104. štev.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
+&9P**....... i
V Ljubljani, v torek, dne 31. decembra 1907
Izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto.
Naročnina za avsira-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Posamezna fttavllka 10 v
Reklamacije so poštnine proste Nefirankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo, InseratL Enostopna petU-vrstics, (Širina 83 nun) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.
Leto X.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za Ust: Uredništvo .Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravniitvo •Rdečega Prapora., Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3/1.
»Rdeči Prapor"
izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K 20 vin., za četrt leta 2 K 60 vin., mesečno 90 vin.
Za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K.
Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Upravništvo ..Rdečega Prapora". Narodna sprava.
O božičnih praznikih je že stara navada me« Sčanskega časopisja, da parafrazira na vse mogoče načine besede »Mir ljudem na zemlji*. Priložnost je zelo pripravna; in filistrskim dušam, ki nočejo, da bi se jih motilo, kadar uživajo, se zelo prileže, če jim zveni ob praznikih iz vsake vrste njihovega Vsakdanjega lista mir in pokoj. A tudi žurnalistične tirade se morajo vsaj s kakšnim krajekom obesiti t za kaj stvarnega in ker nima Avstrija vojne z nobeno državo — kar bi dalo seveda še lepšo smer poetičnim člankarjem — je najbližji klin še vedno narodno vprašanje.
Notranji boj osmerih avstrijskih narodov zasluži, da bi mu meščanski političaiji in žurnalisti postavili spomenik. Kaj bi počeli brez tega boja? Kaj bi bili brez njega? Narodna borba je molzna krava, ki daje že celim generacijam nacionalističnih diplomatov, govornikov in časnikarjev mleka. In vendar so nehvaležni. Kadar se jim najbolje godi, žugajo živalici, ki jih redi, da jo ubijejo. Posebno ob prazniku nebeškega miru, o božiču, jih redno popada nehvaležna manija; Potopiti hočejo narodni boj v orkus, doseči hočejo spravo narodov.
Obligatni članki o pomirbi so se tudi letos pojavili v vseh .velikih* časopisih. Toda malone da bi jim Človek letos prisodil nekoliko več važnosti, nego druga leta. Kajti preden so dunajski žurnalisti pomočili svoja peresa v črnilo sprave, se je oglasil v državnem zboru velik gospod, sam ministrski predsednik baron Beck, ter je v proračunski debati «konstatjral», da je že skrajni čas za spravo.
S prirojeno mu duhovitostjo je dejal, da se ne smemo toliko časa prepirati za jezik jedilnega listka, da nam drugi zasedejo vse prostore pri mizi.
Torej skrajni Čas za spravo I
Zelo verjetna beseda. Le eno napako ima: Namreč to, da ni nova. Od Taaffeja sem smo jo slišali že tolikokrat, da se je izgubil njen neposredni vtisk in naša ušesa jo poslušajo prav tako ravno dušno, kakor vsakdanjo molitev «daj nam naš vsakdanji kruh*.
Grof Taafte, čegar najvišja politična modrost je bila po njegovih lastnih besedah ta, da se mora človek «fretariti», bi se bil vendar rad izkopal iz večne fretarije in s veliko gesto je povabil Cehe in Nemce na spravo. Dosegel je le to, da so njegove •punktatije* uničile staročeško štranko in ko je Izpoznal, da z meščanskimi strankami ne doseže cilja ter je hotel reformirati volilno pravico, se je sam izpodtaknil ob njej in je padel.
Vsi njegovi nasledniki so deklamirali o na ftMni spravi; ne eden je ni dosegel. Badeni je poseg«! v narodne boje z nerodno roko; hotel jih je reiiu aytokraUčae in je doživel grozen flasko
Korber je imel mnogo resne volje in prav zato so stranke ignorirale njegovo delo, ki pač ni bilo dovršeno, a vendar ni zaslužilo takega prezira.
Sedaj pa prihaja baron Beck. Njegova metoda je drugačna. On ne vabi Cehov in Nemcev k eni mizi, ker se boji, da bi se kmalu stepli in razbili še mizo. Vsaka stranka naj bi njemu predložila svoj minimalni program, vlada bi pa primerjala zahteve obeh in izdelala svoje predloge, ki naj bi bili potem podlaga obravnavam, pri katerih bi Beck sam mešetaril.
