IZB. Številko.
v umnimi v sredo 7. lunua uzl
uto u.
S m MmM     emJ      a^B   J L*^    J L ^B     L^^   J L J eW J L          ^L ^H J L J k a« k I L    a^*l     JLJ    j&
■   v       v -     ■            a^a^a^a^H   a^a^B V                    V   I                   a^a^H                      B V       ■                  a^a^av m^mm   ^       W                 V    **
a^aai ^MW     am    ■■■ aV wk   mwmW I ■■■ ■ I         ■■ V aVaVs^ e^al ^B ^MV   mmBF   -
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal a*dsl|e Is praintke.
InsoraN t do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p. večji inserati
petit vrsta 2 D; notice,  poslano, izjave, reklame, preklici  pettt vrsta   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; lenitne ponudbe besedi 75 o.
Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravntttvo „Slov. naroda1* ta „lfaradna tiskarna" Kaailova ulica št 5, pritlično. — Tele! »a it. 304.
Urodaiatvo „Slov. Naroda* SasJleva ulica it S, I. aadatroaio
Taloloa dler. 34.
Dopise sprejema la padsiiane ia aadoatao franko ran o.
a«W   Rokopisov oo no   vrača,   -avaj
Wm¥* Posamezne SteviSke: "M
v Jugoslaviji  navadie dni 75 par, nedelje 1  O v inozemstvu navadne dni 1 O, nedelje 1*23 O
Poštnina plafarss v gotovini.
„Slovenski Narod'* volfa v L (obijani In po poiti:
▼ Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan   .   D  120*—
polletno........     60*—
3 mesečno ......    ,     30*—
1.......     10 —
V inozemstva
celoletno......D 216 —
polletno.......10S —
3 mesečno......
i                                                              i«__
Pri morebitnem povijanju se ima daljša naročnina doplačati.
Nov!   naročniki   naj   pošljejo v prvi*   naročnino vedno    FJ9F"   P1 rak.: Na ^amo pismena naročila brez poshitve denarja S2 m-  moremo  orirati.
Proflćeva akcija.
V  zadnjem času so priobčili razni beogradski listi vest, da pride takoj po končanih poročnih svečanostih do vladne krize in da tudi ni izključena sprememba režima.
V  kolikor so te vesti točne, v Ljubljani ne moremo presoditi, znano pa je, da tle v vladni večini že dlje časa krize, ki bi morcia že zdav-i*a buknile na površie, ak^ bi politikov v vladni večini ne vodili oziri na bližajočo se kraljevo poroKo.
Eno je gotovo, da je treba v doslednem času računati z vladno krizo. Drugo vprašanje ra ie seveda, če bo vladna kriza imela za posledico tudi izpremetnbo vladnega režima. List", ki napovedujejo izpremembo vladnega režima, so vzeli za podlago svojim prorokovanim najbrže akcijo, ki jo :c pravkar uvede! Stojan Protič.
Pretekli teuen je namreč Frotič nepričakovano odpotoval v Zagreb, da stoni v stik s hrvatskimi politiki, predvsem z onimi, ki pripadajo brv. bloku. Ali ie to storil na svojo roko, ali morda na podhudo od kakšne drage strani ie težko reči. Kakor pa stvari sede i stoje, je vsekakor odklanjati verzilo. da bi bil za to akciio pooblaščen, kakor to predstavljajo rotovi !?=ii. od najvišjega mesta.
?,t dejstvo samo, da je Stojan frotič odpotoval v Zagreb v politični mislit Te napotilo nekatere liste, da so Seli napovedovati bližnji pre-okret v državni politiki in slikati situacijo tako. kakor da bi $t?M že na predvečeru rešitve hrvatske    krize.
Toda, k?.kor se zdf. so slonele vse te kombinacije na napačnih pre-misab. Ni nobenemu dvoma, da je imel Stojan Protie namen in tudi resno voljo na svoj način razvozljati gordijski vozel hrvatskega vprašanja, al: vse kaže. da njegov recept i-i razvozljanie tega težkega in deli-katnega vprašanja ni našel odobrenja pri drusrem DOgodnikii, ki prihaja nri tem v poštev, pri hrvatskem bloku, t. f, pri Stjepan Radiću. Protfče-va akciia se ie torei ponesrečila že v prvih povojih.
To se da sklepati iz Radičevega glasila ^Slobodni dom«,   v katerem
Stjepan Radić precizno in koncizno izjavljaj da nima namena, da bi se s Protičem pogajal na kakršnemkoli temeliu o rešitvi, hrvatskega vprašanja. Doslej je živel Stojan Protič v domišljiji, da mu ie treba samo iztegniti roko in Radić bo jo takoi sprejel, ne oziraje se na to. kakšne ponudbe mu Protič donaša glede rešitve in ureditve hrvatskega T>r^!trma. Radićeva izjava pa £a je podučila, da se Radie čuti v svojem položaju kot diktator hrvatskega bloka tako mogočnega, da se mu ni treba več podati niii s Stojan om Proti-čem, ki ga je preje slikal za edi?'?^'a prijatelja hrvatskega naroda med srbskimi politiki, kot edinega, s katerim se Hrvati še lahko pogajajo.
Protić se ie sedaj prepričal, da tudi radi njegovih lepih oči Radič neče odnehati cd svojega stališča*, ki si gra je v zaJniem času ubil v glavo. Radič mu ie clasno in jasno Mavi:. da smatra Hrvate za poseben narod, ki nima nič skupnega niti s Srbi. še mani pa s Slovenci, fejavfl mu je, da hočejo Hrvati za vsako ceno. da ostanejo državen, političen in kulturen faktor zase. ki hoče iined svojo lastno državo.
Na tej nodlairi ševe tuđi Protić ne rrore več razprevr-rti z RađićertL ker bi poanenjalo Žrtvovati mi?do našo državo, ako bi se hote] na tem temelju pogajati in sporazumeti z Radićem in nje&ovjgii somišljeniki Protioeva akcija ie torei doživela f laško. Hrvati nočejo v looo, v katero n*h ie skušal izvabit! še včerajšnji Radićev ljubavnik Pretio. Ali bo Protić sa nadaljeval svojo akcijo, ali bo Poskusil svojo srečo tudi, kakor >e bilo nauovedano. še med Slovenci.
Kakor te položaj sedsn ie mS računati s tem, da bo tudi Stojan Protič ob konce koncev prišel đo prenričanja, da predstavila hrvatski problem danes vprašanje, ki £a ni več mogfoče rešiti potom enostavnih podajani med. dvema Politikoma, marveč samo potem obsežnega in izčrpnega sporazuma med obema plemenoma.
-0—
Dr. Ot. Pirkmaier.
0 državni upravL
Cas, v knterera živimo, bo dal pro-uč^^^ alt erq kulturne zgodovine našega naroda in naša drsava priliko za celo vrsto interesantnih in zimrilnia ugotovitev. BrojuRcaaa je. da se velik d^l naroda ia to ždl tudi naša inteli^en-fr* oanea ne aavadi dovolj srlo)>oko. di na^ vcfieio pooobflia dolžnosti do države zlaati v (;*^eh, ko ?e polagajo temelji ea. 1-^ca. r*'*H'aga bodoea^a i^vpeia življe-oja. Goloto ni paar, da nam minejo ti xgodovinako»važni treuutki, ne da bi fb abudil v n^s pravi interes za vpra-r-nnj^, o katerih lx> piaala kulturna zgodovina drlpra poglavju in ki jih bodo n-r»M potooBcI podrobno proučevali, do-Tim naia Bodobnlkani te^a zanimivega časa, v; led Blcrbi za vsakdan|ooti mine« {o skoro noopažeato dogodki in noja vi, kj t-"-kn^Tiejo mer1 s^eboj v pomena. Kp-kor omenjeno« r-ij^emo onmvieHo za to sicr- abaalovanja vredno dejstvo v te, savah, katere preoasoaaa ▼ goanodar-Bkcn* Oziro in katere vežejo na^e sile drnajod. NaSo duSavno en?rjrijo nporab ljamo za atvarianja trenotnfli vrodr.ot in žaHbog =rno ^e acavadlli da ?n sado« voljujomo z najakitaitnejšim efektom, ki je ptvracnnjien ?-e?-io le m "lonsnt in nam rri tem ne r»ride niti do zavesti, kftko ne^koT-orrično srco postopali s Brejo cnerrijo.
Te najdemo v z'K-ebn^'na živlienhi, nr» hidi pri r>r?5in državnikih imamo oh";-'tek. da jim rre 6m4o v nrvi vr^ti sn t-"*, da nrelfpd^ia težave od trer^tka r'o irenoOrn. Vsi rmo n^lieanj delati na tj% da ?e tvika potrata energije odpravi, da <?e nr^di sistematiTno naše javno živi'en?e \-\ lato snravi rszvoj državo n^ BignTnofši ti".
Pivi ko;ak je bH storjen z ustavo, ?\o Bpn§Sjm so v podrobno oceno vidov-danskega banov ueeja mit onu četudi vpra, da je t*, tndi le produkt človeškega, zmoti podvrženega duha. Vsekakor pa moramo orisBati, da ie z ustavo stor-j*n prvi in nMt^žM pbskafl spraviti nnš državni oštroj r*» trdne temelje, na katerih je moaroee vse panogo javnega življenja, urediti t-?ko, da no bomo ska. kr^li bres cilja sad breTdnom od skala do r-kate. magveg korakali po trdi cesti piavonm sir*^tT'u nasproti,
U?tsTa s^ma še ne vsebuja vseh dol^r-il, no katerm bi fo uredi! naš dr-Savni or^'-^ir'^Tt. temvai i** nekak ?i-rek okvirni ratotm, l'.i Tsebofe temeljna določila o rctrein. države. prepnser»joč podrobnosti pocobnim zakonom, ki so v aasari napovedani in po večini rolo gler^e nznkenjenja vezani na določene roko. Današnjo politične razmere upra-
vičujejo elednjf. Zato j«» prav, dn so im^li aakonodajalei nrrsd očmi zle poslenice, katara povzroča zavlačevanje ureditve na^ih notranjih prilik.
Notranja državna ureditev se kaže v upravi države. V tem pomenu obsega uprava najširši pofm, Državo urediti potom upravo pa je mosroee le po določenem aiatamn in tako. da se doli delokrog po gotovih načelih, ker sicer ne more biti govora o ureditvi države in se manj o redu v državi. Ta ureditev se mora opirati na neko avtoriteto, na vrhovno suvoreniteto v državi. Uatava iamrajo to najvišjo instanco, na kateri bazira državna uprava v najširšem n^-meiiu besede, državno oblasti (elen 45) ter razločuje zakonodaino oblast (ebm 4(\), katero -zvrsujeta kralj in narodna sknpščina sknpno, upravno bblapt v ožjem pomenu besede (člen 47), katero izvršuje krplj po odgovornih ministrih, in sodno oblast (elen 4S), katero izvršujejo sodišča.
V oddelku o upravni oblasti se govori o mlnisirsinam svetu (čl. 90), ki je neposredno podrejen kralju, in katerega teorijo v-i ministri. Ministri nače-lujf;? pos^mnim strokam uprave. Po-sanmo upravno stroke niso v ustavi navedeno in tudi ne posamni mini~+rski resorti. Stvarni delokrog unrave torej v ostavi ni točno označen in manjka tudi delitev upravnega delokroga na posamne ministrske resort°.
Teritorijalni delokrog je deljen v čl. 95, ki pravi, da se uprava v kraljevini izvršuje po oblastih, okrožjih, okrajih (srezih^ in občinah. Ustava napoveduje administrativno razdelitev dižave potom zakona ter določa, da se vrši porazdelitev oblasti po prirodnih, socijalnih in ekonomskih prilikah. Indirektno je določena mdi meja teritorijalnomu obsegu oblasti s tem. da ne smo imel:  nad 800.000 prebivalcev.
Ta zakon o administrativni razdelitvi države je dovršen.
Uprava se P-"* ne deli le po stvarnem in ter:torijalneni delokrogu, temveč hidi po tem, ali je pridržana državnim obilat v um oziroma od nje postavljenim Organom ali pa prepuščena samoupravnim izvoljenim organom. V tem pogledu določa člen 96 ustave, da so ustanavlja za posle krajevnega, občinskega, okrajnega in oblastnega značaja krajevna. oVinska, okrajna in oblastna samonorava, urejena po volilnem načelu. Četudi so sprejete pod pritiskom političnih razmer v ustavo podrobneje določbo o samoupravi, ta določila  vender niso  izčrpna,    tamveo
so naj anbpolnijo s posebnimi zakoni. Sem spada >zakon o »hlastni m arezki .^amoupravi^ l:i je istotako izdelan
čaka nn   uzakonjen j**     poTom    kralj aradbe.      GrledO    ohčin.-ke       Karvnora » »^ imamo  že v veljavi  nove < :- in^k- volilno rod^, materijelne določbe pa dijo radi rasaolifaosti dosedanje < ske uprave v posamni i i    de-liii    dr, toliko  težav,     da   n^  moremo a, "i skorajšnjo uz^ikonjenj^  en -mo        .!
skega  zakona.
Materijelna določila o državni i vi.  kolikor  jih  vsebuje    ostava,    nn  i prinese z^kon o  Obči   opravi    !vi  |e  i i sprejetju   v   zakonodajnom   odi eru pravljen  za  uzakonitev odr^dbenim l'^-tom.
Iz prvarne^a vidik«  -^nlob, posebno pa  z OSlrem na tren'»um  r-^-vn i   položaj je ta zakon za nas naj sti.
VPRAŠANJE ŠVICARSKEGA KRE-
DITA JUGOSLAVIJI.
—  Bern. 4. iimiia. (Irvirno.) Pod
predsedstvom zve/neera svetnika Scbii'thessa se nadaOajejo   posveti
tavanja z zastopniki svic:'rs4<e i id .-strije in bank fflede skierpa hrfiTOVSke pogodbe z Jugoslavijo. Istočasno *ic vršijo posvetovanja ^Icde BTaranciJ-skepa kredita Jugoslaviji. (Kakor znano, je Schiiltrress pričel že v Genov] trgovska poeajanja z nnso delegacijo.)
KONGRES BOLGARSKF 7TMI JF-DELSKE STRANKE,
—   Sofija. 2. jnniia. (izvirnf*.^ Včeraj ie bil zaključen kongres Boi-garske zemliedelske strnnke. ki je trajal tri dni. S>ef stranke ministrski predsednik Aleksander Statribofijski le podal obširen eksnoze o notranji in zunanji politiki. Kongres je sov;la -no odobrit poročilo in potrdil Sfaflm-bolijskesra kot šefa vlade in str;1 Kongresa zemlicdeNke stranke sta se udeležili tudi deputaciji poljske in češke agrarne stranke. PolMk? deputaciji je načelovnl bivši rrin. predsednik "VVitosz. če^kf pa podpredsed. agrar, kluba iMašata.
PODPISANI  UKAZI
—Beograd. 3.  hmiia.  (Izvirno.) Kralj je podpisal ukaz o zakonu (dede
glavne kontrole io o volilskili spisih.
i mm: motih.
Skiki.
V Floraod 1. 1299. zjutraj ob 9. "kuoso Donatj leži med svečami na mrtvaški postelji; okoli njega pa jokajo sorodniki, le mali GarArdinO se igra b ^o£ot prekucuje stole in kot otrok ne lazmne smrti. Nmenkrat pov^ Betto, da je rajnik volil vse imetje menibom in samostanu. Sorodniki ostrme, skočijo r>okonei, iščejo poslednjo voljo, teatar meat; Betto pa krade. Vse premečejo, "dpirajo omare, iščejo pod posteljo; pergamenti in papirji lete pO zrakn. končno najde mladi Rinnco oporoko; oženil bi se rad s Skikiievo Lauretto, ako je dovolj podedoval. Stara teta Žita raztrga zavoj, in testament leži pred rjo. Rinuro pa pošlje Gerardina po Skikiia. Vsi žele, de. so podedovali raj-nikovo hišo t>]\ mltne ali mtilo; vsi naenkrat Čitajo in bkamene. Simon je bil }irižgal pravkar tri nove sveče, a sdaj unihne nrar vse. Ničesar niso podedovali, zakaj resnica je: univerzalni de-dič iA samostan!
Sorodniki besno, dirjajo po sobi In tulijo. M*nibi naj se maste, a oni so siromaki! Začno jokati. Ali pa ni mogoče, t**tnment ignorirati? Simon, bivši pode? ta, meni, da no. Rinnčo jo prepričan, da bi mogel prav svetovati lo Skiki, oče ljubljene Lanrette. Vat so proti ?*r»d!ogu; Skiki je kmetfeki pritopenec, Mamio pa gs hvali: >Moder ie* zvit; vozna zakonik do piko. Ogromen nos ima, a tudi ogromne možgane. Kmetje, ki <*o prišli v Floronoo, so ustvarili f]o-er>ško slavo in moč. Zato no zani-itijte kmetov! 2ive naj kmatie ia Gian-ni Skiki !<
In vstopita Skiki in hči Lauretta. Skiki takoj opazi komedijo, ki jo i^mjo lakomniki, a jarlumi sožalje. Stara Žita napade Skikija, naj izgine z boračko hčorjo, a Skiki ozmerja Žito in hoče hčer ponosno od\^sti. Rinučo miri in mu pokaže oporoko. Svetuje naj, Tf»si, če se da sploh pe kai rešiti! Skiki pa se dela razžaljenejjjn. sere ko mu zagrozi h/i Lauretta. oa se usmrti, ako ne pom^.^a, vzame Skiki  testament in ga študira.
>Ni pomoči!< Vsi so obupani, najbolj pa zaljubijrnea. A Skiki študira znova, leta gor in dol, in -sorodniki za njim.
>Ni pomoči!« Vsi omahnejo na stole; zbogom vse nade!
