8554 AA □srednja RNJUf^ICA feOlOCVOO PPlfnuKSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini o .An .. Abb. postale I gruppo Lena 400 IlT Leto XXXVn. Št. 97 (10.919) TRST, petek, 24. aprila 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VČERAJ SO DELEGATE PSI POZDRAVILI TAJNIKI NAJVEČJIH ITALIJANSKIH STRANK Berlinguer na socialističnem kongresu ponovil predlog o alternativni vladi Piccoli ugodno ocenil Craxijev govor, vodja socialistične levice Riccardo Lombardi pa je bil do tajnikovega posega zelo kritičen Kiccardo Lombardi (Od našega poročevalca) PALERMO — «Ploskanje komunistom, žvižgi demokristjanom*. Tak je naslov čez celo prvo stran v včerajšnjem palermskem popoldnevniku «L’Ora» nad poročilom o poteku socialističnega kongresa. In res, ko je včeraj, malo potem ko je odzvonilo poldne, tajnik KPI Enrico Berlinguer s počasnimi koraki prišel na govorniški oder, so ga delegati in gostje stoje pozdravili z dolgim ploskanjem. Ploskali so mu tudi med govorom, vmes je sicer kdo tudi žvižgal, ploskali so mu dolgo, čeprav ne tako toplo kot v začetku, tudi na koncu. Ko pa je takoj za njim prišel na oder tajnik KD Fla-minio Piccoli, so iz dvorane, posebno od zadaj, kjer so zgoščeni gostje, v prvi vrsti sicilski pristaši socialistične stranke, prišli ostri in dolgi žvižgi, ki so se ponovili takoj potem, ko je Piccoli pričel govoriti. Predsednik kongresa je moral poklicati na pomoč reditelje in jim zabičal, naj motilce odstranijo iz dvorane. Piccoli pa se je takoj znašel in iztrgal publiki aplavz rekoč, da krščanska demokracija sodeluje s socialisti, ker ve, da so ti prijatelji svobode in ker socialisti niso nikdar trpeli in dopuščali nestrpnosti do drugih strank. Za oba govora je seveda vladalo med delegati in tudi v vsej italijanski javnosti veliko zanimanje. Delegati in novinarji so hoteli vedeti, kako bosta Berlinguer in Piccoli odgovorila na v sredo izrečena Craxi-jeva stališča o socialistični podpori Forlanijevi vladi, o nezanimanju Craxija za predsedstvo vlade, o zavrnitvi komunističnega predloga o alternativni vladi. Berlinguer seveda s temi stališči ni bil docela zadovoljen Njegov govor se je sicer dotaknil vseh vprašanj, ki zanimajo odnose med strankami, bil pa je zelo umirjen. Delegati in publika so mu večkrat ploskali, še posebej takrat, ko je dejal, da so bili odnosi med komunisti in socialisti včasih prijateljski, včasih pa nasprotujoči si. Vsaka teh dveh sil je avtonomna, obe se borita ~a socializem. Ko so od- nosi med KPI in PSI slabi, je slabo za vso italijansko demokracijo, za ves italijanski delavski razred, je dejal Berlinguer in iztrgal dvorani aplavz. Naša «tretja pot» ni nekaj srednjega med vzhodnoevropskim realnim socializmom in zahodnoevropskim političnim sistemom, je še dejal Berlinguer. Do političnih sistemov na Vzhodu imamo nekaj pomislekov, prav tako jih imamo do rezultatov, ki so jih pokazale zahodnoevropske socialdemokracije. Seveda pa je največ pozornosti vzbudil Berlinguer takrat, ko se je dotaknil vprašanja sedanje vlade. Sedanja Forlanijeva vlada pa ne opravlja svoje dolžnosti, pokazala je, da ne zna najti pravilnega izhoda iz krize. Zdi se nam, da se bodo stvari poslabšale, je dejal tajnik KPI, če bomo dopustili, da bo sedanja vlada nadaljevala s svojo pogubno politiko. Ni moč kar tako postavljati alternative «ali sedanja vlada ali predčasne volitve*, je še dejal Berlinguer ter jasno pokazal na Craxijevo stališče. Zaradi tega smo predlagali novo alternativno vlado, čeprav nas obtožujejo, da smo do tega prišli precej pozno in zato mimo čakamo na predloge strank. Tu so delegati dolgo zaploskali Berlinguerju, prepričani, da je tajnik KPI s tem dejal, da je pripravljen podpreti tako vlado, na čelu katere bi bil Bettino Craxi. Drugačen, brez veliko ploskanja — resnici na ljubo delegati in publika niso niti preveč pazljivo poslušali govora — pa je bil poseg demokristjanskega tajnika Flami-nia Piccolija. Začel je pri sodelovanju, demokratičnem sodelovanju med socialisti in katoliki še pred fašizmom, v letih odporništva in v letih graditve nove demokratične države. Seveda je piccoli izrazil svoje zadovoljstvo, ker je Craxi tako jasno zagotovil podporo socialistov sedanji Forlanijevi vladi in dejal tudi, da demokristjani ne bodo iz referenduma za odpravo zakona o prekinitvi nosečnosti delali političnega problema. Sodelovanju več strank v isti vladi pa naj Zenske in PSI Precejšnjo novost na sedanjem socialističnem kongresu v Palermu predstavljajo žene in dekleta, kar precej jih je, zlasti mladih, tako med delegati kot med gosti. Prišle so na kongres, da bi izpričale pravico potrjeno v najnovejših pravilih socialistične strake, da zasedajo 15 odstotkov mest v vseh vodilnih reprezentančnih organih stranke. Socialistična je najbrž prva stranka v Italiji, ki statutarno daje ženskam obvezno percentualno zastopstvo, čeprav slednja ne o-draža dejanske in številčne moči, ki jo imajo ženske v italijanski družbi. Je pa vseeno začetek. Pravijo, da imajo le radikalci več mladih žensk v najbolj neposredno zainteresiranih organih svoje stranke. ženskam pa je Craxi v svojem uvodnem poročilu posvetil precej: pozornosti, še posebej ko je govoril o bližnjih referendumih in zlasti o tistem, ki iz dveh različnih zornih kotov, strogo katoliškega in radikalnega, zahteva odpravo težko pridobljenega zakona o prekinitvi nosečnosti. Ta zakon bomo branili, je dejal Craxi, branile ga bodo vse resnične demokratične sile, možje in ženske, ker je žensko iztrgal iz srednjeveške zaostalosti. V komaj nekaj letih se je 450 tisoč žensk zateklo k zdravnikom v bolnišnice, vse te ženske so pustile na cedilu mazače, ki so prej bogateli na njih račun in niso zagotavljali resničnega zdravniškega posega. Socialisti torej ne ponujajo žen skam samo rdečega nageljna, nudijo jim tudi kaj več. Žensko milino pa je na kongresu hotela po svoje ovrednotiti tudi zna-•:a «Cicciolina» llona Staller. Mlada zvezdnica, ki jo Italija pozna, ker rada kaže svoje čare, tako na odrskih deskah kot na televiziji, se te v zanjo tradicionalni obleki, torej pokrita le z zelo prozornim o-blačilom, približala, oziroma sku šala približati govorniškemu odru, v trenutku ko je Craii bral svoje naročilo. Hotela je na oder, da bi govorniku in kongresistom zaželela ese najbolje. Rediteljem se ni zdelo res, da jo imajo v svoji sredi živo in tako rekoč brez tenčic, mo-roli pa so jo odstraniti iz dvorane. Pred poslopjem je za tem «Ciccio-lina» protestirala proti tistim, ki povzročajo inflacijo in izražala željo po ovrednotenju ljubezni. Tudi včeraj zjutraj se je «Cicciolina» hotela vrniti v kongresni prostor, pa so jo reditelji zavrnili že kar pri vhodu. Pravijo, da bo llona Staller kandidirala na skorajšnjih sicilskih deželnih volitvah na radikalni listi. (m.w.) POSLEDNJE DEJANJE AFERE 0 PETOVELJSKEM ATENTATU pomagajo funkcionalne inštitucije. Ne sprejemamo pa komunističnih ultimativnih zahtev, je še dejal Fic-coli, kajti te ne koristijo interesom italijanske demokracije. Ne sprejemamo demokracije in dejal še, da demokristjani ne sprejemajo niti kvalunkvističnih napadov na njihovo stranko, kajti spomniti se je treba, da so demokristjani dolgo časa branili demokratični ustroj v državi. Še prej so govorili zastopniki drugih strank Magri (PDUP), Spado-lini (PRI), Bettizza (PLI) in Lon-go (PSDI). Komaj se je v dvorani poleglo zanimanje za pozdrave zastopnikov strank, se je že pričelo notranje kongresno delo v socialistični stranki. Lombardi jeva in Signorilejeva levica je že na sestanku v sredo zvečer docela negativno in kritično ocenila Craxijevo poročilo in prepustila obrazložitev svojih tez starosti PSI Riccardu Lombardu. Ko je speaker, ob sicer pozni uri pred opoldansko prekinitvijo kongresne debate, napovedal, da bo govoril Lombardi, so se ljudje v dvorani dvignili in dolgo ploskali starosti, «vesti stranke*, kot mu pravijo nekateri, vendarle le iz vljudnosti. Velika večina delegatov je za tem hladno sprejemala njegova izvajanja, ki so bila zelo kritična do Craxijevega vodenja stranke in govora, ki se v ničemer ne razlikuje od kongresnih tez. Če ni imel Craxi nič novega povedati, potem bi bil lahko molčal, je bil oster komentar Lombardija. Iz Craxijevega poročila posnemamo tudi, da mora PSI čakati, da bi se krščanska demokracija ali komunistična partija odpovedali svoji vodilni vlogi, ne da bi socialisti hoteli biti dejanski protagonisti. Lombardi je še izrazil svoje obžalovanje, ker se je Craxi odpovedal alternativni vladi prav v trenutku, ko so komunisti pokopali zgodovinski kompromis. Za tem je Lombardi točko za točko pobijal teze reformistične večine v socialistični stranki, tako v notranji kot v mednarodni politiki in bil mesto- ma zelo polemičen do stališč o-brambnega ministra Lagoria, ki je govoril tik pred njim. Svoje nekdanje vodenje stranke je popoldne zagovarjal stari profesor De Martino, ki je dejal, da bodo samo nepristranski preučevalci lahko povedali, da je bila PSI avtonomna že v praksi. V tem trenutku pa se morajo za avtonomijo stranke, za njeno dejansko avtonomijo boriti zlasti manjšine v socialistični stranki in sicer levičarske manjšine. Tudi včeraj so kongresu z zanimanjem sledili poleg delegatov in gostov, številni domači in tuji novinarji, ki posvečajo v svojih sredstvih obveščanja precej prostora delu kongresa. MARKO WALTRITSCH OB POMANJKANJU PRAVE POLITIČNE REŠITVE KRIZE MAJA VO PREMIRJE V LIBANONU IZRAEL DODAJA NETIVO POŽARU Telavivska mornarica bombardirala Tir in Sidon - Spopadi v Bejrutu in Zahiu - Srečanje med Beginom in separatističnim majorjem Hadadom BEJRUT — Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz Libanona, nihče ne spoštuje v celoti tokrat že enaindvajsetega premirja v libanonski državljanski vojni. Včeraj pred zoro je izraelska mornarica obstreljevala Tir, predsinočnjim pa je bombardirala Sidon. V obeh napadih je bila materialna škoda ogromna, k sreči ni bilo človeških žrtev. Nič boljše ni bilo na številnih notranjelibanonskih frontah, kjer si stojijo nasproti Sirci in Gemayelova desničarska falanga, pa spet Sirci in redna libanonska vojska, da sploh ne omenimo raznih med seboj sprtih naprednih muslimanskih sil. Da bi bila mera polna se v libanonskem kotlu kuhajo "e Palestinci in desničarske sile separatističnega libanonskega majorja Ha-dada. Resnici na ljubo je bilo včeraj le ducat mrtvih, kar bi celo dokazovalo, da sprte strani spoštujejo premirje, saj je bil obračun v prejšnjih dneh še hujši. Spopadi, premirje, pa spet spopadi... Libanon se ne more več rešiti iz začaranega kroga. Včeraj so «modre čelade* OZN preprečile Palestincem, da bi posta- vili na položaje v južnem Libanonu rakete, s katerimi bi obstreljevali Izrael. A prav Tel Aviv je najbolj zadovoljen s sedanjim položajem in premišljeno po kapljicah priliva ognju novega olja. Včeraj so izraelska občila dala izredni poudarek srečanju med pre-miercm Beginom in separatističnim majorjem Hadadom. Prav tako so poročala, da izraelska vojska gradi bunkerje in obnavlja vasi na ozemlju pod nadzorstvom majorja Hadada. Da bi bila mera polna, so včeraj precej izrecno poudarili, da bo Izrael pomagal Gemayelovi niiiuiiiiniiiiiiiiiiiriiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimtiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB URESNIČILA SE JE PRIČAKOVANA KOMPROMISNA REŠITEV Kljub sklepu višjega sodnega sveta Ugo Zilletti dokončno odstopil «Prostovoljni» odstop je spravil iz zagate elane sveta in predsednika Pertinija RIM — Kot je bilo sicer pričakovati je podpredsednik višjega sodnega sveta Ugo Zilletti uradno potrdil odločitev, da odstopi s svojega položaja. Tako se je uresničila kompromisna rešitev, ki je spravila iz zagate člane sveta in samega predsednika Pertinija, ki so po dolgotrajnih pogajanjih in spotih sprva zavrnili Zillettijev odstop, v resnici pa so se dejansko dogovorili, da bo podpredsednik -»prostovoljno* vrnil svoj mandat in tako tnemogočil' vsakršno polemiko. Svojo dokončno odločitev je Ugo Zilletti prebral članom višjega sodnega sveta, ki so se ponovno sestali včeraj popoldne. Tokrat pa je ■iiiiiiiiiniiiiiiHiiniiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRED PLENARNIM ZASEDANJEM CK POLJSKE PARTIJE Kam7 se zavzema za demokratizacijo partije Delegacija KP Sl prispela včeraj v Varšavo Zicie Warszawy: potrebno je sodelovanje milijonov delavcev sindikata «Solidarnosti» - Nejasnosti glede enotnega praznovanja I. maja KASACIJSKO SODIŠČE JE C3K0KČN0 OPROSTILO CENERALA MINGARELLIJA RIM — Kasacijsko sodišče je včeraj dokončno potrdilo popolno o-prostitev karabinjerskega generala Dina Mingarellija, podpolkovnika Domenka Farre in podpolkovnika Antonina Chirica v zvezi s preiskalo o petoveljskem pokolu in aferi o domnevnem izkrivljanju preiskav. Kasacijsko sodišče je tako zavrnilo Priziv beneškega državnega pravd-n'ka in potrdilo obsodbo zasebne stranke Rešena, Budicina, Gianni-ia in Marie Mezzorana na povrnitev sodniških stroškov in 100 tisoč br globe. Generalni pravdnik Ciam-Pini je v svojem sklepnem posegu, s katerim so se povsem strinjali zagovorniki treh častnikov, dejal, da je prizivno sodišče v Benetkah zgovorno dokazalo neutemeljenost obtožb. O takratni razsodbi, ki je sorožila val polemik in negodovanj je dejal, da je bila «jasna, tečna, dopolnjena in dokumenti- rana*. Kot znano je 12. julija 1980 sodišče v Benetkah oprostilo goriške-ga državnega pravdnika Bruna Pa-scolija, Mingarellija, Farra in Chirica vseh obtožb o domnevnih izkrivljanjih v preiskavi o petoveljskem atentatu, v katerem so 31. maja 1972 zaradi eksplozije z razstrelivom napolnjenega fiata 500 u-mrli trije karabinjerji. Prvotopenj-sko sodišče pa je obsodilo le generala Mingarellija na 10 mesecev zapora ter oprostilo ostale obtožence zaradi pomanjkanja dokazov. Prizivno sodišče v Benetkah je takrat sprejelo tezo, da je šlo le za «napake» in ne za izkrivljanje preiskave, ki je privedla do aretacije šestih mladih ljudi, ki so celo tvegali obsodbo na dosmrtno ječo, preden jih je sodišče spoznalo za nedolžne. Nova preiskava, ki so jo formali- zirali 30. septembra lani, pa je jasno pokazala, da so pokol zagrešili neofašisti v okviru »strategije napetosti*, ko so bila potvarjanja resnice in preiskav običajnost. Preiskovalci so sodnim oblastem prijavili znanega neofašista Carla Cicut-tinija (protagonista spodletelega po skusa letalske preusmeritve na letališču v Ronkah) zaradi pomoči, ki so mu jo nudili pa še tajnika MSI Almiranteja, misovskega odvetnika Pascolija in njegovo ženo Liliano De Giovanni. Zaporni nalog pa so izdali le za Cicuttinija, za katerega domnevajo^ da je avtor telefonskega poziva, s katerim je privabil karabinjerje na prizorišče atentata. Kaže, da je Cicuttini zbežal v Španijo, kjer se je podvrgel kirurškemu posegu na glasilkah, da bi zamenjal glas in s tem izbrisal edini konkretni dokaz, ;pasnetek telefonskega poziva, ki ga bremeni. v VARŠAVA - Za politično življenje na Poljskem sta bila včeraj značilna dva dogodka: na kongresu Zveze socialistične mladine Poljske je govoril generalni sekretar PZDP Stanislav Kania, v Varšavo pa j>' prispela delegacija CK Sovjetske zveze z Mihailom Suslovom na čelu. Kania je v svojem govoru poudaril potrebo po socialistični obnovi in po zavzeti obrambi socializma. Istočasno pa je poudaril tudi, da je treba utrjevati v partiji demokracijo ter izvajati reforme v gospodarstvu, v družbenem življenju, v samoupravljanju ter v kadrovski politiki. Partijsko članstvo občuti potrebo po korenitih spremembah, ker se je prejšnja politika partije pokazala kot neučinkovita V svojem govoru poljski socialistični mladini je Kania poudaril tudi potrebo po enotnih naporih za razvoj gospodarstva, dvig proizvodnje in resno stabilizacijo na vseh področjih družbenega življenja. V tej zvezi je značilno pisanje varšavskega dnevnika «Zycie War-szawy» o vprašanju neodvisnega sindikata Solidarnost. Ta sindikat — piše list — združuje v svojih vrstah milijone delavcev in zelo težko bi bilo brez njega reševati poljske življenjske probleme. > Položaj pa se posebno sedaj zapleta prav okoli stališča Solidarnosti do praznovanja prvomajskega praznika. Državna komisija organizacije je prepustila krajevnim vodstvom sindikata odločitev glede sodelovanja pri uradnih manifestacijah. Zdi se. da v nekaterih krajih Solidarnost ne bo sodelovala pri sprevodih. V Varšavi bo sicer uradna manifestacija, toda drugačna kot v prejšnjih letih: manj «u-radna* in brez odra za vladne in partijske osebnosti. Tudi sprevod bo šel po zgodovinskem delu mesta in ne po obnovljenem središču Vse to se dogaja pred plenarnim zasedanjem CK prihodnjo sredo, ki bi moral prinesti poleg določitve datuma kongresa tudi kadrovske spremembe, ki jih zahteva članstvo. Prav sredi. tega vrenja v partiji in v družbenem življenju prihaja Suslov, ki ga spremljajo tudi strokovnjaki za poljske zadeve. Ne ve se še, o čem bodo predstavniki KPSZ razpravljali s poljskimi tovariši, toda prav gotovo bodo govorili o bližnjem plenumu in o stališčih, ki naj ga zavzame do vprašanj nadaljnjega razvoja države. V zadnjih časih so se kritike sovjetskega časopisja na račun Solidarnosti, pobudnikov KOR in celo poljske partije zaostrile. V Sofiji je bilo včeraj redno zasedanje vojaškega sveta oboroženih sil varšavskega pakta. Na sliki (Telefoto AP): Sovjetsko delegacijo, ki jo vodi Mihail Suslov, je pozdravil tajnik Kania. bil predsednik Pertini zaradi drugih obveznosti odsoten. V svoji i-zjavi se je bivši podpredsednik sveta zopet zahvalil vsem članom in Pertini ju zaradi «soglasnega zaupanja, katerega je bil deležen, zlasti pa zato, ker so svetovalci potrdili, da sodni poziv sam po sebi ne izključuje možnosti opravljanja funkcij^^-podpmlsednika višjega sodnega..sveta. V nasprotnem primeru, pravi Zilletti, bi se ustvaril nevaren precedens na področju u-stavnih