In prav tako je, kakor da bi se sreča smehljala Becku. Že se sliši, da je Herold izdelal spomenico, ki obsega češke zahteve in da pripravljajo tudi nemški nacionald za svoje zahteve tak sestavek.
Bilo bi na vsak način prezgodaj, ugibati, ali se to delo posreči, ali ne. Eno je gotovo: Položaj je za vlado ugodnejši, nego je bil vsa leta doslej. Zahvaliti se ima pa za to splošni in enaki volilni pravid, ki je popolnoma izpremenila lice državnega zbora in omogočila, da sede v ministrstvu mirno Čehi poleg Nemcev in Poljaki poleg obeh. Radikalno nacionalne stranke so pri volitvah med Čebi in med Nemd pogorele; največji kričači pri spravnih obravnavah sploh ne bodo imeli besode. V tem oziru je torej delo vsekakor olajšano.
Naše upanje pa vendar ni preveliko. Težko je verjeti, da bi imele nadonalistične stranke resno voljo. Odkod naj bi jo dobili, če je doslej nikdar niso imeli? Rešiti morejo narodno vprašanje le tisti, ki res zastopajo narode. Tega se pa ne more trditi o meščanskih političarjih, ki pač radi vzamejo glasove od vsakogar, vendar pa zastopajo samo interese posameznih klik.
Zgrešena je pa tudi metoda. Posamezne pre-porne točke nemške in češke buržoazije niso narodno vprašanje. Stavljeno je to vprašanje pač iz mnogih posamičnih vprašanj; vsa skupaj so pa vendar celota, iz katere se ne sme trgati posameznih delov, Če se hoče rešiti narodno vprašanje. Te celote se -ne upa polotiti vlada, a tudi meščanske stranke se ji ne upajo približati, če bodo kaj storili, bo to polovičarsko ddo. Za take krpa rije se pa ne more navduševati delavstvo, ki si želi temeljite rešitve narodnega vprašanja, ker ne ovira njegovega razvoja in socialnega dela v tej državi nič tako, kakor večni nadonalistični boji.
Beok In Slovenci.
Pesem o narodni spravi je zapel baron Beck. To je vprašanje, ki zanima pač vse narode v tej državi, torej tudi Slovence. Osem jih je narodov, ki žive v Avstriji, in vsi so v borbi. Že navadna radovednost mora vprašati, kako si predstavlja ministrski predsednik pomirbo vseh teh narodov, Odgovor je pa prav kratek: Gospod Beck sploh ne misli na splošno spravo, ampak vesel bi bil, če bi se mu posrečilo, le nekoUko potolažiti Cehe in Nemce.
Radi priznamo, da je spor teh dveh narodov za državo najvažnejši. Toda če se govori o rešitvi narodnega vprašanja, imajo vendar tudi drugi narodi pravico zahtevati, da se misli nanje in da se jih vpraša, kaj je 2 njimi. Naše stališče se namreč temeljito razlikuje od Beckovega. On bi rad odpravil to, kar dela njegovi vladi največje preglavice, mi bi pa radi živeli in se razvijati, ne glede na to, kaj je baronu Becku prijetno ati neprijetno. Ministrski predsednik misli na interese države* mi pa mislimo na interese naroda,
Uvod, ki ga je naredil sedanji vodja avstrijske politike, nas nikakor ne zadovoljuje. Če bi se '‘Jemci in Čehi popolnoma pobotali, bi bilo to pač lepo, ampak mi ne bi imeli nič od te sprave. Mogoče da bi celo kaj izgubili. Čehi so sedaj veliki Slovani. Praga je središče slovanske vzajemnosti, ker je središče češke matematike. Dokler nimajo Čehi, kar zahtevajo, jim je solidarnost ostalih Slovanov dragocena. Ta račun je dober. Ako bi oni dobili, kar bi radi, ne bi potrebovati ne Slovencev, ne Hrvatov več in slovanstvo bi jim utegnilo postati celo nerodno.
