležba je bila velika. Nebodi jih treba so ta dan motili predstavo. Za prihodnjič naj si zapomnijo, da plačajo vstopnino za poslušanje, ne pa razgrajanje.
Drugi dan, na sv.. Roka, se je predstava ponovila v navzočnosti preč. gg. kanonikov Matija Sila in Ivana Slavca, preč. g. svetnika Jakoba Sila, preč. g. Grzetiča in Jožefa Križman ter ogromne udeležbe od strani ljudstva. Ker je vladal popolen mir, so dekleta včerajšnemu dodale še igro „kmetica pri fotografinji“, ki je vzbujala prav mnogo smeha. Navdušenost med ljudstvom za tako“ pošteno, lepo, nedolžno, izobraževalno razveseljevanje je nepopisno.
3z 3strc.
i Jelšane. Praznično se je odela na dan svojega opasila naša vas. Veliko je pripomoglo k temu tudi lepo vreme na praznik M. B., ki je privabilo mnogo tujcev od daleč in blizu isti dan k nam. Opazili smo goste iz Trnovega, Hrušice, Starade, pa tudi od raznih strani obširne Kastavščine. Ta dan je bilo slovesno vspre-jemanje deklet v novoustanovljeno Marijino družbo.
Skozi tri dni so imela naša dekleta duhovne vaje, katere je vodil s znano svojo gorečnostjo pč. g. P. J. Kunstelj D. J. iz Ljubljane Udeležba teh bila ni samo se strani deklet, ampak tudi se strani našega dobrega ljudstva vse dni mnogobrojna, dasi je bilo še polno dela na polju. V nedeljo, 15. avg. je bilo skupno sv. obhajilo z nagovorom pč. g. voditelja duh. vaj. Ob 10. uri je bila slovesna sv. maša, katero je daroval isti g. voditelj eksercicij ob asistenci domačih gg. duhovnikov. Pri tej priložnosti je v svojem slovesnem govoru kazal, dekletom kako so si tudi one po zgledu svoje posebne matere bi. D. Marije izvolile v njeni družbi — najboljši del.
Popoludne je bilo po lepem nagovoru vspre-jetih v Marijino družbo okoli 250 deklet in žene. Pač lepo število za našo faro vspričo najpodlejše agitacije proti Marijini družbi različnih slovjev, celo takih, o katerih bi kaj tacega z daleka nepričakovan. Pa o tem spodaj ! — Pri tem vspre-jemu so nas počastile s svojim prihodom vrle Marijine družbe iz Trnovske in Hru-šiške fare ter Staradske kapelani — je s svojim požrtvovalnimi gg. voditelji. Staradske Marijine hčere so prišle s svojo zastavo, ki je jako lepo — umetniško delo — Veličastno je bilo petje Marijinih hčera pri vsprejemu; marsikateremu so potekle solze ginjenja. — Po slovesnih litanijah je bil sv. blagoslov s „Te Deum“ nato pa se je pričela veselica na dvorišču gg. Vek. Hrabra in Jos. Frola.
Veselica je uspela nad vse nepričakovano dobro, toli v gmotnem, koli v moralnem oziru : Igralke, naša vrla Jelšanska dekleta so, kakor zadnji krat Dolenjska, kar tekmovala med seboj za prvenstvo ; zato so pa tudi vsa žela zasluženo vseobuo pohvalo.... — V resnici, dekleta.
to je bil dan vašega slavlja, dan vaše zmage nad nasprotniki vaše družbe ! Pokazale ste svojim ponašanjem in s svojo neustrašenostjo, da znate ceniti nedolžno, neprisiljeno zabavo, ki vam jo nudi zdaj družba, bolj od one, ki vam bi jo radi drugi dali, katera pa bi bila bolj v njihovo korist, kakor pa vam. Zato vam bo di vsem priznana čast!	4
Pred igro : „Najdena hči“ ter med posameznimi dejanji so igralke tudi zapele par Ijud-kih pesnic. — Konečno pa je stopil na oder tukajšnji g. kapelan ter je jedrnato pokazal velik pomen današnjega slavlja. Dejal je med drugim : današnjidan je postavljen mejnik daleko-viden, ki pa ne loči dežel, nego proč vita jočo idejo krščansko od umirajoče brezverske. To kaže tudi bratska udeležba od daleč došlih društev, katera kar najsrčneje pozdravlja. Upa, da kmalu nastane duševni dan tudi v sosednji kršni Kastavščini. (Bog daj ! da se tudi tam zdramijo kršč. misleči ljudje.) Nato nazdravlja tudi ponosnemu tunavzočemu „Orlu“ Trnovskemu. — Nakar smo se napotili k javnemu nastopu omenjenih Orlov, kateri so v splošno zadovoljnost proizvajali proste vaje kar najbolj spretno. —- Hvala in zaslužena čast tudi njim na tem mestu !