jamstev, o katerem ni po- Ugo Zilletti trebno posebej razpravljati. Kljub itemu, je še rečeno v Zillettijevi i-zjavi, po lastni svobodni izbiri vztrajam pri svojem prvotnem stališču, da lahko zagotovim sebi in svojim zagovornikom popolno akcijsko in odločitveno svobodo, kar mi sedanji položaj dejansko onemogoča. Z odstopom Zillettija, ki sicer o-staja član višjega sodnega sveta, se v vrstah italijanskega sodstva odpira institucionalna praznina, katero bodo zapolnil-' že prihodnji teden, ko bo prišlo do imenovanja novega podpredsednika. Odložili srečanje Colombo-Menghistu ADIS ABEBA — Včeraj so v A-dis Abebi ponovno nepričakovano odložili napovedano srečanje med italijanskim zunanjim ministrom E-mjlioai Colombom in etiopskim vaditeljem polkovnikom Menghistom. Kaže, da je odložitev le posledica Menghistovih obveznosti, ne pa rezultat kakega italijansko - etiopskega spora. Colombo pa se je kljub temu v dosedanjih pogovorih z e-tiopskimi voditelji zavzel za italijansko skupnost v Etiopiji. falangi v obkoljenem Zahiu in vsem libanonskim maronitom. Kljub takim slabim vestem, ki jim je treba še dodati včerajšnje topovske dvoboje v Bejrutu in v južnem Libanonu, pa se vsi na vse kriplje trudijo, da se ne bi nožar razširil. Washington je pozval sprte strani k zmernosti in spoštovanju premirja. Tel Aviv je med vrsticami povedal, da ne bo napadel Sirije če bi ta skušala dokončno rešiti «rr~ "mitsko vprašanje*. Tudi običr trditev Dama- Majska plača bo «težja» za 33.450 lir RIM — Po vsej verjetnosti bo majska plača vsaj na papirju »težja* za 33.450 lir, saj se bo znesek z obdavčitvijo, drugimi odtegljaji in pristojbinami precej zmanjšal, a vseeno bo to rekorden skok draginjske doklade. Vsi statistični podatki potrjujejo, da se >x> v sedanjem trimesečju zvi a draginjska doklada za 14 točk. Nihče sploh ne omenja možnosti, da se je negativni trend dviganja cen v aprilu spremenil, marsikdo celo trdi, da bo draginjska doklada še višja, in sicer kar za 15 točk. S «težjo» majsko plačo pa si bomo le malo pomagali, saj draginjska doklada navsezadnje le počasi caplja za vsakodnevnimi podražitvami, in to kar s precejšnjo zamudo. ska, da je Libanon »umetna tvorba* včeraj ni bilo. Libanon pa iz dneva v dan postaja prava sramota za ves omikani svet, saj se tu sproščajo vse napetosti in nerešena bližnjevzhod-,ia vprašanja, ne da bi,bili za to Libanonci kaj krivi, (voc) WASHINGTON - Izraelska vlada je včeraj uradno protestirala v Washingtonu proti sklepu Reaganove administracije, da proda Saudo-vi Arabiji pet radarskih letal «AW ACS* in lovska letala «F-15». VRHOVEC V VARNOSTNEM SVETU OZN JUGOSLAVIJA ZAHTEVA DOKONČNO REŠITEV VPRAŠANJA NAMIBIJE Sedanje razmere povzročajo destabilizacijo v Afriki NEW YORK — Dokončna rešitev problema Namibije je dolžnost mednarodne skupnosti, ki mora upoštevati listino OZN. Poskus, da bi ta problem prikazali kot spor med Vzhodom in Zahodom, je manever Južne Afrike, ki želi sedanje zaostrene mednarodne odnose izkoristiti za podaljšanje zasedbe Namibije in nadvlade na jugu Afrike. To je na začetku svojega govora na včerajšnji razpravi na zasedanju varnostnega sveta OZN o Namibiji poudaril jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Jugoslavija je prepričana, da mora, takšen poskus propasti, saj bi sprejetje tega stališča povzročilo številne nevarnosti. Vrhovec je poudaril, da ni dovoli, da mednarodno soglasje o vprašanju resmc- iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMMiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Kričeč protest delavcev CAA na tržaški železniški postaji Delavci milj$ke ladjedelnice Cantieri Alto Adriatic« so včeraj dopoldne »zastražili* tračnice na tržaški železniški postaji in za dve uri ohromili promet. Poročilo na tržaški strani ne neodvisnosti Namibije podprejo samo verbalno. Zdaj- so nujni konkretni koraki in ukrepi, da bi zagotovili uresničevanje sklepov generalne skupščine in varnostnega sveta., Vodja jugoslovanske diplomacije je v tej zvezi podčrtal, da je nedavna ženevska konferenca o Namibiji doživela popoln neuspeh in da se zato sedaj mednarodna skupnost sooča z nesramnimi izzivi rasističnega režima v Južni Afriki. Neodvisnost Namibije je mogoče zagotoviti v okviru OZN in so zato vsi drugi poskusi, da bi ta problem rešili izven svetovne organizacije, v nasprotju z načeli listine OZN in vsemi sklepi svetovne organizacije Južna Afrika si prizadeva, da bi na podlagi tako imenovanih notranjih rešitev vzpostavila marionetni režim in želi od zahodni držav dobiti podporo za ta svoja prizadevanja. Vse to grozi načrtu OZN za razglasitev neodvisnosti Namibije, ki ga vsebuje resolucija varnostnega sveta številka 435. Mednarodna skupnost, je ob koncu poudaril Vrhovec, ne sme več mirno gledati sedanjih kriznih razmer v Namibiji, ki podaljšujejo trpljenje namibijskega ljudstva in povzročajo destabilizacijo na . vsej afriški celini, (dd) ■ PO PODATKIH POPISA Slovencev je 1.883.764 LJUBLJANA — Po najnovejših podatkih popisa Republiškega zavoda za statistiko je v Sloveniji 594.581 gospodinjstev oziroma 610.719 stanovanj, v katerih živi 1.883.764 stalno in 88.910 začasno prijavljenih prebivalcev. Od tega jih živi 244.665 v Ljubljani, v njeni bližnji okolici pa nadaljnjih 276.068 prebivalcev. Po podatkih republiškega zavoda za statistiko znaša naseljenost na kvadratni kilometer Slovenije 93 prebivalcev, v tujini je zaposlenih blizu 40.000 Slovencev. MED STAVKO V PODKREPITEV ZAHTEVE PO REŠITVI DRAGOCENEGA MILJSKEGA OBRATA Delavci ladjedelnice Cantieri Alto Adriatico za dve uri ustavili promet na železniški postaji Incidentov ni bilo - Potrjen krog sestankov na vladni ravni za rešitev problema - Solidarnost pokrajinske uprave - V Miljah se nadaljuje neprekinjena seja občinskega sveta Uslužbenci miljske ladjedelnice Cantieri Alto Adriatico so včeraj, kot napovedano, prekrižali roke, vrh tega pa uprizorili ravno tako najavljeno kričečo obliko protesta: skoraj dve uri so v spremstvu sindikalistov bili postrojem vsevprek tračnic železniške postaje v Trstu, hkrati pa so ustavili promet po Miramarskem drevoredu, še Dourej so v sprevodu, iznad katerega so se dvigali rdeči transparenti tovarniških svetov CAA, GM, TASM in še drugih industrijskih obratov Tržaškega, ki so ladjedelničarjem neprestano ob strani, obšli mestno središče ter dobesedno ohromili Miljski občinski svet .je včeraj nadaljevat neprekinjeno zasedanje in v sejni dvorani .je bilo zaznati nekoliko bolj optimistične vzdušje. Temu so botrovale vesti o gotovem sestanku odbora CIPI o napovedanem sestanku vsedržavnega vodstva CGIL, CISL, UIL z La Mal-fo, Andreatto in drugimi pristojnimi ministri, katerim .je poverjena skrb za mošnjiček, ter o izrecni obvezi La Malfe, da podpre odobritev področnega načrta V rejni dvorani miljskega županstva so včeraj dopoldne tudi zasedali načelniki svetovalskih skupin s pokrajine. Navzoč je bil tudi promet Vse to iz protesta ker se predsednik Carbone. Po solidamost-naglo bliža dan oddate zadnje jun | ni ,z)avi so predsednik in na*. naročene ladje, iz Rima pa nobe- > - - nega znaka dobre volje, da se ladjedelnica ohrani. Minister za trgovinsko mornarico Compagna je pozno predsinoč-njim sicer res poslal miljskemu občinskemu svetu brzojavko, v kateri potrjuje krajevnim upraviteljem ter štirim tukajšnjim parlamentarcem s komunističnim poslancem Cuffarom na čelu tv bistvu je to odgovor njemu), da bo 20. aprila seja medministrskega odbora za industrijsko načrtovanje CIPI. Ta bi moral kot znano, iz reči povoljno mnenje za sprožitev področnega načrta o ladjedelstvu, v katerega sklopu naj se razreši tudi vprašanje miljske ladjedelnice z ustanovitvijo mešane družbe Fincantieri - Friulia. Minister je izrazil zaupanje, da bo CIPI to zares ukrenil. Z druge strani pa smo od senatorke Jelke Gerbec zvedeli, da bo minister za proračun in gospodarsko načrtovanje La Mal-fa 29 ali 30. aprila sprejel posebno tržaško odposlanstvo ter se z njim porazgovoril o problemu Alto Adriatico. Delavstvo pa ie že tako ob vsako potrpljenje (med drugim še ved no ni prejelo zasluženega si denarja), da več ne ve. kdaj tei ali oni obvezi sme ali ne sme verjeti. Prav to nezaupanje .je seveda botrovalo včerajšnji množični in doneči demonstraciji, ki se je kljub sila napetemu ozračju zaključila brez incidentov. Brž po zaštražitvi železniške postaje in cestišča ob njej je iz sodišča prišel ukaz, naj se množica razpusti, vendar do tega ni prišlo. Delavce in sindikaliste , Sfc spremljali senatorka Gerb-čeva", poslanec Cuffafo,., deželni taj-; nik KPI Rossetti in pokrajinski partijski tajnik Tonel, katerih. navzočnost je še bolj poudarila odsotnost drugih političnih predstavnikov Komunistični zastopniki so s pomočjo tajnikov enotne sindikalne zveze CGIL, CISL. UIL ter kovinarskega sindikata FLM pomirjevalno vplivali na razgrete delavce, tako da ni bilo treba nastopa sil pregona. Z železniške postaje so demonstrantje v povorki in ob neprestanem skandiranju protestnih gesel na račun rimske vlade, pa tudi deželne uprave in zasebnih špekulantskih podjetnikov krenili na Trg Unita. Tam je delegacija tovarniškega sveta CAA in sindikalne zveze zaprosila za sestanek z županom Cecovini.iem. česar pa ni dosegla, ker župan na snidenje z njimi očitno ni bil voljan priti. Slišali smo celo, da je naročil vest, da ga ni v Trstu. Delegacija se je zato sešla s podžupanom Bassanijem. Govor je bil tudi o tem, če tržaški občinski svet namerava uprizoriti neprekinjeno zasedbo po vzoru miljskega. Cecovini je bil proti temu — tako smo zvedeli na podlagi dopoldanskega srečanja načelnikov svetovalskih skupin — Gambassini in neofašisti (MSI) ravno tako. Takšna oblika protesta se jim ni zdela umestna, rajši bi izbrali drugačno. Pozneje je Cecovini pod pritiskom delavske manifestacije in delegacije popustil, a počakati je bilo treba na sejo občinskega sveta, med katero so uslužbenci CAA in sindikalisti množično napolnili dvorano. Kako se je zadeva nato odvijala v tržaškem občinskem svetu, poročamo na drugem mestu. niki skupin iznesli dva predloga. Prvič, naj se čimprej oblikuje e-notno odposlanstvo, ki naj se pojde v Rim razgovar jat z ministri, drugič pa, naj se 30. aprila, torej dan po seji odbora CIPI, skupaj snidejo predstavniki vseh sedmih izvoljenih skupščin — pokrajine in šestih občin, da preverijo sadove zdajšnjega boja in po potrebi proučijo nove oblike akcije v korist ladjedelnice in z njo vsega gospodarstva na Tržaškem, (dg) Z včerajšnje manifestacije po mestnih ulicah V nedeljo na Plavjah odkritje spomenika padlim Družbeno politične organizacije in krajevna skupnost Škofije vabijo na svečano odkritje spomenika padlim v narodnoosvobodilni vojni, ki bo v nedeljo, 26. aprila 1981 s pričetkom ob 11. uri na Plavjah. Slavnostni govornik bo Milan Guček. V kultur nem programu sodelujejo: Sloven ski pevski zbor iz Milj, godba na pihala iz Pridvora, domači oktet, pionirji in mladinci. Seja vodstva nabrežinske sekcije KPI V torek, 21. t.m., se je v Nabrežini sestalo vodstvo krajevne sekcije KPI ob prisotnosti številnih ak tivistov ter tajnika tržaške federacije Tonela. Tajništvo sekcije je poročalo o poteku pogajanj za razširitev večine, ki upravlja devinsko-nabrežinsko občino. Vodstvo sekcije je vzelo na zna nje rezultate dosedanjih srečanj ter odločilo, da se občane seznani na javnih zborovanjih s stališči komunistov tako glede devinsko-nabre-žinske občine, pokrajinske uprave ter tržaške občine, kot tudi s stališči ostalih političnih sil. Na sestanku so se tudi dogovorili o kampanji o referendumih. Tajnik sekcije KPI štivanske papirnice je na koncu orisal krizni položaj v tem obratu, ki je ključnega pomena tako za občino, kot za širšo skupnost. •Tržaška občina sporoča, da je mogoče oddati davčne prijave (modela 770 in 760) v občinskem uradu NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA CM: DEMOKRISTJANI IN IpT OVIRALI AKCIJO SOLIDARNOSTI Kakor poročamo v uvodnem sestavku o vprašanju miljske ladjedelnice, je ta problem pretresal sinoči tudi tržaški občinski svet. Treba .je reči, da je skupščina kot taka od vsega začetka hude razočarala desetine in desetine prisotnih delavcev CAA in sindikalistov, med katerimi smo zapazili tudi najvišje pokrajinske zastopnike CGIL,' CISL, UIL. Zakaj? Prvič, ker so nekateri predstavniki Liste za Trst, pa tudi Krščanske demokracije izrazili dvome glede umestnosti neprekinjenega zasedanja občinskega sveta po zgledu miljske-ga, medtem ko so glasniki LpT in KD v miljski občini dali jasno razumeti, da bo takšen način protesta v boju žk ‘ohranitev iSrdiedel-nice prodrl tudi ha tržaški občini. Drugič pa. ker sta »listar* Dolcher in neofašistični MSI oredložila izzivalna popravka k sicer enotni resoluciji v podporo CAA. o kateri je bilo prvotno misliti, da bo soglasno odobreno. Kakšna sta popravka? Dolcher meni, da se ne sme uporabiti izraza »enotno sindikalno gibanje», temveč ga je treba zamenjati z «sindi-kalna združenja*. To je očitno bojkotiranje vloge enotne sindikalne zveze in podtalno reklamiziranje drugih sindikalnih organizmov, ki gredo od neofašističnega pa do tako imenovanih avtonomnih. Misovce pa je spekla resolucijska obveza občinskega sveta, da v spodbujanje nadaljnjih solidarnostnih pobud Trsta s CAA vključi vse etnične «se stavine*. Torej tudi Slovence. Resolucija nadalje predlaga neprekinjeno zasedanje občinskega sveta ter njegovo izredno sklicanje v dneh 29. in 30. aprila, ko naj bi se domenili za ponoven sestanek z ministrom De Michelisom. Pozna ura nam ne dovoljuje, da bi posredovali vesti, če so se svetovalci za neprekinjeno zasedanje domenili ali pa ne. Ko bi se ne. bi to pomenilo klofuto miljski upravi s s KD in z LpT vred, ki so v tem smislu poslali tržaški občini priporočilo. (dg) Pred kratkim je upravni sve.t tržaške bolnišnice formaliziral ustanovitev posvetovalne endokrinološke službe (žleze z notranjim izloča- njem)‘.“t'i s* < ■, ■>( ■ > • i‘: 4 Danes praznuje 50 let SILVAN GRGIČ Svojemu zvestemu balinarju želi vse najboljše ŠZ GAJA ŠTEVILNE PROSLAVE DNEVA ITALIJANSKE VSTAJE Danes zvečer bo v Rižarni pri Sv. Soboti svečanost v spomin žrtvam nacifašizma Komemoracije v okoliških občinah - Poziv k udeležbi na proslavi 40. obletnice ustanovitve 0F S slovesnostjo v Rižarni pri Sv. Soboti se bedo danes pričele na Tržaškem proslave dneva italijanske vstaje in odporništva. Spominsko svečanost v nekdanjem «kraju smrti* prirejajo Odbor za obrambo vreanot odporniškega gibanja ter številne druge demokratične ustanove in organizacije. Slovesnost se bo pričela ob 19. uri s katoliškim, judovskem in srbo-pravoslavnim verskim obredom. Obredom bosta sledila govora Gianfranca Carboneja in slovenskega govornika, za ime katerega pa še ne vemo. Spominsko slovesnost bo dopolnil kulturni program, v katerem bodn nastopili pevski zbor konservatorija «G. Tartini*. člani Slovenskega stalnega gledališča in igralec Renzo Gio-vampietro. Med drugim bodo igralci brali pesmi slovenskih avtorjev, pisma, Quasimodove pesmi in pe-sitev Paula Eluarda. Danes zjutraj se bo tržaška obči- Slavnostna seja dolinske občine Danes, ob 20.30 bo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu svečana seja dolinskega občinskega sveta, s katero bodo proslavili 10-letni-co pobratenja med občino Dolina in Kočevje. Poleg delegacij občin Kočevje, Marzabotto, Milje, Koper in Sežana, predstavnikov krajevnih oblasti in javnega življenja tržaške pokrajine, se bosta seje udeležila predstavnika deželnega odbora avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine in izvršnega sveta SR Slovenije. »»ADI POSLEDIC EKSPLOZIJE V TAURIANU Tržaško sodišče bo sodilo samemu predsedniku Reaganu Za škodo naj bi odgovarjali tudi ameriški obrambni minister m drugi funkcionarji Pentagona Za veliko škodo, ki jo .je 12. oktobra 1979 povzročila eksplozija v smodnišnici v Taurianu pri Pordenonu, bo tržaško sodišče klicalo na zagovor nič manj kot ameriškega predsednika Ronalda Reagana. Z njim pa naj bi za škodo odgovarjali tudi obrambni minister Pentagona VVeimberger, razni drugi visoki in nižji funkcionarji ameriške vojaške uprave ter italijansko obrambno ministrstvo. Pri strahoviti eksploziji je tedaj umrlo pet ljudi, trideset pa je bilo ranjenih. Ogromna je bila tudi škoda. Odvetniki podjetja eksplozivov »Rovina*, v katerem je prišlo do nesreče, ki so sprožili nenavadno pravdo proti ameriškemu predsedniku in drugim vidnim predstavnikom, menijo, da bi morale ZDA plačati enajst milijonov in pol dolarjev (nad dvanajst miliiard lir) odškodnine. Odvetniki (Antonio in Francesco Pognici iz Benetk in Ezio Volli iz Trsta) menijo tudi, da je eksplozijo povzročila pošiljka eksploziva z napako, šlo naj bi za naboje »heat 105-22» z detonatorjem »BDM-62* ameriške izdelave, ki jih je podjetje Rovma kupilo v Wiesbadnu v Zahodni Nemčiji na neki dražbi za demilitarizacijo agencije »Defence Logistics Agency». Pošiljka naj bi bila brez ustreznih varnostnih naprav, kar je bil glavni vzrok smrtonosne ekspo-zi.je. Po mnenju odvetnikov so a-meriški vojaški krogi vedeli za te pomanjkljivosti, a jih niso sporočili podjetju iz Tauriana. Tržaško civilno sodišče je že določilo datum sodne obravnave, ki bo seveda potekala v odsotnosti glavnih obtožencev. Proces bo namreč 12. januarja prihodnjega leta. Danes, 24. aprila, ob 20, uri se na sedežu v Ul. Caprin 18 sestane rajonski svet za Sv. Jakob. iiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiHiMiiMiiMiiiiiatiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitftiti PRI PROSEKU NA POBUDO DRUŽBE PRISTANIŠČNIKOV Jutri slovesno odprtje novega športnega centra Pristaniški delavci bodo razpolagali z izjemno funkcionalnimi prostori - Športni objekti bodo na razpolago tudi drugim društvom - Velik napor Enotne družbe pristaniških delavcev Pristaniški delavci so znani po tem, da so povezani