>Vendsr!< Vse oživi. Kako? Nihče še ne ve, da je Buoso umrl. Napravi se nov teetamcTit! Odnesejo mrtveea in vse sveč*, a Skiki \e£& v postelj kot bolnik.
Tedaj pride zdravnik Spine!očo; a na vratih ga zavrnejo:
>Buosu je bolje! Zdaj spi! Ricinovo
olje___(v orkestru:  tililio6) ...  ga je
rešilo.. .< Zdravnik bi rad videl svoj čudež, a bolnik (Skiki) ga odkloni s postelje: >Mir! Zdaj ravno spim. Zvečer pridite!« — Zdravnik odide, in zdaj pošljejo po notarja.
Skikija urno oblečejo v spalnt> obl*e-ko in zavijejo tako, da ga ni spoznati... Zda] se napiše nova oporoka; vsi sorodniki so veseli in skušajo Skikija podkupiti. Kakšna sreča, ko osloparijo samostan! Kako lepo, če so si sorodniki tako bratovsko vdani! Toda vsakdo upa, da bo glavni dedič. Tedaj zazvoni: >Joj, vso je izgubljeno!« — Ne, le stotnikov zamorec jo utonil. Ah. requiescat in paast Znova as začno sorodniki prič.
kati, a Skiki iib potolaži: >Vse kakor želite! c
Končno fe Skiki preoblečen kot Ihio«»io. misa ie sa notarja pripravMena, soba pospravljena. Tedaj opozori Skiki: >Pomnite! Ponarejalcem testamenta grozi zakon, da se mu odseka desnica in ga pošljejo v pregnanstvo! Zato molčite!* — Vsi zapojo -staro florentinško f esem i*gr<anrs  kaznenea ...
In pridejo notar s parlamentom in pečatnikom ter dvenvi pričama. Skiki clrmi na smrt hoinega Buosa in nare-ktijo oporoko. Za pogreb le 2 gld, samostanu le 5 lir... in vsakemu sorodniku enako vsoto in so čedno popostveco po vrhu... >A mulo Skikiju!« (Ha, lopov, slepar!) >In hišo v Florenei Skikiju!« (O, ciean tatin«ki!) >In mline prijatelju Skikiju!-: (Strašno!) Sorodniki besne ...
Toda notar jih pomiri in so poslovi. Sorolniki pa plen:;o na Skikija, ki jih s palico nažerc iz hiše, ki je zdaj njegova. V naglici še plenijo ter zbeže pred rie^rovimi ndarri kričeč in zmerjajoč, ftrsena na sta R-nučo in Lauretta, saj zanio je Skiki osleparil vse dms© samogbltne^e.
In Skiki se obrne k publiki ter pravi: >Zdaj pa recite, dame in gospodje, je H mogočo bolje razdeliti Buosove zlatnike, kakor sem storil to jaz! Za to pOrednost so me poslali v pekel... no, naj bo! Toda veliki oče Dante Vam končno dovoljuj* vendarle, da mi. ker sem Vas razveselil, dovolite olajševalne okoliščine!«
Tako originalno so zaključi •»Triptih.«
Nai bi prinesel na*i operni publiki čim nrn*!ep*ega užitka!             Dr. B. ___
Lon*>a de b  Ranice (Onida):               20
Kgsglnfa Vfera.
Roman.
Tod-* Cnrra70 je bil raztresen in ni se mogel iznebiti misli: Zakaj — zakaj nisem rešil tega otroka njegove matere!
XTI.
Med zr.livom Villafranca in Eza se je dvigala bata« od solnca obsevana hi-rh a z vrtovi; v njih so v najmračnej-£ih ssssoelh leta cvetele vrtnice in so zorele oranže.
Poeasflib, utmjenih koralmv je stopala po dragocenih nasadih mlada, lepa, a bleda. žena. Njena baršunasta obleka olivne barve se je vlekla sa njo po tleh. V rahlo zavozlanih laseh je tičala zlata puščica, težki nizi biserov so ji viseli okrog vratu. Vse ženske sveta -so jo zavidate zaradi njenega bogastva.
Bila je Vera Herbertova, —, sedai kneginja Vjera Zurova. Loris je hodil poleg nje in ravnal svoje korake po njenih. Sicer ni oilo nikogar, da bi bil videl bolest in stud na njenem obličju.
>Samo teden dni!« si jo mislila. Samo teden dni jo je ločil od dn(^, ko ae je osesvestfla v rn.^ki kapeli. Sete sedemnajst let je bila stara, toda njena mladost je pokopana za večno. Vsak dan si Je ponavljala: vKako sem mogla? Le kako sem mogla?« — In krivda materina so ji je zdela najpodlejši zločin sveta.
Smatrala se je za večno Izgubljeno. Kar se je zgodilo, se ne da z ničimer na svetu več izbrisati. Nihče ji ne Tnore vrniti vjBselja do življenja in spoštovanja do samo sebe.
>Niti sam Bo^ HM iif nlore rs£iti , si je mislila, v bridkosti svtojaaja area. In počasi je stopala no ter.n^ab ^rtfnti*. razmišljajoča, kako dolgo moro po v.-^niri tem ^e trajati njeno tivljenje. Rovraf la jo ve3 sijaj okoli sob-^, vs] ilratfo« ni darovi, ki ao jih nakupićili OOOg nje, so ^e ji zdoli sramotno /"oljh-o, čestitke ljudi zasmeliovanj^. Trpinčil a. |o je zavest, da !«e |a arođili
In samo kratek tedon jo oni lega]
Ko ye tako razglabljal t, jo m^Iio-ma saatisals na mramorna ti Ifrr^i za seboj težke korake. !Qsti mo-.': |e priha^ jal.
> Po kvar i te ^i ^vojo \ro)*; v goaoo bi morali ih>, je dejal in itianil obrvi, kai-ti prezrl ni. kako se je zdrznil t, ko jo jo na^o\-orik
Bre^ ngovon je sionila ^ solnca v seneb visoke?*  prma. kfer }e sta]  BMif
cvetočimi  crtnTifoliiami  kip  Vatikanskega Kupida brez rok.
>Bledt ste. Ta obleka, jo pretatka« Kako vam ugpja ta proator?«
>Meni?< Zaea>daa|e stana |e donelo iz njenega glasu.
>Da«, je odgovoril. »Fosna« ž^tn-sko, ki bi dale svojo posmrtno blaženo-1, da bi KK>gle živeti tu. Vi pa po vedaOSj kakor da ste v ječi! Ali bo to vedn^ la-< ko?«
>Prostor je Jako lepf, f? dejal a fino. >Ali sem so mar pritoževala ?<
»Nikdar ae ne pritoiujete. Tn prair to mo draži. Nemi ste, kakor t* inramor-nata soha. Včasih se v vasi blizini ab*-jim samega sebe, bojim se, da bi posta
brutalen.«                                mm         —   -
Molčala  je   in   si   ajisfllgj    >Tiso<%
krat rajša  sprejfme.m  rjrr^rc   surovosti nego njegove nežnosti!«
Stran   2.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 7. junija 1922.
štev.  123,
Prvi dan kraljevih porotnih svečanosti.
Svečan spreiem angleške In španske delegacijo.
— Beograd. 6. junija, (Izvirno.) Preklica Srbov. Hrvatov In Slovencev si je včeraj na vse zgodaj ob krasnem vremenu nadela svečano odelo, da dostojno In sijajno sprejme vse tuje delegacije, ki pridejo na kraljevo poroko* V^e. ulice so okrašene %_ domačimi državnimi in romunskimi zastavami. Povsod je živahno vrvenje. Po glavnih ulicah se gibljejo kv raznih skupinah množice naroda* nekatere v prekrasnih narodnih nošah. Ze včeraj zjutraj so v kratkih presledkih po Železnici In do Donavi ioz. Savi prihajale v prestolico številne deputacije* delegacije raznih javnih korporacij in društev in števjlne množice naroda.
Iskren in sijajen je bil sprejem francoske delegacije, ki je prispela v .Beograd že 3. t m. ob 20.20. Francosko delegacijo vodi maršal Fran-,c h e t d* Esparay. prideljen mu je admiral V en dr v. dalje bivši odpravnik poslov F o n t a i n e, adju-tant H i II dr z damami. Na kolodvoru Je francosko delegacijo v imenu Nj. Vel. kralja pozdravil prvi adju-tant general H a d ž ! č, v imenu vlade pa minister zunanjih poslov dr. N i n č i č in minister vojne In mornarice general V a š i č. Zvečer v soboto ie bil prirejen francoski delegaciji časten večer v hotelu »Srpski krjilj«.
Včeraj pa ie bil naravnost veličasten in sijajen sprejem zastopnika angleškega kralja vojvode T o r -š k e g a in sprejem španskega infan-ta Alfonza in infantinje B e a t r 1-cc 2e ob 5. popoldne so nepregledne množice napolnile vse glavne ulice, po katerih je šel sprevod s postaje na novi dvor. Straže in vojaški kordon so komaj vzdrževali naval množice. Vse ulice tako ulica Nema-nje ulica Miloša Velikega in kralja Milana so bile prenapolnjene raznovrstnega sveta. Na kolodvoru so se pred prihodom visokih gostov zbrali vsi dostojanstveniki civilni fn vojaški. Na kolodvoru so pričakovali goste v imenu vlade namestnik mlnistr-strskega predsednika minister Trif-kovtć in minister dr. Ninčič in minister voine general VašiČ. Na kolodvoru je bil dalje navzoč ves dlploma-tični kor, vsa generaliteta, osobje angleškega poslaništva fn številna angleška kolonija.
Na kolodvoru so bili Prt prihodu prisotni tudi vsi člani kraljeve rodbine. Došli so na kolodvor Nj. Vel. ;krali Aleksander I., knez Arzen, knje-ginja Jelena fn prfne Pavle. Ob 20.20 ■je prispel na postajo vlak. Iskren je bil pozdrav visokih gostov od strani naše kraljevske rodbine. V dvorni čakalnici so biTi mesebojno predstavljeni posamni dostojanstveniki. Častna Čeia je med tem igrala angleško, špansko In našo državno himno. Po kon£anih formalnostih so visoki gostje v veličastnem sprevodu odšli v nov! dvor. V okrašenih avtomobilih so se odpeljali kralj in vojvoda Yorškf v prvem, v drugem knez Arzen In španski fnfant Alfonz, v tretjem kneglnla Jelena In tnfantinja Beatrice fn v Četrtem prfne Pavle In princesa Kira. Na čelu sprevoda je lahala konjeniška garda močna dva eskadrona s fanfaristi, ki so ves čas do kraljevega dvora naznanjali prihod visokih kraljevih gostov. Sprevod Je bil naravnost veličasten In množice so viharno, navdušeno pozdravljale kralja Aleksandra In njegove goste. Veličasten pa je bil prizor pred novim kraljevim dvorcem.
Ves obširni prostor so zavzele nepregledne množice naroda, ki so prihod kraljevih gostov poseono na tem mestu burno pozdravljale. Ovacije kralju in gostom so bile jako veličastne hi se niso mogle z lepa poleči.
Zvečer je bila na dvoru na čast kraljevim gostom prirejena intimna večerja.
PRIHOD DR.   BENEŠA   V   BEOGRAD.
—  Beograd, 6. junija (Izvirna) Danes ob 8. zjutraj te prispel iz Prage preko Zagreba češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš. Snoči je dr. Beneš nekaj časa ostal v Zagrebu.
SLOVO KRAUIČNE   MARIJE OD BUKAREŠTE.
—   Beograd. &. junija (Izvirno.) Iz Bukarešte javljajo: V nedeljo ob 7. zvečer je kraljična Marija v sprem" stvu romunske kraljeve dvojice zapustila Bukarešto. Kraljieni Mariji je romunsko prebivalstvo priredilo v slovo iskrene in navdušene ovacije. Po vseh ulicah so jo ljudje pozdravljali v slovo in ji metali cvetje. Posebno iskren in ganliiv pa je bil pozdrav na kolodvoru. Kralučne tovarišice-prijatcLace so Jo obsule s cvetjem in ji v slovo stiskale roko. Med sviranjem narodne himne se je dvomi vlak odpeljal proti Orszovi. kamor je včeraj zjutraj dospel. Noč je romunska kraljeva rodbina prebila v Orszovi na kraljevi jahti, ki odpelje danes kraljično proti Beogradu. V spremstvu romunske kraljične se nahajajo ministrski predsednik Brati-anu, zunanji minister Duca In general Angelescu.
—Beograd. 6. junija. (Izvirno.) Danes ob treh zjutraj ie posebna mornariška izvidnica pod poveljstvom kapetana Marinariča odrdu-la do Dubravice. Za izvidnico sta rano jutro odplula iz Beograda monitor »Vardar« z vojaško godbo. Pri Dobravici pozdravilo prihod romunske kraljične Marije in romunsko kraljevo dvoiico s topovskimi streli. Tudi poseben remorker reške paro-plovne družbe je odplul proti Dobra-vicL Na remorker.iu se nahajajo deputacije deklic iz Srbije. Hrvatske in Slovenije, kakor tudi številne druge delegacije, da pozdravijo nevesto.
Jnllfsfea krajina.
— Na izrednem občnem zbora politi čnojrs društva »Edinosti« dne 1. t. m. e© je razpravljalo obzirno o pokrajinski in osrednji organizaciji, zlasti gle-d* na predlog eoriškega odseka, da naj sa ustartove tri samostojna politična društva: za Goriško, Istro in Trst. Istrani pa žele ostati skupno s Trstom. Po dolgi debati so Gorič-ini naznanili, da sporoče svoj sklep glede goriške pokrajinske Organizacije do konca junija. Predsednik dr. Wilfan je pred zaključkom zborovanja naznanil, da ne more ostati še nadalje na svojem mestu in ▼ >Edinosti< se poslavlja od članov političnega društva z željo, da naj bi nik dar ne zatemnela med njimi zavest pomena, ki ga ima za naš narod v Italiji edinstvena  politična organizacija.
___ Goriška »L/ Azione«    poroča o
ugodnem utisu, ki ga je napravil sprejem kraljevske dvojice v Julijski krajini. O sprejemu od strani Slov£?ncev pravi: >Nič manj pomembno je bilo rosno zadržanje Slovencev, ki niso prikrivali Njunima Veličanstvoma razmer, v katere jih hočejo pahniti ekstremni elementi našega naeijonalizma. To zadržanje je gotovo napravilo mogočen utis zlasti na oblasti, ki niso nikdar razu-irmle slovenske duše, ki bi pa sedaj rade pripisovale to za/lržanje svoji politični sposobnosti in prekanjenosti.«
Sokolstoo.
—  Tekma za prrsastvo J ugostovsn skegs Sokolskoga Sava**. Nas prvi vse-so kolski alet se bliža s veliko naglico; na binkoati je bila prva zletna prireditev; tekma za prvenstvo Jugosloven-skfega Sokolskoga Saveza. Z let je s tem otvor] en li tu,, brez vsakega pompa; o tvorili so ga naši najboljši, cvet Sokol siva. Tekme za prvanstvo so silno te*k« in stavlja|o na telovadce ogromne zahteve; posledica tega je, da se udeleži vedno le malo število tekmovalcev. Zadnja tekma ta vrste, katere so se udeležili Jugosloteni, je bila 1. 1912 v Pragi, pri kateri je dosegel Stane Vidmar prvenstvo. Takrat je tekmovalo 85 Sokolov, med njimi je bilo 10 Jugoelove-nov. Na zletu 1. 1920 v Pragi so ya vr sila tekma za prvenstvo C. O. BL, katere se je udeležilo le 15 telovadcev. Letot je bilo priglašenih 11 bratov, v n^ielju zjutraj ob ti. pa jih je stalo na letnem teiovadišon Sokola I. na trgu Tahor 1^ 9 Z veseljem je počivalo oko na Mi krasnih, misičastih postavah, občudovali smo jih v uaix>rni borbi, ki io trajala nepretrgoma do pol 3. popoldan in se jo nadaljevala ob pol 6. Sodila sta vestno brata Smrtnik Joža iz Celja in Ku. kec Vilko iz Žalca. Tekma je zaf-tda v prostih vajah in se jo nadaljevala na drogu, bradlji, krogih in konju, v skoku v višino, metanje krocle, teku in plavanju. Na vsakem orodiu je bila po ena predpisana in ena poljubna vala. Takoj od začetka je bilo opariti, da bo borba za orvenitvo raed brati Drpane, 6umi in Šhikelj. Drganc re bil doleo časa za par to'-k ppredai. Sumi j a je ti ščala k tlom smola na drogu, fitukelia pa slab uspeh pri prostih vajah. Ko so po končani orodni telovadbi še skakali, je bila ta trojica skoraj enaka. Drpane je bil le za eno četrtino točke pred Btsu keljem in pol točke pred Sumi jem-, pri metanju kroglic, teku in plavanju pa je ostala dva pustil daleč za seboj. Popoldan ob pol f>. ne je tekma dovršila s plavanjem, ki pa Je dopoldanski rezultat spremenila le v toliko, da je Porenta dohitel Simoneioa In da mora. slednji deliti ž njim IV. roeeto. Končni rezultat tekme je sledeči: od 150 toek je do«*-grel: I. Prganc Stane, Izubijana I., župa Ljubljana I, 138 točk, £8.67 % ■ TL Šumi Peter. Ljubliana, žutvi Ljubljana, 119.5 točk, 79C>7 %\ III. Stukelj T/oon. Novo meeto, župa. Novo mesto, 113.75 točk. 75.S3 % : 4. Simončič Vlado, Izubijana, župa Ljubljana. 104.25 točk, C9.50 %; 4. Porenta Iv., Ljubljana T, župa Ljubljana I, 104.25 točke, 69.50 %\ 5. Hlastan Slavko. Ltubljana T, fcupa Ljubljana T, 95.25 točk, 65.50 %; 7. Smole Darv>slav. Losratec, župa Ljubljana I, 75.25 točk, 50.17 %; 7. Primožič Ciril, Kamnik, župa Ljubljana I. 72— točk, 4S % ; B. Delak Anton, Kreka, župa Tuzla 42.— točk, 28 %. Vsi tekmovalo! so Slovenci, k.°.r S ponbe^vm p o vdan amo, i?m^d njih je vsem posebno imponiral br. Smole, star mednarodni tekmovalec, ki je kljub ?°mu, da je izgubil v Vojni oko in tri prste na roki. đope^-el rnko častni uspeh. Občinstvo, katerega ni bilo mnogo, je ves čas parno zasledovalo potek tekme in vsi smo od M i s prepričanjem, da bodo Jugosloveni mogli postaviti res dobro vrsto, ki bo uspeSno tekmovala pri mednarodni tekmi, posebno ako se pritegne če br. Vidmarja, ki je v dobri formi, kar «mo videli, ko je poskušal orodje za tekmovalce. V ponedeljek zvečer se je vršil v veliki dvorani »Narodnega doma« pozdravni ve-er na čast tekmovalcem. Po pozdravnem govoru staroste br. dr. Ravni h arij a, je br. načelnik dr. Muraik razglasil rezultat tekme.
