97. številka.
Ljubljana, petek 30. aprila.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
Iifcaja vsak dan. izvzema, ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avitro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 ko1(L trn četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meaec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 hrajc. z* mosec, 30 kr. za četrt leta. — Za toje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na lTudskih šolah m M dijake v^lja znižana cona in sicer: Za LJubljana za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne perit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. rje se dvakrat in 4 kr. So se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so lzvolo frankirati. — Rokopisi *e ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opri vnistvo. tia katera  lOj »e blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjovi hi«
Ljudska šola — deželna zadeva.
Pod tem napisom nam je izročil eden slovenskih deželuik poslancev ta-le članek:
V letošnjej seji kranjskega deželnega zbora pride predlog v posvetovanje, ki ga je v lanskej sesiji stavil poslanec g. Adolf Obreza, namreč, da se vse potrebščino za ljudske šole na Kranjskem iz normalnega šolskega fonda, resp. deželnega fonda plačujejo, torej se odpravijo vsi še doiedaj obstoječi dohodki posameznih šol, namreč na-t.kialne in denarne zbirke, občinske priklade itd., ter se s tem ljudska šola kot deželna zadeva proglasi. V tej stvari bode valjda kaj skleneuo.
Ako se pomisli, kako so na podlogi postave od 29. aprila 1873 dopriueski za vzdr-žanje ljudskih šol na Kranjskem neenako razdeljeni, ako se pomisli, kako velika krivica se posameznim šolam s tem dela, mora se priti diti, da je uže skrajni čas to zlo ozdraviti in odpraviti. Tu naj uavedein nekoliko izgledov, kateri potrjujejo, kar smo rekli.
Šolska občina Črnomelj plača vsled stare pogodbe za svojo šolo po denarnej in naturalnoj kolektori znesek od 1258 gold. 73 kr. Po odbitji stvarnih šolsk h potrebščin, kakor je kurjava, svičava, pometanje in snaženje itd., kar vse vkup znaša 234 gld. 57 kr., mora ta šolska občin* ct.l ostanek 1024 gld. 10 kr. noimalnemu šolskemu zakladu odrajtati, iz katerega sc učitelji celega Kranjskega plačujejo. A šolska občina 1M> iiica, ki se uij z nobeno pogodbo vezala, skrbeti za svojo Šolo, ne plača iz tega naslova v normalni  šolski fond  niti jeducga
krajcarja, vleče pa pač iz tega fonda 2080 gold. za plačo svojih učiteljev.
Šolska občina Semič plača na podlogi starih titulov za šolo v denarji in naturalnej kolekturi 454 gold. 57 kr.; po odbitji tega kar potrebuje, t. j. 54 gold. 17 kr., mora plačati 400 gold. 40 kr. v normalni šolski fond, a občina Postojna ne plačnje nič v ta fond, da si vleče za 4 učitelje 2221 gold. Občina Stari trg v Kočevskem plača na ta način 315 gold. 64 kr. v normalni šolski fond. Občina Kočevje ima štipendijske ka-l> tulijo, ki z druzimi dohodki vred neso t b čini 912 gld. Po odbitji resnične potrebe plača občina v norm. s. fond 572 gl. 16 ki. A občine Radovljica, Kranjska gora, Žir, itd. itd. ne plačajo ni t-osa, a vlečejo iz njega po 900 gld., za svoje učitelje.
Naravnost protipostavno pak je sedanje ravnanje pri nekater.h šolah z ustanovnimi kapitaliji, od katerih se rente ne upotreblju-jejo v smislu ustanoviteljevem, posebej za dotično šolo ali za poboljšanje plače dotič-nega učitelja, nego te obresti se vse mečejo v občni lonec normalnega šolskega fonda, tako, da iz tega cela dežela korist vleče, a ne tista šola, katerej je bila ustanova podarjena.
Vse te občine (Črnomelj, Semič itd.) pa plačujejo v deželni šolski fond ne le gori imenovane relativno precej veliko zuet-ke, temuč morajo vrh tega še doklado za šolski fond kakor vse druge občine, za leto 1875 torej 10% rednih davkov. Torej se na njih posebno plačevanje nič ne ozira.
Tacih anomalij bi se lahko še več na-
velo. Gotovo, da so krivične in da je ljudstvo nevoljno.
Ce se bode predlog poslanca g. Obreze .«prejel, bodo te in še druge napačnosti odstranjene, katerih tu nečemo navajati. Šola bode deželna zadeva, njene potrebe se iz deželnih doklad plačujejo, vsi dohodki iz ustanov, testnmentarnih določil, patronatskih razmer, pa naj pridejo le dotičnim šolam na dobro. Le na ta način bode lju.lstvo enakomerno obdačeno za šolske namene.