z družbenim u-tripom mesta, da so za sožitje med tu živečima narodoma, da so proti vsakršnim socialnim krivicam in c’i jih prešinja krepka protifašistična zavest. To bo seveda prišlo še enkrat na dan v soboto, ko bodo na prostoru blizu proseškega nogometnega igrišča odprli športni center »Mario Ervatti», ki je last Enotne družbe pristaniških delavcev Trst in kjer bo celoten potek manifestacije dvojezičen, kot je dvojezičen tudi napis ob vhodu v športni center. športni center je sad samoprispevka in samoprihranka pristaniških delavcev, ki so v dolgih letih varčevanja nabrali kar 2 milijardi lir. Sredstva so bila prvotno namenjena počitniškemu domu nekje v hribih, leta 1976 pa so pristaniščniki na zborovanju sklenili, naj gredo sredstva v izgradnjo večnamenskega športnega središča. To misel je o-svojil tudi glavni svet in hitro začel z birokratskim iterjem, da bi prišlo čimprej do realizacije te pomembne strukture. Vendar je prišlo do več zapletljajev, saj je, kljub temu, da je zgoniška občina dala dovoljenje za gradnjo, del zemljišča pri nogometnem igrišču vojaška last, vojaške oblasti pa so tudi zahtevale, da se tam ne gradi več. O težavah, organizacijskih vprašanjih in še o marsičem drugem je bil govor tudi na včerajšnji tiskovni konferenci v športnem centru. Predstavnik pristaniščnikov Paolo Hikel, je prisotne seznanil z vsem potekom del, ter pristavil, da bo center služil predvsem športni in rekreativni dejavnosti pristaniških delavcev in njihovih družin, po drugi strani pa bodo objekte lahko koristili tudi zunanji dejavniki in društva, saj dobro vemo, kakšno potrebo po športnih objektih ima Trst. In da gre blizu Proseka za zares izjemno strukturo, naj povejo le ti podatki: športni center sestavljajo travnato nogometno ig-išče, zelo lepa in z vsem opremljena telovadnica (tribuna s 370 sedeži za gledalce), 6 igrišč za balinanje (prostora za 350 gledalcev), dve teniški igri- šči, sedem slačilnic, soba za prvo pomoč, stanovanje za paznika, bar, parkirišče za 500 avtomobilov. Skratka, na tem mestu ni treba ugotavljati pomembnosti, 14 jo bo imela nova struktura za razvoj športa pri nas, po drugi strani pa ne gre zavreči niti družbenega trenutka, oziroma vloge, ki jo bo športni center imel. Jutri ob 10. uri bo torej uradna otvoritev centra, ki se je bodo udeležili številni predstavniki oblasti, prva športna srečanja pa bodo od 20. do 24. maja, ko se bodo v različnih športnih disciplinah pomerili pristaniški delavci italijanskih in jugoslovanskih luk. na spomnila dneva vstaje s polaganjem vencev. Občinski odborniki in načelniki svetovalskih skupin se bedo poklonili žrtvam nacifašizma ob najpomembnejših mestnih spomenikih, ki so posvečeni padlim v odporniškem gibanju. V miljski občini bodo v okviru proslav 25. aprila priredili več pobud. Včeraj so predvajali film o odporniškem gibanju, danes pa se bodo učenci in dijaki raznih šol v Miljah srečali z nekaterimi protagonisti odporniškega gibanja.' V soboto bodo ob 9.30 vence pred nekaterimi spomeniki in obeležji, ob 11. uri bo spomiski shod, na katerem bosta govorila podžupan Rossini in občinski odbornik Vodopivec, po shodu bo krenil z glavnega trga sprevod, ki bo šel do spomenika padlim, kjer bo tudi krajši kulturni program. Ob 12. uri bedo polagali vence na partizanskem pokopališču, ob 12.30 pa bodo položili venec pred spomenikom pri Korošcih. prisotna bosta pevski zbor in godba na pihala. V devinsko-nabrežinski občini bo priredil tradicionalno proslavo 25. aprila občinski antifašistični odbor. Jutri, ob 8. uri bodo predstavniki : odbora krenili izpred občinske palače in ponesli vence na spomenike in obeležja v vaseh devinsko-nabre-ž nske občine. Ob 10. uri bo osrednja manifestacija na glavnem trgu v Nabrežini, kjer bo spregovoril predsednik antifašističnega odbora župan Škerk, in sicer v slovenščini in italijanščini. Na manifestaciji bodo lahko spregovorili tudi predstavniki političnih strank in kulturnih društev, ki so člani protifašističnega odbora. Na manifestaciji bo sodelovala nabrežinska godba na pihala, prireditelji pa so na slovesnost povabili tudi delegacijo iz Komna. Ob prazniku osvoboditve in 40. obletnice ustanovitve OF bodo priredili tudi v Križu številne manifestacije. Jutri zjutraj bo na pobudo VZPI - ANPI po kriških ulicah sprevod, ki se bo ustavil pred obeležjem padlim v NOB. Zbirališče je ob 9.30 na dvorišču ljudskega doma, na svečanosti bo nastopil tudi moški pevski zbor Vesna. V soboto bo na Gospodovi griži gorel kres, ki ga bo pripravila vaška mladina, pred tem pa bo od spomenika padlim krenila mladinska štafeta. Kulturno društvo Vesna in Zveza borcev VZ Pl - ANPI prirejata v torek, ob 20.30 v kulturnem domu Albin Sirk počastitev obletnice ustanovitve OF. Proslava bo obsegala govor in kulturni spored. V zvezd z osrednjo proslavo 40. obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda, ki bo v nedeljo v tržaškem Kulturnem domu, s pričetkom ob 11. uri, pozivata Združenje aktivistov osvobcd lneg« ..gibanja na Tržaškem ozemlju,, in odbor Zveze vojnih invalidov NOV svoje člane, da se polnoštevilno udeležijo osrednje slovesne manifestacije. V pozivu je med drugim napisano: »S svojo prisotnostjo bodo člani tako ponovno potrdili zvestobo idealom, za katere so se borili v drugi svetovni vojni in za katere so mnogi dali tudi svoje življenje.* ZA KONEC KONCERTNE SEZONE GLASBENE MATICE Duo Šiškovič-Froivein sinoči v Kulturnem domu Mlada koncertanta sta občinstvo osvoj'la s prepričljivo interpretacijo del Bartoka. Matičiča, Prokofjeva, Mozarta, Schumanna in Ravela Glasbena matica je sinoči sklenila svojo koncertno sezono 1989/81 z violinskim recitalom našega mladega violinista Črtomira šiškoviča, Začetek in konec sezone z domačimi izvajalci (sezono je odprl mladinski zbor GM) odraža načelno programsko politiko naše glasbene u-stanove, da odpira pot izvajalcem iz domače sredine, čeprav v primeru Črtomira šiškoviča ne gre za odpiranje poti, pač pa za potrjevanje njegovega konstantnega umetniškega vzpenjanja na trdi poti solističnega muziciranja, ki terja od glasbenika, ki se je odločil zanjo, predvsem izredno študijsko vztrajnost in tako rekoč popolno zavezanost svoji življenjski izbiri. Črtomiru šiškoviču te vztrajnosti in zavezanosti prav gotovo ne -manjka, zato pa je tudi vsakokratno srečanje z njim na koncertnem o-dru srečanje z vedno bolj zrelim izvajalcem, z vedno bolj dovršenim interpretom bogate in raznolike violinske literature. In tako je bilo tudi sinoči, ko se je predstavil s svojim stalnim spremljevalcem iz Kolna, kjer skupno izpopolnjujeta študij na Akademiji za glasbo, Corneliusom Froiveinom, prav tako mladim in prav tako zavzetim in tudi že kvotiranim pianistom. Spored, ki sta ga predstavila, je obema koncertantoma nudil priložnost za raznoliko muziciranje v interpretiranju modernih skladb in onih iz že klasične violinske zakladnice. Oceno posameznih izvedb prepuščamo našemu strokovnemu kritiku, tokrat naj zapišemo le, da je prvi del sporeda obsegal Bartokovo Prvo rapsodijo za violino in klavir, Matičičevi Dve uspavanki za violino in klavir ter sonato op. 115 v D-duru Prokofjeva za violino solo, drugi del pa Mozartovo Sonato v G-duru KV 379 za violino in klavir ter Schumannovo Sonato op. 105 v A-molu za violino in klavir. V smislu tonske lepote je nedvomno najlepše izzvenela Schumannova sonata, v kateri sta oba izvajalca kar tekmovala med seboj v čustveno romantičnem izpevanju, v smislu tehnične dognanosti pa je izstopala šiškovi-čeva solo interpretacija edine sonate Prokofjeva za violino solo. Črtomir šiškovič in Cornelius Frotvein se bosta našemu občinstvu ponovno predstavila jutri zvečer, r Prosvetnem domu na Opčinah * istim sporedom, le da bosta namesto uvodnega Bartoka zaigrala Ravela, (jk) Prva turneja obnovljenega Tržaškega okteta Obnovljeni Tržaški oktet je že pestro razvil svojo dejavnost. Po nastopu na reviji Primorska poje v Pivki in nekaj nastopih v okolici Trsta odpotuje danes popoldne na tridnevno gostovanje v La Spezio, kjer bo gost občinske uprave v Ca-stelnuovu Clagri, prijazni vasi na obronku ligurskih Apeninov. Tržaški oktet bo v prazničnih dneh imel tri nastope. Pel pa bo pesmi slovenskih avtorjev od renesanse do današnjih dni. Še o dolinski občinski seji V poročilu s seje dolinskega sveta, ki je bilo objavljeno v sredo, 22. t.m.. jo je tiskarski škrat močno zagodel, tako da je spremenjena celotna vsebina posegov posameznih svetovalcev v razpravi o načrtu za gradnjo hitre ceste. Izostal je tako v celoti poseg svetovalca Švare (KPI), ki pa je bil seveda v rokopisu našega poročevalca naveden. v Tako se poseg svetovalca Mahniča (SSk) zaključi z besedami »in to samo na škodo Slovencev*, nakar se začne poseg svetovalca Švare (KPI), »ki je seveda podprl stališče občinskega odbora ter poudaril, naj se končno zgradi hitro cesto, pa čeprav bo to prizadelo posameznike in skupnost. Vendar, je dejal Švara, bi bili v protislovju s politiko tega občinskega sveta, ki si prizadeva za vsesplošni gospodarski razvoj, če ne bi odobrili popravljenega načr- ta, ki prinaša vse garancije za hi-Oba koncertanta sta si zaslužila , t.ero začetek gradnje in za pravično dolgotrajne aplavze številnega ob činstva, katerim sta se oddolžila še z Ravelovim Bluesom v slogu jazz-banda. Nov urnik Rižarne M Tržaška občina sporoča, da je Rižarna pri Sv. Soboti odprta obiskovalcem po naslednjem urniku: ob delavnikih od 10. do 19.30, ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih pa bo zaprta. odškodnino. Ne moremo braniti samo interesov ožje skupnosti...* iiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiniiiiii||ll|ll,l||,ullllll„ul,llllllllllllllllll||||||||||||||||IM||||||||||||||||n|||||M||||) DVAJSETLETNI MOTORIST VČERAJ PODLEGEL POŠKODBAM Zdravniki oddelka za oživljanje tržaške bolnice so se zaman trudili, da bi ohranili pri življenju 20-letnega študenta Luigija Batta-glio. ki se je preteklo soboto hudo "'•■o.............................. Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE Bodo poštne usluge res hitrejše? Na račun italijanskega poštnega sistema ima marsikdo pikro pripombo in treba je priznati, da je velikokrat tudi upravičena. Pa naj gre za rok pri potovanju pisem in poštnih pošiljk ali za dolge vrste, na katere je treba čakati za poravnavo tekočega računa ali za izplačilo pokojnine. Na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj priredilo deželno vodstvo poštne uprave, je bil govor tudi o tem. Deželni direktor Burtone je uvodoma naglasil, da se v zadnjih letih spet stopnjuje obseg dela v vseh poštnih sektorjih. Ne vemo, če je res tako, dejstvo pa je, da se je lani število poštnih pošiljk v naši deželi povišalo za približno 20 odstotkov v primerjavi z letom 1979. Narastel je tudi obseg vseh drugih uslug, med drugimi naj omenimo zlasti finančne operacije, ki jih poštna uprava nudi Pri tem pa je Burtone omenil težave, ki jih podjetje ima pred vsem v zvezi z avtomatizacijo in mehanizacijo uslug. Ker je to vprašanje bistvenega pomena za učinkovitejše delovanje, je jasno, da je veliko finančnih sredstev, ki jih ministrstvo daje na razpolago, namenjenih predvsem v okrepitev in razvoj tega sektorja. Do konca leta bi moral pričeti z delovanjem tudi v našem mestu novi center za elektronsko obdelavo podatkov, ki bo zamenjal dosedanje urade za tekoče račune v Trstu in Vidmu. To bo brez dvoma pridobitev, saj bo avtomatizacija bistveno skrčila čas posameznih operacij pri okencih, po- sebne koristi pa naj bi imeli upokojenci, «saj bodo izplačila državnih pokojnin potekala z avtomatsko izdajo čekov.* Velikega pomena za učinkovito in hitro delovanje poštnih uradov in uslug pa je tudi vprašanje osebja. Kot kaže, je v naši deželi skoraj 1000 delovnih mest uradnika in pismonoše še vedno nekritih. Vrzel naj bi vsekakor zapolnili s številnimi natečaji, ki jih je poštna u-prava v zadnjih časih razpisala take za uradnike kot za pismonoše, še največ osebja manjka v centralnih uradih, medtem ko je stanje v krajevnih poštnih uradih dežele, po besedah ravnatelja Bur-toneja, še kar zadovoljivo. Včeraj se je tudi govorilo o gradbenih investicijah, ki jih je poštna uprava namenila v zadnjem petletju na področju operativne in družbene gradnje. Za prvo je bilo izkoriščenih 10 milijard lir tod teh je kar 6 milijard skopnelo za izgradnjo poslopja v Ul. S. Anastasio), za družbena stanovanja uslužbencev pa 2 milijardi lir. Poleg oporozila uporabnikom poštnih uslug, naj se držijo navodil pri oddajanju pošte, brzojavk, paketov itd., bi lahko rekli, da so to bile glavne značilnosti Včerajšnje tiskovne konference. Za šefe in podšefe te javne usluge so stvari, kot kaže, precej rožnate, za navadne smrtnike, še posebno za upokojence, ki morajo čakati ure in ure (tudi na mrazu) na vrste pred okenci, pa ostaja ob tem upanje, da se bodo rožnate obljube res v kratkem uresničile, (nf) ponesrečil z motor.jem suzuki v višini pokopališča pri Sv. Ani. Zaradi hitre vožnje in nepazljivosti je Battaglia, ki je le par dni prej kupil motor, z vso silo trčil v avto, ki je zavijal proti bencinski črpalki. Poškodbe so bile hude, saj si je med padcem Battaelia prebil lobanjo, imel je tudi močno notranjo krvavitev. Pet dni se je v globoki nezavesti boril s smrtjo, včeraj ob 18.37 pa .je njegovo srce nehalo biti. Spet moramo torej zabeležiti smrt mladega motorista, spet naj bo to življenje, ki je bilo darovano na oltarju mladostne zanesenosti in nepremišljenosti, v o-pomin drugim. Vsaj to. Drog na avtomobil Dvajsetletni prodajalec Mauro Pe-lizon iz Ul. Grandi 13 je včeraj popoldne vozil s svojim lancia fulvia po Ul. Forti, ko je v višini hišne številke 72 nenadoma zapeljal na levo stran, cestišča naravnost v obcestni drog. Minilo je le nekaj sekund in drog je zgrmel na avto, s katerim je prav v tistem trenutku privozil mdimo 62-letni Carlo Prešel iz Ul. Grandi 9. Pelizona so sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti zaradi u-darcev v glavo 10 dni, Prešel pa je odnesel celo kožo. • V Ul. Orlandini bodo danes ob 9. uri odprli zanimivo razstavo z naslovom »Prenesimo Kras v mesto - uporaba bivše železniške proge Čampo Marzio - Botač*. Razstavo prirejajo razne sekcije KPI. Ob 10. uri bo o tem govor tudi na tiskovni konferenci v ljudskem domu «Gram-sci* na Pončani. • Glasbeno vokalna skupina «Grup--po Incontro» bo danes, ob 20.30 koncertirala v veliki dvorani Krožka za kultuM 'In umetnost v Ul. San 'Carlo 2. Nesreči elektrikarja in pismonoše Dvajsetletni pismonoša Paolo Ber-nich iz Ul. Pendice Scoglieto 10 si je včeraj zlomil levi komolec, ko je nerodno padel na stopnišču poslopja na Furlanski cesti št. 317, kjer je oddal pošto. Mladi pismonoša se bo moral zdraviti 10 dni, sprejeli pa so ga na ortopedskem oddelku. Na ortopedskem oedelku se bo moral 30-letni elektrikar Romano Grison zdraviti 20 dni zaradi poškodb, ki jih je utrpel po hrbtu, ko je včeraj popoldne delal v skladišču podjetja Colombin v Ul. Cosulich 1. Grison je premikal ročno napravo za dviganje zabojev, ko mu je slednja padla na hrbet. Razna obvestila Fotokrožck Trst 80. Danes, 24. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstropje, sestanek za bodočo razstavo, člani naj se za gotovo udeležijo. Kulturno društvo Škamperle bo 25. t.m. ob 10. uri pri Ljudskem domu položilo venec na ploščo v spomin padlim. K slovesnosti so toplo vabljeni vsi domačini. Izleti PD Slavec — Ricmanje - Log organizira 10. maja t.l. enodnevni izlet v Kumrovec (rojstno vas maršala Tita). Predviden je tudi ogled muzeja Antona Avguštinčiča, kosilo v hotelu «Matija Gubec* v Stubičkih Toplicah ter ogled kipa - spomenika in muzeja Matije Gubca. Odhod iz Ricmanj ob 6. uri (it. čas). Cena izleta 25.000 lir. Vpisovanje na sedežu društva do 28. t.m., od 20. do 21. ure. Združenje Union-Podlonjer priredi enodnevni izlet dne 2. maja v Kumrovec z ogledom rojstne hiše tov. Tita in muzeja. Kosilo bomo imeli v Krškem. Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Valdirivo 30, telefon 64459. Sekcija KPI Devin - Nabrežina izreka iskreno sožalje družini in svojcem ob nenadni smrti tov. Enrica Odorica. Sporočamo, da bo pogreb naše predrage CVETKE KOMAR por. BENČIČ jutri, 25. aprila, ob 15. uri po jugoslovanskem času v Hrpeljah. Žalujoči svojci Trst, Ricmanje, Hrpelje, 24. aprila 1981 V NEDELJO, 26. APRILA 1981, OB 11. URI PROSLAVA 40-letnice OSVOBODILNE FRONTE V KULTURNEM DOMU. UL. PETRONIO 4 Govorila bosta: MARIO LIZZERO - ANDREA BORIS RACE - ŽARKO predsedovala bo NEVA LUKEŠ n Sledi kulturni program Slovenska kulturno - gospodarska zveza ANPI - Vsedržavna zveza partizanov Italije ANED - Vsedržavno združenje bivših deportirancev ANPPIA - Vsedržavno združenje političnih preganjancev protifašistov Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju Zveza vojnih invalidov Seja Izvršnega odbora SKGZ v Čedadu Priprave na občni zbor s posebnim poudarkom na potek priprav v videmski pokrajini, problemi Kanalske doline, proslava 40-letnice O-svobodilne fronte in referendumi so bila glavna vprašanja, o katerih je razpravljal Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se je sestal v sredo v Čedadu. V dolgi in zavzeti razpravi je beseda tekla predvsem o vprašanjih priprav v videmski pokrajini, ki naj bi v bodoče jamčile še večjo in bolj kapilarno prisotnost SKGZ. V nadaljevanju se je 10 seznanil s položajem v Kanalski dolini, kjer je delovanje, ob požrtvovalnosti tamkajšnjih kulturnih in političnih delavcev, doživelo velik razmah. Tečaji slovenščine, folklorna skupina, glasbena šola, športne manifestacije so le nekaj plati zahtevnega dela, ki ob uspehih seveda zahteva tudi vse večjo kadrovsko zasedbo. saj so sedanji delavci odločno preobremenjeni. Končno se je izvršni odbor sezna-j nil s potekom priprav na proslave j 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte v Trstu (26. aprila zjutraj v Kulturnem domu) in na Goriškem (1. maja v Števerjanu). Ob koncu se je začela še razprava o referendumih, ki pa jo bo treba vsekakor nadaljevati in poglobiti. ANPI VZPI, ANED, ANPPIA, Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju POZIVAJO svoje člane, da se jutri, 25. aprila 1981, ob 10. uri zberejo na Foru Ulpiano (pred sodno palačo) od koder bodo odšli do Ulice Ghega, kjer bo polaganje vencev v spomin talcem. Prisotna bo tudi delegacija Skupščine občine Postojna, ZZB - NOV Postojna in svojci padlih 9 obešencev iz Postojne. Nato se bodo udeleženci poklonili padlim pri Sv. Justu, Sv. Ani in v Rižarni. Včeraj-danes Danes, PETEK, 24. aprila JURIJ Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20 02 — Dolžina dneva 13.58 — Lu na vzide ob 0.52 in zatone ob 9.19 Jutri, SOBOTA, 25. aprila MARKO, DAN VSTAJE V ITALIJI Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,2 stopinje, najnižja 7,5 stopinje, ob 18. uri 11 stopinj, zračni tlak 1009,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, padlo je 2,2 mm dežja, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 10,8- stopinje. -uijnoOili c ROJSTVA IN SMRTI; o RODILI SO SE: Paola Hrovatin, Gianluca Coccolo, Ivana Terčon, Giuliano Švara, Francesco Palanga, Lara Moro, Livia Bardelle. UMRLI SO: 71-letni Duilio De-grassi, 70-letna Marina Vimari vd. Reali, 81-letna Antonia Zorzut vd. Spangaro, 78-letni Mario Gašperini, 67-letni Domenico Cergic, 55-letna Olga Samec, 82-letna Tina Ziffer por. Pieri, 81 -letni Lodovico Calzi-ni, 79-letna Ardemia Badich, 66-Iet-ni Guerrino Turk, 52-letni Bruno Buiese. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20 30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271-124. gillllillli •XvX;X;XvX;XvX;X;X;X\v St0VE«SKQ:: KULTURNO DRUŠTVO UKtretvv nočiUF TABOR iiii Jutri, 25. aprila, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Recital violinista ČRTOMIRA ŠIŠKOVIČA pri klavirju Cornelius Frowein j GOSPO(>W}#0 JWaTVO NA KONTOVELU vabi člane , na 81. REDNI OBČNI ZBOR ki bo danes, 24. t.m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju .v društveni gostilni na Kontovelu. ODBOR Gledališča VERDI Danes ob 20. uri osma predstava opere «Mazepa» Petra Ilijiča Čajkovskega za red H v vseh prostorih Dirigent B. Bartoletti, režiser Giulio Chazalettes, zborovodja An-drea Giorgi. Nastopajo: Kari Nur-mela (Mazepa), Paolo Washington (Kočubej), Ruggero Bondino (Andrej), Radmila Bakočevič (Marija), Nora Jankovič (Ljubov) ter Dario Zerial, Angelo Nosotti in Franco Ricciardi. Zadnja predstava v torek, 28. a-prila, (G). ♦ * * V četrtek, 30. t.m., otvoritev spomladanske simfonične sezone. Na sporedu Haydnov Oratorij «Letni časi». Dirigent Gert Meditz, kot solisti bodo nastopili Eva Csapo, Jo-sef Protcha in Karl Helm. AVDITORIJ Danes ob 20.30 komedija »Un sial per Carlotta* v tržaškem narečju. Glasba Nini Perno, režija Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek 8. Red prost. Kino Prosveta Zadruga Planinski dom Mangart vabi člane in planince na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju danes, 24. t.m., ob 10.00 in v drugem sklicanju, ob vsakršni prisotnosti, v ponedeljek, 27. t.m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv Frančiška 20). Dnevni red: poročilo upravnega odbora, poročila nadzornikov, poročilo blagajnika, izvolitev novega odbora, razno. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 11. do 21. ure in praznična od 8. * 20. ure, tel. 68-441. La Cappella Underground »Mae West sex festival*. Ariston 16.30 »La grande truffa del rock and roli*. Nastopa rock skupina The sex pistols. Eden 17.00 «Qtiandd la coppia scop pia». E. Montesano in D. di Laz žaro. Barvni film1 za vsakogar. Rite 17.00 »Asso*. Adriano Celen-tano, E. Fenech. Exceisior 17.00 «1 carabbinieri*. Barvni film za vsakogar. Grattacielo 16.00 «Lili Marlen*. G. Giannini in H. Schygulla. Barvni film za vsakogar. Fenice 16.30 «Falchi nella notte». S. Stallone. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Camera d’albergo». E. Montesano, M. vTtti, V. Gassman. i Barvni film. Viftorio Veneto 17.00 »Urban cow-boy». John Travolta. Barvni film. Capitol 16.30 »Assassinio allo spec diio*. Agathe Christie. Moderno 16.00 «Exterminator». Barv ni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lnmiere 17 00 «Una calibro 20 per lo specialista*. Clint Eastvvond. Barvni film. Mignon 16 30 «Le notti di Salem* Prepovedan mladini pod 14. letom Nazionale 15.45 «Le porno carnerie re senza malizie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 14.30 «.Tulie blue porno story». Barvni film. Prepo vedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 »Super sexual fantasv*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18 letom KMEČKA IN OBRTNA S SINOČNJI UMESTITVCNE SUC V GODIČ! Preloženo imenovanje odbora krajevne zdravstvene enote Za ta predlog so se izrekli KD, PSI, PSDI, PRI in SSk, proti pa KPI in MSI ■ Slovenska pozdrava Gradnika (SSk) in Jarca (KPI) Kot je bilo pričakovati so sinoči na umestitveni seji krajevne zdravstvene enote za goriško pokrajino, ki je bila v občinski palači odložili imenovanje ožjega odbora, ki ga bo sestavljalo sedem članov večine ter dva predstvani ka opozicije. Na predlog krščanske demokracije se je za odložitev izreklo 31 svetovalcev (KD, PSDI, PRI in SSk), 18 pa je bilo nasprotnih (KPJ in MSI). Uresničile so se torej napovedi o odložitvi zaradi še nejasnih stališč v sklopu večine glede imenovanja predsednika. Kot .je znano, se za to mesto potegujeta demokristjan Martina ter socialdemokrat Esposito. Demokristjani namreč hočejo to mesto zase, ker pravijo, da so precej popustili ob imenovanju v občinski in pokrajinski upravi. Podobno trdijo socialdemokrati, ki pravijo, da so premalo zastopani na pokrajinski ravni. Sinočnjo sejo je odpri Raffaele Franco (KPI) kot naistarejši član skupščine. Po običajnih formalnostih je besedo prevzel Dino Maroc-co (KD), ki je predlagal odložitev imenovanja odbora, saj je za tako pomembno imenovanje potrebno predčasno preverjanje med strankami. Komunist Signorello je uvodoma ugotovil, da se je treba zahvaliti pretežno delavskemu razredu, če se v Italiji pozitivno usmerja zdravstvena reforma. Kar zadeva krajevne in zdravstvene enote je nadaljeval, obsega ta določene pomanjkljivosti, kot je njen obseg, saj ne predstavlja vseh občin go-riške pokrajine. Poleg tega je pou daril in s tem v zvezi predlagal dnevni red, ki naj bi ga naslovili na deželni odbor, da so člani enote premalo informirani o zdravstveni problematiki, o čemer je kriva dežela sama. Maiani je v imenu socialistov pritrdil, da ni dovolj zakon za dosego uspeha na zdravstvenem področju. Treba je tudi dobra politična volja, da se premosti vrsta birokratskih težav. Esposito (PSDI) je podal oceno o zdravstvu v deželi s posebnim poudarkom na goriško pokrajino, ki ni med najslabšimi. Zaželel si je nadalje, da bi krajevna zdravstvena enota reševala resnične probleme zdravstva. V slovenščini je skupščino pozdravil Gradnj)fn jl^lpvenska skupnost) in se izrekel za predložitev seje. V slovenskem jeziku je spregovoril tudi Andrej Jarc iz komunistične skupine. V razpravo so še posegli Cappusotto (MSI), Majo (PU), Ber-gomas (KPI) in Volpato (KPI). Naslednja seja bo po vsej verjetnosti v prvi polovici maja. Slovesnosti ob 25. aprilu Medtem ko bodo predstavniki go-riške občine že danes položili vence pred spomenike, spominska o-beležja ter na nekaterih pokopališčih, se bodo slovesnosti ob 25. a-prilu v krajih na podeželju v glavnem odvijale jutri. 9.15, v Podgori ob 10.30, na glavnem goriškem pokopališču, kjer bosta položili venec tudi delegaciji SKGZ in Mladinskega centra približno ob 10. uri (zbirališče ob 9.30 pri Domu Andreja Budala v Štandrežu). V sovodenjski občini bodo slovesnosti pred spomeniki v Sovodnjah (ob 10. uri), Gabrjah (ob 10.30) in na Vrhu (ob 11. uri). V Doberdobu, kjer so letos pripravili več manifestacij, tako bo drevi na sporedu spominska štafeta, bodo slovesnosti ob polaganju vencev jutri na Poljanah (ob 9.30), na Palkišču (ob 9.45), v Jamljah (ob 10,15) ter osrednja proslava v Doberdobu (ob 11. uri). V Štandrežu bodo jutri, o čemer sicer poročamo na drugem mestu, odkrili spominsko ploščo z imeni 22 padlih partizanov. JUTRI V DOMU ANDREJA BUDALA ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE Z IMENI PADLIH PARTIZANOV Na ta način bodo v Štandrežu počastili tudi 40. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte - Slovesnost bo ob 11. uri V kulturnem Domu Andreja Budala v Štandrežu bo jutri pomembna slovesnost, s katero nameravajo domačini in člani prosvetnega društva Oton Župančič ter bivši partizanski borci posebej počastiti 40. obletnico ustanovitve O-svobodilne fronte slovenskega naroda. V veži bodo odkrili spominsko ploščo z imeni 22 vaščanov, ki so padli med narodnoosvobodilnim bojem in katerim bodo v prihodnjih mesecih tudi postavili, na glavnem trgu spomenik. V štandrežu pa proslavljajo letos še eno, sicer manj pomembno obletnico. Pred petimi leti šo namreč odprli kulturni dom, ki je postal žarišče prosvetnega in tudi športnega delovanja v vasi, z vzidavo spominske plošče pa bo dobil tudi nov pečat — pečat trajne povezanosti vaščanov z ideali narodnoosvobodilnega boja. Slovesnost bo ob 11. uri ob udeležbi društev, ki so včlanjena v domsko V Pevmi bo polaganje venca ob riillliiimiitimiimi,ni ■iiiiinmiiiiimiMiiiiiiiiiiniiiiiiii milllllMIITTimiliilliliiillltiiiiiiiMniiiMiiiitiiiiiii iiiiiiMiMiiiiiimn mn mudili UH iiiiiMinitliltiMlitillilil OBČNI ZBOR GORIŠKEGA KREDITNEGA ZAVODA Kljub težavam je Kmečka bauka lani dosegla zadovoljiv uspeh Realizirali so nekaj nad 284 milijonov lir dobička, ki ga bodo skoraj v celoti namenili v rezervni sklad - S pridobitvijo novega sedeža dani pogoji za razširitev dejavnosti Na občnem zboru, v prostorih novega sedeža, ki so ga odprli sredi novembra lani, so se v sredo zvečer zbrali člani Kmečke banke, poslušali poročilo o delovanju kreditnega zavoda v lanskem letu, odobrili prikazane zaključne račune ter predlog porazdelitve ustvarjenega dobička, ki znaša nekaj nad 284 milijonov lir. Obširno poročilo o dejavnosti banke v lanskem, zaradi političnih in gospodarskih razlogov nasplošno dokaj težavnem letu, je podal predsednik upravnega sveta, Saverij Leban, ki se je v uvodnem delu svojega posega spomnil lani preminulega dolgoletnega člana in upravitelja ter nadzornika Ivana Prinčiča iz Krmina, ki je veliko prispeval k uspešnejšemu delovanju ^anke ^er j ./-n*, /i .iv/Lj | ^ v ■» j .»»..v. . • POZEBA POVZROČILA VELIKO ŠKODO Nujni so takojšnji ukrepi v korist prizadetih kmetov Med najbolj prizadetimi območji ravninski predel krmbiske občine - V Brdih je slana pobrala nad 80 odstotkov pridelka češenj O veliki gmotni škodi, ki jo je povzročila slana v vinogradih in sadovnjakih ter na poljščinah, smo že poročali v torkovi številki. Pozeba je prizadela predvsem nasade v nižinskem predelu ter na bolj izpostavljenih in vlažnih območjih Brd, kjer je ponekod povsem uničila poganjke zgodnjih sort trte ter sadnega drevja. Trgatev na teh območjih bo torej precej skromna, na najbolj prizadetih območjih pa grozdja sploh ne bo. Po pozebi prizadete trte bodo namreč v prihodnjih tednih spet pognale, toda na novih poganjkih ne bo zaroda. O veliki škod1 zaradi pozebe poročajo z območja jugoslovanskih Brd, k'er so bili poleg vinogradov prizadeti ^ ... , predvsem nasadi češenj, ki so le- Voiita 16.00 «11 colpo maestro di Bru j tos. zaradi lepega vremena v obče Lee*. Barvni film. 1 dobju cvetenja, še posebej dobro o- HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI VABILO Spoštovani člani! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite re«4- '«a občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 24. aprila .J81 ob 8. uri in v drugem sklicanju v NEDELJO, 26. APRILA 1981 ob 9.30 v dvorani «PD Igo Gruden*, Nabrežina št. 89, s sledečem DNEVNIM REDOM 1. Poročilo upravnega sveta, predložitev poslovnega obračuna 1980 in predlog o delitvi čistega dobička 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Razprava, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička 4. Volitve upraviteljev, katerim zapade mandat 5. Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob spre jemu v zadrugo. 6. Sklep o preknjiženju deleža razpuščenega Deželnega jam stvenega sklada hranilnic in posojilnic Furlanije • Julijske krajine v redno rezervo , 7. Soudeležba pri zvišanju družbene glavnice Deželne zveze hranilnic in posojilnic za nepremičninsko investicijo. 8. Soudeležba pri zvišanju družbene glavnice centralnega za voda ICCREA. 9. Pooblastilo upravnemu svetu za predložitev prošnje za odprtje podružnic. 10. Pooblastilo upravnemu svetu za usluge Bankamericard 11. Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti po sameznim prosilcem. 12 Določitev sejnin za upravitelje. 13 Razno. Člani si lahko ogledajo obračun in poročila na sedežu zadruge. UPRAVNI ODBOR Urnik trgovin za praznike Zveza trgovcev je objavila urnik trgovin ob skorajšnjih praznikih. JUTRI, 25. aprila — praznik osvoboditve: vse trgovine bodo zaprle razen mlekarn in pekarn, ki bodo lahko odprte v jutranjih urah. PONEDEIJEK, 27. aprila: vse trgovine bodo lahko odprte tako zjutraj kot popoldne z normalnim umikom. SREDA. 29. aprila: trgovine jestvin, cvetličarne in drogerije bodo lahko odprte ne samo zjutraj, ampak tudi popoldne PETEK, 1. maja - praznik dela: popolno zaprtje vseh trgovin. SOBOTA, 2. maja: vse trgovine strumentalnib dobrin, ki navadno /opirajo ob sohotah, bodo lahko odprte tako zjutraj kot popoldne. NEDELJA, 10. maja — praznik matere: cvetličarne bodo lahko odprte v jutranjih urah. Mali oglasi OsMiLO je odprl Silvester Berdon, Ricmanje 30. Toči belo in črno vino. RABITE NOŽE raznih vrst in mer ter druge gospodinjske potrebščine? Obrnite se na naslov: Severin Komel - Ul. S. Gabriele 65 -Gorica, telefon (0481) 82-580. PRODAM fiat 128 CL letnik 1976 -60.000 km, v dobrem stanju. 'Telefon 227-284. OSMICO je odprl Oskar Slavec -Kus — Dolina 442. Toči pristno belo in črno vino. I ’ŠČEM v najem stanovanje v Trstu ali okolici. Po potrebi sprejfnem morebitne stroške. Telefonirati na št. 410-372. telefon (040) 79 46 72 OSMICO je odprla Ada Kante - Fran doli Slivno 25. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Lucijan Košuta (Šimčev) v Križu št. 202. Toči pristno belo in črno vino. PRODAM rulotko rfend* 6,20 m letnik 1980 — čoln »solcio* 4 m • 25 KS »evinrude* s prikolico «eledi» 300 — kombi volksvvcgen - 9 prostorov v odličnem stanju ter gumijasti čoln 3,50 m z motorjem »volvo* 8,5 KS. Telefonirati na štev. 826-759. 17 LETNI fant išče zaposlitev kot vajenec v pekarni - slaščičarni. Telefon 228-701. betali. Po dosedanjih ocenah — pravi obseg škode bo mogoče določiti šele čez nekaj dni — je slana uničila nad 80 odstotkov predvidenega pridelka češenj, od katerih bi se najbolj zgodnje sorte morale pojaviti na trgu že sredi, oziroma proti koncu maja. Na italijanski strani briškega območja je pozeba posebej prizadela vinograde v nižinskem predelu kr-minske občine. Strokovnjaki kmetijskega nadzorništva so si te dni že ogledali posledice vremenske ujme, točen vpogled o obsegu škode pa bo mogoče dobiti šele v prihodnjih tednih in sicer zaradi razlike v stopnji rasti na posameznih območjih in zaradi precej različnega učinka mraza na poganjkih iste rastline. Zaradi pozebe so vinogradniki in kmetovalci utrpeli precejšnjo škodo in je torej nujno potrebno, da jim skupnost (dežela in država) priskoči na pomoč. Postopek za izplačilo odškodnine pa je v takih primerih precej dolgotrajna zadeva in po vsej verjetnosti bodo prizadeti prišli do prispevkov šele v prihodnjem letu. V zvezi z vremensko nepriliko, ki je prizadela dobršen del goriške pokrajine jc organizacija Confcoltiva-tori pismeno obvestila deželno od-borništvo za kmetijstvo ter zahtevala, da pri ugotavljanju in oceni škode, poleg deželnih strokovnjakov, sodelujejo tudi člani občinskih komisij, ki so zadolžene za vodenje seznama kmetovalcev. se uveljavil kot gospodarstvenik. V nadaljevanju poročila je Saverij Leban nanizal vrsto razlogov, ki so neugodno, zlasti v drugem polletju, vplivali na gospodarstvo, tako v mednarodnem, državnem in našem krajevnem merilu, kar je bilo kajpak opaziti tudi v delovanju banke. Neugoden trenutek je nadalje po- Danes slovesno odprtje razstave ESPOMEGO Ob prisotnosti podtajnika v ministrstvu za javna dela, poslanca Giorgia Santuza, bodo danes ob 11. uri na razstavišču ob ločniškem mostu, slovesno odprli 11. rrTidnarhrtho Jjlagpvpo, menjavo ESPOMEGO, ki bo od-, prta do 3. maja letos. Na med-; narodni prireditvi sodeluje letos okrog 200 razstavljavcev predvsem iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške ter Madžarske. Blagovna razstava torej, u-smerjena predvsem navzven, namenjena kupcem iz vzhodnoevropskega območja, v prvi vrsti pa jugoslovanskim kupcem. Razstava, ki so jo prvič priredili v dokaj skromnih prostorih telovadnice v dolini Kor-na in nekaterih prostorih v bližini in ki je z leti (letošnja je že enajsta po vrsti) vsekakor prerasla v zanimivo, čeprav geografsko nekoliko omejeno, mednarodno prireditev. O poteku manifestacije smo prejšnje dni že poročali s posebnim ozirom na vrsto športnih, kulturnih in drugih prireditev, ki se bodo zvrstile do nedelje, 3. maja. dar bi ga kazalo v tem in prihodnjem letu še izboljšati, saj ima banka zdaj s pridobitvijo novega sedeža in z zaposlitvijo novih uslužbencev, precej več možnosti za razširitev dejavnosti tudi na področja, kjer do zdaj ni mogla nuditi svojih uslug. Predsednik upravnega sveta je člane seznanil nadalje z nekaterimi novimi investicijami, ki so jih opravili v lanskem letu. Sem sodi tudi nakup stanovanja v neposredni bližini sedeža, ob upoštevanju možnosti