—  8ofcol L priredi v sredo na predvečer kraljeve poroke na trgu Tabor |X)zdravno društveno slavnost. Spored: koncert društvene orkestra pri pogrnjenih mizah, nagovor, deklamacija, pevski zbor Sokola I poje patrijotiene pesmi. Prostor bo svečano razsvetljen, pred glavno tribuno bo v zelenju dekorirano oprsje novo porOčenesa kralja. Pozdravni deponujoči streli bodo spomnili našo Ljubljano na veliki dogodek, ki pomenja nov korak k ojač>nju na*e domovine. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnine ni. Mladina ima pristop le v spremstvu in pod nadzorstvom svojcev. Vhod
Uganil je njene misli. >Ljubim Vas,« je dejal z zagrizenim povdarkom In ne brez razburjenja. > Vede ti morate tt>. Kajti storil sem vse, da vam dokažem svojo ljubezen.«
>Bili ste jako radodarni, monseig-neur!«
>Monseigneor! Vedno monseig-neur! To je smešno. Vaš moi sem. Leh-Jko bi našli nežnejše izraze zame. Kaj vas ovira, da niste srečni? Vse Imate, kar si morete želeti. In če vam je ostala kaka želja neizpolnjena, izpolnim vam jo, pa naj si bo se tako nenavadna. Ker ljubim vas — vi kameniti otrok.«
Sklonil se je k njenim ustnicam, in lahno je vztrepetala, a se ni premaknila. Odtrgal je vrtnico in se j« dotaknil ž njo za hip bisernega nakit j a lin nežne* ga vratu; potem jo je zagnal z razdreSe. no kretnjo v morje.
>Vrtnice vam ne pristojajo. VI ste kip. Tu je dolgočasna Na Rusko odpotujemo.«
>Kakor žalite —<
>Kakor želim! Ali mi vm Življenje ne privoščite druge besede? Kako naj človeka veseli, da dela po svoji volji, ako ne naleti niti na najmanjšo opozicijo? Recite mi, da sovražite led in sneg, potem vam morem vsaj priseči, da sta led in sneg raj v primeri s temi boleh avimi palmami in grdimi cvetlicami. Ali ne ljubite ničesar na svetu? Kdo Tam je poslal nakit z metuljem In plemenom?*            -s^**U-*SM(BM*4-MSrSU^-^
>Ne vem«.
>In tudi nič ne slutite?«
Molčala je.
>Kaj naj pomenja?«
>Mislim, da je njegov pomen tale: človek se lahko visoko dvigne, pa vendarle v istini globoko pade.«
»Ali mislite, da ste padli, ali ste se dvignili?« je vprašal salec se.
>Padla sem.«
Zasmejal se je razjarjeno. >Srujno-titi me hočete,  lepa Vjera.«
Pogledala ga je mrzlo in mirno.
>Čemu me izprasujete?« je menila. >Nisem vas hotela sramotiti. Kvečjemu, da je veljalo sramotenje meni.«
Hodil je nekaj časa molče semintja, trgal vrtnice 3 stebel in jih metal v morje. Mahoma je obrnil pogovor drugam.
>Na Rusko pojdemo. V Petersbur-gu pričenja sezona. Samota je dobra za zaljubljence, toda ne, ako je eden izmed njiju kip ali angel. Sicer pa ne traja kaj takega nikoli dalje časa nego teden dni. Torej nazaj v sveti Ako ostaneva se tu, bi se lahko zgodilo, da bi vas sovražil ali oboževal. A ne želim si niti enega niti drugega.« — Vrgel je novo vrtnico v morje.
>In sedaj pojdite — k zajutrekuc, je dejal. >2e nocoj odpotujemo na Ruske.«
Stopala je z obrazom, obrnjenim v stran ob njegovi strani k hiši. Mislila je na nekoga, ki prepeva tam v ruski 4jpL Ka M ugledala Dorreaa, kaj bi ji
rekel? Resnice bi mu ne mogla izdati . . Pustiti ga mora v veri, da si je metulj v plamenu posvetnega pohlepa opalil krila.
>Ali me ne morete pustiti tukaj?« je vprašala plaho, ko sta sedla za mizO.
Odgovoril je s kratkim, ostrim nasmehom.
»Hvala za poklon. Ne, draga moja, človek se ne podaja v vse neumne in dolgočasne ceremonije svatbe, da bi pu-, stil težko pridobljeni zaklad nadotak-1 njen. Potrpite, morda se vas naveličam preje kot mrslite. Vsekakor pa se boste morali preje pokazati s svojimi demanti na carskem balu. Svetujem vam, ne bodite takrat preveč bleda, da me ne smatrajo na dvoru za trinoga. Na vsak način ste preble&a. Mama bi vam morala dati nekaj svoje šminke, ako se vam ne posreči, da si zopet pridobite svojo naravno barvo.«
Odgovorila ni ničesar. Stiskalo jo je v grlu, kakor da jo hoče zadušiti. Položila js svojo <$ašo na mizo, ne da bi se $e iznova dotaknila. Zvečer sta odpotovala v Rusijo.
Par dni nato so govorili v Peter-bnrgu v vifcjih krogih same e dveh stvareh — o prihodu mlade kneginj* surove v palačo na Nevskem Prospektu, ki je bila poprej dolga leta zaprta, ter o ogromni globi, ki jo bo moral plačati . tenor Correze operi, ker je pred pote- j kom angažmana ostavi 1 mesto ob Nevi. J jLDaUe prihodnjič.),                        1
ho tokrat samo s Vidovdanske ceste. Za zadostno število miz in sedežev bo akrb-Ijeno. Vabljeni ap vsi Sokoli, njih rodbine in vpeljani gostje, ter vobce jugo-alovdusko čuteče občinstvo.
__ hiovenski pevci! Slavnostni dne-
vi L J ugoslovenskega Vsoaokolskega ..i«-ta se bližajo. Nada dolžnost |s, da lakrat nastopimo v Čim častnej&em številu. Koncertni odijek za prireditev /leta je povabil pevska društva na sodelovanje. Ljubljanski pevski zbori bo. -lo nastopili dne 14. avgusta zvečer pri vrenadi posvečeni sokolski ideji. Pela t odo Emil Adamičev koral za moški /bor s spremi je vanji-m trobent, rogov, ! ozavn in tub >Ti, ki si nas ustvaril« na besedilo Simona Jenka. Dne 15. avr-trusta dopoldne pojo vsa pri^la^ena slovenska pevska dru-štva po povorki So-kolstva na Kongresnem trjru in popol-.ine na ljudski veselit-i pod Tivoli. Peli tK)m<> sledjo pesmi: Hiniui >Ii'>it} prav-»ie«, j Lepa naša domovina«. Da se spomnimo neosvetljenih bratov na Ko roekftm in v Primorju, sapojesno Emil Adamičevo: »Čuj nas z^mliac tor Ilnj-diibovo >Judran-.ko morje«, končno pa himne vseh Jugoslovanov: F. S. Vil-harjevo >Slovenac, 8rb. Hrvat«. Vsa novaka društva In pevski z!>orl ki nameravajo pri teh skupnih pevskih nastopih sodelovati morajo naznaniti naj-puznjo do 1. julija t. 1. na naslov koncertnega odseka natanr-nO fttevilo pevcev, n.iih imena in priimke. Na poznejše prijave so ne bomo mogli ozirati. Pozivamo \pe pevce, da prično nemudoma s studiranjem Omenjenih pesmi. Društvom, ki šo niroaio potrebnega notnega materijala, ga pošljemo v kratkem. Nastop slovenskih pevcev v plivnostnih dneh I. Jusroslov. Vseeokolskega zlata mora. biti caston. Zato na delo! — Koncertni «idsek.
— Prapor Jezdnega odreka Sokola v UstsJsaL Dne 11. Junija 1923. ob 10. do-nnldnn razvile Jezdni od*ek »Sokola« v 1 j ubijani na slovesen način svoi prapor. Pizbe le Izdelal g. Hme^i CfgoJ, profesor na državni tehnični *rrdnjl in\\ v LJubljani, prapor pa i© izvršila z dovršeno umetnostjo gospa NataHia ^kabeme, s'^otta načelnika oddelka za pro^veio pri pokrajinski irpravl za Slovenijo v prfbl'žno 400 urah. Prapor Je Iz fežke čiste svil" in m?ri 7* : ^0 cm. Na eni «frani Ima rdtte. na đrng« *trarl r^odro polje, *^be z belim robom. Na rdečem poliu Je v Čistem srebru v razHčnfh ternil'ah vezen cvetoč Upov venec, ki obdaja sokolski monofftam ravo, da se črke v latinici kfttajo c onimi v cirilici. Črke so močno relievfrane. ker ima vezenje v srebru podlogo Iz usnja. Na belem robu Je vezenje v bizantinskem slofu In sicer v geferri, modri, mmeni In vijoličast! svili. Se lep?a fn učinkovitejša Je modrm stran. Z razpetim* peruti plavajoč! Sokol drž! v JrrempMlh podkev. Umetn'?a Je zamislila In izvršila sokola fako> da ga obseva solnce od ^troraj. Vsled tega se mti ?are zgornM rnbovt peruti, glava 1a zatfl-nik v srebmem kovinskem sijaju, truplo In spodnji đM peniti prehajajo v temnejše barve, v kar služI vezenle v beli In siv! svni med posamernimf peresi !n na opranem puhu pa se Meste srebrne niti. Nogo m podkev so v Čistem srebrx Oko Je v rumeni in črni svil! In daje izraz drznega pogleda. Nad in pod sokolom Je napfs: »Tezdnl odsek Sokola« —\9 v UubHani 72. enako izvršen kakor črke na rdečS strani. Vezenje na belem robu Je v narodnem motivu Iz IjuMianske okolice: dominantni barva Je zelena v dveh odtenkih, rarven nje s4w uporaMleni Se rdeča In vijoličasta svila. Na spodnjem robu nraporja vise II-roke srebrne ress. Prapor Je pritrjen ob poniklianem dro<ru fz medenine na okvMu tako. da sfa dve stran! odprff. Materijal za prapor !e Iz Ce?koslo\"a.?ke. drog Pa so Izdelale Strojne iovarne In livarne v LJubljani. Prapor bo razstavljen le neka! dni v Izložbi modne trgovine g. J. Ketteja v Aleksandrovi  cesff v LJubljani.
__ PoMvuko okro^e celjske *»e?rr>l-
*fco 3mr»e prirod! v P^dc^ab rnd Zidanem mostu dn^ 13. Rinila okrhzni zlet povodom tO letnic** obstoja rade^kejra Sokola, ^deluje ffbdba Z. J, Z. fr, LJob-Itane Po telovadbi velika ljudska veselica. Začetek telovadbe ob o. (15. nii>. Vpa sokolska bratska društva nalvliud-neje vabimo, da ae bkrozne<ra zleta kar v nniveeiem Številu udel*ie. Bratska društva, ki so stala marljivemu druSt-vu ob njedra zibeM na strani, na| pridejo pogledat delo prvega d^^etletjja. Poskrbljeno bo za točno in solidno postrežbo. Pob! ti to v prijazen trp In podprite marljivega Sokola v Rodeeab, da bo ^am^erel z novim! močmi zaeeti us-peSno delo v uri d svojega naroda v drugem desetletju. Zdravo! Okrožje posavskih društev.
—    D°1nla Lendavs. Sokolska druSfva ptujskega in varaždinskega okrožja prirede v nedeljo dne 11. Junija okrožni zlet v Dolnjo Lendavo, kfer se vr5I Javna telovadba in velika vrtna veselica. Pr! celotni prireditvi svira bratska godba Iz Sredica. Ker Je Dolnja Lendava vafna obmejna postojanka, udeležite se, bratje In prijatelji Sokola, zleta v kar največjem Sttvtlu. — Odbor.
—    Itoeoilro sofcoftim eltroBe prtre'dl o*ne !^. tnnila okrofn! zlet v Prevtlje. Drn-s*tva fn gostje ss »prejemajo eb pel osmih" na kolodvoru. Vate Je vefba m nastop fn ob 15. Javna telovadba na dverffčti gestfl-fi« »Ahae«. Po telovadb! s« vrl! veselica na Istem Prostoru. Vabimo vse prlfAteHt »Sokola«, da te v oblintm It^vlls ndeIe2!Jo ta trrlrr&tv: —.  Odbor.
sfbiraite znamke
Jusoslovensko Matico!
Kultur?!.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V  LJUBLJANL
DRAMA.
Sreda, 7. Jun.: Svečana predstava v proslavo poroke Nj. VeL kralja Aleksandra L Prolog Ju£3na vila najmlajša. Sembe,rd-ski  knez.  Izven.
Četrtek,  8. Jun.:  Zaprto.
Petek 9. Jun.: Svatba Krcčinskegra. Red G. B-D.
Sobota, 10. Jun.: Svatba Krcčinskega. Red C.
Nedelja. 11. iun.: Lilirm. G rstovan]e Oosp. Trebuhovlča. Izven.
Ponedeljek, 12 iun.: Svatba KreČinsekca. Red A-B.
Torek, 13. jun.: Zaprto.
OPERA.
Sreda, 7. Jun.: Svečana predstava v proslavo  poroke   Nj.   Vel.   kralja   AIek«arira   I. Državna   himna.   Tretje   delanje   »1 u^e«. Peta   slika   »Bom   Oudonova«.   Prvo  delanje   »Prodane   neveste«. Četrtek, a. Jun.: Svečana mladinski pred ta« va v proslavo poroke NJ. Vel. kralja Aleksandra   L   Tretje   delinie   »I.nize«.   Pcra slika    »Boris    Ondonova«.    Prvo    de'nn'e »Prodane   neveste^.   Začetek   ob   treh.   ob S.    priredi    tTdn:7en1e     gledaliških    ieral-eev    v   proslavo  Dorok«   NI.   Vel.   kra''a Aleksandra L svečani koncert Irven. Petek, 9 J'.m.: Zaprto. Sobota.  10.  jim.: Trlprvchoft Red   A-T. Nede,fa.   11.  Jnn.:  Trintvchon.  Trven. Ponedel'ek.   12.   Nm.:   Zadrto. Torek,  13.  lun.:  LaVme   Rod  B-Ol Sreda,  14 iurt:  Trjptvchon.  Red  C.
—   7ve«i slovonek-rb pevskih zborov r«noi^» n* fa* kralj(ST6 oorok^>. v (Vtrt^k dn^ 1 Innij« p^ooldrt^ ob .V nrM frmx\rwr\ T,-vr»li j**t fcbottjv Skn^n^ nrs--«*ka vs!s 7?\ n*»«tor» s^ vr'it v «r*do ftM 7. jno'!a rrffVr tnfino ob os«n^b v dv-v mni Filbnrm'vni^no drn^br*. So^rT^vaiTij«* jt» »a v«e lb'blianskr s* Zveri volanjrn* rbore obverno. Natncn^n« n*v©<!fla drvhl vc«k zt»or pcosbsj. — Odbor Zvoze^ slo-vf?psvkih B*vsktn »b^rov.
__ Knjiff«* Matira Rrvatsk^. MnrieR
Hrvatska objo]o<l?in11a |s knjipr^ rodnvi-tojTA izrfanla zn c<>d. 1920., 1 to: i. Mi-roslavKrleža: Tri kavnltm rdjie^* Mfdaniio. Staromo^ln« pHpo\Hio^t !r, vt*^ mena, ka/1 j«» nmirala brvatska Mod*r na: 2. Dussuj»tikH: ^lo Stepanoi-kovo, Rn^kl humoristiOrl r^man, preveo J. P a s a r i ć. Članovi zakladniH nadoplaćuju za ssrs dvlje knji?** rarliku od K 64.^^ Cinnovi prino^niri rajedno i članarinam K 74.—. Knji7«r*kn r!1«oa, ovira )rnjie*ama j© K W.—. IstMobno It-dala j[€» Matica na ?Mlet pet knjisa i»-vanreilnib i^dania. i to: 1. Sbflk**rpt*irjev T"kro<?eT\a e^r^padnlra, Prevev* &%. H Bogdanovih.       ^lnn.^ka    oilema    K
?»6.—, knjižarska K 72___\ 2. B b ak ^ s-
p«*are: Na tri kroljn l\! Kako botVt*. Prervoo  dr.  M.   B o c da n o v i fi.   Clan-
Fka eii^na K 40___, knjižarska K 4S___.;
3 Sbake^Pd^re* HeTirik IV. I. dio. Pr*, v«r> dr. li. 1 eno a. r*lanpka rijona K HO.—, knilžaraka K 42.—. 4. U K. Tolstoj: Narodne prios. Proveo J. P « « Sr r i t, a Ilustrirao Ljubo Bablć. dari-pka ri^«ia K 72. —, knjižarski K Wl«—i\ TTrlir:   Trtic«  iz dalmaHn.akocrfi  *koL
utva od dolaska Hrvata do srrtd. 1H10. __
I. dlo do cod-  1814.    članaka rijona K
12___, knjižarska K  14___Ov© lrnjiir«
narnertiu članovi r^kladnio! Irrnvno kod Matico Hrvnt^kc n ZnGT*bn. TT tn fu itn avTbu v«V poslano namdžb^ni^#\ Tk/> io n!io dr»M*v rn^žo i nbicn'>m dopisnicom naručiti. Članovi svlnosald naručuju kniirrc kod povit*r#»nika Mi tiče Hrvatsko ili izravno kod Matic«. Plaća s« unaprijed.