Tudi se pri urejevanji te zadeve ne gleda toiiko na preteklost kakor na prho d-niost, ako so neče zabresti v ve'ike zadrege. Isto tako naj se ne gleda na to, kako so razmere v druzih deželah. Z .tkaj ne bi na Kraujskem enkrat samostalno delali in prej ali slej nas utegnejo ša posnemat1.
Iz lir 11; ril«1 it 25. aprila.
[Izv. dop.]
Razpust skupščine je bil za Sttfinovi-<"evo vlado, in celo tudi za kneza samega postnlat samega sebe. Na razpust skupščine so pa sicer tudi izvanjske velevlasti vzlasti Avstro - Ogerska, ali krajše rečeno „Magjarorszag", pritiskale. Razpust skupščine je preobrnil situvacijo od vrha do ko* rena. Pa navzlic tej premembi se nij niti stanje vlade, niti stanje kneza utrdilo. Na mesto, da sta vlada in knez po razpuščenji skupščine pomirljivo in spravno mej strankami postopala, ter s tem razburjenost in zbeganost v n: rodu tažila, spustila sta se knez in vlada v najstrastnejše proganjanje liberalne skupščinske večine.   Reakcija raz-
Vandalizem.
Kdo spominja so nekdanjih, V revni zemlji pokopanih? Tiho bori vnuk koraku Čez grob borega očaka.
Jenko.
Nas slavni Valvasor, čigar knjigo „die Khre des IKrzogtLums Krain"   največji sedanji zgodovinar g. Leopold ltauke imenuje „^'e   nnschutzharstc Ciuelle Osteireicbs fllr das Zritaltcr der Rcformation," je  I. 1G93. v evo je starosti 54. letu nbožen v Krškem umrl,  ter iz dveh zakonov ieč otrok zapu stil.   Kakšna je bila  osoda Valvasorjevim it...   m   in   vnukom,   to   nam   nij znano. Si.mo toliko veno, da ed-n izmej Valvasor jevih potomcev  (niosebiti njegov vnuk) in najbrže poslednji,  ki je nosil  našega slavnega   kronista   čestito  ime, je  pokopan v f*r I cerkvi na Jezici pri Ljubljani. O ttm moži je uže g. Anton Jelovšek 1.1859. v Vodnikovem spomeniku nekaj malega pi-
sal, kder nam na 41. strani pripoveduje, d. se gospoda Jurija Sigfrida barona Valvasorja grobni kameu nahaja „in der Mitte der Pfarrkii eho zu lschza (sic!) bei Laibach."
In tega Jelovškovtga spisa sem se domislil, ko sem bil pred dobrini Štirinajstimi dnevi z dvema prijateljema na Jezici. Sklenemo iti pogledat spooaeuik Valvasorjevega potomca. Iščemo ga okolo cerkve, po cerkvi, a nikoli nikder ga ne motemo najti. MihIcč, da smo ga zahma u iskali, hočemo uže oditi, kar prijatelj Radivoj s palico po tleh udari rekoč: „ Vidita, tukaj je!" In res, bil je! A dragi čitatelji, kaj mislite, kde je bil V* Morebiti, da vzidi.ii v cerkveni zid, ali vlo žen „in der Mitte der Pfarrkirehe" v cerkviua tla?   O kaj Jtški „gospodje" so h tel
p< kazati, da vere zanimive zg<idovinske grobne spomenike ceniti vse diugače nego mi posvetni ljudje, zato so Jurija Siglrida Valvasorja grobni kanieu iz cerkve vrgli, ter ga zunaj cerkve ravno pred prag velikih vrat p o 1 o ž ili tako,
da mora vsak nanj st<>, iti, ked r hoče v c-rkev iti in da bodo črke v prav kratkem ča-oi popolnem shoiene, da jih noben živ kist ne bode mogol brati! Nij mi treba praviti, da smo bili silno nejevoljni na ta genijalni škandal, katerega bi se moral vsak Vandal v vso svojo dušo sramovati. — Obrišemo kamen, popišemo prah z nje/.«, poteni pa beremo ta-le napis:
Georgii Sigefridi u Valvasor Coipus I lic Tumulus, Aniimun Vti Spes Est. Coeluui Capit. Vixit
An. LVIII.   M. X.   D. XXIII. Obiit
XVI. Kal Apr. An. BtDC0LIX. Amicis Dcsidcrium iS vi Keliiivit. Sibi Kelicti Doloris Amuntissima Vxor Hoo Monumentom P. C. *)
*) Mimo gredofi moram omeniti, da jo |<»fcp. Jelovšek ta napis napak brak ker je besede: Visit An (nos) LVIII. M (euses) X. D (ies) XXIII. čisto