Tako nam je potekel ta velezanimiv dan še prehitro. Le žal, da so se i v to popolnoma strogo nepolitično društvo zaganjali nekateri malkontenti, ki bi bili radi preprečili ustanovitev Marijine družbe ; a ker jim to pri odločnosti vrlih deklet ni vspelo, so skušali s svojim grdim, kažnjivim ponašanjem vsaj veselico motiti. Nobeno opominjevanje niti svarilo ni pomagalo priti najbrž od neke vrste ljudi podkupljeni in opiti drhali. Upamo, da bodo pravi krivci prišli na dan razkrinkani pred vsem ljudstvom. A znajo naj, da jim skoro odgovorimo s zares politično organizacijo:	izobraževalnim društvom.
i Veselega praznika žalosten konec. „Edinost z dne 22. 8. t. 1. je [prinesla dopis iz Boljunca, katerega — odkritosrčno rečeno — skoro niti razumeli nismo. Le to nam je bilo jasno, da iz dopisa govori golo nasprotstvo in mržnja proti katoliški delavskemu društvu.
Kar se tiče „dejstev“ omenjenih v „Edinosti“, smo si takoj mislili, da so spisana z res orijentalno fantazijo in... zlobo. O možeh, ki so bili
po nedolžnem tepeni, ki vsled „junaštva“ organiziranih nasprotnikov morajo trpeti zdaj v bolnišnici, govori „Edinost“ s takim ciniznom, da se le čudimo, kako je uredništvo sploh moglo dati prostora takemu dopisu.
Nočemo vračati z sličnim načinom pisanja, ki je med olikanimi ljudmi — tudi če nasprotnega politiškega mišljenja — nedostojno, temveč hoče mo navesti edino gola dejstva, kakor so se zgodila in potem naj svet sodi o lojalnosti in resnicoljubnosti „Edinosti“. Dopisnik piše : „Vsled sklega ..katol. delavsk. podpornega in izobraževalnega društva“ v Boljuncu od 15. avgusta t. 1. se je god sv. Roka proglasil praznikom“. Stilizacijo, ki hoče biti duhovito(?)-sarkastična, pustimo na stran. Trdimo pa : Sv. Roka praznujejo Boljunčani že od nekdaj ; isti dan je prazniška služba božja zjutraj in popoldne, tudi če bi ne bilo katoliškega društva. To pa si je vzelo sv. Roka za zaščitnika. Ne vemo, zakaj ne bi smelo. Če gospodje pri „Edinosti“ priredijo pustne plese pod imenom (!) Sv. Cirila in Metoda, ne vemno zakaj bi se ne smelo staviti katoliško društvo pametnih ljudi pod varstvo sv. Roka.
Proti večeru so se letos zbrali udje kat. društva v gostilni pri „Jovaninu“, da se po domače med seboj povesele. Ker imajo 3—4 izvežbane govornike, dober pevski zbor, jim ni manjkalo zabave. Njih nasprotnike pa to silno peče. Za to so iskali prepirov z mirnimi katoliškimi delavci; ko je šel starešina Maver iz gostilne, so ga s pestmi in kamenjem (to je res „liberalno“ !) napadli; njegovega sina Antona („Edinost“ ga iz same ljubezni in uljudnosti(!) imenuje Toni Barigelca), so tako obdelali s kamenjem (!), da revež leži zdaj v bolnišnici in se je bati, da ne bo vsled notranjih poškodeb več sposoben za delo. Hoteli so ga tako pretepsti, da bi ne mogel več hoditi!