nadaljne razširitve banke. Med investicije, tesno povezane s preselitvijo v nove prostore pa sodi tudi nakup dodatne opreme in računalnikov. Nepremičninska vred-riost novega sedeža in opreme presega, (ako 800 milijonov lir., 1! y!iporp drami sta ljubeznivi deli .o prikazu razlitih vih značajev, ki jih življenje po svoje oblikuje. Kakšnih globljih razglabljanj o bitnosti teh žensk v monodramah ni. Tudi ti dve sta uglašeni na monologe prikazovanja vsakdanjih ljudi v našem vsakdanjiku. Uspeh monodram zavisi predvsem od igralca, v tem primeru od igralk. Majda Hermanova v prvi in Breda Pugljeva v drugi monodrami sta življenjsko plastično izoblikovali svoji nalogi tako, da je uspeh obeh večerov uspeh njunih samoniklih igralskih stvaritev. V monodrami Rojena v znamenju tehtnice, nastopa dobrodušna in razumevajoča nadzornica in čistilka javnega stranišča. Označitev prostora je simbolično zaznavna, čeprav je pripoved ženske realistična. Seveda je njeno pripovedo- . vanje bolj obujanje mladostnih spominov kot pa sedanje življenje priletne straniščne mamice, ki rada pomaga ljudem v najhujših Človeških stiskah. Iz umetnostnih galerij Akvarelist M. Kranjec Hlavatyjev naslednik Tržaško zaledje, naš Kras, postaja kulturno pomembno tudi v likovnem smislu. Zadnje čase se slikarske razstave kar vrstijo po sedežih slovenskih kulturnih društev. V Repnu. v Kraški hiši trenutno razstavlja Demetrij Cej. Možnost razstavljanja pa se zadnje čase pojavlja tudi v Nabre zini in sicer v prodajni galeriji kraške umetne obrti Dol jakovih. Tam gostuje sedaj s svojimi deli znani akvarelist iz Sežane — Miro Kranjec. Kranjčevo umetnost smo sicer že' vsaj deloma spoznali na skupinski razstavi sežanskih slikarjev v Babni hiši v Ricmanjih. Odličnost Kranjčevih akvarelov pa se kaže šele sedaj na tej razstavi in sicer zaradi popolnosti obvladanja akvarelnega slikanja, v čemer mu je bil vzor iri učiteli naš znani tržaški akvarelist dr. Robert Hlavatg, kateremu Kranjec postaja zares vreden naslednik. V podajanju Krasa pa Kranjec rti Blavatyjev posnemovalec, pa čeprav se vsaj delno poslužuje enakih strokovnih prijemov. Dejali bi, da je Kranjčev kras bolj zdajšnji. V njegovih listih je manj tistih za Hlavatpja značilnih o-stro razdrapanih belin kamenitega Krasa, ki jih pričenja v resnici prekrivati bujno zelenje, saj je na Krasu zares vedno manj pravih kamnitih goličav. Pa tudi osušenih samotnih grmov ni več toliko. Miro Kranjec je temperamenten akvarelist, ki se v ustvarjalnem zagonu izogiba oglatim oblikam in vsakršnih podrobnosti, ki ovirajo naglo delo, kakršno je pri akvarelu nuino. Ustavlja pa se bolj ob ožjih izrezih pokrajine, da zajame v svoje liste predvsem njihovo barvno razpoloženje, razpoloženje pač, ki ga v danem trenutku spjroščajo. Zato v Kranjčevih akvarelih ne smemo iskati značilnosti posameznih krajev, niti v takih, kjer je vidna prisotnost kraških ljudi kakor na primer v delu z naslovom -cKraška kolonam ali v hišah kraškega motiva. Tudi v velikem listu z naslovom *Pod Vremščico» je ta bolj- nakazana kot izrisana, izde lana. Želeli pa bi videti kaj več podobnih del, kajti v njih bi mogli slutiti Kranjčeve vrhunske do sežke. seveda kar zadeva upodabljanje kraške stvarnosti. S povsem umetniškega vidika pa bi raje dali prednost seveda krajevno nedoločenim malim raz gledom, kakršne vidimo v listih z naslovi «Zima», »Tesnobo*, «Snežtte zaplate» in podobno. V ni/h se zrcali vsa mehkoba pesniškega razpolbien:a n popolni slikarski obdelavi narave ’z mojstr skimi prelivi in razlivi barv, ki nam prepričljivo pričarajo v svojem razvejanem strujanju občutek letnih časov in njihove zračnosti, ki jo slikar doseže s posebnim postopkom slikanja na belini krh kih listov papirja. M. B. Zanimivo zgodbo o nekdanjem lepem in poželenja vzbujajočem dekletu je v preobleki sedanje ženske in v sedanjem položaju posredovala Majda Hermanova življenjsko prepričljivo, veselo in humorno, včasih spet ganljivo, z vsemi občutji nekdanjega ip' sedanjega življenja. Njena filozofija sloni pač na značilnosti ženske, ki je bila nekajkrat zaljubljena in kot takšna ni mogla nikoli odreči moškemu egoizmu. In vendar ji je bilo vselej lepo in ji je še zdaj ob Larija, čeprav je bil vse prej kot zvest ljubimec. Četudi je besedilo po literarni obliki skromno, je igralka Majda Hermanova s svojo igralsko intuicijo polno zaživela. Sproščena in segava je monodrama Ženske, oh te ženske, sestavljenka iz štirih od osmih monologov Alda Nicolaja, ki govori o usodi nenavadnih žensk, ki komentirajo posamezne pripetljaje ali kako drugače posegajo v sveč. V režiji Voje Soldatoviča je Breda Pugljeva izoblikovala štiri različne ženske like v različnih življenjskih okoljih. Posrečila se ji je mala galerija zanimivih ženskih likov z dovolj značilnimi karakterizacijami z zunanjo preobleko v maskah in kostumih. V monologu Kratki stik je zaigrala klepetavo aiektirano gospo, ki se kaj rada vtika v druge zadeve, v tem primeru y delo in osebo nekega delavca, ki je popravljal žice na vrtoglavi višini bližnje strehe, nad katerim se v strahu višine zadira. Spet drugačna je bila kot zvita beračica pred pragom cerkve v monologu Veselje do življenja. V razčlenjevanju svoje prebrisane «filozofije» o svojem «poklicu» beračenja, ki ji nudi dovolj ugodno beraško in svobodno življenje brez naprezujočega se dela. V »Žajfarci* je upodobila plastično morilko zanemarjenih ljudi v blaznem prepričanju, da je uresničevala bolestno poslanstvo čistunstva v fiksni ideji «mila in vode*. Kot jetnica z dpbrim počutjem v dosmrtni jetniški sobi z vodo in milom je iz blage ponižnosti vse bolj rasla v srhljivo fanlastičnost ubijalke iz prepričanja. Radoživ, veder in humorističen je bil zadnji monolog «Konec dober . . .*, kjer trafikantka vdova po naključju nezvestobe moža postane dedinja premoženja sosede, ki ji je speljala moža, da se je ta preselil k njej, ker mu je za to prepisala vse svoje premoženje. V .prikazu lika je bilo polno prehodov iz enega občutja v drugega ob smrti nekdanjega življenjskega tovariša. Lik nekakšne «vesele vdove* y plastično izoblikovani u-pidobitvi Brede Pugljeve, ki je bil v mozaiku posameznih epizod različnih žensk živ in razgiban v raznolikosti življenjskega okolja. Ljubitelji opere so doživeli svojevrsten umetniški užitek. V Verdijevem Rigolettu je kot Vojvoda Mantovski nastopil mladi, svetovno znani slovaški lirski tenor Peter Dvorsky. Vzpon člana bratislavske Opere je zavidljiv. Kot gost je nastopil že skoraj na vseh velikih opernih odrih v dunajski Državni operi, Metropolitanu, milanski Scali in drugod. V Jugoslaviji je nastopi) še v Beogradu in Zagrebu. Lepota mehkega, toplega a pol nnzvcčneea glasu je ves čas ble stela v liričnih kot dramatičnih pri zorih Kot tik po prikupni zunanjosti in igfalski sproščenosti, je bil nenadkriljiv zapeljivec žensk. Njegove glasovne sposobnosti v vseh niansah fraziranja so plastično izoblikovale lepi 'timber glasu v lahkotnosti znamenite italijanske šole bel canta. Nasploh je bil nastop Petra Dvorskega ne le užitek za obiskovalce gledališča, ampak tudi za sodelavce na odru, na katere je prešel umetniški žar prominent-nega pevca. Prškribaritojnist Antonios Filip-patos, stalni član mariborske Opere, je podal naslovno vlogo Ri-goTetta igralsko in pevsko v kreaciji, v kateri se je izražala vsa bolečina žalostnega očeta. Zlasti v samostojnih spevih, kot v duetu z Gildo, ki jo je prikupno podajala s plahim a lepim glasom mlada slovaška sopranistka Dagmar Bilikova, prav tako redna članica mariborske Opere, se je Filippatos izkazal kot dober interpret dramatično izredno zahtevne vloge. Veselje nad utečenostjo glavnih protagonistov z gostom Dvorskim na čelu, je bilo občutiti tudi pri ostalih sodelujočih na odru. V orkestru pod taktirko muzikalno občutljivega in suverenega dirigenta Borisa Švare pa je bilo občutiti polet resničnega Verdijevega muziciranja. Nenehni aplavzi občinstva na odprtem odru in navdušene ovacije na koncu predstave so bodrilno podkrepile umetniški uspeh ansambla in zlasti še simpatičnega gosta Dvorskega. EMIL FRELIH ziroma zagovornic pravice do u-zakonitve splava, po drugi strani pa je očitno v še prevelikem kontrastu s splošno kulturno tradicijo države, ki med svoje najnegativ-nejše značilnosti uvršča tudi pravilo, da se o nekaterih perečih vprašanjih javno in odkrito ne govori. Lahko bi torej izzval dvojni odpor, kar se je delno tudi zgodilo, namesto da bi v svojih bistvenih postavkah zedinil čim širši krog zagovornikov, do česar je prišlo v glavnem le ob glasovanju v italijanskem parlamentu. Otrok menda nujnih kompromisov, ki ga nihče ni priznaval prav za svojega, se je seveda težko prebijal, posebno, ker je moral računati na nekatere kronične težave zdravstvene službe v Italiji. Nedvomno pa ima zakon o socialni zaščiti materinstva in o prostovoljni prekinitvi nosečnosti več pozitivnih plati. Med njegove najpomembnejše odlike sodi dejstvo, da s svojimi predpisi omogoča konkreten boj proti mazaškemu splavu in torej tudi proti pojavu splava kot takega. To so župani štirih večjih italijanskih mest kot so Ancona, Bologna, Milan in Novara, ki so skupno podpisali poziv za ohranitev zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, tako strnili; «Splav je dramatična stvarnost, ne moremo se ji zoperstaviti s tem, da odpravimo zakon št. 194. Treba je poudariti nujnost po zavzemanju za preventivne ukrepe, preko osveščanja o kontracepciji in z odpravljanjem družbeno - kulturnih vzrokov.* Štirje župani, ki pripadajo štirim različnim strankam in sicer po vrsti republikanski stranki, komunistični partiji, socialistični in socialdemokratski stranki, so še zapisali; «0 dejstvu, da je ženski položaj še vedno dramatičen, pričajo podatki o izvajanju zakona 194 in množično zatekanje k splavu. Vendar pa zakon ne ustvarja umetno splavov; preko njegovega izvajanja pride ta stvarnost na dan in obenem nudi prva sredstva za u-spešen poseg; to je ena izmed njegovih odlik*. Citat je. tako dolg, da ne bi ženskam in njihovim organizacijam nenehno očitali, da samo one svojega nosu, tokrat prhko šVoJe-1 ga trebuha. Te ugotovitve zahtevajo, predvsem v tem obdobju, ki nas še loči od volitev, tudi konkretne pobude, zato da se čim širši krog prebivalstva spozna z različnimi stališči in da lahko tem stališčem tudi oporeka, kar je težko, če so prikazane kot pridige ali pa suhoparno zapisana na raznih letakih. Neposreden stik s prebivalstvom, izmenjava mnenj, pa četudi na polemični ravni, skratka obveščanja in osveščanje ostalih o lastnih pogledih; to so tudi v kratkem glavni cilji tako odborov, ki združujejo razne politične stranke in sile zagovornice obstoječega zakona, kakor tudi tistih, ki sp izraz raznih ženskih skupin in organizacij. Precej podroben program je izdelal tudi tržaški Kolektiv za zdravje žensk, pri katerem sodelujejo vse organizacije in skupine žensk, ki se najbolj aktivno potegujejo, da bi obstoječi zakon najprej ostal v veljavi in bi ga nato v nekaterih točkah spremenili. V tem kolektivu je organizacijsko najbolj dinamična Zveza žensk Italije, ki se je tudi pri načrtovanju programa za Furlanijo - Julijsko krajino navezala na nekatere vsedržavne pobude. Takšna bo na primer enodnevna razprava o kontracepciji, ki je napovedana za nedeljo, 3. maja in ki se je bodo udeležile članice ZŽI iz vse države. V deželnem merilu bo največja manifestacija v soboto, 9. maja in sicer v Pordenonu, kjer bo shod vseh pripadnic ženskega gibanja, ki so se množično izrekle proti o-bema referendumoma o splavu. Pred temi manifestacijami in tudi vzporedno z njimi pa naj bi potekala serija manjših krajevnih srečanj, na katerih bi si predvsem ženske morale izmenjati svoje izkušnje, ki jim, predvsem, pri tako perečem vprašanju kakršen je splav, lahko narekujejo najbolj stvarno odločitev na ljudskem glasovanju, ki bo sredi maja. Kar zadeva prav izrecno Trst, pa so že v načrtu tudi razne manifestacije ali na središčnih trgih ali pa na ključnih točkah, kjer se zbira večje število žensk: manifestacije, ki bi v besedi ali pa z igranim dejanjem ter še v sliki iri risbi, prikazale, kaj pravzaprav je splav kot družbeni pojav, kako ga načenja obstoječi zakon in kaj zahtevajo na eni strani radikalci, na drugi pa Gibanje za življenje. Čeprav je zakon št. 194, kot vsak drug zakon, last vseh prebivalcev, bi njegova ukinitev, oziroma dejanska razveljavitev njegove vsebine, prizadela v prvi vrsti ženske. Zato je nujno, so v svojih zadnjih letakih zapisale pripadnice Kolektiva za zdravje žensk, da zakon v prvi vrsti branijo ženske, ki so ga v precejšnji meri tudi izbojevale, bedele nad niegovim izVaianjem in ki se morajo spet odločno zavzeti, da jim ga ne odvzamejo. (bp) Film o bunkerju Te dni mineva 36 let od onih zadnjih dni druge svetovne vojne, ko so se sovjetske armade in armado zahodnih« zaveznikov borile proti zadnjim ostankom nacistične vojske. Nacističoa Nemčija je sicer podpisala predajo 9. maja, boji med jugoslovansko vojsko in ostanki nacistov in kolaboracionistov so se nadaljevali vse do 15. maja, vendar se je boj za glavno mesto nacistične Nemčije zaključeval že v zadnjih dneh aprila in nacistični vrhovi s Hitlerjem vred so napravili samomor že 27. ali celo 25. aprila. Te dogodke in predvsem (kolektivni samomor* skupine nacističnih veljakov je ameriški režiser Georges Schaffer posnel v film z naslovom «Bunker». Kakor je znano, si je Adolf Hitler dal napraviti sredi Berlina velikansko podzemeljsko zaklonišče, v katerem je poleg njega «uradoval» tudi vrhovni štab. pa tudi vodstvo nacističnih političnih sil. Neka italijanska, zasebna televizijska mreža bo te dni, prav eb 3G-letnici teh dogodkov predvajala v treh nadaljevanjih ta film, ki ga bodo italijanski gledalci megli videti prvi v Evropi. Velika Britanija je bila do konca druge svetovne vojne in še nekaj let pozneje tipična kolonialna država. In ker je to kolonialno oblast »sistematično gojila*, je lahko vladala stoletja po vseh celinah, saj je »držala pod kontrolo malone pol sveta*. Toda Velika Britanija ni vladala lq nad svojimi kolonijami, pač pa je posredno gospodarila tudi svojim «zaveznikom», ki niso bili nič drugega kot njena polkolonija. O tem priča tudi knjiga ali bolje troje knjig, ki nosijo skupen naslov »Jugoslavija* in ki je prišla pred nedavnim v — knjižne antikvariate. Knjiga namreč ni nova, pač pa je šele sedaj smela «v javnost*. Gre za knjigo, ki jo je 1944-1915 izdala britanska Naval intelligenee division, to se pravi obveščevalni oddelek britanske vojne mornarice. Iz tega logično izhaja, da je knjigo o Jugoslaviji izdala britanska obveščevalna služba in zato se bomo ob njej na kratko ustavili. Rekli smo, da gre za publikacijo »Jugoslavija*, vendar za publikacijo v treh knjigah. Vse te knjige obsegajo približno 1300 strani. Prva knjiga nosi podnaslov »Fizična geografija Jugoslavije*, druga knjiga nosi podnaslov »Zgodovina. narodi in uprava Jugoslavije*. tretja pa »Ekonomska geografija, pristanišča in komunikacije*. Na vseh treh knjigah piše «črno na belem*, da so bile izdane samo za rabo angleških vojakov in se zato knjige ne smejo ponovno tiskati in niti ne kazati. Od tedaj, ko so te tri knjige izšle, je sicer minilo že 37 let. Čeprav obveščevalne in druge službe, kot so na primer diplomatski arhivi in podobni, dovolijo vpogled v dokumente šele po 50 letih, so Angleži glede tega nekoliko bolj velikodušni in tako je britanska »Jugoslavija* v treh knjigah prišla že »na dan* in je možno o njej zvedeti kaj več. Knjiga je trdo vezana in s tem zaščitena za daljšo dobo. Toda to ni toliko važno. Važno je to, kako je angleška obveščevalna služba videla Jugoslavijo tedaj, v času vojne, ko je bila Jugoslavija sicer na isti »fronti*, v boju proti nacizmu in fašizmu, hkrati pa na drugi strani «barikade*. V prvi knjigi se navajajo podrobni podatki o položaju Jugoslavije v zemljepisnih širinah in višinah, temeljito so poznavali jugoslovansko klimo in to ne v splošnem, pač pa od kraja od kraja, naštete so vse reke, malone potoki in vsa jezera in jezerca, vse gore in vsi hribovi, navedeni so vsi otoki in polotoki, dobro so jim bile poznane vse luke in vsi zalivi, skratka, tisti, ki so sestavljali to knjigo, so Jugoslavijo te meljito poznali. Jugoslaviji so šli «do obisti*, kajti iz knjige vidimo, da so Angleži dobro poznali jugoslovansko rudno bogastvo Zanimivo je pri tem. da se za vsako knjigo navajajo tudi viri podatkov in avtorji posameznih panog. Med temi avtorji je naj- več podatkov, ki jih je dal Jovan Cvijič, toda veliko več je avtorjev iz tujine, med katerimi so številni Angleži, Francozi. Italijani, Američani. V glavnem so te podatke zbrali ali vsaj temeljito predelali in obdelali strokovnjaki z Oxforda in Cambridgea, to se pravi britanski znanstveniki, ki so se ukvarjali z Balkanom. V drugi knjigi, ki govori o zgodovini, narodih in upravi Jugoslavije, je tudi zaključno poglavje z naslovom «Razmere med aprilom 1941 in majem 1944». Tu je govor o velikem boju, vendar ni omenjen noben avtor, pač pa se od strani do strani, in „eh je več, navajajo angleška uradna poročila o zasedanju britanskega parla menta. Iz tega lahko sklepamo, da je britanski parlament veliko razpravljal o Balkanu, in še po sebej o Jugoslaviji, kar je tudi razumljivo, saj je Velika Brita nija tedaj dokončno spremenila svoje stališče do AVNOJ in predsednika Tita, s katerim se je predsednik angleške vlade Win ston Churchill sestal že kot s priznanim vodjo jugoslovanskih narodov v boju za svobodo v skupni koaliciji naprednih, demo kratičnih sil proti nacizmu in fa šizmu. Seveda s tem še ni bilo rečeno, da bi se uradna Anglija ne držala svojih starih in «pre verjenih* principov, vrhu tega so jo vezale obveznosti, sprejete na Jalti. Toda Jugoslavija iz druge polovice 44. leta ni bila več to, kar je bila predvojna Jugoslavija. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Egiptovska civilizacija, šolska oddaja 13.00 Hišna agenda ’ 13.25 Vremenska slika 14.00 Kako zelena je bila moja dolina, 3. nadaljevanje 14.30 Pravljice: Darila, ki jih prinaša veter 14.40 Posebna oddaja Dnevnika 1 15.30 Raziskovalci: Mary Kingsley 16.30 Happy days: Ko tudi dekleta zgrešijo — TV film 17.00 DNEVNIK 1 — Flash 17.05 3, 2, 1 . .. Kontakt! Game — velika igra. vmes risani film Inšpektorja Nasyja 18.00 šolska oddaja: Ustanove 18.30 DNEVNIK 1 — Kronike Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 19.00 Razvojna doba: Misli in slike mladoletnikov 19.20 240 Robert — 3. del TV filma 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Tribuna referenduma Razprava o splavu — PSI, MSI, PLI, odbor radikalcev 21.25 Italijanski filmi tridesetih let: «Giallo», Maria Camerinija 22.40 V neposrednem stiku z u-metnino 23.05 DNEVNIK Ob koncu oddaja o medicini in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Obvarutmo si zdravje 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Osnovni tečaj o ekonomiji 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 «11 segno del comando*, 4. nadaljevanje 15.40 Stari sejem 15.50 Putignano: Kolesarstvo 16.15 Vabilo h glasbi 17.00 DNEVNIK 2 — Flash 17.05 Popoldan — 2. del 17.05 Gost dneva Program za mladino 17.30 čarovnica Bia, risani film 18.00 Delo v sodobnem času 18.30 DNEVNIK 2 — Šport 18.50 Dober večer z . .. Ave Ninchi Z. lana italijanska odrska u-metnica Ave Ninchi se najprej predstavi v majhni sceni, ki obravnava zelo aktualno temo. Pri tem ji pomagajo še Aldo Rolli. Maria Teresa Vianello. Giorgio Chiavati in Donatella Fan-fani. Po tem «uvodu» bo Ave Ninchi stopila v kuhinjo, da bi prikazala, kako se pripravi neka jed. Seveda bo, kot po navadi, izdik-tirala tudi «recept», to se pravi način, kako to specialiteto pripravimo. ■Sledibibo >TVi film iz- seiiijč Butterflies: Ria Parkinson je nekoliko pobita in se po-čuti kot ujeto, kot v zaporu. Zdi se ji, da jo mož zanemarja, da so otroci samosvoji in da se od nje oddaljujejo. Morda gre za živčno izčrpanost. Srečanje s sosedo ji nekoliko pomaga, kajti soseda je še bolj nesrečna od nje, ker nima otrok. Ria pa je nesrečna, ker jih ima. Kdo ima prav? Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 — Poročila 20.40 Grancanal, glasbena oddaja, ki jo vodi Corrado 21.55 Vabilo: Gino Severini 22.40 Strah ob nepredvidenem, po povesti R. Bloeha Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Umbrija v času fašizma 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Kamenje odporništva Smo na predvečer italijanskega državnega praznika. 25. aprila, oziroma dneva vstaje. Toda osvoboditev ne živi le v spominih tistih, ki so se uprli okupatorju in njegovim domačim slugam, kot tudi ne v vsakdanu ti stih, ki rezultate tega boja danes uživajo, torej v vsak danu milijonov Italijanov, pač pa tudi v delih italijan škili kiparjev in arhitektov. Današnji program bo v obliki slik in teksta govoril o treh spomenikih, ki so prak tično «okamenelo» odporni štvo. 20.05 Glasba je vse 20.40 Tuttogovi: Življenje od 1935. do 1940. leta 20.40 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.45 - 11.00 in 15.55 TV v šoli 18.20 Poročila 18.25 Družina Smola, risana serija 18.50 Jazz na ekranu: Duško Goj kovic, Lala Kovačev 19.20 Obzornik 19.30 šah v Jugoslaviji 19.50 Varčevanje z električno e nergijo 20.00 Ne prezrite 20.15 Risanka 20.24 TV nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 DNEVNIK in Vremenska slika 21.00 Ustvarjanje Titove Jugosla vije, dok, serija 22.00 T. Mann: Buddenbrookovi, nemška nadaljevanka 23.00 V znamenju 22.15 Nočni kino: Kočljivo ravnotežje, ameriški film Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Aktualna tema 19.30 Programi za naslednji teden 20.15 Stičišče 20.35 Jutri me bodo obesili, film Igrata: Fred McMurray in Maggie Hayes 22.00 DNEVNIK danes 22.10 Sonce vzhaja na vzhodu, TV priredba 23.10 Baletna oddaja Zagreb 18.45 Z našega zornega kota 19.15 TV koledar 19.45 Namesto top-liste 21 .(H) Ustvarjanje Titove Jug. 2ZM, Srečata,ja v studiu, zabavnoglasbena oddaja 23.15 Komisar Moulin, serijski film ŠVICA 15.55 Hokej na ledu. svetovno prvenstvo 18.50 Nezgoda strica Billija — TV film 19.20 Med stranmi časopisa 20.40 Reporter. informacijski tednik 22.25 športni petek iiiiifiiiiiiiiiimmiimiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimntiiimiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiimimiiiiuuiiimiHMiiiitiiu V ANTIKVARIATE JE PRIŠLA ZANIMIVA PUBLIKACIJA V TREH KNJIGAH BRITANSKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA JE DOBRO POZNALA JUGOSLAVIJO TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Mednarodno leto invalidov; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Za ljubitelje operne glasbe; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Beležka; 11.35 Zimzelene melodije; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Melodije; 13.20 Zborovska glasba: revija go-riških zborov; 13.35 Inštrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?; 14.30 Roman v nadaljevanjih: «Deseti brat* - 5. del; 15.00 Doba kantavtorjev; 16.00 O-kuole ognjišča, pred studencan; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni -motivi; 18.40 Slovenska imena naših krajev. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, L7.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je ...; 10.15 Folk glasba; 10.45 Mozaik; 11.00 Vsi jih poslušajo; 11.32 Kirn; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Z nami je .. .; 14.33 Liscio Hits; 15.00 Za naju dva; 15.45 Ghinassi; 16.00 Samoupravljavec; 16.10 Italijanski zbori; 16.45 te) Vera Romagna; 17.00 Kultura in družba; 17.10 S simpatijo; 17.32 Crash; 17.55 Izletnik; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.32 Glasovi in zvoki; 19.00 Svet plošč; 19.32 Petkov koncert; 20.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospo-red, objave; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Glasbena oddaja za mlade; 14.40 Svi-rac svira, kolo igra; 15.00 S polnimi jadri: 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah: 17.00 Kulturni relief; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba in objave. RADIO 1 7.00, 8.00, 10 00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.(M) Poročila; 6.00. 6.54, 7.25, 8.40 Glasbena kombina cija: 6.44 Včeraj v parlamentu: 9.00 Radio anch'io 81; 11.00 štiri četrtine; 12 03 Tedaj. ko. .; 12 30 Ul. Asia«>o Tenda, oddala z občinstvom: 13.25 Kočija; 13 32 Master; 14.30 Napotki ob poslušanju gla sbe 20. stoletja; 15.03 Errepiuno, popoldanski spored; 16.10 Rally; 16.30 King Kongove misli; 17.03 Patchvvork, za mlade poslušalce: Star gags, 11 Pazzariello, Glasbena kombinacija; 18.30 «La tre gua*, 3. nadalj.; 19.30 Jazzovska zgodba: 20.00 Vrtiljak; 21.03 Na grada Valentina Bucchija za mla de muziciste; 22.10 Antologije po ezije vseh časov; 22.25 Dva gla sova in orkester, Danes v parla mentu, Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 8.45 Dnevi: 7.20 Minuta zate; 9.05 Don Mazzo-lari: izposojeno življenje, 11. nadaljevanje; 9.32 Radio 2 - 3131; 11.32 Popevka poletja; 12.10 De želni programi; 12.45 Hit parade; 13.41 Sound - Track, glasba in ki no; 14.00 Deželni programi; 15.00 Radio 2 - 3131 - 2. del; 16.32 Disko klub; 17.32 «Le mie prigioni* S. Pelliea; Čas glasbe; 18.32 Anna Fougez, italijanska zvezda prve polovice stoletja; 19.00 Planet Ka nada; 19.50 Posebna kulturna od daja; 19.57 Glasbeni prostor; 22.00 Milan ponoči; 22.20 Parlamentar na panorama. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.00 Druga jutra nja kronika; 8 30 Iz naših spore dov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Otroške igre; 9.45 Iz otroške ga glasbenega sveta; 10.05 7. ra diom na poti; 10.40 Turistični na potki; 11.05 Rezervirano za . . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Iz glasbene tradicije; 13.30 Kmetij ski nasveti; 13 40 Pihalne gridbe; 14.00 Iz naših krajev: 14 30 Pripo ročajo vam...; 14.50 Človek in zdravje; 1505 Preludij, intermez zo in pastorali; 15 25 Glasba po želiah; 16 00 Dogodki in odmevi; 16.30 Napotki za turiste; ’6.35 Za bavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!: 17.00 Vrtiljak; 19.00 Razgledi po slovenski glasbeni li tern turi; ’9 30 S knjižnega trga: 20.25 Obvestila in zabavna glasba : 20 35 Lahko noč, otroci!: 20.45 Minute z ansamblom Lojzeta Sla ka: 21.00 IJeanite, pa vam zaigramo . . .; 22 05 Oddaja n morju in pomorščakih: 23.15 Informativna oddaja: 23.25 Iz naših sporedov: 23 30 Besede in zvoki iz logov do mačih; (K)05 Lirični utrinki; 00.10 Petkov glasbeni mozaik; 1.05 Noč ni program. NOGOMET. PO POVRATNIH POLFINALNIH SREČANJIH Brez zahodnih Nemcev v treh finalih Angleži z dvema finalistoma Premoč vzhodnih držav v pokalu pokalnih prvakov Zahodnonemški nogometni klubi so v zadnjih letih prednjačili v treh evropskih pokalih. Ni bilo tudi redkost, da so bili polfinali, pa celo finali «zahodnonemški derbiji*. Letos pa je zahodnonemški nogomet nepričakovano ostal praznih rok, pa čeprav sta imela Bayern iz Miinchna (v pokalu prvakov) in Koln (v pokalu UEFA) lepo priložnost, da se uvrstita v finale. Nedvomno pa največje presenečenje predstavlja spodrsljaj Bayerna iz Miinchna proti Liverpoolu. Zahodni Nemci so v prvem polfinalnem srečanju v Liverpoolu igrali neodločeno brez zadetkov, v povratni tekmi so bili nesporni favoriti za uvrstitev v finale, ki bo 22. maja v Parizu. Po tekmi v Liverpoolu je Breitner po tisku zasmehoval angleške nogometaše, češ da so «ne-umni, brez fantazije*. V Munchnu pa so nogometaši Liverpoola igrali svojo najboljšo tekmo v zadnjih letih. V 83. min. so zasluženo povedli s Kennedyjem in izenačenje Rumme-niggeja štiri minute pozneje ni bilo dovolj nogometašem iz Miinchna, da bi izločili presenetljive igralce Liverpoola, ki se bodo tako v finalu spoprijeli z madridskim Realom, ki je izločil moštvo Interja. ODBOJKA MLADINSKI MEDDEŽELNI POLFINALE Mlade borovke v Cremoni Konkurenca zelo ostra - Naše bodo igrale v okrnjeni postavi Kolnu je Ipswich (posnetek s te tekme na sliki nepričakovano izločil domače moštvo Mlade odbojkarice Bora so v dosedanjem prvenstvu mladink dose gle velik uspeh. Premočno so namreč zmagale v deželni konkurenci društev, ki imajo ekipe v višjih ligah: A-2, B in C ligi. Ta uspeh jim je omogočil nastop na maddežel nem finalu, ki se bo pričel danes dopoldan v Cremoni. V mladinski konkurenci so odbojkarice Bora v preteklosti že dosegle nekaj odličnih uspehov. Leta 1968 in 1969 so bile italijanske pod-prvakinje. To je bil izreden uspeh ob dejstvu, da je bil takrat CUS iz Parme resnično nepremagljiv v I-taliji. Kaj takega v Cremoni ne bo mogoče ponoviti. Toda že nastop na tem vsedržavnem polfinalu je za naše društvo izreden uspeh. Obenem pa je to tudi dobro potrdilo, da glede ženskega naraščaja ni zaenkrat nobenih težav, to pa je o-benem tudi najboljše jamstvo za prihodnost. Odbojkarice, ki bodo nastopile v Cremoni, bodo skoraj vse tudi prihodnje leto še mladinke, trije med njimi pa še nastopajo v kategoriji «Under 15*, kar pomeni, da se njihova odbojkarska kariera šele pričenja. Škoda, da naše ne bodo igrale z najboljšo postavo. Na predzadnji prvenstveni drugoligaški tekmi se je namreč poškodovala Sonja Župančič, ki je letos napravila izreden napredek. V pokalu prvakov v finalu 13. maja v Diisseldorfu se bosta spoprijela sovjetsko moštvo Dinama iz Tbilisija in Carl Zeiss iz Jene. V Rotterdamu je sicer Feyenoord premagal Sovjete z zadetkoma Bo-uwensa v 43. min. in Nottena (iz e najstmetrovke) v 56. min. To pa ni bilo dovolj za finale, saj so Gusajev in tovariši v prvi tekmi slavili s 3:0. Podobno se je pripetilo tudi v Lizboni, kjer je Benfica sicer zmagala z zadetkom Reinalda v 59. min., več pa ni zmogla. V prvi tekmi so namreč nogometaši Carl Zeiss iz Jene zmagali z 2:0. Junak srečanja v Lizboni je bil vratar Grapenthin, ki je v nedeljo uspešno branil tudi v Vidmu, ko je z reprezentanco NDR igral proti Italiji. Spodrsljaj zahodnih Nemcev tudi v pokalu UEFA! Ipswich Tovvn, ki je v prvi polfinalni tekmi doma zmagal z 1:0, je z enakim izidom (strelec Butcher v 65. min.) slavil tudi v Kolnu. Drugi finalist pa je nizozemsko moštvo, ki je po pričakovanju, pa čeprav s težavo odpravilo francosko ekipo Soehaux s 3:2. Naj omenimo, da v vrstah Sochauxa igra tudi Jugoslovan Ivezič. uris/i cf.ei ] Prva finalna tekma bo 6. maja v Ipsvvichu, povratna pa verjetne v <•■. Amsterdamu (stadion v Almkaarju namreč zmore le 15.000 gledalcev). Prosvetno društvo Briški grič iz Števerjana ter Krajevna skupnost s Huma, ob sodelovanju Z SKD in ZSŠDI, prirejata v nedeljo, 3. maja, 2. SPOMINSKI POHOD Šleverjan -t Gonjače -Šleverja.i ki bo speljan na dveh progah (10 in 20 km). PRAVILNIK: — prireditev bo ob vsakem vremenu — prijavijo se lahko posamezniki ali skupine ^ — vpisovanje bo od 8. do 9. ure na Dvoru — vpisnina je 2.500 lir — odhod izpred spomenika NOB ob 9.30 — čas pohoda ne sme presegati 3 ure za 10 km, oziroma 4 ure za 20 km — nagrajevanje bo oh 13.30 — med potjo bodo delovale kontrole in okrepčevalnice — prireditelji odklanjajo vsako odgovornost za morebitne nezgode ali nevšečnosti med pohodom — vsi udeleženci bode prejeli posebno spominsko kolajno — 5 najštevilnejših skupin bo dobilo spominske pokale — pokale in plakete bodo dobHi tudi najboljši na 20 kilometrski progi. V ORGANIZACIJI ŠD POLET Drevi spominski štafetni tek cb 40-letnici 0F Drevi bo spominski štafetni tek, ki ga prireja Polet ob 40-letnici o svobodilne fronte in 10-ietnici ZSŠDI. Zborno mesto tekmovalcev (20 za vsako ekipo), bo ob 19. uri pred spomenikom padlim v Bazovici (pri cerkvi), ob 19.30 pa bo start. Proga teče po pokrajinski cesti iz Ba znvice skozi Padriče, Trebče in Bane ter se konča pred spomenikom padlim na Opčinah. Takoj po končanem teku bo v športnem krožku Poleta na Opčinah razglasitev re-zu'tatov in skromna zakuska. Do sinoči so se prijavile štiri e-kipe, kar je dosti manj, kot so or ganizatorji predvidevali. Upati je, da se bodo danes na startu prijavile še druge, saj je — rekli bi — skoraj nepojmljivo — da so naša športna društva ostala tako mlačna do tako pomembne športne iriabiTeStadje!,'( kot je da-■na-niai - o,L ,c-u,ioj. J U M,O ojhjoauu /,______ NOGOMET NAMIZNI TENIS NA SP V NOVEM SADU Nigerijec Musa nepričakovano premagal Francoza Secretina Šurbek, Kalinič in Costantini napredovali v višje kolo Silvio se vrača domov PISTOIA — Brazilski nogometaš Luis Silvio, ki je dokaj neuspešno igral v letošnjem italijanskem prvenstvu za moštvo Pistoieseja, je odločil, da se vrne v Brazilijo. «Upam, da bom v domovini dobil kak klub, za katerega bom lahko igral,* je včeraj Silvio dejal časnikarjem. NOVI SAD -— Niti včerajšnji dan svetovnega namiznoteniškega prvenstva v Novem Sadu ni minil brez velikega presenečenja. Zanj je tokrat poskrbel (do tega prvenstva) praktično neznani Nigerijec Musa, ki je vzbudil pozornost že s svojo zmago nad Jugoslovanom Urhom v 1 kolu tega turnirja. Včeraj pa si je Musa privoščil zmago kar nad enim najboljših igralcev na svetu, nad Francozom Secretinom. Jugoslovani in Italijani so včeraj igrali bolj ali manj po pričakovanjih. Med «piavimi» se je moral v 2. kolu posloviti od tekmovanja Sti-pančič, Šurbek":m Kalinič pa sta napredovala. Lepo uspeh je dosegel ! tudi Italijan Constantini, ki je ugnal | kvotiranega Japonca Sakamota. V ženskem tekmovanju sta dali slovo tekmovanju posameznic tudi Cvetkovičeva in Batiničeva, Perku-činova pa je svojo včerajšnjo nasprotnico premagala. Več sreče so imeli Jugoslovani v moških dvojicah, kjer so napredovale tri njihove dvojice «in pob, medtem ko sta Italijana Bisi in Constantini v kitajskem paru naletela na premočnega nasprotnika; med ......................................................................mi KOLESARSTVO NA DIRKI PO APULIJI v v ČAMPI SALENTINA - Italijan Saronni je osvojil drugo etapo mednarodne kolesarske dirke po Apuliji, katere proga od Maglie do kraja Čampi Salentina je merila 193 km. Tekmovanje je bilo zelo živahno, odvijalo pa se je v pravi vročini. Bilo je mnogo pobegov, vendar ni bilo usojeno nobenemu daljše življenje. Velika priložnost se je tekmecem vodečim na skupni lestvici ponudila 50 km pred ciljem, ko je Saronni preluknjal zračnico. Toda vsi tekmovalci so se zelo športno odrekli temu, da bi njegovo nezgodo izkoristili, Saronni se je kmalu vrnil v glavnino, se v prvih vrstah u deležil poslednjega naleta in nato tudi zmagal. Lestvica 2. etape je bila taka: 1. Saronni (It.) 4,57’53" ____________2. Cattaneo (It.) •Hlinil,iniiiiHiitiiiiiiiiiiiiiniMiilNiiiiiiitiiMiiMiiiiiiiiiimuiiiMiiiitliiiliiilmlllliilllMiililiitiliaiMiinffliill SARONNI M POPUŠČA Osvojil jc drugo etapo, vodi pa tudi na skupni lestvici nogomet V prvenstvu najmlajših LEON — Italijan Alfredo Chinetti je osvojil 2. etapo mednarodne ko- ! 1 URNIR OB 40-LETNICI 0F V LJUBUANI 1 1 V zadnjem kolu še derbi med Zarjo in Primorjem Breg bo zadnjo prvenstveno tekmo odigral že jutri V nedeljskem zavrtljaju bo na sporedu še 13. in zadnje kolo prvenstva najmlajših medtem ko so se v prejšnjem kolu zaključila prvenstva začetnikov, cicibanov in mlajših cicibanov. V tem zadnjem kolu prvenstva najmlajših bo v B skupili na sporedu derbi med Zarjo in Primorjem, ki zasedata zadnja mesta lestvice. Brežani, ki nastopajo v A skupini, bodo zadnje srečanje odigrali že v soboto in sicer v gosteh proti ekipi Montebella. SKUPINA A . M. POVRATNO KOLO (25.4,81) Mootebello - Breg (Kampanele, 15.00) 26.4.81 - Campanelle; San Vito -Blue Star - Ponziana; - Portuale; Costalunga Libertas Fortitudo; San Luigi Zaule. SKUPINA B 26.4.81 Chiarbola - CGS; Supercaffč - In ter TS; Zarja Primorje (Bazovica, 10.30); San Andrea - Roianese; Garizzole - Triestina. V. H. MONTEBELLUNO - Italijanska reprezentanca v rugbyju tunder 15» B lige je včeraj premagala enako ekipo Walesa s 13:12. 