dirjala je v Srbiji na najhujši način. Liberalcem   se dela proces veleizdaja, domači liberalni časopisi se koofisknjejo, prekosavskim se pa meja zapira.   Sploh kladivo reakcije najhujše po časopisji razbija.  Iz dežele prihajajo sicer mnogobrojne adrese, hva leče vlado zaradi razpulčenja skupščine. To pa nij nič druzega, nego manever, s katerim boČe naša vlada inoatranuim velevlastim pesek v oči metati, in domače liberalce zastrašiti. Skoro vse adrese so pisane in podpisane na naročito vladno povelje. Ljudij pa, ki svoje ime na vsak blek podpišejo, tudi v Srbiji ne manjka.   Kdor tedaj sodi, da so adrese pravi izraz našega javnega mnenja, ta  se vara.   V kratkem bodo nove volitve za novo skupščino.   Da vlada reakcijonar-jem večino pridobi,   odstavila je precejšnje število liberalnih  okrajnih poglavarjev, po-Stavivši  na njih  mesto, slepo-pokoravajoče si svoje kreature.  Pri vladajočem v narodu dnhu pa nij verjetno,   da bodo predstoječe volitve za skupščino v vladnem smislu izšle. Nego verjetnejše je,  da  bode Stefanovičev kabinet še pred volitvami odstopiti moral. Za njim bode  prišel, če se bo započeta reakcija Še dalje gnati hotela,  Marinovič, če se bo pa v liberalnejšo strugo zaobrniti hotela,  pa KristiČ.   Ce   bode  pa vendar še Stefanovič  predstoječe volitve rokovodil, bo v  pribodnej naši skupščini sicer manj liberalcev sedelo, nego v zadnjej,   temveč pa Bocijalistov, republikancev in komuna dov in kar je še več, radikalnih elementov. Proganjanjem liberalne Btranke nadelava namreč  naša  vlada baš razvratnim elementom pot v skupščino, in s temi bo še veliko trje lešnike  gristi morala,  nego s toliko sovra-ženinii liberalci, ki gredo samo na uvedenje toliko pofrebnih reform v upravi dežele. Na čelu   liberalne stranke stoji bivši minister-predsednik C a m i ć.   Ob časih politične reakcije —   to je obča prikazen — pririvajo se najkoruptivnejši elementi do vladnih krogov, in taka je denes tudi pri nas.  V knežev  konak  smukajo take prikazni in take podobe,  da  vsakega pravega patrijota žalost  in  sramovanje  ob  enem obhaja. Za volitve  se   do  sedaj   ne  delajo še nobene priprave.   Vlada  še sama ne ve,  pri katerem  konen   bi   to   zadevo   prijela, da bi za njo bolje bilo.   Misijo Srbije ne poj-mita niti Stefanovič —  in žalibog  — niti
knes, in da jo ne pojmita, za to skrbe tndi naši ljubeznivi sosedje bračt Turki in Magjari. Pri tem takem stanji pač nij Čudo, Se pravi Srbin s strahom na bodočnost kneževine in Srbstva sploh misli. K vsej potežkooi notranje sitavacije, pride še tekraetstvo mej Prosijo in Francosko, ki se zlasti pri nas za prevago svojega npliva borita, in s tem zorenje domače krize zadržujeta. — V tem videzu so stvari sedaj. Da bi se srečno zopet na bolje obrnilo!
Iz štajerskega deželnega zbora.
Iz Gradca 26. apr. [Izv. dop.]
V 12. 13. in 14. seji — deželni zbor zdaj vsak dan zbornje — so se večjide! razni predlogi finačnega odbora k deželnemu proračunu rešili.
Za ceste plača deželni fond, kot podporo za okrajne ceste 1. reda 80.000 gl., za opravo in preloženjc okrajnih cest 1. reda in cest k železničnim postajam 45.000 gl. kot podporo za okrajne ceste 2. reda 15.000 gl. Če se odračunajo dohodki, katere ima dežela leta 1876 pričakovati za posojila od okrajev, ostane še 125.634 gl., katere ima plačati za ceste deželni fond.
Dalje plača dežela za reguliranje Aniže 7000 gl., Mure 44.600 gl., S a vi ne 5000 gl., Save pri Skopici in Sasavji 20.300 gl., tedaj za reguliranje rek skupaj 77.000 gl.
Deželnemn odboru se naloži, da prosi vlado za brezobrestno posojilo 300 000 gl., iz državne kase, da se pripomaga onim krajem, ki so bili po lanskih povodnjah poškodovani.
Pokojninski fond za učitelje kaže za 1. 1876 potrebščino za pokojnine učiteljem 29 000 gl., pokojnine učiteljskih udov 5000 gl., drugi stroški 5160 gl., skupaj 39.160 gl. Pokritje: obresti iz kapitala 14.000 gl. 10% takse pri imenovanji 2000 gl., 2% plače učiteljev 12.000 gl„ Va% od zapuščin 40 000 gl., dobiček iz prodaje šolskih knjig 2000 gl., skupaj 70.000 gl.
Deželnemn odboru se ukaže, naj dela pri vladi, da se pokojnim ki fond odda v preskrbovati je deželnega odbora.