Staremu (!) mežnarju so razrezali nogo : to je junaštvo mladih gospodov. Tudi drugi so bili ranjeni. „Edinost“ teh reči ne taji, temveč jih z uprav nečuvenim ciniznom opisuje ; pravi doslovno : „Po veselici je bilo tudi srečkanje „na dobitke. Dobitki so bili: razrezano stegno, „bunke, razrezane suknje, tetoviranje rok in „hrbtov, „salto mortale“ (oho laške besede v „Edin.“ ! O. U.) v „torklo“ in drugo podobno. Na razdeljevanju dobitkov se je posebno odlikoval cerkveni starešina Maver. Dobili so: „Stari mežnar razrezano stegno, Edka Botan „razrezano suknjo in prt. Tone Barigelca-teto-viranje hrbta in „ bunke, Peter kajon-salto-„mortale“ poleg tega so bili še drugi dobitki ,;manjše vrednosti“.
Naj nam čitatelji oprostijo, ako smo pretiskali ta cinični odlomek iz dopisa v „Edinosti“, toda hoteli smo dokazati, kako „plemenite“ dopise zna sprejemati ta list. Iz nesreče poštenih ljudij, se ta rodoljubni list enostavno norčuje ! In to naj bode list za narod ! . Sicer pa slavna „Edinost“, če ste znali zako natančno imena in dela telesa ranjenih katoliških delavcev, bi ne mogli objaviti tudi imena onih slavnih boljunskih „junakov“ iz leta 1909 z dne 16. avgusta, da bi ne padla v morje pozabljivosti. Res velika škoda bi bila, če bi svetovna zgodovina ne smela zabeležiti imena onih junakov, ki znajo še v XX. stol. ob 9. zvečer rezati svojemu bližnjemu stegna itd. Torej na dan z imeni onih j u n a k o v, ki se ponašajo v „Edin.“ s svojimi velikimi deli. Če. so bili 16. 8. levi, ne bodo danes že zajci !
Potem bomo videli, koliko velja ona beseda ..Edin.“, ki pravi katol. Boljunčanom : „Krivi ste vi sami naj nesreči“. Konečno piše naravnost impertinentno g. dopisnik „Edin.“ : „Ako bi bil tukaj še c. g. Šonc in stražmojster Mučič, to bi tekali orožniki po Bolj uncu ! K sreči so sedaj bolj pametni možje na njih mestu“. Mi mislimo, da če se v kaki vasi godijo take reči, kakoršne nam je opisala „Edin.“, je naravnost nesreča, ako se orožniki ne prikažejo na mestu, oziroma ne zasledujejo krivcev. Od politične oblasti pričakujemo, da bo ob praznikih nekoliko bolj skrbela, da ne bodo nekateri kanibalično razpoloženi elementi rezali stegna poštenih boljunskih delavcev in omenimo, da so orožniki za to plačani, da skrbijo za varstvo javnosti in posameznih oseb, brez ozira na to, če je njih vodja Mučič ali kdo drugi.
„Edinosti“ pa privoščimo dopisnika, ki zna tako „plemenito“ pisati; ona pi ki se naravnost cedi iz ljubezni do našega ljudstva, naj tudi na dalje piše tako ljubeznivo o ranjenih delavcih’ in simpatije civiliziranega sveta ji ne bodo manjkale.
Cerkveni vestnik.
c Romanje na Brezje dne 18. in 19. avgusta.