Da je med besedami in dejanji velika razlika, se je pokazalo že pri razpravi o volilni reformi. Tavčar, ki je takrat upal, da dobi pomoči pri Miadočehih, se je korenito urezal. In takih primerov bi se lahko naštelo še več.
Mi nimamo torej nobenega povoda, ogrevati se za češko-nemško spravo, če se potisne pri tem slovensko vprašanje v kot. Dokler niso drugi siti, imajo Slovenci Se nekaj upanja, da se bodo nanje ozirati, ker jih morda potrebujejo. Čim imajo drugi dovolj, so Slovenci osamljeni.
Za nas je pa rešitev narodnega vprašanja bolj važna, kakor za čehe in za Nemce. Malo nas je in zato je naš boj za obstanek težji. Narodne boje imamo na vseh straneh. Razven kranjske dežele •smo povsod — če ne resnično, pa vsaj fiktivno — v manjšini. Naši kulturni pogoji so nezadostni Naš gospodarski razvoj je siromašen. Vse to nam dela mnogo večje težave, kakor Čehom.
Vse to je pa tudi vzrok, da je naša politika tako klaverna, kakor ni politika nobenega druzega naroda v Avstriji.
Prav s svojega socialno • demokratičnega stališča moremo zahtevati, da se ne rešuje narodnega vprašanja enostransko, brez nas, ampak da se napravi račun tudi s Slovenci «Nevarnost za naš narodni obstanek —» to je vir vse naše politične mizerije. To geslo je dalo našim klerikalcem tako moč, kakršne nimajo v nobenem drugem narodu. Nič drugega jim ni treba, kakor ogrniti si nacionalni plašč, pa lahko uganjajo reakcionarne orgije noč in dan. «Kaj bo z narodnostjo?* se zagrmi, in liberalci si ne upajo biti liberalni. «Nemci in Lahi nam žugajoI* se zakliče, in ljudje, ki bi po vseh svojih potrebah morali biti socialisti, zbeže pod Šušteršičevo ali pa pod Hribarjevo kuto.
Povsod se zanemarja socialna vprašanja, kjer divja nacionalni boj; a nikjer ne tako, kakor pri nas. Našim prvakom je v resnici prav malo ležeče na narodnosti. Saj še narodnega programa nimajo, Ampak nikjer ne zajemajo tako lahko uspešnih fraz, kakor v narodnem boju. Zato je treba osušiti ta rezervoar, da izpozna ljudstvo svoje prave potrebe. Rešiti se mora narodno vprašanje in sicer temeljito. Po vseh svojih interesih je slovenski narod naravnost ustvarjen za socializem, a prav nerešeno' narodno vprašanje je krivo, da blodi po potih, ki drže v pogin.
Žalostno je, da nimajo slovenski socialisti ne enega lastnega zastopnika v državnem zboru. Ako bi ga imeli, tedaj bi baron Beck izvedel, da se narodnega vprašanja ne rešuje preko glav slovenskega naroda. Izvedel bi, da je narodna avtonomija za nas zahteva, ki je nimamo samo zaradi lepote na papirju, ampak da jo smatramo za nujen pogoj za razvoj in napredek proletarskega slovenskega naroda. Toda česar ni, tega ni, Poiskati bo treba druga pota. čeprav bodo težavnejša, jih menda vendar najdemo. Kajti umreti še nočemo. In če je narodna avtonomija pogoj za naša življenje, se bo*
demo bojevali zanjo, ne oziraje se na to, ali je gospodu B(-cku naš boj prijeten ali ne.
Politični odsevi.
Zakoni o nagodbi in naredbe o izvršbi trh zakonov so danes uradno razglašene.
Volitve za gališki deželni zbor so razpisane in sicer bodo: V kmetskih občinah dne 25. svečana, v mestih 2. marca, v trgovskih zbornicah 3. marca, v veleposestvu pa 6. marca.