Za učne zavode in nčne namene sploh ima dežela vedno rastoče stroške. Koliko plača za ljudske šole, smo uže povedali. Za štipendije in   ustanove na  raznih učnih
zavodih gre 27.804 gl. iz deželnega fonda, ker so xa višje, srednje in nižje šole, za montaništirim, kmetijsko in vinogradno lolo itd. štipendije ustanovljene.
Joaneum, da si je tehnika na državni fond se prevzela, še zmirom stane deželo 34.516 gl. Zgornja realka v Gradca potrebuje 38.194 gl., realni gimnazij v Ptnji 12.050 gld.
Glede na realni gimnazij v Ptuj i je vlada izrekla, da za zdaj še ne more pritrditi, da bi se celi osemrazredni gimnazij napravil.
Dr. Domlnkui obžaluje, da se vlada še vedno brani ustreči želji ptujskega mesta, katero je nže veliko žrtev doprineslo za ustanovljenje realnega gimnazija. Z ozirom na število učencev in na oddaljenost vzhodnih krajev od enacih učnih zavodov, kaže se silno potreba, da se sedaDJemu nižjemu realnemu gimnazija dodene višji in bo tako dopolni ta učni zavod. Nasvetuje, da se deželnemn odboru naloži, naj se pogaja z vlado zarad podpore iz državnega fonda v omenjeni namen.
Resolucija je bila sprejeta. — Žnidar-šič izreka željo, da se skoraj astanovi realni gimnazij v Brežicab.
Realni gimnazij v Ljubnem na zgornjem Štajerskem potrebuje za 1. 1876 18.333 gld. meščanska šola v Judenbnrgu 8.461 gld., v Fiirstcnfeldu 7.090 gl., v Hartbergu 6.977 gl., v Radgoni 7.382 gld., v Celji 7.500 gld. Ravnateljstvo celjske meščanske šole prosi, da se nastavi še cn učitelj z ozirom na dvojno narodnost učencev, in na potrebo poduka v slovenskom jezik a, katerega kot postranski predmet eden sam učitelj ne more opravljati. Deželni zbor sklene prošnjo deželnemu odboru izročiti, da preiskuje navedene razloge in v prihodnji sesiji stori svoje nasvete. Dalje se privoli 200 gld. ravnateljstvu celjske meščanske šole, da kupi učne knjige revnim šolarjem.
(Konec prih.)
Politifcp« razgled.
Motrsaitje dež<tl«
V L-iubliani 29. aprila. Cv*ftš* je v Slanu vprašal dva turška duhovnika,   ki sta se mu Črez mejo iz Hercegovine prišla poklonit,   ali na Turškem še vedno kristijane proganjaj o. —
Ratcliff
(britko smejajo so.)
Končal je carrousell.  Ne bom, ne bodel Več prstenov. Dva prstena sem snel, Pa tretji nij se sneti dal i butnol Z lesenega sem konja.
Mara
(naglo ljubeznjivim plahim glasom.) Willlam! Williara! Ves si krvav. Sim poj, da tvojo rano Obvežem.
(pretrga svoj beli pinii zavoj.) Bog! kje sem? hudobni William Ne, ti si Edvard, jaz sem lepa Beta Krvava ti je glava, moja pa Je tako zmočena, — ne vem, kaj delam, Poj sim, če rad me imaš, tu poklekni (hoče mu rano na glavi obvezati.)
Ratcliff
(poklekne pred njeni koleni, britko, nežno)
Me draži sen ? Al res ležim pred Maro ? Pred njenima nogama? Lepi nogi —
Pozneje smo v krčmi popraševali, kedo je bil tisti barbar, ki je dal ta spomenik pred cerkovni prag vzidati. Izvedeli smo to-le: Valvasorjev Bpomenik je bil najpreje res v sredi cerkve. To priča tudi gospod Jelovšek. Vrgli so ga iz cerkve, najbrž ko so cerkvena tla na novo pomostili (bepflastern, stara beseda). Potem se je kamen več let okrog župnikovega vodnjaka valjal, menda je fa-rovškim deklam za perilnik rabil. Pred par leti je bil pa ranjki župnik B. tako pameten, da ga je na najobčutljivejši kraj, pred cerkvena vrata, v tla vložiti dal. In g. B. je bil pesnik in slovenski pisatelj.
Cul sem, da Ježani dobodo v kratkem novega Župnika. Novi gospod bi gotovo vsem prijateljem domaČe zgodovine močno ustregel, ko bi Valvasorjev spomenik izpred cerkvenih vrat vzdignil, ter ga v deželni mnzej v Ljubljano poslal ali pa kamen vsaj
samovoljno spremenil tako-le: Vixit An. LVIII. MDCCI. (I ii Cf. Vodnikov spomenik, 41. Pis.
v cerkveni zid vzidal. S tem bi popravil, kar je njegov prednik zakrivil. Škandal pa bi bil in največje graje vreden vandalizem, ko bi se Valvasorjev kamen tudi sedaj še na svojem sedanjem mestu puščal.