že okoli 11. ure so se začeli zbirati romarji na repentaborski postaji. — Točno Ob 12 in tri četrt je med slovesnim potrkavanjem na Tabru vstopilo nad 600 romarjev na tej postaji. Romarji so zapeli veseli različne Marijine pesmi, pri oknih so zaplapolale slovenske trobojnice, „Z Bogom k Mariji“ klici domačinov, ki so nas spremljali na postajo, so odmevali po Dolu. Ob določenem času je ždrdral vlak proti Dutovljam, kjer je vstopilo nad 300 romarjev, spremljanih od svojih ljubih, ki so se jim priporočali v molitev na svetem romarskem kraju. Vseh romarjev skupaj nas je bilo častno število 860. — Pri tej priliki naj omenimo, da nam je dala c. k. direkcija zadostno prostorov, nobene gnječe ni bilo, za kar ji izrekamo zahvalo kakor tudi postrežljivemu želežniškemu osebju, ki nas je spremljalo. — Ko smo pa prišli v Blejski predor je začel lukamatija štrajkati naposled mu zmanjka sape in ta para se vstavi ravno v tunelu ter nas je s svojim ne ravno prijetnim dimom kadil okolu četrt ure. — Med tem, ko so sprevodniki iskali uzrok te neprijetne postaje pri romarjih, si je oddahnil dobil dovolj sopare ter nas zopet peljal naprej proti Jesenicam. — Na Otočah izstopimo in začeli smo se urščevati za procesijo, katera se je popolnoma uredila na mestu, kjer sta dva duhovnika delila romarjem spominke na božjo pot. — Lepa podobica brezmadežne Device na1 eni strani jih je opominjala, da se naj izroče Mariji, na drugi strani pa jim natančen vspored naznanjal dnevni red. — Na Brezju nas je svoje rojake kraševce v lepem govoru pozdravil preč. gospod superior Marijan Širca; po govoru je krasno zapel repentaborski mešani pevski zbor litanije Matere Božje ; na to je bil blagoslov ; potem prosti čas in čas za spovedavanje. Procesija je morala izostati, ker smo se na potu predolgo zamudili. Drugo jutro zgodaj je bilo spovedavanje ; ob 7. uri pridiga, katero je imel preč. gosp. Anton Križman. — Z ognjevito, v srce segajočo, le njemu lastno ljubeznjivo besedo je ta goreči Marijin častilec romarje vnemal k ljubezni do Marije in v njeno zaupanje v v vseh okolščinah svojega življenja. — Dokaz da je ljudstvo umelo njegove besede, so bile solze v očeh poslušalcev. — Dolenjski romarji, ki so bdi istodobno zna mi na Brezju, so se mu pa po posebni deputaciji zahvalili za lepe nauke. — Daj Bog in Mati milosti, da bi tvoji nauki obrodili obilnega sadu. — Po pridigi je bila slovesna sv. maša z blagoslovom za romarje. Repentaborski pevski mešani zbor je pel ’Schweizerjevo mašo in nekatere Marijine pesmi pod spretnim vodstvom gospoda bogoslovca Puriča. — Po kratkem odmoru smo se zopet zbrali v cerkvi ob 9 in tri četrt, kjer je gospod duhovni voditelj Anton Križman imel nagovor za slovo. — Vsi smo se s solzami v očeh poslovili od Marije pomagaj s prisrčno prošnjo, da usliši naše molitve. Potem smo se podali na Otoče. Točno ob 12. uri smo prišli na Bled, kjer smo imeli odmora 4. ure. Na otok kjer so bile slovesne večernice, zahvalna pesem z blagoslovom, so nas v kratkem med veselim prepevanjem prepeljali pripravljeni Blejci. Od tu so se nekateri vrnili nazaj na kolodvor, drugi pa so šli k župni cerkvi na Bled. Iz Bleda se je poslala brzojavno udanostna izjava prevzvišeni ekscelenci gospodu Dr. Frančišku Nagi. Srečno smo dospeli na repentaborsko postajo, kjer je čakala ogromna množica svojice ; slovesno potrkavanje na Tabru pa je na daleč okrog naznanjalo, da so romarji srečno končali svojo potovanje po železnici. Med vsem romanjem bila je splošna zadovoljnost vzoren red in ljudstvo ima le še gorečo željo in ta je : drugo leto, ako je božja volja, gremo zopet nazaj k Mariji pomagaj.
Da so liberalci protivni našemu romanju, da so mnogo laži okoli trosili in jih še bodo ogrevali , nam ni treba posebej omenjati; vsaj drugega ne znajo.
KOLEDARČEK Avgust-Veüki srpan.
28. Sobota: Avguštin, škof; Hermet, muč. ; 29. Nedelja : 13. pobink. (Jezus ozdravi deset gobavih) Angelska. Janeza Krstnika obglavljenje. 30. Pondeljek : Roza Limanska, dev. Feliks, muč.; 31. Torek : Raimund, spoz. Izabela, dev. Ščep. ob 3. 13 zj.