—  Zlkov kvartet v NemČHI. Po poslovilnem koncertu v LJubljani le koncertirul Zlkov kvartet dne 20. mala v Monakoverft. Koncert Je uspel nahljajneje. Pno 2*. mala so nastopil! v Wflr7rmrjru v poln? dvorani In ob velikem navdušenju $ strani tamoft-nirca občinstva. Zikovc! so poklali »Glasbeni Čitalnici« nekaj kritik teza koncerta, Id Jih v Irvlečku rade volje prlnbčirem: Pran-ktscher Volksfrennd« ugotavlja, da se mori t gotovostjo reči, da se bo Ime Zfkoveev, če bodo vedno Itrrali tako Izredno lepo kot v VVfirzbunru, kmalu Imenovalo t enakim Spoštovanjem kakor Imena najbnlj?!h kvartetov sedanje dobe. Pole* Izvrstne solistične predlzobrarbe imajo Zfkovd fin umetnl-5ki čut In tako razumevanje ta komorno glasbo kot samo nalsIavne'Si kvarteti: tT«neh umetnikov Je M popoln in zasluzen. Pr'de čas, ko sloves Zlkoveea kvarteta ne bo zaostajal za »češkim kvartetom«. »Prlrkl^ches VoIksbTatt« pravi, da se zdi kot da b! Mlo to v vsakem oz!ru Se mlado kvartetno zdni-ženje poklicano postati vseskozi vreden potomec »čes"ke$ra kvarteta« in nadaljevati nJega ftaro tradicijo. Ze danes občudujemo pri Zlkovdh v Jedro njihovega bistva sega-iočo pravo muerlkalnost in velikopotezno?! Njihova kvartetna igra spominla često na gvok orkestra, tako zvočen Je v**k Instrument, tako Jedrnato In Stroko začrtano njihovo razumevanje- StareiSt JTika kakor tudi prav posebno Irvrsttfi bračlst »e odllkuleta po nenavadna lepem pevnem tonu, *Wflrr-barser Generalanzelger« piše, da )e Zikosr Vvartet poklican, da ponese v svet umetnost domovine, ker stoli na taki stopn'1 ponol-nostl — v iehnlčnem In dulesm^m orlru — ho* se fefko dosefe na oMutlllvem pollu ksrertetne Igre. Vodle kvarteta. v«11Mvrga manlratorla aH vodnika nI opafstl. v^a 1-sota lirvfra lf? enega v^rm: v*<fc. Vi\r f*o*e In siren!, fe kol vlfto. Orkestralno dn!«tvo, ki v godalnem orkestru za«1ednle nodo**ne smotre. nalUkrenele tn nslnrlse'-^nele pozdravila sllafn«* nspehe Zlkovrev v Vrltie-BO-prsvlCni luči.                    Dr. Ktrisa,
Štev. 128.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 7. junija  1922.
Stran 3.
Dnevne nestl.
V LiubUanL 6. iuniia 1922.
__ čestitka   na   pokrajinskem nm
mestniStvu na dan "porok© Nj. Ve4. kra lja. Na dan poroke NJ. Vel. kralja, dn< 8. junija, bo po defilaciji vojaštva ljub ljanske posadke sprejemal gospod pod namestnik dr. Baltič od 11.30 do 13. i vladni palači razne korporacije, dru štra itd., ki mu nameravajo izražati čestitke povodom poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra.
—  Uradi na dan poroke. Na dan po roke Nj. Vel. kalja, dne 8. junija bode vsi državni uradi zaprti in je ta dai službe prost
__ Poročne svečanosti v Ljubljani.
Dodatno k sporedu poročnih svečanosti v Ljubljani dne S. junija se objavlja, da priredi vojaška godba zjutraj ob 5.3C (pol&estih) budnico, ki krene iz vojašnice kralja Petra I. po Poljanski cesti, Se* Vodnikov in Marijin trg v Prešernovo ulico, mimo Opere in Narodnega doma na Bleiweisovo cesto, nato pa po Simon Gregorčičevi ulici mimo Nunske cekrve pred Zvezdo, kjer bo pred štabom dravske div iz Me igrala komad, na, kar se povrne nazaj v vojašnico. Istočasno, ko se vrši koncert voj. godbe s •odelovanjem združenih pevskih zborov pred Tivolskim gradom, priredi ob 5. popoldne Salezijanska godba na Sv. Jakoba trgu koncert, zvečer od 8. pa že-lezničarska godba pred glavnim kolodvorom. Ob 9. zvečer se priredi baki jada z vojaško godbo, ki krene iz vojašnice kralja Petra I. po Poljanski cesti, preko Marijinega trga pred hotel Union, čez kralja Petra trg mimo sodne palače, po Dunajski cesti, mimo glavne pošte, Opernega gledališča, po Blei-weisovi cesti, Simon Gregorčičevi In Šelenburgovi ulici, nadalje po Prešernovi in Stritarjevi ulici, čez Vodnikov trg na Poljansko cesto nazaj v vojašnico.
—  Poziv! V četrtek, dne 8. /a-tdja 1922. se poroči Njegovo Veličanstvo naš kralf Aleksander /. z Njeno kralj. Visokostjo Marijo, prin-eesinjo romunsko. Da proslavi tudi naše mesto ta veseli in velepomem-bni dan kar najslovesneje, vabim vse someščane, da okrase že na predvečer svoje hiše in stanovanja 2 zastavami. V četrtek, dne 8. junija 1922. zvečer pa naj bodo okna vseh hiš slavnostno razsvetljena.
V Ljubljani dne 4, junija 1922.
Vladni komisar: Dr. Bogumil Snekovič L r.
—  Čehosl. ministrski predsed. dr. Beneš se je včeraj, ponedeljek popoldne vozil s posebnim vozom skozi Maribor. Na glavnem kolodvoru ga je pozdravil okrajni glavar g. dr. UJnič.
— Z univerze: K poročnim slav-nostim v Beogradu sta odpotovala v ponedeljek rektor univerze, profesor dr. Gregor Krek in protektor, prof. dr. Rikard Z u p a n č ! £. Za čas njune odsotnosti vodi rektoratske posle dekan filozofske fakultete profesor dr. Artur O a v a z z i.
— Razsvetljava na Bledu v čast kraljeve dvoflce. Iz Bleda nam poročajo, da se priredi dne 10. t. m. ob 9. uri zvečer beneška noč v čast visokim gostom v gradiču »Suvobor«. Razsvetljave na Bledu so bile znane že pred vojno po svoji čarobnosti, sedaj pa so vsi poklicani faktorji na delu. da bo ta prekašala vse dosedanje. Za popolno razsvetljavo cest in poslopij, za lampijone. okrašene čolne, umetni ogenj, godbo, pevske zbore itd. je preskrbljeno v polni meri. Akcijo jezerske razsvetljave vodi *. akademičn! slikar R. Marčič, Bled vila Renatus in se je treba reflektan-tom na čolne oz. sedeže na istih obrniti nanj ali oa na občino. Ravnotako se je treba njegovim odredbam brezpogojno pokoriti. Čolni se dobijo že okrašeni, ali oa taki. da jih stranke po lastnem okusu okrase, vendar mora vsak imeti najmanj vet lampi-jonov. Ker tačasno Bled še ni dosti zaseden, je za zunanje goste precej čolnov na razpolago.
—  Proslava poroke Ni. Vel, kralja v Kranju se izvrši dne 8. junija z naslednim vsporedom: Zjutraj ima mestni občinski odbor slavnostno sejo. Ob 9. uri bo slovesna služba božja. Po maši sprejema okrajni glavar deputacije, ki bodo hotele Izreči tem povodom svoje čestitke. Podružnica Kola Jugoslovanskeh sester obdari revne otroke iz mesta in okolice s perilom in pecivom. Zvečer priredilo vsa narodna društva pod okriljem podružnice »Kolac obhod po mestu z bakUado. na kar se bo vršila iiud-ska veselica na vrtu hotela »Stara ra Pošta« s slavnosti primernim govorom, petjem in godbo. Prodajale se bodo tudi lične sličice kraljeve dvojice v spomin na ta dan.
—  Proslava kraljeve poroke v Celhi. Tudi starodavno mesto ob Sa-vini hoče na način, H odgovarja lokalnim razmeram, proslaviti poroko nrve^a svojega kralja. Spored Je pri-bffiho sledeči: Na predvečer se okra sijo poslopja z zelenjem In zastavami, zvečer dajo topiči na starem gradu znamenje za splošno iluminacijo
po mestu, ob pol 21. uri koncert in dramska predstava v mestnem gledališču (priredi Dram. društvo s sodelovanjem Celjskega godbenega društva.) V četrtek naznanijo topiči na Starem gradu približno Cas ko se vrši poroka v Beogradu, ob 11. uri pro menadni koncert Olepševalnega društva v mestnem parku, tekom dopoldneva se obdarujejo mestni reveži. Glede slavnostne maše se pričakujejo ukrepi cerkvene oblasti.
—   »Jutroc proti »Slov. Narodu«. Gospoda okoli »Jutra« je namerila svoje težke topove ca nas. To vzlic temu, da smo bih lojalno poudarili svoie stališče, da se ne identifikujemo z napadi, vzlic temu, da so gospodje imeli priliko prepričati se na naj-merodajneišem mestu o čistin motivih našega postopanja. In »Slov. Narod« niti nI glasilo JDS. Gospodom puščamo v premislek, bode H koristilo stvari, bode H hasni-lo demokratski stranki sami, ako poberemo rokavico, ki so Jo nam vrgli in sprejmemo boj. Naj ne bodo v zmoti, da ne bi mogli uspešno odgovarjati, pa naj si bode na in-famno podtikanje, kakor naj si bode na smešni očitek felonij© in kajnovsrva, da smo se dali podkupiti, ali pa na druge trditve, ki niso sposobne za drugo, nego da begajo občinstvo. Naivna je npr. ugotovitev, češ da so prof. Breznik, dr. Klepec in dr. Kukovec vedeli za one demokratski stranki namenjene fonde; saj so vendar ti gospodje člani onega »ožjega kroga« in so oni na seznamu Jadranske banke med dvi-gatelji denarja — seveda ne v svoje zasebne namene, česar nihče trdil ni. Za to ugotovitev tudi ni bilo treba šele kreirati kake šarže posle vodećega podpredsednika. Temu nasproti Je samo ugotoviti, da pri Jadranski banki dvignjeni, demokratski stranki namenjeni denarji, niso izkazani v strankini blagajniški knjigi niti v L 1920. niti v letu 1921. niti seveda kasneje, In za to gre.
—  Izjava in poziv. Ker sem zvedel z dveh zamto merodajnih strani, da se v ožjem krogu širi govorica, kakor da bi Ml jaz >izdal< podatke, resnične ali ne, resnične, to je drago vprašanja ki jih je priobčilo >Jutro< z dne 4. t. m., izjavljam, da dotični, ki tako misli, nima niti pojma o redakcijski tajnosti in žur, rmlistični morali. Poživljam vsakogar, ki misli, da o tem kaj ve, naj pride na dan s polnimi podatki v kateremkoli časopisu. Ivan Pbdržaj, urednik.
—  Imenovanje pri mariborskem magistratu: Občinski svet mariborski je v svoji seji dne 30, maja 1922 izvršil sledeča imenovanja r Magistralni ravnatelj Alojzij Kfihler v VII. čin. razred I. pl. stopnje z veljavnostjo od 1. 3. 1921. Ma~ gistratni nadoficijal Janko Jež v VIII. čin razred L pl. stopnje z veljavnostjo od 1. S. 1921 z naslovom ravnatelj mestnega vojaškega urada. Računski uradnik Franjo 3tor v VIII. čin. razred I. pl. stopnje z veljavnostjo od 1. 5. z naslovom rač nadrevidenta. Ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda Emil Getr-bac v VIII. čin. razred I. pl. stopnje s 1. 6. Predsedstveni tajnik Milko Hojan v
IX.   čin. razred zadnje plač stopnje s 1. 5. Rač. oficijal Rudolf Sedevčič v IX. čin razred I. pl. stopnje s 1. 5. 1921 z naslovom rač revidenta. Rač. oficijal Stanko Snuderl v IX. čin. razred I. pl. stopnje, Emila Chleboum, v R7. pl. tsop-ta. Živinozdr&vnik Maks Rojko v IX. čin. razred 8 1,1, Rač asistent Vršio v
X.  čin. razred I. pl. stopnje s 1. 10. 1921 z- naslovom rač. oficijala. Mestni upravitelj Josip Sterle v IX. Sin. razred 3. pl. stopnje s L 11. 1920. Zač. asistent Štefan Pirh v XI. čin. razred 3. plač. stopnje. Stalno so nastavljeni: Fran Hofer in Fran Kramberger v XI. čin. razred I. pl. stopnje; gdč. Jožica Pajt-ler, Štefka Kameniek in Marica Picelj kot oficij<mtinje L pl. stopnje. Za kan-clista so bili imenovali poduradnika Josipa Hardinko, poduradnika v V. pl. stopnje Emil Chleboum, v IV. pl. stopnjo Jos. Heinrich in Vinko Berstovšek, v III. pl. stopnjo Vinko Kociper, v n. pl. stopnjo Fran Vizovišek in v I. plač. stopnjo Janko Eferl, Ivan Andlovec in Jakob Antolič. Za rač. praktikanta Pavel Rostohar, Kari Novšak in Alojzij MarkoviČ. Predsedst sluga Simon Kle-menčič pa je bil pomaknjen v IL pL stopnjo slug.
—    Ljubljanska ▼ Zvez! slovenskih pevskih zborov včlaniena društva in zbori pojo na dan kraljeve poroke dne 8. t. m. ob 5. popoldne pod gradom Tivoli par zborov. Pevska vaja za ta nastop, ki je obvezen, se vrši v sredo dne 7. junija točno ob 8. zvečer v dvorani filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Pozivamo vse zbore, da se je korporativno udeleže. — Odbor Zveze slov. pevskih zborov.
—  Jnrjevanje na ljubljanskem grada. Letošnje praznovanje je bilo nad vse sijajno. Od ranfega jutra do noči so romale množice Ljubljančanov k svojemu patronu, ter darovale svoj obulus »domu na Oltar«. Prireditev >Jurjeva-nja« je nesla družbi Sv. Cirila in Metoda znesek 60.714 K. Glavno zaslugo na tako lepem uspehu moramo pripisovati šentpeterskima in Šentjakobsko -trnovskima C. M. podružnicama. Ženska Šentpeterska podružnica je izročila družbi 36.150 K 70, moška in ženska šentjakobsko - trnovska pa 24.558 K 40. Drnžbino vodstvo izreka na tem mestu vsem prirediteljem svojo najsrčnejšo zahvalo. Pripomnimo le, da si želimo v teh težkih dneh, ki jih ima Družba zlasti sedaj v financijelnem ozira, da hi se po vseh večjih krajih naše domovine ganite naše ppdrulnioe, t« Driredile z
korist C. M. družbi prireditve v večjem
obsegu.
__ Znani koroški rodoljub    Anton
Ga bron, župnik, ki j« po nesrečnem plebiscitu na Koroškem sprejel neko mestece na Hrvatskem in je bil od mr* tvouda zadet, se sedaj nahaja v Leoni-šču v Ljubljani.
—  Celjska okoliška šola. Mesto nad-učitelja je že dolgo časa vakantno. Kakor izvemo, je celjski okr. eolski svet namesto da bi dopolnil temo predlog, kakor je to zahteval višji šolski svet, sedaj sklenil predlagati, da se mesto vnovič razpiše. Želja okoliškega prebivalstva je, da pride šola do novega šolskega leta do svojega definitivnoga nadučitelja.
__ Poroka. V soboto 3. t. m. se je
poročil v Sežani gospod J oš ko Biber, bančni uradnik iz Ljubljane, z gdč. Vido Perhavc iz Sežana. Bilo srečno!
—   Nov zdravnik v Ljubljani. Na Sv. Petra c št. 5/II. nadstropje se je na, stanil g. dr. Rudolf Zaletel. Ordinira vsak dan redno od 9. do 11. ure dop. in od 2. do 4. popoldne.
—  Občinski odbor celjski. Proračun* ska seja celjskega obč. odbora se vrši v petek, dne 9. t m.
__ Umrl je včeraj popoldne v Lokvi pri Divači g. Fran C o k, slušatelj prava na ljubljanskem vseučilišču, star 24 let. Pokojnik je bil idealen in požrtvovalen mladenič. Za časa težkih dni okupacije je moral zapu3titi svoj rojstni kraj. V Ljubljani je obiskoval vseučilišče. Z veliko vnemo se je posvetil organizaciji akademskega življenja. Zadnje leto je pokojnik začel bolehati na jetiki. Iskal je krepčila v Poljščici. Zaman. V zadnjem trenutku je še odšel v rojstni kraj na Kras. P. v m.!
—  Smrtna kosa. Umrla le v Ljubljani ga. Josipina T e r p I n c roj. Kucler, soproga posestnika, gostilničarja in prevoznika na Tržaški cesti, vulgo »Jože na lepem potu«, stara 57 let. — Umrl le v nedeljo f. Ludovik Rožič, pleskarski mojster z Rimske ceste, v Skofji Loki pa rodbini lekarnarja Burdvcha hčerka gdč. Zdenka stara 21. let. Blag Hm spomin!