Jaro polk.
VVilliam Ratcliff.
(Tragedija v enem dejanji, spisal Ileinrich II ci n o, prevel B. T.) (Dalje.) Petnajsti prizor.
(William Ratcliff bled,  zmočon i krvav stopi noter. P r c j S n j i.)
Meta
(divje zakričavša.)
Jezu Marija! mrtvi "VVilliam Ratcliff!
(počene v kotu dvorano in oclrveni. Nc gane so.)
Mara
(zakričavfiu.)
Kaj si prinesel še Douglasov prsten ?
Guverner bosniški jo bil v Dubrovnika hladno sprejet. Turškemu konzulu Perzići se je uradno naznanilo, da ga cesar ne mara.
Dunajski „Tagbl." pripoveduje, da bode Hnnhan* 15. maja zopet svoje minister-stvo zavzel.
V »nor£€V*ken* deželnem zboru so slovanski poslanci vrlo in odločno glas povzdignili zoper ffertnnnizfftcijo šol. 27. aprila je poslanec Janku tožil, kako deželni odbor vse stori za nemške, a nič za slovanske. Isto je govoril dr. Kasy proti germanizaciji in dejal, da nemški boj v Avstriji gre na razpad te države. — Zopet Moravci so izgled kranjskemu deželnemn zboru, da tudi svoj glas povzdigne proti krivicam, ki se nam Slovencem gode*.
JfMlntlnče.hi bodo v deželnem zboru znameniten vspeh imeli. Deželni zbor hoče namreč dovoliti 300.000 gld. iz deželne blagajne za nadaljevanje zidanja Češkega narodnega gledišča.
V fmmitci so mladi ljudje, študentje in drugi, na ulici napali ali insultirali španj-skega don Alfonza, don Karlosovega brata, ko je iz cerkve šel. Žvižgalo in vpilo se je za njim; stoprv policija je razgnala razsa-jalce.
I9ntnrjsk<» časopisje je sedaj hudo sojeno v magjarskih listih. „Ellenor" pravi, da to časopisje dela na razpad Avstrije. Res, ali magjarsko mu tudi pomaga, ko ščuje proti Romunom, Slovakom, Srbom itd. — Več študentov so zaprli.
Iz fiostif je zopet več familij pri božalo na avstrijsko zemljo, ker se ne morejo več turškim preganjanjem udati.
IVvmčijn je znova opozorila Belgijo v nekej noti na novo, v Antverpah izdano brošurico, katera nemško vlado in nemškega cesarja brezobzirno napada. Omenjena brošura zahteva, naj se izpode vsi Nemci iz Belgije, katere imenuje lopove, a starega Viljema njih načelnika. — Malo je pregrobo, ali Nemci so sami krivi, da je tak ton o njih sploh mogoč.
V Nvtv JbfJjitaf so 19. t. m. slavili stoletnico bitve pri Lexingtonu, s katero se je bil začel boj za samostalnost. Navzočua je bila neizmerna množica ijudij, društvena vlada in guvernerji posameznih držav. Pročitan je bil tudi dopis Gladstinov, v kate rem izrazuje svoje prijateljstvo do Amerike.
Dopisi.
Iz dorlce 27. aprila. [Izv. dop.] N -k učitelj tukajšnjega pripravljalnega tečaja in rodoljubnega Solkana, ki se je prodal nasprotnikom   našega   naroda, kakor je to
Al niste megla, kteri blaznost slika, I ki se raztopi, Č m jo objamem. Mara
(tolažč ga i zavezovajc mu zavojem rano na glavi.) Miruj. Lepi na zlatnih, lepih kodrih Kri. Leži mirno; lej, si okrvavel Me, če boš mirno ležal, te poljubim.
(ga poljubi na oko.)
Ratcliff. Razgnal mi noč, poljub je iz očes; Spet gledati zamorem solnce: — Maro!
Mara
(kot iz snu bo preplašiv5a.)
Da Mara! Ti pa, oh si William Ratoliff?
(zatiska si oči.) To je prežalostuo.
(zdvigajoč se.) Oh ! Beži! beži !
Ratcliff (vstane naglo In jo objame.) Ne ganem se; jaz tebe ljubim Mara! A ti pa mene ljubiš.