Bivši finančni minister dr. Dnnajewski je po noči 28, decembra umrl v Krakovu. Rojen je bil leta 1822 tudi v Krakovu. Študiral je na vseučiliščih v Požunu, Lvovu in Krakovu. Leto 1873 je bil prvič voljen v državni zbor in je ostal državni poslanec do leta 1891. Leta 1880 je postal finančni minister v Taaffejevem kabinetu in je imel ta portfelj do 2. februarja 1891. Kot poliličar je bil član žlahčičnega »poljskega kola». Kot finančni minister ne zapusti pri delavstvu ugodnega spomina. Rešil je sicer avstrijski proračun večnega dificita, toda s sredstvi, ki so stiskala delavske sloje do krvi. Njegovo delo je nakladanje in zvišanje indirektnih davkov, ki jih plačujejo večinoma siromašni sloji, katerim podražujejo vse življenske potrebščine. Njegov fiskalični zistem se še vedno drži in tlači delavstvo ob tla.
0 »narodni spravi*, se že oglašajo razni (merodajni* političarji. Dr. Chiari, načelnik nemško-nacionalne zveze, je izjavil približno sledeče: Na to ni misliti, da bi se vsak avstrijski narod razvijal kot samostalna narodna in politična celota. Vprašanje bi se moralo rešiti tako, da bi se omejilo narodno in kulturno življenje vsake narodnosti na njen lastni krog. Za skupnost bi se pa moralo določiti visoke politične in gospodarske cilje. Ravnati bi se moralo narodno federalistično, državno pa centralistično. Poslovni in posredovalni jezik bi moral biti vsekakor nemški, ki je edini svetovni prometni jezik v državi. — Počakajmo kaj se bo še slišalo.
Stara madjaronska stranka na Hrvatskem,
ki jc bila pri zadnjih volitvah skoraj uničena, vstaja zopet iz groba. Zdi se, da se bo banu Rakodczayu vendar posrečilo, pridobiti njeno podporo. Ge ga bo to rešilo, je seveda še vprašanje. V soboto je imela stranka zaupen shod v Zagrebu, na katerem je bila baje dobra udeležba. Govoril je najprej bivši hrvatski minister Tomašič, ki je dejal, da je stranko pri zadnjih volitvah ugonobil pritisk iz Budimpešte in od spodaj. Koaliciji, ki je prišla na njeno mesto, ne očita, da bi bila ravnala «ne-patriotično*, ampak ni bila politično izšolana in ni poznala državnopravnih zakonov, tako da je zapeljala narod v popolno zmešnjavo. Potem se je Tomašič kazal narodnjaka, kar je vsekakor nekam čudno. Dejal je, da »nnrodna* stranka obsoja vsak poizkus, da bi se vpeljalo madjarski jezik kot uradni jezik v skupne urade na Hrvatskem in da protestira zoper vsako enostransko izpre-membo nagodbe. »Narodna* stranka baje ne misli na to, da bi postala zopet vladajoča stranka, ampak zbrati hoče konservativne elemente in iskati pot iz zmešnjave. — Na to je Rakodczay razvil svoj »program*. Bil je strašno liberalen. Kdor ga pozna iz prejšnjih časov, zlasti ko je bil Še višji državni pravdnik, ne bi verjel, da ima toliko dobrot v svoji malhi. Trdil je, da hoče popolnoma izvesti ogrsko-hrvatsko nagodbo in varovati pravice hrvat-skega jezika. Ge se posamezne točke nagodbe na Ogrskem in na Hrvatskem neenako tolmači, so regnikolarne deputacije poklicane, da odločujejo. Dokler ni rešeno vprašanje, ali so železniški uslužbenci vladni organi, morajo vsi uslužbenci na Hrvatskem občevati z občinstvom in s brvatskimi uradi v hrvatskem jeziku. Nastavljati se sme le osebe, ki so zmožne hrvatskega jezika v besedi in pisavi. O notranjem jeziku skupnih uradov morajo odločati regnikolarne deputacije. Imel je še precejšen kupček obljub o šolstvu, o gospodarskih vprašanjih, stavbi železnic, regulaciji rek i. t. d. Končno je stranka sklenila, da izdela Tomašič v zmislu teh izvajanj strankin program, ki bo dne 3. januarja predložen zboru. —• Opažalo se je, da se dr. Su-manovič, dr. Gavranič in nekateri pristaši barona Raucba niso udeležili zborovanja. Su manovič ie agitiral proti udeležbi.