__ V Kranja je soboto nenadoma
umrl vpokojeni okrajni orofcnlški straš-mojster Štefan Ivan Premrov-P r e-ra e r s t e i n. markantna oseba, ki Je bil dobro znan Sirom na okrog. Blag mu spomin!
—  Tiskarski škrat. V sobotni Številki na! se v »Poziva« g. C. Kamenaroviča začetek tretjega odstavka pravilno glasi: »Toda iz knjig zavoda nI razvidno«, mesto »Toda iz knjig zavoda ie razvidno«. — Konec PredposlednJef* odstavka naj se pravilno glasi: ». . . In s pripovedovanjem, da je Slo to v nacionalne, humanitarne In politične svrhe, pa najsi bi bflo to tuđ! resnica.«
—   Otvoritev telefonske centrale * rTrastrrfkn. Prt pošt! Hrastnllt Je bila dne 13. maja t I. otvorfena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni te medkrajevni promet.
—  Dovršen štrajk na sradlUštima Zb°-ra. Radnici na gradilištima »Zbora« koli sn obustavili posao I stupili u štrajk, vraćaju se danas poslije podne na rad. Za nekoliko dana biti  će sve gradnje dovršene.
—  Izzivanje aH kali? Pišejo nam: Žel uradnik R. R. se Je v petek dne 2. Junija t 1. šopiril v pisarni In na ulici z modrižem v gumbnici. Modriž Je vsenemiki snak; ali Je dotičnik hotel morda Izzivati?
—   Aakademski dan PDJA. Podpisani odbor prosi najvljudneje vee gospodični, da ee zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši danee ob 5. pop v veliki dvorani Mestnega doma, in sicer, da se pomenimo o podrobnostih glede prireditve akademskega dne. Odbor » akademski  dan   PDJA.
__    Nova kavarna v mariborskem
parku. Nova, takozvana promenadna kavarna v mestnem parka je bila v soboto popoldne otvorjena. Kavarna v sredi zelenja je za goste v totnem časa jako vabljiva.
__ Železniška nesreča. Is Žalca se
nam poroča: Na ceeti pri Kukčevi sušilnici, ki vodi v Griže, se je dn» 29. maja zgodila železniška nesreča. Tovorni vlak iz St Petra v Sav. dolini je zadel z vso silo ob lestve in vos Maksa Senl. ee iz Žalca, na katerem sta sedela dva njegova hlapca. Konju se nI nič zgodilo, tudi eden od hlapcev je odnesel lahk» praske, drugega pa so težko poškodovanega prepeljali v celj. bolnico. Na vsako stran ceste, kjer se je pripetila nesreča, spadajo že davno železniške za. tvornice.
__Nesreča v cementarni v Zidanem.
mostu. V cementarni v Zidanemmostu se je porušila stavba na delavca Ivana Kolanderja. Težko poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnico.
__Ljubosumnost. Eva Vajš je udarila veleposestnika v Vurmatu iz ljubosumnosti s sekiro po glavi in ga smrtno poškodovala. Po storjenem činu je iz strahu pred sodiščem pobegnila v Avstrijo.
—  Nesreča pri požaru. Dne 1. Junija je izbruhnil pri posestniku Bičku ▼ Davči nad Škof jo Lok*> požar, ki je zahteval dve žrtvi. Hiša, ki je bila s sla. mo krita, je bila vsa v ognju, tako tudi poleg stoječe gospodarsko poslopje. Ljudje so skušali Iz goreče hiše rešiti, kar se je dalo. Ko sta gospodarjevi sestri Ivana Biček in Mina Jeras nositi predmete iz goreče hiše na prosto, as je nenadoma udri a streha in takoj sta bili obe nesrečnici v plamenu. S težkimi opeklinami p*> eelem životu so Jih včeraj prepeljali v ljubljansko bolnice. Poslopje Je pogorelo do tal. Zgorelo Je tudi vse gospodarsko orodje in stroji, trije prašiči in en Junec. Skoda Js ogromna. Kako je požar nastal ni znano.
—  Velika tatvina pri konsnjs. Med kopanjem v Bistrici pri Domžalah Js bil včeraj popoL okradan ualuibeaso Ja-
lne železnice Matija Golobic. Neznan tat je izrabil ugodno priliko in izmaknil Golobiču 3.000 K gotovine s Ustnico, v kateri so bili poleg tega še razni dok«. men ti, fotografije in neki ček. gidsva je prijavljena orožnikom. Oškodovani ubogi železničar pa apelira na tatu, da mu vsaj na kak način povrne ukradene dokumente, ki nimajo za tatu nobena vrednosti.
__Unionska dvorana,   ki    je    bila
nujno potrebna popravila, ie 3edaj popolnoma renovirana, ter je zopet na razpolago. Za restavriranje dvorane »e |fl izdalo velikansko vsoto, toda kljub n*-mu ostanejo vsi dosedanji pogoji najemnine nepovišani, da se s tem omogoči prirejanje koncertov v dvorani, ki je bila nalašč za to zgrajen*. Upati jč, dn se bodo vsi pevski in glasbeni zbori posluževali te ugodne prilike ter nudili občinstvu več koncertov. Unionska dvo_ rana -slovi kot ena največjih in najlaptih dvoran v Jugoslaviji ter se v njej prirejajo največji koncerti in dru^re slavnostne prireditve.
— Pevski zbor kubanskih ko-zakov. Vojni pevski z!wr kubanskih kozakov priredi danes, 6. t. m. ob 20.30 v opernem gledališču zanimiv koncert pod vodstvom :,'. Šeluhlna. Slavno občinstvo naprošamo, da se udeleži tega koncerta v pi>lnem številu.
__ RazMaM*   roirovin   in   jxov vseh
; i^em m hinko-tne praznike r prn?to. rih ljubljanskega velesejma je odlično nsjunla v vseh <~>zirih. Tudi pri strelski tekmi na fojaalum streli* - se d •->rcrH povoljni rezultati. Podrobnejše M rokovnjaško poročilo prinee mo . pomanjkanja prostom % iutrišnjem lu s tu.
__     Orcanizarija     .1 neslovenskih
naeijonali-tnv poziva vse rlnno. <la se urlolr-z^ s*^.-tanka, ki ss vrši danes, dno 0. junija ob š. zvečer v restavra iji >Zlatorog*, Gosposkn uliea. Unevnt red:  Proslava  kraljeve poroke.
Nalnovelta poročila.
SPORAZUM MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO.
—  Beograd. 5. junija- (Izv.) V diplomatičnih krogih je že snoCi vzbudilo znatno presenečenje poročilo o poteku včerajšnje seje ministrskega sveta. Posebno na snočui so-areji pri francoskem poslaništvu so živahno diskutirali stališče vlade. oziroma stališče, katero je zavzel minister prosvete Svetozar Pribiče-vič napram posamnim jugosloven-skim konvencijam, predloženim v odobrenje. Minister Ptibjčevic je glede šolstva zavzel stališče, ki se ne strinja z zahtevami italijanske vlade. Pri debati o posamnih konvejici-jah se je minister Pribičević načelno izjavil proti 21. konvenciji, ki urejuje šolstvo v korist Italijanom na našem ozemlju. Italijani zahtevajo zase pravjco. da lahko v gotovih krajih osnujejo ne le osnovne Sole, marveč tudi srednje in strokovne šole. Italijanska vlada na nI pripravljena dati sličnih koncesij našemu ju-goslovenskemu narodu. Ministrski svet je soglašal s stališčem ministra prosvete PHbičevjća,
Zanimivo je dejstvo, da so vsi politični in diplpmatični krogi že popolnoma računali na odobrenje sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Italijanska vlada je že odredila vse potrebno za izpraznitev tretje dalmatinske cone in Sušaka in bi se bila Izpraznitev izvršila tekom petih dni. Za soboto ie bil že italijanski zunanji minister Schanzer napovedal daUŠI govpr. v katerem bi bil naglasa! važnost sporazuma med obema sosedoma. Tudi o tem dejstvu se je med diplomatičnimi krogi mnogo razpravljalo In govorilo. Splošno ie poročilo o seji napravilo muče_n vtisk. Opažati \$ bilo. da le italijanski poslanik fcrof Manzonl v zelo težavni situaciji.
—  Beograd, 6. junija, (Izv.) Italijanski poslanik grof Manzoni Je včeraj dopoldne ob 11. po$etil ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča. Trajala Je daljša konferenca o izvršitvi ra-pallske pogodbe.
—  Beograd. 6. Junija. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič se ie soirud-niku »Novosti« o sporazumu z Italijo izjavil, da ne more dati še nlkakih definitivnih In detajllranlh poročil o sporazumu z Italijo. Podrobno poročilo Je pre_dložiI ministrskemu predsedniku g. Nikoli Pašiću.
DRŽAVNO POSOJILO PODPISANO.
—  Beograd. 6. junija. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je končno z zastopniki Blerove slcupine zaključil državno posojilo. V soboto zvečer so bila zadevna pogajanja zaključena. V nedeljo ie bila posojilna pogodba že ob 7.30 definitivno podpisana. Med ostalimi pogoji zahteva vlada, da se ji takoi po parlamentarnem odobrenju nakaže potom čekov 25 milijonov dolarjev, ostanek 5 milijonov pozneje. Večji znesek 70 milijonov dolarjev pa se določi za gradnjo Jadranske železnice in Jadransko pristanišče. Gradnjo železnice prevzame družba »Li-rrijt«. S to družbo je sklenjena posebna pogodba in so določeni točni pogoji za nabavo železniškega omrežja v Sloveniji. Hrvatski, v Bosni in Dalmaciji. Emisijski kurz znaša 85.75. Obrestna mera 8%.
PRIHOD   MINISTRSKEGA   PREDSEDNIKA PAŠIČA   V   BEOGRAD.
—  Beograd. 6. Junija. (Izv.) Danes zjutraj ie ministrski predsednik g. Nikola Pašić prispel iz Ilidža v Beograd.
AVSTRIJSKA   DEPUTACIJA    NA
POROČNIH SVEČANOSTIH V
BEOGRADU.
—  Dunaj, 6. Junija. (Izv.) Danes je odpotovala deputacija, ki Jo pošlje avstrijska »publika k poroki  jugo-
slo venskega kralja Aleksandra z Dunaja v Beograd.
SPREJEM V ZVEZO NARODOV.
—  Praco. 6. junija. (Izv.)     Svet
Lige narodov je na svoji seli razpravlja! o vprašanju £ledo sprejema novih Članov v Liffo. Prostiii oto-manske vlade, da se snrejme 1'tir^j-jo v Lisro. je bilo ugodeno. Proti ie glasovala samo grška delegacija. Takisto je bil sklcnicn tudi sjireiem Bolgarske v Zvezo in sicer tudi z glasovi jugoslovenskih delegatov. Ju^oslovenski delegat Vojano-v i ć je Izjavit da Jugoslavija glasuje sicer za sprujem. vendar Da samo pod pogojem, ako Bolgarska npustj, da bi na iloialen način s četniškim! akcijami še nadalje dirala v makedonsko vprašanje, ki ie definitivno rešeno z mirovno pogodbo. Bolgarski delegat se 'e izjavil nroti temu« da bi bila Bolgarska spreieta v / . -zo samo pogojno. V Zvezo so bilo Se nadalje sprejete tele države: Armenija, Estonska in 1'kraiina.
POMILOS^EVJE  V  ROMUNIJI.
—  Bukarešta. 6. junij n (Izv.) I~ rodni list objavlja. kralj<?v dekret. t> p*Tiii-loščonju političnih in tiskovnih doli^-tov.
Borzna poročila.
—   Zajrreb, 6. junija. (Izv.) Zaključek.  Devize:   Curih  12.75.   13___,  Pari*
6.12. 6.15, London —___, 3(k"».—, Herliu
23.75, 24.50, Dunaj    0.50,    0.61,    Pra^a
129.—, 137__, Trst 330___, 350___, Ne\v-
york 60.—, 63.50, Budimpešta 8.10, _____ Valutd:  dolar 59___, 60.—.
—   Curih, 6. junija. (Izv.) Predtor-za: ZagTeb 1.7925, Berlin 1.8S75, Dunaj 0.0460, Praga 10.107, Milan 27.17, Ix>n-don 23.47, Pariz 47.70. Novvvork 5.2312,
Turistika In SportT
—   Ilirija : Sp°rtvereinljjunx: Muncheiu Za binkošuie praznike ie gostovalo v Ljubljani kombinirano moštvo Športnega kluba Miinchen z Bavarskega. Bilo ie prvikrat v Ljubljani, da so tu igrali noj£QmetaM ix Nemčije in vsakdo je pričakoval na;>ct boj, zlasti   kor   so  bili   znani   Izvrstni     rezultati
Miinchena proti raznim svetovnim klui> m. V tem pričakovanju ni bil nihče razparan. Tekmi sta bili taktično in tehn.ćiio oba dneva na višku. Po običajnih forma!« nih pozdravih je pričela igra. Takoj v ta-četku dva ostra napada »Ilirije«. Obramba gostov se vsled nenadnih napado ' nt obnesla in Učak je zabil v prvi minuti goal in dosegel vodstvo za ^Ilirijo*. V celem prvem polčasu nato približno enaka igra. V drugem polčasu zviša »Ilirija« po Pevaleku in Omanu rezultat na 3 : 0. Gostje rtpostirajo in vsled tehnične napake naše obrambe' dosežejo dva goala. Rezultat 3 : 2. — Drugi dan. I^ra drugega dne je bila še boli na višku kot prvi dan. Lepa kombinacijska igra »Ilirije«. Zupančič I. krasno centra in Oman zabije prvi goal. edini cele igre. Meniajoči številni napadi obeh strani se ra^bi'ejo ob kilavi obrambi in goalmanih. Omeniti treba posebno Beltrama pri "»Iliriji« in de<ner,a branilca Braumullerja pri Monaknvcih, ki je razbil nešteto napadov »Ilirije«. Viharen aplavz je nastal pri 'indijanskem* goalu 1 Vidmaieria, ki pa je na žalost končal v outu. Na svojem mestu je bfl to pot znpet srednji krilec Zupančič II. Pri gostih se io posebno odlikoval, kakor smo že omenili, desni branilec in leva zvezi v naradn. Igra je bila mirna brez Incidentov. Sodil je g. Ochs iz Celja precej zadovoljivo, sama malo preveč je žvižga! of side. Obisk približno  2500  gledalcev.
UabUonsha poroto."
—  Roparski  napad.    Pod prod«.kletvom   predsednika   vL<ie£rn     dožolnc^a sodišča Otona dr. Papeži  io  začolo dn-nes 6. t m.  poletno  zas^danjo    poroto. Kot prvi obtoženec je sedel na obtožni klopi mlad, komnj o?emn"n=t!erni dela-v^c  Rudolf  Skorja.    Obto/,on«"e    jo 2L marca   t.   1.   napadel   svoio   £o?podin^o Marijo Slejko, ko ni bilo moža doma in jo hotel oropati. Vrpel jo je> na i]r\, jo> tolkel  po glavi  in jo d i vil.  Vendar  3» je Slejkovi posreoilo, da mu f» nbež.ila in tekla na pomoč. Skorja je nato prestrašen zbežal, ne da bi kaj odnML — Obtoženec svojega dajanja ne tn,(i, pravi   pa, da je bil   trenotno   zmrsan.   Po. rtotniki so soglasno potrdili krivdo cl<>-de ropa in je bil Skoria    nn     podlapt krivdoreka obsojen m 18 mesecev tožr k* jat*
štev. 218
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 7. junija 1922,
siran  4,
SoptetM.