uže „SoČau dovolj popisala, in ai je po pri-hnljenem prilizovanji priboril košček kruha v Gorici, začel je svoje renegatstvo zdaj javno zazstavljati. Nij zadosti, da je iz same nevošljivosti proti nekemu svojemu kolegu javno po mestu trobil, da je Njegovo veličanstvo deputacijo Čitalnice na Goriškem jako nemilostijivo sprejelo in da je cesarju podtikal tak odgovor kakoršnega na tem mestu omeniti nam nij mogoče, ker ima v sebi razžalitev Nj. vel. Ampak nedeljo večer je v gostilni pri „ogerski kroni" kamor zahaja več odličnih Slovencev vprašal prav po fakinsko, nafakarico, da-Ii je bilo pri si-nočnem koncertu mnogo ljudstva, in koliko je bilo slovenskih „kozlov" mej njimi. Vrla Slovenka mu je prav uljudno odgovorila, da je bilo mnogo občinstva, zraven mirno pristavila: „gospod saj ste tudi vi Slovenec", Na kar je pa on z renegatskim ponosom jej odvrnol nda on nij Slovenec"! Ta fakinski čin smo slučajno od gg. gostov druge narodnosti zvedeli, ki so nam zaničljivo pride j ali. da, ko bi se mej njimi kaj enacega pripetilo, bi se tacega nesramneža povsodi kakor nalezljive kuge ogibali. In baš tako bi morali goriški pošteni rodoljubi storiti, kajti dokler bode naš ubogi narod temu učitelju enake izdajice imel, ki po javnih lokalih najodlič-neje rodoljube s „kozli" pitajo, žalibože ne bomo si priborili spoštovanja od druzih na rodnostij.
Dorenberška kmečka Čitalnica napravi v nedeljo 2 maja besedo z jako zanimivim programom na čast sedaj na Goriškem biva-jočemu vrlemu narodnjaku, kateremu je le kmetski blagor na srci, gospodu državnemu poslancu Vil j. Pfeiferju iz Krškega. Lepi čin Dorenberških rodoljubov tudi mi goriški Slovenci jako priznavamo in se nadejamo prav lepe zabave v romantičnem pa narodnem Dorenbcrgu. Isti dan bode tam tudi razstava domačih vin. — Jutri so volitve v kupčijsko zbornico goriško. Izid te važne volitve bomo kasneje naznanili.
domače stvari.
— (Slovenska Matica) ima 19. maja občni zbor.
— (Hrvatska Matica) je sklenila, letos izdati Vernejeva romana „0d zemlje do meseca" in pa „Potovanje okolo meneča."
(upljivo) V stiii si cesto Povedala. Znaš, da sva si podobna? Pogledaj v zrcalo t odpelje jo pred zrcalo in jej pokaže obe zrcalni podobi.) Obraza črte So sicer lepše,blažije od mojih, Pa njim podobne so. Te ustnice Obdaja ista gizda, ista trma, Tu lehkomiselnost je kakor tam, Govori.
Mara
(odtegovaje se) Pasti me! Oh pusti.
Ratcliff. Čuješ ?
Tvoj glas doni kot moj, le nežniše. Očes zamokla je modrina ista, Le jasniša pri tebi. Daj mi roko.
(vzeme njeno i jo prispodobi svojoj.) Al vidiš iste črte?
— (Rojanska čitalnica) napravi v nedeljo dne 2. maja t. 1. besedo z tombolo, dramatično predstavo in s plesom. — Začetek ob 6. uri točno. Vstop za neude j« 20 kr. K tej besedi uljudno vabi vse čestita gg. ude in rodoljube: odbor.
Razne vesti.
* (Trgovci pozor!) Trgovinsko mi-nisterstvo ravno kar javlja vsem trgovinskim zbornicam, da so v poslednej dobi v Neaplju založili neki sleparji „trgovinske" firme, ki v trgovinskem zapisniku nijso vpisane. Na imena teh firem tedaj iščejo pri različnih trgovcih v inozemskem kredita. Imena teh firem, na katere opozornjemo naše trgovce, so: G. Franciotti et comp. — Ant. Conti Baldini et comp. — Formica Maisani et comp. — Carlo Matteo Durante et comp. — Ferdiuando Prati et comp. — John Bossard et comp. — Teodor Belleviller et comp.
Narodno-gospodarske stvari.
Konjereja.
Graško društvo za povzdignenje konjereje na Štajerskem nam pošilja sledeči sestavek : Splošen popis konjev letošnje pomladi in sledečega poletja po VBem Stajerji, kjer se koli gojč ali v plemenu držo konji, ima društvo za povzdigo konjerejstva po pozivu ministerstva za kmetijstvo izvesti za konjerejne namene.
Ta popis, v katerem se imajo omenje-vati le kobile za pleme od 3. leta naprej, iako je potreben, da se zna, kje se konji rede ali goje, kje so in v kakem številu k o-bile, od kakšnega plemena, na koliko so zdačno ali ploda«, ker so le po tem potu more zvedeti, koliko število žrebcev se ima v kateri krsj postaviti, in sicer ali na-oravivši nove ali pak dopolnivši nže obstoječe štacije za pripustne žrebce, davajoč cesarske državne žrebce v privatno oskrbovanje, ali pak postavljajoč privatne žrebce  z do-
pnitnioo.