Italijanski vojni minister Vlgano je odstopil ter je utemeljil svoj korak s tem, da je bolie, če je na čelu vojne uprave meščanski političar, kakor pa čo je general. Ministrski predsednik Giolotti mu je pritrdil in je predložd njegovo demisijo kralju. — V Avstriji ne bi moglo zmagati tako mnenje.
Novi Italijanski vojni mlniiter je že Imeno* van, in sicer član senata Severino Casana, po poklicu Inženir, ki je bil prej župan v Turinu. Misli se, da vpelje v vojski demokratične reforme. Govori se, da odstopi tudi minister za mornarico Mirabelo.
Belgijski kralj Leopold kuje nove načrte, kako bi naredil dobro kupčijo s Kongo državo. Obrnil se je do francoskega finančnega ministra, naj bi mu dal pooblastilo, da bi sestavil anonimno kapi* talistično družbo, kateri bo oddal svoja posestva. Po njegovem načrtu naj bi se porabilo polovico dohodkov za ustanovitev in vzdrževanja sanatorija
za častnike Kongo države; drugo polovico naj bi pa dobivala neimenovana oseba, ki bi bila seveda Leopoldov slamorezec. Francoski finančni minister je pa odklonil ta načrt.
V japanski zbornici so se primerili veliki škandali. Izkazalo se je, da so poslanci, ki so člani notranje upravne komisije, proneverili 50.000 peset. Poslanci so tudi zlorabljali svojo pravico glede poštnine prostega pošiljanja, pisem in drugih po-šiljatev na korist privatnih tvrdk, s katerimi so delili nepošteni dobiček. V enem mesecu so baje odposlali na enega poslanca 20.000 pisem. Izguba, ki jo je imela država na ta način, iznaša v zadnjem času dva miliona peset.
Ruska duma je šla do 29. januarja 1908 na počitnice. Prej je še sprejela zakon, ki dovoljuje 11,582.000 rubljev za podporo prebivalcem v krogih, kjer vlada lakota. Beda je na Ruskem letos nenavadno velika.
Ruske sodbe so še vedno pisane s krvjo. Vojno sodišče v Vladivostoku je sodilo triinsedemdeset obtožencev zaradi punta na vojni ladji »Mandžur*. Obsodilo je pet vojakov na smrt, šestnajst na dosmrtno prisilno delo, šestindvajset jih je uvrstilo v kazenske oddelke, šest v disciplinarne bataljone, dvajset jih je oprostilo. Poveljnik trdnjave je potrdil to sodbo.
Veliki procesi so v Rusiji sedaj na dnevnem redu. Vlada, ki je prelomila carjevo besedo in z volilnim ropom sestavila sebi prijazno dumo, misli, da je prišel čas za maščevanje. Nesramno komedijo, ki jo je Stoljipin uprizoril, da je lahko razpustil dirugo dumo, je sedaj nadaljevalo sodišče z obtožbo bivših socialno-demokratičnih poslancev zaradi izmišljene zarote. Z brutalnimi kaznimi se je maščevala vlada nad socialističnimi poslanci, ki so imeli toliko poguma,	da	so	ji v dumi	delali
opozicijo. A vse to je Stoljipinu	premalo.	Sedaj
je dobil neskončen apetit in postavil je pred sodišče vse one, ki so po razpustu prve dume podpisali znani manifest v Viborgu. Sodišče ima sedaj težje stališče, ker ne more tako besneti, kakor nad socialisti v prvem procesu. Med obtoženci je nem-reč večina meščanskih demokratov, kadetov in le malo socialnih demokratov. Nad temi ljudmi iz »višje družbe* se ne more kar tako znašati, kakor nad socialisti. Vendar je proces značilen. Še 19. julija 1906 se vlada ni upala, zatožiti poslancev, ki so podpisali manifest. Stoljipin je bil v strahu in ž njim vsi gubernatorji. Vsi so se bali krvave revolucije. In državno pravdništvo je takrat razglasilo: »Samo dejstvo, da so se poslanci bivše dume obrnili do naroda,	ne	more biti podlaga
kazenskemu preganjanju.*	To	je	bilo takrat.	Pol-