~-e Naši   agrarni proizvodi na Uloibl
Zbora. Naša država je u prvom redu agrarna   država.   I  sasma   ie  naravno,  da bi kod nas   u   prvom   redu   morala  biti  razvijena agrarna  industrija.  Sve   agrarne  proizvode morali bi u prvom redu izradiivati sami, a ne   bismo   smjeli   surovine   izvažati   u  ino* zemstvo.  Agrarnoj  industriji morala bi se prikloniti  industrija  orudja i  strojeva po* trebnih  našim poljoprivrednicima. Na ovogodišnjoj    izložbi    Zagrebačkog    velesajma imati   ćemo   smotru   jednog   i   drugog   pregled naše poljoprivredne industrije i izložbu strojeva, orudja i naprava koje naši poljoprivrednici    trebaju.    Uprava  Velesajma nastojala je po mogućnosti, da dodiu v industrijskom djelu izložbe do što većef izražaja proizvodi proizvedeni iz naših poljskih, voćarskih,  vinogradskih,  stočarskih sirovina,   da se  u  što boljoj  slici prikaže  i naša   agrarna   proizvodnja.   U  prvom   redu biti   će   zastupani   proizvodi  naših  mlinova, te tvornice* keksa in dvopeka.   Osobito su dobro   zastupane   tvornice   žestokih   pića  i lakata   (Patria,   Zagreb:     Pecara     konjaka Srpske   banke   Bjelacrkva:   Cognac   Medici-nal   Požega,  Destileriia   esencija   za   rum  i likere, Zagreb itd.) Vinarstvo zastupano ie po prvorazrednim  tvrdkama iz cijele drŽave za tri tvornice šampanjca. Brojno su zastupane  tvornice   mesnih   proizvoda  1  masti te   tvornice   sapuna  i   sveca   (18  tvornica), te razne preradjevine Iz kosti i rojova na-5e stoke   (10 tvornica). Kožarski proizvodi !z domaćih surovina obasižu izložke od 23 tvrdka za preradbu kože i tvornuce obuće. Fazne veće  konzerve  izložile su 4  tvornice, suhe šljive, pekmes i etuviirane šljive 5 tvornica. Pčelarske proizvode uzložilo Je 6 izlagača.     Lijepo   su   zastupane   i   tvornice bonbona i raznih poslastica- Oval dio Izložbe   biti  će   u  svakom  pogledu  zanimljiv  i poučan.    Ovom Kolekcijom  naših  agrarnih preradJevina   stupiti   će   naša   država  prvi puta pregledno 1 podpuno pred strano općinstvo.   Zagreb   imade   14.000   stanovnika. Tako   ie   godine   1914.   Vovage   noderbe   u Parlsu  dala  otiskati na svojim prospektima za putovanja po Balkanu, O cijeloj Hrvatsko! i  svim njenim ljepotama poznavalo !e ovo   društvo   za   pripremu   1    organizaciju društvenih  izleta   samo   Zagreb 1  PIltvUJTr« jezera.   Ovako   nepoznavanje   naSfli   prilika bolno  se Je  dojmilo svakog Hrvata. Tome nenoznavanJu  bili   smo  sami  krtvl.    Nismo nastojali,   a  Još  manje   radili  na  tome,  da nas  strani  svijet upozna.  Zagrebački Zbor preuzeo  si je  zadaću,  da  upozori  1  upozna stranu Industriju  i trgovin u  sa Zagrebom f Hrvatskom.   To Je  Zboru !  uspjelo.   Predstavnici   strane   veleindustrfje   najavili   su svoj dolazak u Zagreb. Zar da se ovi od« lični posjetnici našeg glavnog grada 1 Hrvatske vrate nemogući n Zagrebu naći stana
drugim vlakom natrag. Za Zagreb i Hrvate se bi to bilo laskava Kada bi se to dogodilo, godine i godine bila bi svaka veća gospodarska priredba u Zagrebu nemoguća. Mnogi gradianl mogli bi za vrijeme trajanja Zbora primiti na konak kojeg odličnog stranca. Istina ie, mnogi bi to i učinili, ali bole se, da neM imali neprilika sa staao-rinskim uredom i policijom, te da im ona soba, koju su stavili za ovu zgodu strancu na razpolaganje nebi bila rekvirirana. Uprava Zagrebačkog Zbora obratila se ie stoga dopisom na Odjeljenje za socijalnu politiku u Zagrebu, koja ie svojim dopisom od 27. II. br. 7100/1922. saopćila, da se sobe, kole se Zboru stave na raspolaganje za vrijeme niegovog trajanja, neće smatrati za povod raspolaganje sa strane stanarin-skog ureda. Ujedno saopćuje odjeljenje za socijalnu skrb, da se svaka dispozicija sa sobama, fcoje su dane Zb^ru za vrijeme njegovog trajanja obustavi. Uslijed toga ri-ješenia mogu mirne duše oni, koji bi se boJafi neprilika sa strane stanarinskog ureda staviti Zboru sobu na raspolaganje. Prijave za,sobe prima: Društvo za promet stranaca u Zagrebu, Trg. I. br.  15.
—«, Preseienje Zborovog uredi. Sutra poslije podne preseliti će uprava »Zagrebačkog Zbora« svoj ured iz Palače trgovin-sko-obrtničke komore na Trgu 27. listopada na izložbeni prostor Zbora i to na I. kat Industriiske palače.
—g Ljubljanski   trg.   Tržjii   promet  Ie živahen:  blaga  ne  primanjkuje.   Kvaliteta mesa se je dvignila. Goveje meso I. vrstb 6S do 70 K.  druge Vrste 44 do 52 K kg. teletina 60 K, svinjsko meso I. vrste 85 do 90   K,    druge   vrste   80   do   86   K,    trebušna slanina   100 K,  riba  in  sal   116  do   IM  K, mast 120 K, šunka  100 do  120 K kg, pre-kajeno meso prve vrste 90 K. druge vrste 80 K,  koStrun  36 K,  ja^nie  56  K.   kozliče-vina 60 K. — Mesnf izdelki: kilogram krakovskih klobas 112 K, debrednskih  112 K, hrenovke, safalade in posebne klobase 100 kron, pol prekajene  kranjske   130  K,  suhe 180  K.   -^  Perutnina:   majhen   piščanec   50 krom kokoš* 80 do HO K, petelin SO do 00 kron.  raca  160  do   1S0 K.  domači   zajci   20 do 35 K. — Mleko 10 do 11  K liter   sirovo maslo  I6T3  K,   čajno  200 K.  jajca  $M  do 4 K. (Bede sadja se  je letos zo^et pričel uvoa iz Italije, kar silno  neugodno vpliva na cene. Trgovina s sadjem nai se orijentira na domače producente in raiSe zakasni sezono  različnega   blaga   za   eden   ali   dva tedna:   Jugoslavija krije lahko   sama   vse potrebe   z  malimi  izjemami.   Uvožene   čeznje se plačujejo v nadrobni  prodaji  96 do 40 K kg. — Snefterija* kava portoriko IH K. Santos 116 K. Pi« 102 K. feaaaM ■faeV kor 63 K, v kockah 64 K. riž T. vrste 3§ K. druge vrste 26 K, namizno o'je 05 K liter, jedilno 84 K, cel poper 88 K. m*et 96 K, paprika  tretje vrste    85  K,  slad' a    paprika 160  K,  testenine  prve  vrste   44  K,  dmge
40 K. — Moka 51 0 25 K, kaSa 20 K. Je-špreni 24 K, otrobi M K, koruzna moka 17 K, kuražni zdrob 19 K, pšenični zdrob 28 Ki ajdova moka prve vrste 28 K, druge vrst© 25 K, oves 13.50 K, koruza 12 K, fižol ribničan 14.50 K, prepeiičar 17.50, leča 44 4C. — Cene zelenjave niso primerne, ker manjka trgu izdatne konkurence. Trg za divjačino in ribe je neznaten, ker m organizirana dobava blaga.
— ej Občni zbor Jadranske banke d, d. v Beogradu. V soboto, 27. maja t. 1. — kakor je hilo poročano — s© je vršil v prostorih Jadranske bank© v Ljubljani redni letni obeni zbor teera zavoda. Ia obsežnega letnega poroči'a, ki ga |e podni delegirani član upravnega odtava, ravnatelj Jadranske banke g. Čiro Kamenarović, izhaja, da, znaža ČL. sti dobiČBk za poslovno leto 1021 Din. 4,522.966.14, iz katerega se je najprej doti ral redni rezervni fond z zneskom Din. 500,000. _ Nadalje je sklenil občni zbor izplačati za minolo poslovno loto h% di\ idendo v fkupnem znesku Din. 1,500.000— in 1% superdividendo v znesku Din. t?, 10(1000,— skupaj \2% di-videnilo, tako da se bo z dnem 10. iunita t 1. tneel iznlr-revati knnon ft. IG delnic Jadran.-ko banke po Din. 12 (dvau najsi) za vsako delnico. Sledniie j« občni zV>r sklenil, povišati ikcifrke klavnico, ki jo doslej znašala Din. 30,0001)00, n« znesek Din. lOOOOO.OOO.—. Upravni odbor ie Vi!! r> o obla.**-en, đn izvede skle_ njeno novišnni«* stormjetna v ugodnem trenutku.  Iz Hlance je razvidno, aa je
rri Jadranski i nnki mloionoga tujega
denarja Din. 450.522.943.02 in da Jn ce-lokvpni nromet Jadranska bnnk~ v pre-toicfoaa letu znašal Din. 30 mili^rd in 79.591.980.78,    sani promet    na bančnih
hlftpraJB&fe nn Din. 3 miliarde in 499,555. 078.94, Likvidna sredstva banka z 31. decembrom lr>2l eo znašala Din. 252, SS2.373.it.
_cr Oricntrf — kraljeva dvorska špedirija kraljevine SHS sOriemtc, nW-n nodni trzinsko - spedicijski in skla-disi'ni dclni?ki družbi v Mariboru jo bil od Xj. Vel« kralja Aleksandra T. podeljen naslov Kraljeva dvorska špedicija kraljevine $11$ in atoar v svrbo priznn-rja za ■ntrtlgf na internaciionalnem ir-irovskem in snedicij?k^m polju, kakor tudi v nriznanie za prospeh našejra tr-rovskecra. i=rednieevTonske^a prometa. Diplomo ie j>vr<il tvrdki osebni ndiu-tant Ni. Vel. kralja Aleksandra T. dne W« rnaii 10-22 v Reoerradii.
—ar Ivan Lapajne: Jujroslovcnski posojilničar in zadru^nr. Dmcri popravljeni in pomnoženi natis ">Sloven*ko£a poctofnni£arl&*< Navod o poslovanju jiu roflov^onjldll z"^rn?. 144 strani v VITI. Založil pisatelj. Tiskala br. Kumpret v Krslrenm. Cena 20 D (80 K — vezanemu iztisu) oz. 1$ Din (72 K — brolura-
ni knjigi). Knjiga se priporoča upravnikom in snovateljeui raznovrstnih pridobitnih in gospodarskih zadrug. Naročala sprejema Ivan L a p a j n e, iolski ravnatelj v p. in predsednik »Okrajne pofcGjilnice*: v Krik eni.
—g Trgovska akademija za i nožem, fi© v Parizu. Trgovska zbornica, v Parizu je osnovala pri trgovski visoki žoh v Parizu >Trgovsko akademijo za luo-zemce<. V akademijo se sprejemajo: 1. fcrez izpita, najmanj 17 letni inoz.>mei1 ki imajo spričevalo o dovršeni srednji šoli (zrelostno spričevalo) ali temu odgovarjajoča <lru£u spričevala. 2. pO pre-ftanein izpitu, nainianj 17 letni inoz mi-ci, ki ne morejo predložiti pod 1. D(i\t-ilona spričevala, — Tečaj traja 1 šolsko leto in je razdeljen v dve periodi: od L novembra do 1. marca in od 1. marca do 15. aprila. Vpisovanje se viw ud 1. junii i do 15. ok*obr t. Trgovaka /.>>or-ca v Parizu je določila za akademijo letni kredit v znesku 15.000 frankov, ki bo služil za olajianje .iol-Icih strolko^ onim dijakom, ki l^odo dokazali, da j . maio na razpolago zadostnih a^gaotnlb sredbtev. FMrobnl podatki o šolnini in
0   prograrau poduka, so Intareamtooi v pisarni   trerovske   in  ol rtniške  zbornico
v Ljubljani na Tpoglod.
—ir Morski paroplovnl red oh na? i obali. Trqo\ aka in obrtniška sbornlea v
1  iubljani   je prišla  od  Pomorske oMa-
sii v Bakra ftwml red vseh rednih p»-rohrodnrekih propr v našem Primorju, ki j^ interesentom v zbornični pisarni na rpogled.
—K Dobava desk, plohov ?n tramo>. Pokrajinska monopolska direkcija v LhnV* bani razpisuje na d:m & Talija t. 1. ob II. dopoldne v Utaral Tobačna tovarne v Llubliani p* no\no orertalno BoHacfio iiada dobave desk. nlnhov m tramov. Predmetr.i ogla^ z natančneIvml podatki le v pisarni trgovske in obrtnike zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
— Dobava mesa. Pismene neposredne pogodbe glede dobave mesa za čas od dne 1. Julija do konca meseca septembra 1022.. ki bi se imela sklentti dne S. junija t. 1. pri intendanturi Dravske divizilske oblasti v Ljubljani, pri komandah vojnega okruga v Celju In Mariboru ter pri komandah mes'a v Ptuju In Slovenski R'sTici, *e bodo sklepale Istotam dne 1$ Nnflt t ?.
—Z Dobava kruba. Pismena neposredna pogodba dne 7. iuniia t. 1. ob desetih dopoldne pri Komandi iresta v Slovenski Bistrici, ki bi se imela sklent' za pečarje kruha iz državne moke za potrebo garni-ziie Slovenska Bistrica, se bo sklenila istotam dne  12. junija  t. 1.
—S Nezaposleno« v Italiji. Po uradni staristiki je štela Italija dne 1. anrila t. 1. 498.606 nezaposlenih, od teh mo?k'h 402.109 in 06.497 Žensk. Od dne  1. marca ie padlo
Število nezaposlenih za 77.67<\ Nezaposlenih, ki so bili začasno podpiraai, je bilo £&73(i, r, j. 11.7% od skupne vsote nezaposlenih, onih, ki so biti ttalto podp.ram pa je  bilo 6S.5SS.
Cr?!štoens oeslš.
___OMai /l»«ir   Kola ju,Lroslovcn^kih
fitster« f » , ,ju ^e vrbi v oairtoki dne 13. t m. ci< ^ ;i v mali dvorani otliako-gu. Hanodi . ■, u/.ua z običajnim dnov-i:im radom.
—  Save* linanoilsko kontrole držat će fcvoj redoviti            . kontrol 11-juna 1^32 v Romunu ,. idaka vij čnU ca), na koji d                   ti U cele d • ve. Uii^p. ministar - raćaja dozvolio ie aćeanicima popust o          znid ."» I l^an prijo . lanju na           mjestu po krajin ■'* aakcii« Saveza, koje takodjar reiaTaja               i i i                   nja,
—  Društvo Aten j (tenais sekicUa) rrosi člane dn n za teani -^ kakor t id. cojen-ce, da 11          do oiajledat urnik v sred t, dng 7 od 17',z do 19. v sobo športne z\tZQ Na^ rodni   ti >;n.
—   Vrnvi   ru*ki     hlikar     )a     Isarabil
rr*»d v<-             - Boocr^d^ < *• Za^rrana vaa
s\o] Izpos- i denar v eneskn 4.000 kron. N;i" 1 i i«  •                                 }   dje d^
nar na npr i    Slo     Narodi
___ Isarnkila ^>v |« rjava mala torM
ca z malo denarjem             rtu   m. aro t "
vizitko M. K.  od p"^t^ proti dramske nm '.- ■■ '    ■ i d i I il srjeve nlioa.  Prosi g« pi^u^i'"''. r:-;:;,»lij  na] torbico od-da   pr<^»ti   r'.:_rradi   \                 ni:* «"u   Slov.
Naroda.
—   lzcrobii «u* jo p*** ovčar, rjavka-■to črn. Sliši na ime S. j ol. Prijavo proti nagradi Clgalatova nlica 1. L
Pred ogledalom more vsnkdr vaaki tiar opažati kako se lepše tn mlajše izgleda, ako se uporabila le
kamarja Fcllera že čez 2? let priliur ljena in priznana sredstva za leno to: FeOerova »Elsa« pomada za lice Fellerova >'F-lsat<:  Tnnochina pomn da zi rast las (2 lončka ene vrste teb nomad skr.nai z poštnino   80   kron} Fcllerovo »Elsa<wliliHno mlečno mi lo. najboljše    »rni^o   Jenotc" 4 kos no^-nlne nrr.sto 120 kron    Ftmen V. Felie-. St"bica donja Ehatrj? št. 23^ Hrvatsko                             _____pom
Gtavnt nređnik' RASTO   PUSTO*'ZA1SFK
Odznvnrni  urednik: fVAS  PODRZAJ.
Priložnost!
Preda se 'epi dvonadstropna hl£a z 12 stanovanji, zraven še eno pndorje za mi arsko delavnico, ki se lahko porabi tudi za kaj druie^a, in lep vrt, po ze'o ugodni ceni vsled selitve. Pojasni'i da an. zav. Drago Bes?ljak <Sc dri. g, L:uh-Ijana, Sodna ulica 5.                          4154
Posesko
"S Dolenjskem 5e proda. Zraven tudi 3 gozdna parotia. Pisma m upr. ;iod „Posest\'o,'41C3.                            4103
3hga za pre?Ieko imw Is tmm
bistva v veliki Meh. lal'! razlIEae
5l3iD9 ia lat! za \mWtt. sedlar
i. t. d. piinoroCa ftrika
B. 8 E. SItE&gpne, R,
lito pnevmatika
v v-eh velikostih nadi
Jcfjo-Avto, dr. z o. z.
Liablianaf   Pollanska  a.  3.
3Cnji|ovo3kinia
izurjena, ve5ča samostojne slovenske in nemške korespondence, %• sprtjm« Ponudbe pod ,§tev 17— S507" na upr. Slov. Naroda.                                        3507
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nal dragi soprog, oče, brat in stric, gospod
Liii Rotit
pleskarski mojster
v nedeljo dne 4. junija 1922 preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bode v sredo, dne 7. junija ob 2. iz mrtvaSnice pri Sv. Kriltofu na pokopališče k Sv. Križu.
V LJubljani, dne 6. junija 1922.
Eožič Liudmila, soproga, Boti6 Lndavlk in Egidi], sinova, Fotlč Frančiška^ mati, Boiičaitel ia. brat, Rotič   Marija in  Slavka   Muškat,    sestri, in vsi
ostali   sorodniki.
Ženitna ponudba.
Vdova srednjih let brez otrok, s srednje-velikim nepremičnim premoženjem v Ljubljani, želi v svrho možitve zr.an:a s starejšim cospodom.po možnosti uradnikom, vdovcem. Ponudbe na naslov „Srečna domačnost 4144:< na uoravo Si. Naroda.                                                   4144
JJiša z gostilno
v sredini Ljubljane, pripravna za vsako obrt a« proda. Resen kupec naj po-šlie p mudbo pod ,,Promet 4183' na upravo Slov. Naroda.                          4 IS S
Stanovanje
v oko ici Ljubljane išče mirna tlrankn proti dobri najemnini Ponudbe poj .Stanovanje 4189" na upravniStvo Slovenskega Naroda.                                 41S9
Proti ia iS
50—100 m2 tudi manjSi se iSČe proti dobremu plačilu. Ponudbe pod „DE-1AVN1CA*1 na anon!no in reklamno d-inbo Alonia Compsny, Ljub-Ijaina, Kongresni trg S.          4191
3 stavb, parcele
v Ljubljani ob cestni železnici ugodno nm prodaj. Naslov in pojasnila pri anom-ni yi reklamni diužbi ALOMA COMPANY, LJubljana, Kongresni trg 3. 4190
■
Poklicana  od Vsemogočnega   nas je za vedn zapustila naša blaga hčerka, sestra in svakinja
Zdenki Burfrd
po kratki a mučni bolezni, v ftarosti 21 let.