Dalje je namenjeno, da se prt tem popisovanji kobil za pleme tudi napra\l pregled ali register deželskih konjskih plemen, in v ta pregled imajo se staviti boljše kobile za pleme. S tem mislimo doseči, da se najboljše kobile ne bodo jemale za vojsko, kakor tudi da se le-te razznanijo, in da se po takem konjerejsko znanje bolj razširi in da konjerejci stavljajo neko čast v svoje delovanje.
Za tega voljo pričakuje se, da bodo štajerski konjerejci uže iz same svoje zdrave pameti z veseljem pozdravili, kar v tem popisovanji izpeljuje društvo za konjerejstvo,
(se ustraši) Sim poglej. Živenja nit je kratka, kakor tam —
Mara.
O pusti \Villiam me, pobegni, beži. Le hitro, koj prispC.
Ratcliff. Da, prav imaš. UbeŽiva. Nasedlan je moj vranec, Naj urniši na SkoUkem.
(potegne meč iz nožnico) Tu moj meč Bo gladil pot. Glej, kak iskri se. Coješ?
Meta
(blazno pevnje)
„Kaj je tvoj meč tako rudeč.
Edvard? Edvard? Odsekal sem ljubici glavo preč
Tak lepi ljubici, — o!" —
(Konoc prihodnjič.)
da bodo dalje, kolikor le mogoče to podpirali in da ne bodo uičesa opnflčevali, da se pri tej priložnosti opiSe vsaj 70% ali dve tretjini vseh kobil la pleme, da se po takem no ministerstvn dovoljenih 5000 goldinarjev, kolikor mogoče » brne na največjo korist.
Popisovanje bode 18. maja pri sv. Lenartu v slovenskih goricah, 19. v Pesnici, 20. pri sv. Din, 21. v Cmuirku, 22. pii sv. Petra, 24. v Lipnici, 25. v „Kicelsdoifu*1 (?) pri Arveža; 5. junija v št. Jurji, 7. v Hernici, 8. v Gradcu.
Konjerejci na slovenskem Štajerskem, ki hote kaj več izvedeti, naj se obrno na omenjeno društvo v Gradec.
Vsem boliiim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere đn Barrj
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vbo bolezni v želodcu, na živcih, dalju prane, i na jetrab; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bilenjc krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujsanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenoe in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala ^.ofesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. AngelBteina, Dr. Shorelanda, Dr. Camphella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grofinje Castle-■tuart, Markize de Brehan a mnogo druži h imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zaBtonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. 'VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852.
Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v sealni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.j Rud. "VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja. bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam.
James S borelan d, ranoeelnik, 06. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svčtovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856.
Ponavljaje izrekam gledč Revalescičre du Barrj vsestransko, najboljo spričevalo.
Dr. Angel Btein, tajni sanit. svetovalec Spričevalo št. 76.921.
Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872.
Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za »trasnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalescičre du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burk ar t, ranoeelnik.
M on ton a, Istra. Učinki Revalesciere du BaiTV so izvrstni. F e r d. C1 a u s b e r g e r, c. kr. okr. zdravnik.
Št 80.416. GoBp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner Klinische Wochenschrlft- od 8. aprila 1872 to le: -Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila uijso bila v stanu odpraviti; toda Revalescičre gaje i zdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DtiBseldorf, na dolgoletnem boleha nji glave in davljenji.
Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shuj sanji in hipohondriji.
St 75.877. Flor. KOllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, ou.otici i tiščanji v prsih.
^ Št 65.715. Gospodični de Montlouis na nepro-bavljenji, nespanji in hujsanji.
St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t d.
Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več ntt ceni, glede hrane.
V plohastih DU*icah po pol funta 1 gold. 50 kr int 2 gold. 50 kr., S funta 4 gold. 50 kr., 5 lun ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 3s gold ,
- Hevalesoiero-Biscuilen v pusicah a 2 gold. 50 ki ta 4 gold. 50 kr. — Revslesciere-Chccolatee v praln :D v ploščicah *a 12 Us 1 *jold. 50 kr., 24 taa 2 gold 'jO kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., r.a 288 tal 20 gold., — za 576 ta« 36 gold
— Prodaje: Barry du Bar:y A Comp. na Wu-uftji,  ^KU.iiichKMiiMc št.  o,  v Iijubijuitl Ec alahr, v :.Jn*ilcl bratjo Oboranziuov r, v S»iraku D teo h ti & Frank, v 4'«lov«l P. B i r n bachor, t Lonol Ludvig Miiiler, v 31»riborw M. Morič,  v Herann J. B   htookhnuaen, v KaKtebn v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-uovieuu pri N. Šnirhu, v Oseku pri Jul. Davidu,  lekarju, v Cirttdeu pri bratih Obcrranz-meyr, v Teuiešvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju,  pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varal diuu pri lekarju dr. A. Hal ter ju, kakor v vsot mestih pri  dobrih lesarjih m  špecerijskih trgovcih tudi razpošilja dunajska hit* na vso krajo pc pastmi
.'. iznical  <ili oovsotjih
JLmnaj&J&a Dorsa 29. aprila.