drugo leto pozneje je državno pravdništvo že našlo podlago za kazensko preganjanje. Vsi krivci stoje danes pred sodiščem. Zanimiva imena so med njimi. Na čelu jim je Muromiev, prvi predsednik prve dume. Pokazal je mnogo poguma, ko je še Plehwe zatiral vsak svobodni dibljcj na Ruskem; ko je bilo vse zasužrgeno se je upal govoriti v Moskvi o pravu in zakonitosti. Petrukievič je med njimi, sivi vodja »kadetov*, ki se je vse svoje življenje boril za ustavo. Pa Nabakov, najživahnejši govornik v vseh treh dumah, ki je v bojevitem času zaklical, da se mora izvrševalna oblast podložiti zakonodajni. Pa Ur us s o v, ki je v drugi dumi razkrinkal tajne lopovščine policije. Pa veleposestnik Obninskij, knez Šahavskoj, knez Dolgorukov, Afnatjev, profesor Kovalev-skij, Protopopov i. t. d. 169 jih je obtoženih, dva sta že umrla, 11 jih ni prišlo na razpravo. Prvega dne, 25. decembra, se je rešilo večinoma formalnosti. Dne 26. so izjavili Petrukievič, Ko koški n in Nabokov, da njih dejanje ni bilo zločinsko, ampak da je bilo prav tako bojno sredstvo, kakor razpust dume; izvršili so samo svojo dolžnost napram narodu. Več članov delavske stranke je izjavilo, da radi pretrpe smrt, če se le zruši sedanji zistem. Tretjega dne je dejal socialist Iževskij, da je podpisal oklic, da bi vrgel iskro punta med narod; sodba zgodovine ga bo oprostila. Ko je imenoval sodnike »ljudske sovražnike*, so mu vzeli besedo. — Kavkazec R a miši 1 i je prišel iz šliselburške ječe in opisal grozote, ki jih tam trpe jetniki. Ker je omedlel, so pretrgali razpravo za tri ure. Knez Boratov je dejal, da bo prišel čas, ko bodo sedanji sodniki sedeli na zatožni klopi.
Shodi.
Javornik na Gorenjskem. V nedeljo dne 15. t. m. popoldan je bil tukaj v Koničevi dvorani prav dobro obiskln ljudski shod. Dnevni red mu je bil: Stališče strank v državnem zboru spričo vedno naraščajoče draginje. Klerikalce prav hudo peče, da se je delavstvo naveličalo njihove nepoštene farbarije, in zato so, ker druzega niso mogli napraviti, v svoji onemogli jezi potrgali lepake, ki so naznanjali shod. Udeležba je pa dokazala, da delavstvo na. klerikalne otročarije nič več ne da. Sodrug Tok a n iz Ljubljane je v obširnem govoru poročal o delovanju socialno-demokratičnih poslancev v državnim zboru in obenem s sarkastičnimi besedami ožigosal postopanje meščanskih in klerikalnih poslancev, katerim se je pred volitvami cedilo v obljubah za delavstvo kar med ih mleko, Dokazal je, da pravzaprav klerikalci nečejo, da bi
delavstvo vživalo cenejše meso in kruh in končno, da delavci sploh nimajo ničesar pričakovati od takih, ki so v danih razmerah naravnost prisiljeni, da zastopajo posestne sloje. Po sodrugu To kanu se je oglasil k besedi navzoči župnik g. Košir, ki je skušal dokazovati, da so krščanski socialci pravilno ravnali, ko so v državnem zboru glasovali proti predlogom, ki so jih socialni demokratje vložili glede omejitve draginje. Med drugim je tudi trdil, da se zgode vse nesreče med delom le vsled pijanosti delavcev. Ta predrzna žalitev je vzbudila med zborovalci tak vihar ogorčenja, da je smatral g. župnik za umestno, preklicati sumničenje. Seveda mu sodrug To kan ni ostal dolžan odgovora ter je prav jasno dokazal, da g. župnik v nikakršnem oziru nima prav. Tako se je videl g. župnik nazadnje prisiljenega, pritrditi izyajanjem svojega predgovornika. Konstatirati pa moramo, da se je debata vršila vsestransko v dostojni obliki. Obžalovati moramo le »Slovenčega* dopisnika, ki se je o tem shodu tako nesramno zlagal. To nam je sicer všeč, ker je nam, ki smo prisostvovali shodu, dokazal, da klerikaistvo sploh živi od same laži.	Rectus.