Pogreb se bo vršil v torek 6. t m. ob 16. uri.
Blag ji spomin!
Skolja I*ks. 4. junija 19».
ta« mmi ivftrdi ti m
Globokopotrtega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mi je moja predobra, presrčno ljubljena in nepozabna soproga, gospa
Josipina Temine raj. Kucler
dne 4. junija 1922 ob 20. v 57. letu starosti po dolgi mukepolni bolezni previđena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil 6. junija 1922 ob 16. pop. iz mrtvašnice v Leonišču na pokopališče pri Sv. Križu,
Sv. maše zadušnice se bodo služile 7, in 14. junija 1922 ob 6. v farni cerkvi v Trnovem.
V LJolrilaal, dne 6. junija 1922.
Jakob Terpinc
posestnik, gostilničar In prevoznik.
Kosilni stroj
..Cormlck" v dobrem  stanju se po Hf> dni    cen>    proč? a.      FR    FOLTY^ Dravlje 63.                                             4IS€
liiivnoteil parne žage.
Potrebu jem z3 svojo parno Žago • Ja senku pri Og'^linn energičnega poslovođo z veČ'etno prakso vprođukeiii ir Disarol,  Ob>:rne ro-ud^c s T>oni3^m do-
wx1iakfi delovanja na naslov I   Pre-
mrou, Susak                                     4192
Pekama
se išče v najem aH se kupi. Ponudbe pod ,.Pek.vna4* na oglasni zavod Ivo SuSnik, Maribor, Slovenska ul. I&  4204
Lončena než
dobro ohranjena, se proda. Naslov pove uprava Slov   Naroda                 4199
Sva gozda
prodam v last ali za izsekanje. — Sinuka, borovec, hrast. Ponudbe pod ,Gozd  4196" na   upravo   Slov. Naroda.
Izurjena
prodajalk;* slciflc
se Išoe za letovišče za eezo^o. Ni-slov pi>ve uprava Slov. Naroda.      42lh
Hlod medvedeh
cenjen na 16.0CM K. se proda. Kupec naj se takoj zglasl, ker rrodaialec v p«r dnevih odpotuje. Medvedek Je vsak <Jan bolj kratkočasen in vesel. — Alojzij Hočevar, Kompolje-Dobre-polje, Dolen s^o.                                  4214
Perfektnoga
knjigovodjo
sprejme Delniški pivovarna Laško. Ponudbe na ravnateljstvo.                4215
Opekarsko mojstra
veščega v zidanju peči in izdelovanju opeke UČeza avoio opekarno p d ugodnimi pogoil Rok PellOt poaestn k, SUkorji jft   pri Kočevja.                   4207
Uratarja
dva natakarjet   biagajoičsrko
za hotel iščemo. Dokazati je strokovno sposobnost ter dobro ponašanje in do-rosjati sliko na upravo hotela Central, Sarajt-vo. Vratar (portir) mora imeti potrebno garderobo ter položili jamčevino. 4213
Oprema
za oUni mlin
m izdelovanje na;finej5ih jedilnih olj se odda, in sicer hidrali^na dvojna stiskalnica s 3 cedili, 100 / 25*0 mm za 500 etm. obratnega pritiska, Črpalka z vodovodom za nizki in visoki pritisk, 'Zločevalcetn preŠo\ine in valjčnim mlinom, val stroji v enem samem okviru, pa s posameznim pogonom. Za direktno \ nfjeajc ponev xa gretje semena. Zmožnost za OKOli 21X) ki; semena. Spričo precejšnjega delavnega pritiska največja pridobitev Ciateas olja. — Sile je treba okoli 2 HP. — Dobava to?no s skladiSče Gm,t F. Langer, Graz, lndubtrebe-darfs-Unternehmun/ tind Maschmenbiu-anstalt, Idlhofgasse 33 I 40                4210
Prevozna
takomobifa
z jamstvom za obratno zmotnost se odda točno s skladišča Graz. F. Langer, lndustriebfdjrt-1'nternehmung und Ma-schienenbauanstalt, Graz,Idlhofgasse Nr. S—40                                                    4.09
I yi% %s v K B II M
z mešanim blagom v me^tu na Štajerskem   v  zdo   prometni   ulici   se takoj
pro^i.i.    Naslov pove uprava Slov. Nar.
jaaa£9S2f^9Jsa*Baaa^^
D Vi
za moAko perio se sprej ne tako; Pla-čMo cd kosa, stanovanje osigurano. Ponudbe na M. Kosina, tvornica rublja. Katloarac                                                42o8
alfi             a •           (stukatute za stro-
jgj Sr**? fffll pt izdeluiem z na; BJ  u CfiOTC^^BS* incdernlmi »troji in-
iz najtoli-ega materijala tir dobavljam v v^aki množ.ni po namlžjl ceni.
Jcs. R. Puhf
Ljubljana,   Ora^aika   ulica   22.
TELEFON &T. 513.        3259
(TJ-----------1&-----------a<esssasssQ
Eitttiile in trg. lati
iSče velika delniška dru2ba za strojarsko in elektrotehnično industrijo v Jugoslaviji. Obširne ponu be na uprav. Slov. Naroda pod „Inženjer 4012".    4012
f.'T —■-■ ■■ ■ —"■■      •..-»»« ^«*.   r^*"^^!
štev. 128.
•SLOVENSKI    NAROD,   dne 7. junija 1922.
5« stran.
Konti „I. Markovi«" in „I. Lavrii-Vrhnika" K 3,137.515*20 *)
Dna 3. junija t l. sem pozval takozvane »mladine« v Jugoslovanski demokratski stranki v LJubljani, ki so dvigali milijonske zneske iz dveh flngiranih kontov: »L Markovič« In »I. Lavrič«, katere so si otvorili pri Jadranski banki v LJubljani, naj meni kot odgovornemu ravnatelju Jadranske banke Javno in detajlirano polože račune, v katere »socialne« kulturne in politične svrhe Jugoslovanske demokratske stranke« se je uporabil denar, in sicer K 1,0004)00.—, katerega je uprava Jadranske banke dovolila Jugoslovanski demokratski stranki, kakor tudi K 2,137.51520, katere so si gospodje dovolili samim sebi!
V  odgovor na moj poziv objavlja »Jutro« od dne 4. t. m.f da gospodje meni, kot predstavitelju Jadranske banke, ne bodo položili računov!
V  isti številki »Jutra« pa sta se vendar našla dva gospoda, da mi glede omenjenih dveh kontov dasta s svojimi polnimi podpisi nekaj pojasnil, in sicer predsednik preiskovalnega odseka Jugoslovanske demokratske stranke v LJubljani, g. prof. Reisner in bivši blagajnik iste stranke, g. dr. Klepec.
Gosp. prof. Reisner je prišel k meni dvakrat. Prvič dne L junija t. L dopoldne in je dobil tudi nekaj informacij v tej zadevi. Isti večer je g. prof. Reisner izglasoval zaupnico g. dr. 2erjavu, toda že dne 2. junija se Je čutil primoranega, priti ponovno po informacije, ker preiskave še ni dovršil. Gospod prof. Reisner je torej še pred koncem preiskave anticipando votiral zaupnico g. dr. Žerjavu in mu menico zaupanja podpisal takorekoč in bianco!
Gosp. prof. Reisner trdi, da niso točna moja izvajanja v pozivu od dne 3. t. m., Češ da nista niti predsedništvo niti blagajnik Jugoslovanske demokratske stranke v Ljubljani vedela za fingirane konte, in utemeljuje to s tem, da je račun Markovič tekel od dne 4. januarja 1920 do 16. septembra 1920, račun Lavrič pa od dne 29. septembra 1930 do 11. junija 1921 in da so vedeli za nje takratni Člani predsedništva gg. dr. Kukovec in prof. Breznik, t. J. g. Markovič-Lavrč sam in pa takratni blagajnik Jugoslovanske demokratske stranke, gosp. dr. Klepec-
Fingirani konto Markovič je torej (po prof. Reisnerju) obstojal do dne 16. septembra 1920. To ne odgovarja Istini! Zadnji dv*g iz konta se je izvršil dne 10. septembra 1920, toda mnogo kasneje se je izvrši! velik del nepravilnih allmentacij računa, in sicer dne 26. oktobra 1920 K 235.258"98 in šele dne 13. junija 1921 K 1,341.306.—.
Fingiran* konto I. Lavrič je (po g. prof. Reisnerju) eksl-stlral do dne 11. junija 1921. Tudi to nI res! Ta dan so gospodje Iz nepokritega računa le poslednjikrat dvignili denar! Vse alimentacije tega konta pa so bile izvršene Šele po tem datumu!
Oba konta obstojata še danes z odprtim dolgom — seveda z dvigi pa gospoda žalibog ni mogla več operirati potem, ko sem prevzel vodstvo Jadranske banke jaz!
Za gospode sta torej obstojala ta dva konta samo tako dolgo, dokler so mogli iz njih dvigati denar za »socialne, kulturne In politične svrhe JDS«. Potem pa. ko so za milijonske zneske prekoračili od uprave Jadranske banke Jugoslovanski demokratski stranki dovoljeni K 1,000.000.—. t* konti za go* spodo ne eksistirajo več! To je morala, o kateri bi se vsekakor dalo razpravljati.
Ce so pa vedeli za te konte gg. dr. Kukovec, prof. Breznik in dr. Klepec kot tedanji funkcijonarjf v vodstvu JDS v Ljubljani, tem slabše: zakaj so oni to zamolčali ostalim članom vodstva JDS in zakaj tega niso zamolčali svojim zaupnikom, ki nosijo dično ime »mladini«?! Jaz, ki nisem duševno superioren borec za napredek, si predstavljam, da bi se moralo o naklonitvi K 1,000.000.— za JDS IzvestitI celo vodstvo stranke in da je edinole to opravičeno do sklepov glede uporabe stranki naklonjenih zneskov! Q. dr. Žerjav pa o stranki pravilnim potem dovoljenemu znesku razven par najožjim zaupnikom ne pove ničesar in razpolaga ne samo z dovoljenim K 1,000.000.—■, ampak kar s K 3,000-000.—! Informiral sem se na raznih mestih in pri odličnih osebah, ki so v vodstvu JDS, toda nihče ni o tem denarju ničesar vedel in nikomur niso bili znani ti konti!
Zahteval sem kot ravnatelj zavoda, kateremu so bili odvzeti na nepravilen način milijonski zneski, da se mi za to Javno polože detajllranl računi, v katere svrhe je šel ta denar. Gospod predsednik prečiščevalnega odseka tega ni storil in mi servira neke pavšalne zneske, češ, denar je šef v socialne, kulturne in politične svrhe JDS, ne pa v privatne žepe onih, ki so denar dvigali in s tem — basta!
Najodločnejše se zavarujem proti podtikanju g. profesorja Reisnerja In »Jutra«, češ da sem s tem, da sem v svojem pozivu od dne 3. junija t. L povdarjal imena dvigateljev denarja, hotel le-te sumničiti osebnega koristolovstva! Jaz ni-
mam navade sumničiti, ampak če Imam dokaze v rokah, po- | dam obtožbo, ki se v danem slučaju nI glasila na krajo, goljufijo ali poneverbo gospode dvigateljev.
Gospodje namreč krčevito molče o tem, kje jih trn v peti najbolj boli in hočejo odgovor na moj poziv speljati na tir osebne kristalnočiste časti! Z Vašo Izjavo, da se niste osebno okoristili z dvignjenim denarjem, stvar še davno ni končana!
Uprava Jadranske banke je dovolila K 1,000.000.— Jugoslovanski demokratski stranki kot taki. Dr. Žerjav & Co. pa so šli in dvignili ne samo ta znesek, ampak vrhu tega še K 2,000.000.—, vse te milijone iz fingiran-h kontov in jih porabili čisto tajno brez vednosti ne-mladinov v »kulturne, nad-Jonalne in politične svrhe«. Dovoljujem si pa tu skromno pripombo, da svrhe mladinov Se davno ne predstavljajo svrhe JDS kot take In da ono, kar mladini počenjajo v okrilju potrpežljive JDS, še davno nI JDS sama! To kar sem zahteval, je bil detajlirano javni obračun o teh svrhoh — kar pa seveda gospodje »mladini« odpravijo s pav*aliranjem zneskov, češ, ml smo porabili te zneske, ml In nlkdo drugI smo JDS, ergo Je porabila te zneske za sebe JDS!
Toda, Čeprav za gospode (po g. prof. Reisnerju) že davno več ne eksistirajo ti konti, čeprav glasom »hitra« od dne 4. t. m. »možje, ki žrtvujejo vsa duševne In fizične sile v borbi za ideje jucroMovenske demokracife«, meni kot zastopniku od niih oškodovanih delničarjev Tadran*ke banke nočejo položiti računov o uporabi denarja, češ saj jih nismo vtaknili v svoj žen, — gospodje, to 5e davno ni vse!
Ponavljam,  da  se jako čudim,  da  se  ti  gospodje  niso niti vnrašall, kdo daje denar, s kako nravico In od kod prihaja! Vsled tepa objavljam  danes,   kako sta bila fingirana konta Markovič in Lavrič alimentirana:
1.   Alimentacija konta I. Markovič:
8. !. 1920    prodal   Markovič
3,000.000— avstr. kron za   .   .  K 2,100.000*—
12.   I.   1920   kunil   Markovič 3,000.000— avstr. kron za    .   .  „ 1,725.000-—
Dobiček ... K S75.000-— Dispozicije za transakcije je podpisoval obakrat Markovič, čitaj prof. Breznik, provedla sta te dispozicije gg. Praprotnik in dr. Kavčnik, takratni vodje Jadranske banke. Interesantno je, da je g. prof. Breznik prodal avstr. krone par dni prej, predno jih je kupil. G. prof. Breznik je torej pod okriljem g. dr. Žerjava, „predstavitelta" JDS, delal borzijanske špekulacije z devizami, seveda vse v „socijalne, kulturne in politične svrhe JDS"!
2. IV. in   16.   IV.    1920   položeno   v   gotovim  „       48.800-— 10. VII. 1920  prodal Markovič
Lir 229.000— za......K 1,000.000 —
22. VIL  1920 kupil   Markovič
Lir 229-00O— za......   ,.    893.110*—
Dobiček    ...       „      106.890-— tudi tukaj je g. prof. Breznik prodajal devize, ki jih ni imel, tudi tukaj torej borzijansko   izrabljanje kurzov v posvečene namene same JDS, kakor trdijo danes gospodje;
26.  X. 1920 je položil g. Praprotnik V« dobička, ki bi imel pri prodaji 66 vagonov svinca (,g. Kamenaroviću je spodrsnilo" ?) pripasti Jadranski banki na podlagi njene pogodbe od 31. XII. 1919 s sokonzorcijalisti Zadružno zvezo in Zvezo slov. zadrug.................,   ,     235.258*98
13.  VI. 1921 je naložil g. Praprotnik del denarja, za katerega je bil oškodovan Propagandni fond za Koroško pri prodaji svinca.......,   1,341.306*—-
27. X. 1921 položil v gotovini Emil Krištof Ljubljana    ...•••.............,       25.996-—
Skupaj . •  .   K 2,133 250-98
2.   Alimentacija konta I. Lavrič:
15.  VI. 1921 položeno v gotovini     ......K    756.000 —
t. j. bila last Jadranske banke, shranjena kuvertirano v privatni blagajni v pisarni dr. J. Kavč-nika.   G. A. Praprotnik je „transakcijo" izvršil.
16.  VI. 1921 položeno v gotovini.......     242.581*85
ista manipulacija g A. Praprotnika
27. X. 1921 položila v gotovini Mila Krištof .  .   .       25.670*—
Skupaj . .  .   K 1,024.25185
Na oba fingirana  konta je bilo  torej z gornjimi   manipu-ladjami vloženo skupaj...............K 3,157.502 83
dvignjeno pa................,   3,137.513-20
razlika od~K 19.987-1>5 Izhaja iz debetnih obresti, ki so se v poslovalnici zavoda morale računati nepokritim kontom, iz katerih se je dvigal denar.
Gospodje »mladini«, imenovani v mojem »Pozivu* od dne 3. junija t. L, ki uzurpirajo za sebe pošteno ime JDS, so torej tajno dvigali denar pod krivimi imeni iz flngiranih kontov, potem pa so svoj dolg poravnavali deloma z borzijanskimi špekulacijami, deloma pa s tem, da je njihov osebni in polit.Oni intimus, sedanji generalni ravnatelj Slavenske banke v Zagrebu kot eden od upraviteljev Jadranske banke jemal iz blagajn njen denar za te konte ali pa kril njihov dolg z denarjem, za katerega je bil po njegovi zaslugi prikrajšan Propagandni fond za Koroško pri prodaji svinca!
Vzamem na znanje izjavo g. dr. Klepca, da je kot blagajnik JDS v Ljubljani vedel za te fingirane konte in da je razumljivo, da njegov naslednik o tem denarju ni zvedel ničesar. Meni pa je nerazumljivo, zakaj blagajnik JDS, gospod odvetnik dr. Klepec, ki kot praktični juris: mora poznati vsaj glavne dolžnosti blagajnika, ni smatral za potrebno, da bi pri predali blagajne svojemu nasledniku v oktobru leta 1021. istemu predal tudi odprta dva konta in še manj depozit od kron 254.505*25, ki ga v »Jutru* od dne 4. t. m. navaja gospod predsednik razčišČevalnega odseka, prof. Reisner, med svojimi pavšalnimi zneski kot »neporabljene naložitve in zaloge« in ki so ga gospodje »mladini« dvignili torej že pred en in pol letom iz fingiranih kontov, ne da bi ga potrebovali v svoje Idealne svrhe!