3. Morandi (It.) 4. Mantovani (It.) 5. Zappi (It.) 6. Gavazzi (It.) 7. Schepmans (Bel.) 8. Vicino (It.) 9. Martinelli (It.) in nato še drugi tekmovalci v zmagovalčevem času. Skupna lestvica je po drugi e-tapi naslednja: 1. Saronni (It.) 2. Cipollini (It.) po 3. Knudsen (Nor.) 4. Cattaneo (It.) 5. Conti (It.) in nato še drugi večjimi zaostanki. Današnja tretja etapa od kraja Čampi Salentina do Putignana bo merila 190 km. 9.41’35” 12” 15" e z. e.z. kolesarji z Včeraj na dirki po Španiji etapna zmaga za Chinettija lesarske dirke po Španiji. Na 159 km dolgi progi od Avilesa do Leona je v zaključnem sprintu premagal skupino 16 soubežnikov. Chinetti je progo prevozil v 4.36’01" s p.h. 35,894 km na uro, za njim pa so se uvrstili Cedena (Šp.), Lasa (Šp.), Battaglin (It.), Alvaro (Šp.) itd. SKUPNA LESTVICA: 1. Clere (Fr.) 2. Marcusse (Dan.) 3. Battaglin (It.) 4. 5. Arroyo (Šp.) Lasa (Šp.) 11.04'42” 11.04'44” U.04’59” 11.05'04” 11.05'06” V NEDELJO V DOLINI Na startu tudi sedem tekmovalcev Adrie V nedeljo bo s startom v Dolini (ob 14. uri) in s ciljem v Mačko-ljah krožna kolesarska dirka za ci-kloamaterje, ki se r bo udeležilo tudi sedem tekmovalcev lonjerske Adrie. Na tej dirki bodo lonjersko društvo zastopali naslednji kolesarji: Petelin, Doljak, Marušič, Bonanno, Poropat, Ferluga in Macarol. dekleti sta podobno usodo doživeli tudi italijanski igralki, Jugoslovanke pa so z dvema paroma napredovale, z enim pa ne. Nekaj včerajšnjih rezultatov: 2. KOLO MOŠKI Constantini (It.) -Saknmoto (Jap.) 3:1 Kalinič (Jug.) - Hansen (Dan.) 3:1 Musa (Nig.) - Secretin (Fr.) 3:2 Orlovsky (ČSSR) -Stipančič (Jug.) 3:1 Šurbek (Jug.) - Slewin (Irs.) 3:1 Ro Jun Kvan (J. Kor.) -Hutton (Ang.) . 3:2 . ŽENSKE Perkučin (Jug.) - Fetter (Av.) 3:0 MOŠKE DVOJICE Kurteš in Jurčič (Jug.) -Rachman in Sutedea (Ind.) 3:1 Šurbek in Stipančič (Jug.) -V. in M. Broda (ČSSR) 3:0 Kosanovič in Karakaševič (Jug.) -Tai Ki in Tan Bun Hsiang (Malezija) 3:1 Ksie Saike in Gua Juehua (Ki.) -Constantini in Bisi (It.) 3:1 Lieck (ZRN) in Kalinič (Jug.) -Ono in Abe (Jap.) 3:2 ŽENSKE DVOJICE Cvetkovič in Ojsteršek (Jug.) -čang Li Či in Lo Čo Fan (Macao) 3:0 Wriesse Koop in De Crujiff (Niz.) -Palatinuš in Fabri (Jug.) 3:0 Perkučin in Batinič (Jug.) -Jip Fau Čeng in Tan Le Mei (Malezija) 3:0 Li Song Sug in Kim Song Sun (S. Kor.) - Cergol in Mauriello (It.) 3:0 HOKEJ NA LEDU NA SVEiOVNKM PRVENSTVU Po štirih kolih je namreč lestvica taka: 1. Sovjetska zveza 7; 2. Švedska 5; 3. ČSSR 3; 4. Kanada 1. TENIS TURNIR V ZDA Mirna Jaušovec dvakrat uspešna Kanada odnesla Sovjetom točko AMELIA ISLAND (Florida) — Na mednarodnem teniškem turnirju v Floridi je Mirna Jaušovec v prvem kolu premagala Američanko Nortonovo s 6:1, 6:2, v drugem kolu pa je odpravila " AmVričanKb Jonesovo s 6:3, 6:0. Pod silo razmer bo morala igrati na centru Vesna Klemše, ki je sicer velik talent, a glede na starost še neizkušena. Občutno se bo poznala tudi odsotnost Montanarijeve, ki bo prav te dni na šolskem izletu. Trener Gruden ne bo imel praktično nobene rezervne podajačice. Iz zdravstvenih razlogov bosta še odsotni Erika Junc in Danjela Birsa. Vse polfinalne meddeželne skupine so porazdeljene v dve podskupini s tremi šesterkami. Igralo se bo po sistemu «vsak z vsakim*. Kvalifikacijski del tekmovanja bo danes, polfinalni in za končno u-vrstitev za 5. in 6. mesto jutri, sklepni dve tekmi za 3. in 1. mesto pa v nedeljo dopoldan. V podskupini Bora sta še Noven-ta Vicentina in S. Rocco iz Rove-reta. Nesporen favorit za prvo mesto je nedvomno Noventa Vicentina, ki je v pred kratkim končanem prvenstvu igrala v A-2 ligi ter premočno zmagala in napredovala v A-l. Poleg tega pa je prav ta še-sterka tudi velik favorit za osvojitev prvega mesta v skupini in s Poziv ZSŠDI ob 40-letnici OF Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vabi vsa slovenska športna društva na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, da se aktivno udeležijo proslav v počastitev 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki se bodo v prihodnjih dneh zvrstile v raznih krajih v zamejstvu. Združenje nadalje vabi na množično udeležbo na osrednji proslavi 40. obletnice OF, ki bo v nedeljo, 26. aprila ob 11. uri v Kulturnem domu v Trstu. Slovenski športniki pa naj se v nedeljo zvečer, ob 21. uri, aktivno, vsak na svojem področju, vključijo v širšo akcijo primorske mladine prižiganja cverige kresov*. varno'*' Turnir v Las Vegasu LAS VEGAS — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Las Vegasu so dosegli naslednje pomembnejše izide: Lendl (ČSSR) - Mayer (ZDA) 6:3, 6:1; Teacher (ZDA) - Scanlon (ZDA) 6:1, 6:3: Gerulaitis (ZDA) - Bueh-ning (ZDA) 7:5, 7:5. tem za nastop v sklepnem turnirju za državni naslov. Vrsta S. Rocca pa ne bi smela biti tako nevarna. DANAŠNJI SPORED 14.30: S. Rocco - Noventa Vicentina 16.00: Mondovi - Mec Šport 17.30: S. Rocco - Bor 19.00: Mondovi - Corlo Bor bo igral v naslednji postavi: Vigini, E. in L. Maver, Gač, M. in V. Klemše, Cergol in Tomšič. ,rrQ%‘T. KOŠARKA V PRIJATELJSKIH TEKMAH Sokol podlegel gostom iz Ilirske Bistrice Sokol — OŠ «D. Kette* 51:65 SOKOL: Marko Pahor 2, Buzan 4, Pertot 7, Ušaj 20, Terčon, Devetak 4, Bandelli 10, Fabio Pahor 4, V sredo so gostovali učenci o-smega letnika ljudske šole Dragoš tin Kette iz Ilirske Bistrice v Nabrežini. Ta obisk spada v sklop stikov, ki sta jih športno društvo Sokol in prosvetni krožek Igo Gruden vzpostavila z ustanovami iz Ilirske Bistrice. V obisk je spadalo še košarkarsko srečanje med selekcijo zgoraj omenjene šole in na-raščajniško ekipo Sokola. Prisostvovali smo zelo lepemu, živahnemu in predvsem agonistično zanimivemu srečanju. Že po uvodnih potezah smo opazili očitno premoč Bistrčanov, ki so predvajali res prijetno košarko. Odlično je igro vodil Afrič, akcije pa zaključeval predvsem Vičič. Nabrežinci so bili po takem bliskovitem začetku nekoliko zmedeni in so v napadu skušali z osebnimi akcijami odgovarjati na nasprotnikove koše. To seveda ni bilo pozitivno. Čez nekaj minut pa so se le nekoliko organizirali Tudi drugi polčas je bil na ravni prvega in je potekal v znamenju premoči Jugoslovanov. Naj povemo, da niso bili ti tehnično nič boljši od Sokola, odločno pa so jih prekašali s telesno pripravljenostjo. V vrstah Bistrčanov sta bila najboljša že omenjena Vičič in Afrič, pri Sokolu pa se je izkazal Ušaj. Mitja JADRANJE V NOVI SEZONI Skrb Cupe za nove privieze Toplejšega vremena se gotovo vsi veselijo, še najbolj pa ljubitelji morja. V vseh pristanih je mnogo čolnov na suhem, kjer jih lastniki popravljajo in barvajo. Prav gotovo imajo še mnogi v načrtu nakup jadrnice ali pa motornega čolna. Velika ovira pri nakupu je tudi pomanjkanje privezov v vsem Tržaškem zalivu. Da bi to težavo vsaj de’no rešila, je Čupa iz Sesljana prav te dni naslovila na luško kapitanijo v Trstu prošnjo za postavitev novih plavajočih pomolov v Se-sljanu, ki bi omogočili privez čolnov. Obstaja pa še druga možnost. V Ribiškem naselju, v kanalu izliva Timave, postavljajo prav te dni lastniki motornih čolnov nove boje. Kanal je sicer prenizek za balastne jadrnice z večjim ugrezom, odgovarja pa za druge čolne, saj je dobro zaščiten in tudi voda je čista. Zato priporočamo vsem, ki jih ta problem tare, da se obrnejo do luške kapitanije v Sesljanu, ki brezplačno dodeljuje te priveze. Lastnik si mora le urediti privez in doHcd do vede. KONJSKI ŠPORT LONDON — Znani angleški jo-ckej Lester Piggott je včeraj med nekim tekmovanjem v Epsomu padel s konja in se nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico. (iiiimiitiiiiillfililiiimiiiiiiiifiiiiniiiittiiiiimimiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiifMMiii NA SEMINARJU ZSŠDI V PLANICI Zanimiva predavanja Seminar je s svojo vsebino povsem zadovoljil udeležence Bagozzi, Gruden. Prejšnji teden so se v domu v Planici, ki stoji nasproti znamenitih skakalnic, zbrali na letnem seminarju športni delavci naših in koroških športnih društev. Seminar je bil že sedmi po vrsti. Kot vselej, so tudi tokrat udeleženci seminarja imeli priložnost poslušati niz zanimivih predavanj s področja telesne kulture. Prvi je predaval mag. Brane Elsner, docent na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in član strokovnega sveta za vrhunski šport pri ZTKOS, sicer pa priznan nogometni trener. Predavatelj nas je seznanil z metodami in oblikami dela na področju vrhunskega športa v Sloveniji. •.•Sledilo je- predavanje dr Petra Ažmana, ki je na zanimiv in obenem- zelo preprost''batin spregovorili poškodbah 'prt' športnem udejstvovanju, zlasti pri smučanju ter o prvi pomoči, ki jo lahke nudimo ponesrečenemu športniku Na veliko zanimanje je naletelo tudi večerno predavanje Toneta Škarje, vodje jugoslovanske hima-'ajske odprave, ki je leta 1979 osvojila najvišjo goro sveta, Eve-rest. Predavatelj nam je tudi pokazal veliko število diapozitivov, ki so jih posamezni člani odprave napravili med tem izrednim podvigom. Pri tem velja omeniti, da je jugoslovanska odprava prišla na vrh Everesta po prvenstveni smeri. Zadnja točka seminarja .je bila okrogla miza o problematiki športa v zamejstvu. Tu je prišlo najbolj do izraza vprašanje, da društva, ob preveliki želji do rezultata za vsako ceno*, povsem zanemarjajo programiranje delovan a in prevečkrat pozabijo na pravilno kadrovanje v društvu Zato tudi prepogosto pride do negativnih pojavov v naših društvih. Menimo, da je seminar popolnoma uspel in s svojo vsebino zadovoljil udeležence, žal, pa je še vedno premalo društev, ki na podobna srečanja pošiljajo svoje ljudi, kar na žalost dokazuje ozkost gledanja nekaterih, ki menijo, da so seminarji samo izguba časa in da osveščanje posameznih odbornikov ni pomembno. Vili Prinčič GoTEBORG — Z zmago Švedske nad ČSSR s 4:2 in izenačenjem Kanade nad SZ s 4:4 je finalno kolo svetovnega prvenstva v hokeju na ledu v Goteborgu spet nekoliko pridobilo na svoji zanimivosti, potem ko je že vse kazalo, da so Sovjeti prvenstvo žt povsem «ubili». Kanadčani so namreč, v nasprotju s prejšnjimi tekmami, prikazali proti Sovjetom izredno dinamičen hokej, Švedi pa so si z uspehom nad ČSSR skoraj gotovo že priborili srebrno kolajno. Ufi 4?-(fe'/■ spola. Vsako društvo lahko prijavi neomejeno število ekip, tudi mešanih. 4. Vsaka ekipa bc nosila o-številčeno štafetno palico. 5. Člani ekip naj imajo po možnosti enake majice ali drese ali pa vsaj enotne razpoznavne znake. 6. Vsaka nepravilnost med tekom ali ob predaji štafetne palice se kaznuje z izključitvijo ekipe. 7. Prvouvrščena ekipa bo prejela pokal Poleta, vse ostale pa spominske plakete. 8. Razglasitev rezultatov, nagrajevanje in skromna zakuska bo takoj po končanem teku v športnem krožku Poleta na Kon-konelski ulici 1, na Opčinah. OBVESTILA ŠZ Jadran vabi svoje prijatelje in navijače ter njihove družinske člane na izlet z lastnimi avtomobili v Co-droipo, kjer bo v nedeljo, 2S. t.m„ ob 11. uri prvenstvena tekma s tamkajšnjim moštvom Edilmobile. Zborno mesto na Proseku (na trgu pri avtobusni postaji) ob 9.30. Možnost skupnega kosila. * « • ŠZ Bor poziva svoje člane, da se v čim-večjem številu udeležijo proslave 40-letnice OF, ki bo v nedeljo, 26. aprila, ob 11. uri v Kulturnem domu v Trstu. • • • ZSŠDI obvešča društva, ki gojijo košarko, da se bo vsak četrtek ob 19. uri na sedežu ZSŠDI sestala košarkarska komisija, in to do obč-i nega zbora ZSŠDI. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 Ur — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6.00 din. za zasebnike mesečno 80.00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000,00. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Stran 6 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «AD!T» OZS 61000 Llubljona Gradišče 10/11. nad., teletori 22207 Cb delavnikih: trgovski 1 modul 'šir 1 st., viš. 43 mm) 27 000 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali og'asi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Juliiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itaiiji pri SPI. Član italijanske J 2veze časopisnih I založnikov FIEG 24. aprila 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska H ZTT Trst PREJŠNJI TEDEN CA JE PODPIRALO 17 ODST. VOLIVCEV I Golistični kandidat Jacques Chirac napreduje v simpatijah Francozov Nepričakovana podpora predsednice evropskega parlamenta Simon Veil Giscardu DEstaingu - 0 izvolitvi predsednika bo odločala pičla razlika v glasovih PARIZ — «V politiki ni čudežev, so le dejstva* je v enem svojih predvolilnih nastopov povedal golistični kandidat Jacques Chirac. Po njegovem družbene in politične razmere v Franciji terjajo spremembe v vodenju države, te spremembe pa naj bi bil zmožen izvesti le on. Priznati je treba, da so njegovi nastopi govorniško učinkoviti in da njegove besede niso naletele na gluha ušesa. T6 potrjujejo ocene, da si je v preteklih treh mesecih in pol pridobil še kakih 7 odst. volivcev, tako da ga je pretekli teden podpiralo okoli 17 odst. francoskega volilnega telesa. Kakšni so učinki predvolilne kampanje v zadnjih dneh pa raziskave ne povedo, saj je teden dni pred volitvami prepovedano objavljati. Vsekakor pa je Chirac trdno prepričan, da bo zbral dovolj glasov in se prebil v drugi krog volitev. To pa bi mu uspelo le v primeru, da odtegne precej glasov levici in »malim kandidatom kakršna je Marie B’rance Garaucb, toda to ne bo šlo zlahka, .%aj je Garaudoya včeraj zavrnila takšne taktične premike, katerih osnovni namen je izriniti socialističnega voditelja Mit-terranda iz tekme za predsedniško mgsto. Njeno stališče Chiracu prav gčtovo ne bo po volji, še pesehej, ker je hkrati Valery Giscard D’E staing dobil pomembno podporo od Simone Veil, predsednice evropskega parlamenta. Njeno javno zavzemanje za sedanjega predsednika je za mnoge nepričakovano, po zameri, ki si jo je nakopala ob sprejemanju letošnjega proračuna te evropske ustanove. Proračun namreč predvideva večji prispevek Francije in nobena država ni navdušena, če mora plačevati ustanovo, od katere nima kdove kolikšne koristi. Kakorkoli, zdaj je nasprotje med Simon Veil in sedanjim predsednikom očitno zglajeno in v primeru ponovne izvolitve utegne Giscard pripraviti Francozom še eno presenečenje. Tega obljublja in dodaja, da bodo še posebej presenečene Francozinje. Prav mogoče je, da bi bilo to veliko presenečenje v imenovanju Simon Veil za predsednico francoske vlade. Seveda mora najprej Giscard zmagati na volitvah, to pa je težko dosegljiv cilj, saj je večina Francozov (tako trdijo raziskave javnega mnenja) odločno za spremembe zlasti v notranji politiki in gospodarstvu. Na to karto igra socialistični kandidat Francoise Mitterrand, ki kljub bližnjim volitvam še zmeraj deluje umerjeno in trezno. Kljub temu pa mu je podpora nesocialističnih politikov, kakršen je nekdanji zunanji minister Michel Jobert še kako dobrodošla. Za Mitterranda je najbrž prvi krog volitev celo težji kot drugi, saj se bodo glasovi levice «razpršili» med 6 kandidatov. Za prodor v drugi krog pa bo potreboval na;manj kakšnih 25 odst. vseh volilnih glasov. Glede na to da jih Marchais pričakuje okoli 20 odst. preostali štirje levičarski kandidati pa naj bi skupaj pridobili okoli 8,5 odst. volivcev, je na dlani, da bo takšen rezultat možen le ob osipu volivcev, ki se oprede- ljujejo za meščanske kandidate in pridobivanju tiste desetine, ki se doslej še ni opredelila. Za enkrat ostajajo še vse možnosti odprte, čeprav je očitno, da bo o bodočem predsedniku francoske republike odločal zplo tesen izid. Toda tudi volitve so nepogrešljiva sestavina politike in v politiki — kot pravi Chirac — ni čudežev, temveč štejejo le dejstva. LUDVIK ŠKOBERNE BUENOS AIRES — Policija argentinske vojaške hunte je prepovedala manifestacijo žena in mater «desparecidosov» (ljudi, ki so jih iz političnih razlogov ugrabili) Štafeta mladosti danes v Ljubljani LJUBLJANA — Ljubljana - mesto heroj vsa okrašena pričakuje današnji veliki praznik — prihod in pozdrav štafete mladosti. Ta dogodek bo rvod v številna praznovanja ob dnevu vstaje in 1. maju. 50 tisoč mladih iz vseh ljubljanskih osnovnih in srednjih šol bo natanko ob deseti uri sklenilo živ o-broč okoli mesta in sicer na trasi nekdanje bodeče žice. s katero je italijanski okupator Ljubljano skušal odrezati od ostalega ozemlja. Osrednja slovesnost ob prihodu štafete mladosti bo v Titovih zavodih Litostroj, zatem bo štafetna palica krenila po vseh pokrajinah Slovenije. Zadnje kilometre skozi Slovenijo bo štafetno palico nosila mladina in mornarji s Primorske. Štafetno palico so mladi v Sloveniji prevzeli včeraj opoldne pri Metliki, štafeta mladosti bo v Sloveniji v dneh spominskih slovesnosti ob 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte in vstaje slovenskega naroda. Ob teh obletnicah sta Muzej ljudske revolucije Slovenije in Mestni muzej v Ljubljani pripravila razstavo pod naslovom «OF v Ljubljani - država v državi*, ki so jo V BRUSLJU SO SE POVEČALI DVOMI 0 UČINKOVITOSTI TH0RN0VE KOMISIJE Pritiski posameznih vlad EGS vedno bolj ogrožajo neodvisnost evropske komisije Kratki stiki med člani komisije so še nevarnejši pred njenimi skorajšnjimi nalogami pred vladno palačo. Ženske so hotele 30. aprila z manifestacijo pri- odprli sinoči v Kulturnem domu siliti vlado, da pove usodo izgi- Ivana Cankarja. nulih. I JURE PENGOV iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiflimmiinHilfiiimiiiitiiiiiiiiimimitimiiiuiitiMnimiiiiimuniimiiiiiiiiiuititmtimmnnfHimutiiMtiiiit NASILJE V SEVERNI IRSKI Kamenje na (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) Štirimesečno obdobje «poizkusne vožnje* nove komisije evropske deseterice je po oceni tukajšnjih opazovalcev povečalo dvome v njeno učinkovitost, in to v času, ko se bodo v skupnosti spopadli