Delavski žepni koledar za leto 1908 Je Izšel.
Cena 80 vin., po poiti 10 vin. več.
Pri manjših naročilih se pošilja denar naprej, drugače se izvrši naročilo po povzetju.
Naroča se pri upravništvu »Rdečega Prapora*, kamor se pošilja tudi denar.
Upravnlštvo.
Za novo leto.
Stari koledar je razveljavljen; novo leto pišemo. Važno za življenje avstrijskega delavstva je bilo leto, ki je imelo včeraj svoj zadnji dan. Prvi državni zbor na podlagi splošne in enake volilne pravice in v njem 87 socialno-demokratičnih poslancev — to je sad dolgih, trdovratnih bojev avstrijskega delavstva za volilno pravico. Prvič je dobilo delavstvo tako zastopstvo, ki se ga mora tudi po številu vpoštevati in s tem je postal proletariat priznana politična moč v tej državi
Drevje seveda ne pada pod prvim udarcem sekire. Velikanski uspeh, ki so ga delavci pri volitvah dosegli, je presenetil ne samo vso Avstrijo,* ampak lahko se reče, ves svet, ki se zanima za politično življenje. Ali krasna zmaga je pognala nasprotnikom grozen strah v kosti in pojavile so se najbolj nenaravne politične zveze, ki so rodile nemško - slovansko liberalno-klerikalno vlado z nalogo, varovati državo in kapitalizem pred socialno-demokratično nevarnostjo.
V teh razmeral pomeni novo leto za delavce nov boj. Karkoli dosežemo v kapitalistični družbi, je vedno le orožje za nove boje v rokah proletariata. Vsak košček moči, ki ga moremo vladajočim iztrgati, je važen in potreben, a vsi taki koščki niso cilj. Še dolga je naša pot do končnega smotra, do popolne osvoboditve delavskega razreda iz kapitalistične tiranije. A zlasti težak je ta boj pri nas, na Slovenskem, kjer je ljudstvo bolj zanemarjeno in klerikalno poneumnjevanje bolj razširjeno, kakor kjerkoli. Zlasti težaven je boj na Slovenskem, Iger imajo prazne fraze, če le prijetno done, več veljave, nego najresnejše delo.
Ob začetku novega leta vidino po slovenskih deželah vse razdruženo v neštete stranke, a vendar vse idealno
združene v sovraštvu do sooialne^demokraoje.
Enako besno nas napadajo liberalci in klerikalci vsake barve, Med seboj se koljejo, ali kadar se gre proti socialnim demokratom, so pozabljena vsa njih nasprotja.
V tem divjem boju je najvažnejša naloga delavstva, skrbeti, da ima dobro orožje. Na pomoč svojih zakletih sovražnikov ne more računati. Edino geslo, ki velja za delavca, se glasi:
Pomagaj si sami
Pomagaj si — to se pravi: Bojuj sel V boj se pa ne gre z praznimi rokami, brez načrta in brez reda. Najvažnejše sredstvo proletariata v boju za osvoboditev je pa
delavsko časopisje.
Organizacija združuje delavske vrste in jim daje zanesljivb načrte za politične in gospodarske boje. Delavski časopis je pa
moč
|
organizacije in delavskega razreda«
Sodrugi i Skrbite, da bo ta meč Čvrst in oster! Pomislite, da imajo nasprotniki bogate arzenale, ker jim ne primanjkuje sredstev. Vaše časopisje se pa le z Vašo močjo in z Vašo pomočjo lahko razvija.
Spomnile se, da storite zase vse, kar storile za svoje časopisje.