Gospodje narodni poslanci, odvetniki, profesorji, visok? funkcijonarji, ali se niste nikdar vprašali, od kod ves ta neizčrpni zlati vir za Vaše »socialne, kulturne in politične svrhe JDS«?
Ali Vam n! prišlo nikdar na misel, da je uprava Jadranske banke dovolila le K 1,000.000.— Jugoslovanski demokratski stranki, ne pa K 3,000.000.— Vam?
Ali se Vam kot Juristom niso vzbujali pomisleki, ko je g. A. Praprotnik kot velikopotezni bankir s široko gesto metal milijone v Vaše klobuke, da H je v to tudi upravičen?
Ali se Vam fdl lako moralno, da sta za Vas obstojala ta dva konta samo tako dolgo, dokler ste iz njih mogli dvigati milijonske zneske In da ste denar za Vaše čiste politične, kulturne in socialnt svrhe črpali iz flngiranih kontov, alimen-tfranih deloma Iz Vaših borzijanskih špekulacij pod okriljem JDS? Zakaj pa je g. dr. 2erjav dlsponiral v politične svrhe denar v nekem drugem slučaju, namreč iz političnega računa pri Jadranski banki »Kmečki fond« pod svojim pravim imenom?
Kedaj Je JDS kot taka bila obveščena o daru kron 1,000.000.—, kedaj ga je prejela, kedaj Je o nJega uporabi odločala, kedaj in koga je pooblastila v Izvršitev tozadevnih svojih sklepov, — ker mi nI razumljivo, zakaj se Je šele po mojih navedbah v letnem poročilu Jadranske banke sestavila preiskovalna komisija pod cenjenim predsedstvom g. profesorja Reisnerja, če Je bila stvar v stranki že poprej v popolnem redu?
Iz vseh teh, danes Vam razloženih* vzrokov sem zahte* val od vsakega od Vas Javen in detajllran obračun o zneskih, ki ste Jih dvigali, ki ml ga pa ne daste!
Tukaj, gospod predsednik preiskovalnega odseka, sastavite Vašo metlo in čim temeljitejše boste razčistili, tem hvaležnejši Vam bodem jaz kot ravnatelj oškodovanega zavoda, JDS kot taka, In vsi oni, katerim namen ne posvečuje sredstev, posebno pa ne, če je bil ta namen tak, da o gornjih mili-Jonih niso smeli vedeti niti oni, ki so z gospodi »mladini« sedelf za isto mizo v vodstvu JDS!
V »Jutru« od dne 3. Junija t 1. ministef g, Uf. žerjav napoveduje razvitje skorajšnje velikopotezne gospodarske akcije za Slovenijo In v istem listu kliče bivši minister, narodni poslanec in odvetnik g. dr. Kukovec »parvenljem večinoma: neznatne vzgoje In srednje moralične kvalitete«: »roke proč?«od »duševno superiornih ljudij, propagatorjev vodilnih idej In borcev za napredek!« Jaz kot skromni bančni uradnik koncediram drage volje obema gospodoma njihovo velikopotezno gospodarsko sposobnost in duševno superijornost in dvigam roke pred temi odličnimi lastnostmi. Škromnjo prošnjo pa imam na gospode: roke proč od blagajn Jadranske banke, katere odgovorni ravnatelj sem Jaz!
LJubljana, dne 6. junija 1922.
Clro Kamenarovlč,
ravnatelj Jadranske banke.
Otuoreno pismo gospodinu Dr. Paoel Pestotnlkn n LJubljani/)
U Vašem članku, objelodanjenom a „Jutro* od 3. VI. 1922. Br. 130. pod naslovom: „Kajnstvo", pozivate me da kažem slo-venačkoj javnosti što sam radio u času kad ste Vi, u vremenu dok je visio nad Vama paragraf veleizdajstva za najmanje djelo srbofilstva, neustrašivo i punim imenom potpisivali korespondenci! za J. D. S., I da se operem prigovora hajdukovanja s idejama udruženog jugoslavenstva.
Pošto Vas, gospodine Dr. Pestotnik, nit znam nit poznam, ne pojmim s kakvim ml pravom postavljate pitanja koja ne stoje ni u kakvoj vezi sa mojim poslovnim izvješćem nit sa vašim neustrašivim potpisivanjem korespondence.
Ako Vi smatrate da je to ipak u vezi sa mojim izvješćem, obzirom na aferu koju je potaklo »Jutro*, onda bi najelemen-tarniji principi pristojnosti zahtjevali od Vas i od Vaše družine da se držite reda, t J. da sačekate najprije riješenje pitanja koja su prva postavljena i koja tu u toktt prečfićivanja, pa tek onda da postavljate nova.
Ma da ml, dakle, ne bi nalagala dužnost da vam za sad odgovaram, opet ću, u kratko, iznimno odgovorili Vašem pozivu iz osobitog obzira Što ste se potpisali punim imenom, poslije toliko poziva i pitanja koja su na mene uputila i postavila razna nekritena dvonoščad pod firmom: .x", »R. O.", itd.
Za vrijeme kad ste Vi, gosp. Dr. Pestotnik, kao k. k. oficir, neustrašivo podplsivall korespondenco« dok je nad Vami visio opasni paragraf veleizdajstva, ja Vam, na žalost, nijesam mogao praviti društvo, jer je za mene taj paragraf bio već davno obješen: na ime, ja sam još augusta mjeseca 1916. bio osudjen od vojničkih austrijskih vlasti na smrt za veleizdaju.
Ne pojmim dobro što podrazumijevate pod .hajdukovanjem*, doćiro sam ovjeren da. Vi sam« nemate o tome nikakvog pojma.
* Za vsebino tepa apba ^ U3^mU}uuiAn^a^ ta. tolika
Godine 1915. bavio sam se u Srbiji, kao član 1 delegat Jugoslavenskog odbora iz Londona, poslom organizacije jugoslavenskih dobrovoljačkih četa. U to vrijeme, ako se ne varam, vi ste bili cesaro kraljevski oficir.
Svršetkom godine 1915. i početkom 1916. potucao sam se po Arbaniji, kao član savezničke misije sa organizaciju pomoći srpskoj vojsci i srpskim izbjeglicama. Vjerovatno, Vi ste se možda u to doba već spremali kako ćete neustrašivo potpisivati kores* pondencu.
Docnije, nastanio sam se u Marselju, radio da izdržim sebe i svoju porodicu, i istodobno, služio crnogorskom kralju. U isto vrijeme napisao sam par izjava koje Vi i Vaši prijatelji nazivljete brošurama.
Vas i Vaše interesira, vjerovatno, samo ovo dvoje poslednje. Razumijem vas.
Kao trinajesterogodišnje dijete, uskočio sam u Crnugoru; kao momče, služio sam na dvoru crnogorskog kralja i položio mu zakletvu vjernosti; kao čovjek, vjeran za d a to j riječi, stojao sam uz bok svom vladaru; kao Srbin, smatrao sam i smatram za čast što mi je palo u dio da vjerno služim crnogorskog, dakle i srp* skog vladara, i to u njegovim najtežim danima kad se je, starac, savio pod teretom duboke starosti i pod pritiskom teške sudbine.
U Italiju nijesam otišao kao emigrant, nit sam imao nit imam sa emigrantima, u Italiji, nikakve političke nit poslovne veze.
Za podrobnije informacije o mom „hajdukovanju", izvolite se obratiti na vašu i vaše družine perjanicu, današnjeg pod-predajednlka kluba J. D. S. u Beogradu, koji Je, negdje u ono doba kad ste vi neustrašivo potpisivali korespondeneu, isto tako neustrašivo potpisivao ukaze u Bordeauz i Parizu, kao ministar predsednik i prvi dvorjanin kralja Nikole.
v V^IHr**rAJn^   »SAM
Gospodine Dr. Pestotnik, mene Je majka djetetom učila da se ljudi vežu za riječ, a volovi za rogove.
Sto se tiče brošura, te su po meni napisane, potpisane i otštampane, ali ne u Švajcarskoj, kako vaši pričaju, već u Fran« cuskoj, i to namjerno. Sadržina je mojih brošura takova, da se je po gdje ko mogao naći uvrijedjenim, pa se za to nijesam htio skriti u Švajcarskoj pod zaštitom neutralnosti, već sam otišao u saveznička zemlju gdje je bio na snazi prijeki sud za „defetiste", i gdje sam zatražio od nadležne savezničke vlasti da budem uzet na odgovornost i sudjen, ako sam Što kriv.
Ta je moja molba otštampana takodjer u brošuri.
Pošto se, kako vidim, Vi i Vaša družina osobito interesirate za moje brošure, ja ću vam rado izaći u susret i, kao auktor, prepustiti pravo prevoda i preštampanja pod slijedećim uslovima: da ishodite za to dozvolu od nadležne vlasti, što će vam jamačno biti veoma lako, obzirom na vaše veze; da prevod bude tačan i ovjerovljen; da brošure budu u cjelini otštampane, a ne samo pojedini odlomci. Postavljam joi jedan uslov: da ishodite izjavu od predsjednika J. D. S. u Beogradu, vlasnika »Demokracije-, g. Lj. Davidovića, da ja mogu istodobno slobodno objelodaniti dokumente iz kojih sam crpio podatke o ondašnjoj srpskoj po« litici i o stanovitim srpskim političarima, dokumente koji su rni bili izručeni od vodja današnje JDS, ondašnjih članova opozicije na Krtu,
Mislim da su ovi moji uslovi skromni i opravdani.
Za avako avoje djelo 1 za avaku svoju riječ, ovde ili na strani, odgovaram u punoj mjeri, i to: vlastima, odmah, na zahtjev; ostalima, po redu. Posljednima, samo u toliko u koliko se budem smatrao dužnim uopće im odgovarati.
Ljubljana, dne & Juna 1922.           *
'                   Ć. Kamenarovit
stran 0.
»SLOVENSKI   NAROD«  dne 7- junija 1922.
p—— iii                                                           .                                                                                                                                                         —————
Stev.  128.
Strojepisno delo
ae sprejme na dom. Ponudb« pod „Delo 4187" na upravniirvo Slovenskega Naroda.                                4187
Mesečno meblircno sobo
pri boljSi rodbini l*ce gospa. Na ceno se ne ozira. Ponudbe pod , Boljša rodbina 4099* na upravo Slov. Nar.   4099
Ivan Magdii
krojač
se priporoča za spomladansko sezono
Ijubliana, Gledališka alica 7.
5837           •
Sukno
ža promenadne in športne  obleke v bogati izbiri
B. 8 E, ShahBPnt ajgjTa Restavracija
dobro idočs, z lepim sončnatim vrtom in veliko dvorano na prometnem kraju v Ljubljani, se po ugodniceni radi družinskih razmer proda,. — Ponudbe pod gRESTAVRACUA" na An. zav. Dra-uo Đeseljak & drug, Ljubljana, Sodna .Hca 5.________________________41&5
Plini natakar
ISce službe v večjem podjetju; prevzame tudi gostilno ali kavarno v najem ali na račun. Vprašati v gostiln, zadrugi.   4127
Uradnika
Verziranega, v knjigovodstvu popolnoma samostojnega,  leče   velik denarni
zavod za svojo podružnico v Kotoru. Nastop službe takoj. Ponudbe s spričevali, referencami in označbo zahtev na poltni predal 15, glavna poŠta r Ljubljani                                              4070
lil
vročeparno, s kondenzacijo, pregreval-cem pare, jakosti okoli 120 HP, Wo!f ali Lanz, kapi Posavine, umjetni mlin, Sisak.                                    4212 j
Kapi ee
otroška postelja
Naslov pove uprav. Slov. Naroda.   4104
~"~......      Vel
izurjenih ilvUJ
(pomočnic) ae epi »Jane takoj proti dobremu plačila.   Toroaifai Dolar,
Turjaik! trg 2. II.                           4038
■               '                     —■----------_              _t_1____uieiiii      i                   r~                     ■                ■ ■ i
Lepa birmanska darila!
Zlatnina erearnlna. Velika lakira. Šivalni etrojl prvovretnl. Potrebščine za etroje. Popravila*   Učenje vezenje kroapla-ene. Jos.   Selovin - čuden, Ljubljana, ■eetnl trg IS.         2487
—^»———^————M———^—I        ■■
Talka Jana
JtiH tam
psnteaa,
LjaMjam. dne 3. junija 1923.
JmreRovesu (reji
Ia, letesajcga, suhega, zdrobljenega, potrebujemo za točno dobavo 4 do 6 vagonov. Najcenejše ponudbe na Braća ■arton, Vinkovci, trgovina 1 vlastiti proizvod koza.                                4103
Bagrado
In brovpleono poookne era domaćemu ainu oan. sU mnV. šole oni strank*. M odda ožeujeflemu državaernu uradniku brez otrok nemeblovano mesečno sobo v sredtni mesta s separat-ntm vhodom takoj ali a 1. juHjem. Ponudbe pod .Posebni vhod 4006' na upravo Slov. Naroda-                      4098
Proda a o srednje velik,   moderno opremljeni
HOTEL
nn »leda. To letovišče, M slovi ze po svoji naravni lepoti bo imelo po nastanitvi kraljevega dvora ogromen obisk najfinejše družbe Cena zmerna. Resne ponudbe na: J« Pogačnik, LJubljana, Barvarska steza 6.    4176
J. MEDVED
LJUBLJANA, Sodna ulica 7 Manufaktura na veliko
Natjsiaj
eUnn tpaJHara kraljeiiae Srba, Hrvata i Slovenaca sa sjedištem o Zagreb« treba vrsai, agilni
TAJNIK
Nastup po mogućnosti t. jala 1922. Ponude nz naznako kvalifikacije, curriculum vitae i zahtjeve plate najkasnije do 20. juna 1922. na naslov: Predijadolitvo Upravnog oatkara Savasa ftpadUara 8. H. 8. Zagreb, Jelatiiav trg kroj 23.                                         4211
Automobili.. prodaj
1      IvinrOF     tovorai 35 HP 3 — 4 tonski, generalno popravljen, i ttJttvIlul                      $ polnogumijevimi obroči.
1      {jf9||9      tovorni 35 — 40 HP,  3 —4 tonski, v zelo dobrem I   • 1 I ItlO        stanju, z železnimi ali polnogumijevimi obroči.
I      flniftf      tovorni  30 HP,   1 — 2 tonski,  dobro  ohranjen,  s I      Hlllbl                          polnogumijevimi obroči.
1       lT9i13     osebni   35  HP,   moderno   opremljen,   ohranjen
I „rlBIJfl                       kako<nov
1     H 21     o^bni 24 HP, moderno opremljen, v zelo dobrem
j I J IDI                             st»»j«-
I     ril          ošabni VUI typa, dobro ohranjen.                  4138
JllflO*Auto tziL. UBkOaa. Njania testa 3.
Zahvala.
J*ođpimana Cr+tpodamka m**«za. se tem petam iam<> maHvaltHJe požarnim, hrambam Trebnfe, Punfkfe, Mirna peč9 Velika Loka in Mirna za njihovo nadvse p* ž trnu* tmino pomoč o priliki požara v parketni tovarni v Trebnjem.
Ljubljana, dne 1. junija 192?.
Gospodarska zveza v Ljubljani
Med 40 raznimi sistemi pisalnih strojev, ki so jih uporabljali v svojih nekdanjih trgovskih šolah Legat v Marboru in dr. Fink v Gradcu se je izkazal kot najbolši in najpri-kladnejsi sistem
pilni flroJiiliitilar.
ANT. RUD. LEGAT,
Maribor, Slovenska u... 7.           Teleloa 1C0 in 07.
Prva specijalna trgovina s   pisalnimi stroji in pisarniškimi
—    —   —   —    —   potrebščinami. —    —    —    —   —
Šamoprodaia pisalnega stroja „CONTINENTAL" za vso Slovenijo. — Lastna delavnica za  popravila pisalnih stro-
—    —   —   — — jev vseh sistemov.-------—   —   —
Ne opustite ob potrebi
papirja   pisalnih In   riaalnih   potrebščin!
kniigoveakega   In tiskarskega   materijala
obračati se na
JADRAN
veletrgovina   papira I pisaćeg materijal«,
Zagreb,    F rankopanska   ul.    8.
Telefon 8 — 59.             Brzojavni naslov: JADRAN PAPIR.
Opozarjamo na anš oddelek na Zagrebškem velesejmo!
Zadružna oosoodarska banka i i i Uljani.
Poziv na subskripcijo
IV. emisije delnic Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani.
D. redni občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani je sklenil, povišati delniško glavnico
od K 24,000.000 na K 48,000.000
z izdajo 60.000 novih delnic po K 400 nominalne vrednosti
pod sledečimi pogoji:
1.) Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za vsako staro delnico eno novo po ceni K 520* za komad.
2.) Neoptirane delnice dodeli upravni svet novim delničarjem po korzu K 580* za komad.
3.) Subskripcija se začne 22. maja 1922 in konča 14. junija 1922. Nove delnice so deležne dobička za drugo
polletje 1.1922. 4.) Opcija oz. subskripcija se izvrši:
Pri blagajni Zadružne gosp. banke d. d. v Ljubljani, »       »              »           »        »        podr. Djakovo,
»       »               »            r>         »             n     Maribor,
'v       v                »p         t>             y>    Sarajevo,
»i»               »           *        »           m     Split,
v       n              »           n        »           *     Sombor,
pri blagajni Zadružne gospodar, banke podr. Šibenik, „        „             „                n          n      ekspoziture Bled,
„        „      Sveopće zanatlijske banke d. d. v Zagrebu,
„        »           „               »-■••■•■ s      Podr- Karlovac,
„        „      Gospodarske banke d. d. v Novem Sadu.
5.) Protivrednost podpisanih delnic se vplača takoj pri subskripciji.
na
Ljubljana. 18. maja 1022.
Upravni svet.
Lastnina In   tisk   »Narodna   tiskam*«.
Za lnstratai dal odgovoran Valtntin Kopitar,