September - Kimavec :
1. Sreda : Egidij, opat; Verona, dev. muč. ;
2.	Četrtek : Štefan, kralj ; Antonin, muč. ;
3.	Petek : Eufenmija, Tekla, Erazma, Doroteja. Lgod. kol., + ruski pesnik Iv. J. Turgenjev ; 1. 1883 hrv. komponist Ivan Zajc 1. 1834 ;
4.	Sobota : Rozalija, dev. ; Ida, kraljica. Zgod. Kol. : Francoska proklamirana republiki leta 1870 ; “ Janko Kersnik slov. pisatelj 1. 1852. Koncem meseca pravijo da bo lepo .
== NOV A =====
Družinska pratika
za leto 1900
z obilo zanimivo vsebino
- je ravnokar izšla -
in jo je vdobiti v prodajalni
„Katol. tiskovnega Društva v Trstu“
v TRSTU, ulica delle Poste 9.
Cena 24 vin. s poštnino 34 vin. — Razpro* dajalcem popust.
Prodajalna
„Katol. tiskovnega Društva v Crstu“
priporoča
VELIKO OBLIKO
VŽIGALIC za OBMEJNE SLOVENCE
Cena zavoju K V 20.
Siskovine za čč. župne urade
priporoča
proDajalna „kat. tisk. Društva“
v TRSTU ulica delle Poste 9.
Dosedaj so na novo natisnjene in je udobiti sledeče :
Dnevnik; Fides Matrimonii;Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemščin ; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne tem ere“ ; Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum ; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatorum; Posnetek računa; Račun; Testimonium status liberi ; Testimonium denuntiationum matrimonialum.
Za svele misijone
priporoča prodajalna
katoliškega tiskovnega Društva
v TESTU
lepe misijonske podobice.
KUPUJTE
,Užigatice v korist obmejnim Slovencem“
in kolek v isti namen. — Oboje je dobiti v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva" v Trstu, ulica delle Poste 9.
SVOJI K SVOJIM!	SVOJI K SVOJIMI
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo
-- KNJIGOVEZNICO
z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in pre vezanj e missalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanj e raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez
TRST. — Ulica Cecilia štev. 9. — TRST.
Slovenec KOMAD SKA2A,
delavnica za vsa cerkvena dela
v St. ULRICH, Groden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
ZALOG-A.
likerjev v sodčkih in butiljkah
ЈДКОВ pERHHVG
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni cas se priporoč malinovec in tamarindo.
Ilovo pogrebno podjetje
VIA VINCENGO BELLINI ŠT. 13.
Z bogato opremo za vsakovrstni pogreb ter prodaj alnico mrtvaških predmetov, raznih vrst vencev, voščenih sveč, umetnih cvetlic, vencev in cvetlic za birmance in novice i. t. d., i. t. d.
se je preselilo
blizu lekarne Ftovis. (piazzsc Goldoni.)
. 40

LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
imEV «sVoj ti vn<1 v M'v.'tl ti, t«li oг « clelles	O.
Sprejema hranilne vloge, za kojih varnost jamčijo vsi člani zadruge/katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem, cenjenim nad tr i milj o ne Kron.
1
od vsakega in jih polmesečno obrestuje po
№
in na 60 dnevno odpoved po 43/4% Rentni davek plača hranilnica sama
tako, da dobijo vlagatelji čistih 4 K 50 v. ozir. 4 K 75 v. letnih obresti od 100 K.
Posojila daje le svojim. Uraduje se vsak delavnik od 9 — 12 ure dopoldne in od 3—4 in pol ure popoldne. U uradu pri sv. Ivanu se uraduje delavnik od 5—7 ure zvečer od nedeljah 11—12. ure dopoldne,
IViaoelstvo.
v 6BSTÜ, ulita delle Posle štev. 9. --
'Telefon —11—< >
Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske 'knjige, notici i. t. d., i. t. d.
:: Častito Duhovšično opozarjamo posebno ::
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in sicer: pristno voščene kg ä K 5.	, I. vrste „II Santo
di Padova" kg a K 4.40, II. vrste kg a K. 2.40, okin-čane sveče kg a K 3.40, ekonomične sveče kg a K 1.80. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) ä kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice a kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki ( kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam.
Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju a K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20%—. Sveče za domačo rabo a 3, 4, 5 in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo’ ovitke z poljubnim naslovom.
Obilno obiska in naročil”prosi
katoliško tiskovno društvo“ v Trstu.
Dobava cerkvenih oblačil in & $ *
cerkvenih potrebščin vsake vrste.