z novimi izzivi, kot je reforma proračuna, ki bo zahtevala prilagajanje dosedanjih pravil v kmetijski politiki, ali pa nadaljevanje pogajanj s Španijo, ki si prizadeva nedavni neuspeli državni udar izkoristiti za ponovno odpiranje vrat v skupni trg, ki jih je lani nediplomatsko zaloputnil francoski predsednik Giscard, u-gotavljajoč, da mora EGS najprej prebaviti posledice prvih dveh razširitev in se šele nato pogovarjati o novi. Ko je Luksemburžan Gaston Thom šestega januarja uradno predstavljal svojo garnituro, je pred evropskimi poslanci zelo odločno branil idejo o neodvisnosti komisije ter o njenem postopnem preraščanju v samostojno izvršilno telo, ki bo sicer podrejeno ministrskemu svetu — ta bo v vsakem primeru obdržal vodilno vlogo v sistemu odločanja v evropski skupnosti, tega se jasno zaveda tudi sam Thorn — a si bo skušala postopoma izboriti vlogo partnerja v procesu izdelovanja in predlaganja ukrepov. Ambiciozni luksemburški politik, ki je dobršen del poklicnega življenja prebil v vrhu mednarodne diplomacije, se je v iskanju načina za samostojnejšo vlogo komisije skušal nasloniti na timsko delo. Tako znotraj garniture kot tudi navzven je vztrajal pri sodelovanju članov komisije, kar kaže že pokrivanje nekaterih resorjev. Toda Thornova namera o kolektivnosti in kolegialnosti je že na začetku trčila ob zid pomanjkanja zaupanja. To je pokazala «noč dolgih nožev*, torej tradicionalno zagrete razprave o delitvi delovnih dolžnosti, ko je predsednik komisije prvič doživel neposredni ultimat predsednika nacionalne vlade (Margaret Thatcherjeva je ostro nastopila zoper Thornovo namero, da proračunski resor «razdeli» med Britanca Tu-gendhata in Irca 0’Kennedyja, češ da je to «žalitev za Britanijo*), sploh pa je Thom kasneje priznal, da so »priporočila* iz predstavništev dežel EGS tiste dni kar deževala. Zapleti so nastali tudi ob volitvah podpredsednikov, kar je povsem pro- tokolarna zadeva, a člani komisije se lep čas niso mogli zediniti, kdo od predstavnikov «majhnih» bo zasedel edino preostalo mesto, kajti četverica «velikih» avtomatično daje po enega podpredsednika. Končno ga je dobil Davignon, ki si je nakopičil toliko pomembnih nalog, da je povzročil javno godrnjanje v krogih članic. Le nekaj dni kasneje je komisija doživela hud udarec s smrtjo Danca Gundelacha, ki ni bil le eden ključnih mož Thornove garniture, pač pa začetnik postopnih reformnih ukrepov v //zeleni politiki*, njegov odhod je sprožil oster boj za nasledstvo, kajti na izpraznjeni resor sta planila Irec 0’Kennedy in Nizozemec An-driessen, ki sta poprej ostala skoraj praznih rok. Vmešala se je danska vlada in stolček zahtevala za svojega novega predstavnika. Ponovila se je torej zgodba s Tugendhatom. Kasnejši meseci so pokazali, da se člani komisije — kljub Thornovi nameri, da jim vcepi neodvisnost — še vedno počutijo predstavnike svojih vlad v Bruslju, nikakor pa ne zametek bodoče zahodnoevropske vlade, ki je končni cilj luksemburškega predsednika. Navezanost na domačo politiko ne očitajo le novincem Narjesu, Kontogeorgisu ali An-driessenu, pač pa tudi starejšim članom komisije. Lorenzo Natali je, denimo, povzročil lepo presenečenje, ko je med obiskom v rodni Italiji kritiziral predlog komisije o zvišanju kmetijskih cen za 7,8 odstotka, četudi ga je na seji komisije podprl in bi ga torej moral zagovarjati. Takšni kratki stiki v kolektivnosti komisije so še nevarnejši, ker Thornovo garnituro že v kratkem čakajo velike preizkušnje. Do srede junija mora izdelati predlog preosnove skupnega proračuna, ki grozi, da bo že prihodnje leto preskočil dovoljeno zgornjo mejo. Da bi izdatke in dohodke obdržali na vajetih je potrebno reformirati kmetijsko politiko, ki zajeda skoraj tri četrtine izdatkov in jemlje prostor vsem drugim usmeritvam v evropski skupnosti, članice deseterice bržkone ne bodo kar zlahka privolile v rezanje kmetijskih izdatkov in spreminjanje sedanje zasnove, ki sicer še zdaleč ni brezhibna, a je kmetom vendarle omogočila ugodne pogoje za razvoj njihove dejavnosti, ne da bi se otepali s tujo konkurenco, kot se dogaja njihovim kolegom v industriji, ki tarnajo nad povodnijo japonskih izdelkov. Prav ob takšnih preizkusnih kamnih kohezije zahodnoevropske skupnosti bi neodvisna vloga članov komisije morala igrati odločilno vlogo. BOŽO MAŠANOVIČ ZAPLENJENA BROŠURA 0 STRATEGIJI RB PO D’URS0VI UGRABITVI CIU r.DEČIH BRIGAD BODO ODSLEJ ZAPORI Med morebitnimi «žrtvami» tudi obrambni minister Lagorio cestnem tlaku in plameni zažigalne steklenice ob policistih na varnem za svojim oklopni-kora zgovorno pričajo, da je položaj v severni Irski vseprej kot lahek (Telefoto AP) ......................... PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI ■ PRIMORSKE VESTI ■ PRIMORSKE VESTI Zapletena vprašanja urejanja prometa v piranskem središču Dosedanje načrte so člani piranskega izvršnega sveta zavrnili PIRAN — Pred poldrugim letom so urbanisti, inženirji in drugi strokovnjaki dobili nelahko nalogo, da do začetka letošnjega leta pripravijo načrte za ureditev prometa v Piranu in piranski občini. Do danes odgovorni (koprski »AR* in občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj) omenjenih načrtov niso izdelali. Točneje — kar je bilo narejenega, člani piranskega izvršnega sveta niso mogli sprejeti. Geografska lega in zgodovinska zasnova starega piranskega mestnega jedra so trd oreh za marsikoga, ki študira poti do tega kraja. Stari Pirančani so svoje mesto postavili «na konec sveta*, tja, kjer jih s treh strani obdaja morje, s četrte pa hrib. Tako so mesto zavarovali pred nepoklicanimi in pred sovražniki. Zdaj pa bi se staro mesto rado odprlo, radi bi pokazalo svetu svoje lepote, posebnosti, kulturno in zgodovinsko dediščino... Po dosedanjih mnenjih o urejanju prometnih tokov v Piranu, lahko povzamemo osnovno zamisel — zapreti promet za motorna vozila in pred Piranom zgraditi dovolj Tudi nedolžna frača sc v rokah severnoirskega mladeniča spremeni parkirišč. Od teh bi vozil električni v nevarno orožje (Telefoto AP) vlakec do Punte in nazaj. Za vse to ...........................................mn.. S SEJE JUGOSLOVANSKO ITALIJANSKE GOSPODARSKE ZBORNICE Ugodna ocena gospodarskih odnosov med SFRJ in Italijo UMAG — Glavni odbor jugoslo-vnnsko-italijanske gospodarske zbornice se je včeraj sestal v Umagu, da bi preučil temelino problematiko, ki bo na dnevnem redu 28. apri’a na skupnem zasedanju gospodarskih in trgovinskih beograj skih zbornic Beograda in Milana, sklicano za 28. april v lombard skem glavnem mestu. Na srečanju v Umagu so poudarili, da je celotna medsebojna me njava med Jugoslavijo in Italijo, jdjub zaostreni mednarodni gospodarski krizi in inflacijskim procesom v lanskem letu, presegla re- kordno vsoto 1.800 milijonov dolarjev. Gospodarskemu zbližanju med obema državama so občutno prispevala sosedna območja Furlanije - Julijske krajine ter Slovenije in Hrvatske. Z zadovoljstvom so ugotovili, da se je lani obseg menjave s posebnimi avtonomnimi računi mejnih področij približal k 100 milijardam lir. Letos bo ta znesek prav gotovo višji, ker je italijanska vlada ratificirala seznama C m D. Ena od osrednjih tem, o kateri bodo razpravljali na bližnjem milanskem srečanju, zadeva nadalj nji razvoj industrijskega sodelovanja med obema državama ter še posebej med obmejnimi področji, kjer so se v zadnjih časih že razvile nekatere oblike konkretnega, dolgoročnega sodelovanja. To sodelovanje je obrodilo dobre sadove kot v primeru obrata Tomos v Gorici in nove koprske tovarne IPLAS v špetru Slovenov. Milanskega zasedanja se bo udeležilo več kot 200 gospodarskih operaterjev obeh držav, a med njimi tudi močno predstavništvo iz Furlanije - Julijske krajine, (eo) je potrebno speljati in urediti vrsto nalog. Na primer: iz Pirana preseliti avtobusno postajo v Lucijo, podreti letni kino, vpeljati električni vlakec, urediti možnost, da bi stanovalci lahko avtomobile pripeljali v bližino stanovanj... Načrtovalcem pri tem ne primanjkuje novih idej, saj so med drugim predlagali, da bi od garažne hiše nad Piranom do Tartinijevega trga zgradili 80-me-trski predor. Kljub temu jih pri razmišljanju oklepajo že nekaj let stare zamisli o ureditvi prometa. Pozabljajo tudi na nekoliko celovitejšo oblikovanje prometnega režima. Premalo upoštevajo možnosti ureditve parkirišč nad Piranom (od koder ni več daleč do središča). Za to pa bi bilo potrebno postaviti ustrezne prometne znake, popraviti dostopno cesto in izdelati krajevno karto, ki bi tujce opozarjala na o-menjeno možnost Poleti se marsikdo v večernih urah poda z avtom v Piran (čeprav bi morda raje prišel s katerim drugim javnim prevoznim sredstvom), samo zaradi tega, ker zadnji avtobus odpelje iz Pirana že kar okoli 22. ure. Po tej uri mora turist predvsem peš po slabo osvetljeni cesti proti Portorožu, saj je tudi taxijev premalo za vse. Tudi na morsko pot, ki so jo stari Pirančani izključno uporabljali, premalo razmišljajo... gre torej za sklop stvari, ki ga pozabljajo. Dobra predhodna študija bi sama od sebe nakazala rešitve. S tem sicer nočemo trditi, da te študije še niso opravili. Vemo pa, da javnosti z njo niti od daleč niso seznanili. Člani izvršnega sveta so nedvomno ravnali prav, saj se niso hoteli prenagliti in sprejeti rešitve, ki jih ni prepričala. Tako so nalogo o u-reditvi prometa premaknili spet na drugo leto in pod mojstrom Tartinijem bodo poleti jekleni konjički spet plesali «vražji trilček*. Pirančani dobro vedo, da obiskovalcem ne smejo zapirati vrat. Ne le zaradi nekaj hotelov, ampak tu di zaradi tistih, ki oddajajo zaseb ne sobe, pa vseh gostiln in gostilnic, trgovin in trgovinic, zaradi u-metnosti in kulturnega bogastva, ki ga nosi v sebi. Mesto se na vse pre-tege upira kakršnemukoli veneniu razcveta, • ki ta kraj spremlja že skozi stoletja, Z vseh teh stališč postane urejanje prometa v Piranu precej zahtevna in zaradi tega toliko bolj zapletena naloga. Ne zapreti vrat. rendar hkrati tudi preprečiti, da bi vrata zapirala nepregledna gneča avtomobilske pločevine. V Piran naj pride enostavno in lahko vsak, ki si to želi! Ta misel mora voditi načrtovalce, pa tudi tiste, ki odločajo o sredstvih za dokončno, sprejemljivo ureditev piranskega režima. Vsako površno reševanje te naloge pa mora biti in je že v naprej obsojeno na neu- SPCh’ BORIS ŠULIGOJ RIM — »Razstresena brigadist-ka* je dva dni pred zahrbtnim u-morom jetniškega paznika Raffae-la Cinottija «pozabila» na vlaku Rim - Milan torbico, ki je poleg samokresa in nabojev, vsebovala tudi več zapisov in brošur rdečih brigad. Med dokumenti so preiskovalci našli tudi kopijo brošure kampanja D’Urso» (prvič se je pojavila v rokah profesorja Fenzija, ki so ga pred časom aretirali skupaj z Morettijem v Milanu in ob truplu umorjenega paznika), v kateri teroristi navajajo irrična svojih morebitnih prihodnjih žrtev in strategijo, ki jo nameravajo odslej vpeljati. Iz dokumenta jasno izhaja, da se bo v prihodnje dejavnost RB osredotočila zlasti na zapore. Vse peto poglavje, ki se imenuje «Boj ob rami zaprtih proletarcev se nadaljuje* je namreč namenjen strategiji, ki jo nameravajo uresničiti po u-grabitvi sodnika D’Ursa. Po tolmačenju v preiskovalnih krogih, kjer so podrobno analizirali vsebino zapisa, bodo RB neposredno delovale znotraj zapornih inštitucij, svoji politični »bazi* in pristašem pa bi prepustili nalogo, da sejejo nemir in smrt po državi, zlasti v vrstah političnih in tehničnih voditeljev pravosodnega ministrstva. Prav v zvezi s tem so v brošuri posredno navedena tudi imena številnih višjih upraviteljev jetniške administracije, poglavitni cilj pa bi bil sam minister Sarti, ker so teroristi pripravili podroben opis njegovega bivališča v Cuneu, kjer se minister pogostokrat mudi. Ena od prihodnjih žrtev RB naj bi bil tudi obrambni minister Lagorio. Del «strateško - ideoloških* za-piso. brigadistov je tudi namenjen stališču, ki so ga zavzele stranke ob D’Ursovi ugrabitvi. V svojem besu se RB zlasti zaganjajo proti trem vodilnim strankam v državi. O socialistični stranki na primer menijo, da je bila «najbolj kruti izvrševalec imperialističnih smernic, njeni možje pa vseskozi na čelu strategije diferenciacije* in to kljub temu. da so se socialisti takrat precej odločno zavzemali za pogajanja z RB. KPI pa je po mnenju RB «najpcdlejši sovražnik revolucionar- CATANZARO - Kalabrijski deželni odbor je pooblastil obsežne «pogrome» proti lisicam, ki so se v zadnjem obdobju prekomerno razmnožile. Med drugim so že odkrili prve primere stekline. nih sil». Z jasnim namenom, da bi sejali razdor med političnimi strankami pa je o demokristjanih rečeno, da «so njihovemu uradno ostremu nastopanju sledile podtalne igrice in spletke, ministru Sartiju pa je bilo poverjeno, da se pogaja, zato da reši. kar se rešiti da*. Nerazsodnost in žolčnost brigadi-stovega dokumenta pa doseže svoj višek, ko skušajo «avtorji* brošure opravičiti umor paznika Cinottija, ki je označen za //podčastnika Nem-bo Kid, ki je skupno z drugimi zverinami v uniformi poskrbel, zlasti v oddelkih največje varnosti, za rast živalstva*. PERUGIA — Predvčerajšnjim zvečer je draguljar in zlatar Puerio Fucelli že zaprl trgovino ter se zadržal v prostoru s svojim očetom in nekim trgovskim potnikom iz Firenc. Nenadoma so v zlatarno vdrli trije mladeniči ter se polastili draguljev in zlatih predmetov v vrednosti okoli 2C0 milijonov lir. škodo je utrpel tudi trgovski potnik, kateremu so zlikovci izpraznili kovček. Calvi ni zapleten v primer Gengliini RIM — Odvetnik Giorgio Grego-H,’'lfi‘'izgovarja Roberta Calvija, predsednika «Banco ambrosiano*, je izjavil, da sodne oblasti niso sprejele nobenega ukrepa proti njegovemu varovancu, v zvezi s primerom Genghini. iiiiinniimiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiinimuMiiiiiniiiiiiiiliniiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMii Razplet v Atlanti? OB NEDAVNIH DOGODKIH NA KOSOVO Spet grobo vmešavanje Tirane v notranje zadeve Jugoslavije BEOGRAD — Glasilo albanske partije dela »Zeri i Populit* je znova objavilo članek v zvezi z dogajanji na Kosovu. V besedilu, ki ima več kot 4.800 besed, uradno glasilo Tirane ostaja na stališčih, izrečenih v članku 8. aprila, katerega vsebino je jugoslovanska javnost o-stro obsodila. Lastni članek izpred 14 dni časopis ocenjuje kot //pravičen* in izreka obžalovanje, ker je doživel obsodbe vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, še posebej Albancev na Kosovu, ki so po njegovem mnenju »besna kampanja proti albanskemu prebivalstvu na Kosovu*. O bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti »Ze-ri i Populit* piše samo negativno in se tokrat spotika ne te ob srbsko, ampak tudi nekakšno hrvaško-slo-vensko «hegemonijo». Edini pozitivni dejavnik je po mnenju Zeri i Populita albanski dejavnik v jugoslovanski federaciji.. Albanija ima, kot je rečeno, v članku, «vso pravico povedati svoje mnenje o razmerah na Kosovu*. «Zeri i Populit* v članku izraža tudi pretenzije do Kosova in širše. Avtorji članka tudi tokrat ne želijo videti razlike med majhnim številom protirevolucionarjev na Kosovu in njihovim surovim obnašanjem z ene in velike večine albanskega naroda na Kosovu z druge strani. Njegovo pripadnost socialistični samoupravni Jugoslaviji tiranski časopis imenuje kot zelo »nevarno pot* in poziva k obsodbi srbskih, hrvaških in slovenskih gospodarjev in njihovih albanskih slug na Kosovu in hujska ljudstvo Kosova proti njihovim voditeljem. Članek je poln različnih spekulacij o številu mrtvih in ranjenih v demonstracijah, o gospodarskih razmerah v pokrajini, številu Albancev na začasnem delu v tujini, ki jih «Zeri i Populit* imenuje emigrante. »Zeri i Populit* špekulira tudi s pisanjem tujega tiska o dogajanjih na Kosovu. Zavedajoč se, da sode- luje s sovražniki socialistične Jugoslavije - ustaši, četniki in. balisti, piše, da nič ne bo «združilo Albancev s temi odpadniki*, vendar pa ne pojasnjuje nasprotnih in nejasnih lastnih stališč. V tem članku «Zeri i Populit* pove, kaj mu je v Jugoslaviji najbolj na poti. To so predvsem samoupravni socializem, neodvisna in neuvrščena zunanja politika, bratstvo in enotnost, popolna enakopravnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Ponavlja tudi neprepričljivo in prazno parolo, da se »ne vnte-šava* v notranje zadeve Jugoslavije, hkrati pa piše, da se bo Albanija »ideološko borila proti jugoslovanskemu samoupravljanju.* Zeri i Populit v tej zvezi trdi, »da albansko ljudstvo podpira in brani pravilno usmeritev partije in njene oblasti* in zanika, da je sistem v Albaniji stalinističen, etatističen in birokratski* kot ga je po njegovih besedah imenovala »uradna jugoslovanska propaganda.* (dd) NEW YORK — Predsednik vsedržavne ameriške organizacije za človeške pravice črncev »CORE* (Congress of Racial Equality) Roy Innis je včeraj v Atlanti izjavil, da so odkrili /blazneža*, ki je vpleten v umore ali ugrabitve 26 črnskih otrok iz Atlante. Innis je tudi opomnil policijo, naj v prihodnjih 72 urah aretira osumljenca, ker bodo v nasprotnem primeru sami poskrbeli pripadniki organizacije »CORE*. «Blazneža» so baje izsledili po več tednih preiskav, pokol nedolžnih ni samo njegovo delo, po Inni-sovem mnenju pa je «psihopat» ključna oseba. »CORE* je večkrat poskušal, da bi svoje ugotovitve posredoval pristojnim varnostnim organom, a brez uspeha. Včeraj pa je Jonis izrekel policiji ultimat: »Če ne bodo v prihodnjih 72 urah ukrepali, si bomo pravico krojili sami . . Reaganov glasnik spel operiran VVASHINGTON - Kirurgi so ponovno operirali glasnika Bde hiše Jamesa Bradyja, ki je bil ranjen skupaj s predsednikom Reaganom pri nedavnem atentatu. Branja so morali operirati, da bi zaprli majhno luknjo, ki je dovajala zrak v možgane. V zadnjih dneh pa se je zdravstveno stanje pacienta precej poslabšalo.