(Izvirno telografJono poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 45 kj Enotni drž. dolg v srebru 74   „    70 „
1860 drž. poeojilo.....111   „   50 „
Akcije narodno banke 960   ,,   — „
Kreditne akcije    ....     234   „ 75
London........111   „ .15 „
Napol..........8 „88
C, k. cekini...... .    5   „ 27
8r«brn ... 103 15
Učiteljska služba
na 5etv«rorazrednej ljudskej šoli v Sv. .Inrji poleg južne železnice se razpisuje z dohodki III. razreda in prostim stanovanjem.
Prositelji, kateri morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dostojno dokumentirane prošuje po predpostavljene j šolskej gospodski vložiti najdalje do 20. maja t. 1. krajnemu šolskemu svetu v Sv. Jurji poleg južne železnice.
Okrajni šolski svet v Celji,
dne 11. aprila 1875. (13J;_3) Predsednik : ll**tt*.
Tujci.
28. apri la: Cfropa s Polak, Bremer iz Dunaja. — Schiler iz Reke.
Pri Slonu:   Fišer iz Trsta.  — Moše iz Vipavo. — Kocb iz Kranja.— Krašovic iz Kranjskega.
— gr Eger, Pach iz Koroškega.
Pri JI nI le t: Orešnik, Mliler iz Dunaja. — Kith iz Trsta.
Pri   ra.uorcl i   MUler,  Konšek iz Ljubljane.
— Nikolini iz Gradca.
Piccolijeva lekarna „k angelju".
-*o*»Co--
Farmacijske specijalitete
C»ti1»ri«»l l*ic*c*oliJii,
lekaija v Ljubljani, na dimajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni
praAek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majunje zob, zoper difteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi daljo zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za ei-Btenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlie vsini enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatija 40 kr.
Ribje olje, pošiljauo na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in no slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z
čisto komičnih tvarin. 1 škatija 80 kr., 1 tucat ikateU 6 gold. 00 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehuemu človeštvu, pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. l steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani žolodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavijen je, ter različne organe in ude /. nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Gflycerin-Creni6, je posebno taborno Bred-stvo zoper razpokanc ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej dajo prednost pred vsemi uiuivaluinii vodami, lepotičjom in lopotičnim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Rajževi   pulver.    Izključljivo iz vegeta-
biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatija 40 kr.
Sok iz Tamarinde. p0 mrzlih sredstvu
iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
I č i nek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejšo sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo so mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Nm ueilu se izvršujejo vračajočoj se pošto proti poštnemu povzetju. (132—3)
Urm&uo ifiHziiuiiilo.
30. aprila 1875.
Juvue družbe t J. oavrovo iz Staie I.oko, 715 gld., 14. maja (I. Kočevje). — Mart. Klebavs iz Št. Martina, 200 gld , 16. maja (I. Kostanjevica). — Fr. Crtaličuvo iz Grublje, 771 gld., 8. maja (I. Kostanjevica)' — A. Čehovi-novo iz Gabrč, 15. maja (I. Senožeče). — J. Botheh-vo iz Kočevja, 471 gld., 13. maja (I. Kočevje). — Janez Svajgarjevo iz Črnomlja, 800 gld., 11. »nuja (i. Črnomelj. — Jtir j Koglerjevo iz Kočevsko reko, 12H3 gld., PJ. maja (I. Kočevje).
%u|>fsaii» firmu: V trgovinskem zapisniku „Franc MaiinŠek" raznovrstna v a oira blaga
Prišla je na tjvit'o nova knjižica za slovunke  učitoljo in učence, namreč:
a
z
za narodne ali ljudske šole v pogovorih.
Spisal prof. dr. Kvgcn Netoliezka, poslovonil Ivan Lapajne.
(138) .  Gena «5 Kr.
Dobiva se pri „Lcykani-Josei'silialu v Giadcti.
ladajatcl.j in urednik Josip Jurcic.
Otvorenje vrta.
■K
3
Do Žnost moja je, da BO tu uljudno zahvaljujem za prijazni in mnogobrojni obisk v Eoz.orjevej i>i\'uit*i v minolej jesenskoj in zimskoj sesoni, ter si dovoljujem čestitomu p. t. občinstvu ob enem uljudno naznaniti, da .^e Ko/ eijev
pivovarni vrt
pod
Leopoldovem gradom
±_ n^L^vja- tega leta, "j8H>G
odprč. Prosim torej za tekočo ponihuliio in lotiio HuiHouo
baš tako mnog<d>rojncga obis <vanja v Kozlerjevem pivovarnem vrtu in prostorih. —
Svojiui česlitim p. t. gostom zagotovljam, da hodom vestno skrbel za dobra jedila, ta liitio in promptno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
(130)
J. Jančigaj.
Lasm u    u riHk „Ninuii.. imkaineu.