Vaš list ima mnogo nalog in težje, nego meščanski časopisi.
Vaš list Vam ne more služiti direktno in indirektno. Pisan mora biti za Vas, pa tudi za Vaše nasprotnike. Braniti mora Vaše pravice, poučevati Vas mora o razmerah in dogodkih, ki jih zamolče vsi drugi. Najmlajšim Vašim sodrugom mora dajati prve pojme o socijalizmu in o boju, odgovarjati mora pa tudi višjim potrebam starejših in izkušenih. Vašim nasprotnikom mora tolmačiti Vaše življenje, Vaše potrebe in cilje. Proti sovražnikom mora vihteti meč, nepoučene pa mora poučevati, da postanejo iz nasprotnikov po prepričanju pristaši in sobojevniki.
Da Vaš list lahko izpolnjuje vse mnogovrstne in težke naloge, mora pa imeti potrebno moč.
Razširjajte „Rdeči Prapor11
in Vi ga izboljšujete. Cim več ima sredstev, tem boljši bo, tem več koristi boste imeli od njega.
Spomnite se le na preteklo leto, le na zadnje čase in izpoznali boste, kako potrebno je za Vas, .da se Vam časopisje razvije.
Bile so volitve v ljubljanski občinski svet. Nikjer niste imeli zaveznika 1
Bile so volitve v državni zbor. Vse je bilo ^ zoper Vas, vse Vas je zmerjalo, napadalo, obrekovalo, slepilo in zapeljevalo.
Bil je v državnem zboru boj za sredstva
loper draginjo.
Še resnice o razpravah niso povedali nasprotniki, samo Vaš Ust Vasje po svojih skromnih močeh poučeval o resnici.
Bili so
delavski boji v Trsta;
Vaši najprotniki so na sramoto delavskege in slovenskega imena organizirali stavkokazne čete in obrekovali zavedne delavce nad vse surovo.
Vstalo je
zavedno delavstvo v Polju
za svoje poUtične pravice. Vse časopisje je složno lagalo, da se je delala tema. Trobilo je o Vaših porazih, ko ste slavili najsijajnejše zmage, vse Vaše
je oblatilo, Vaše čiste cilje onesnažilo.
In zoper vso to združeno armado, ki diha samo sovraštvo, se mora bojevati
Vaie časopisje,
a nedostaja mu sredstev, da bi moglo izvrševati svojo veliko nalogo tako, kakor bi bilo treba v Vašem interesu in kakor bi mi radi.
Delavci 1
Podvojite število odjemalcev »Rdečega Prapora* in list Vam bo dvakrat toliko vreden, kakor j« sedaj.
Agitirajte, delavci! V Vaših rokah je razvoj Vašega listaj pridobivajte mn neumorno novih naročnikov in dvakrat ložje bodete odbijali napade sovražnikov
»Rdeči Prapor* j e napredoval. Letos je začel izhaja« po dvakrat na teden. Skrbite, da ne ostanemo pri tem. Vedno naprej 1 mora biti naše in Vate geslo.
Pomislite, da imajo nasprotniki dnevnike in eel kup drugih časopisov. Delavstvo pa ne sme tečno zaostajati za nasprotniki.
Kar žrtvpjete za svoj list, ni izgubljeno. Naročnina je seveda denar. Toda Vaš list Vas podpira t Vaših bojih in čimbolj ga okrepčate, tem iz ' datnejša bo njegova pomoč. Kar vložite v svoje Časopisje, se Vam bogato povrne v Vaših bojih j žrtve, ki jih prinašate za svoje časopisje, so za Vas dobiček.
Zato na delo, sodrugi!
Pridobiti enega novega naročnika, ni za nikogar pretežko delo. A če pridobi vsak naročnik in enega novega, imamo v kratkem času dvojno število odjemalcev in boljši Ust.
Storite za svoje časopisje to, kar store sodrgi drugod in zmagovali boste v svojih bojih tako, kakor zmagujejo Vaši sodrugi drugod.
ZaV»rej: Na delo!
Po srečno novo leto!
Socialni pregled.
Kapitalistični) profiti. Nenavadno ugodna konjunktura zadnjih let je prinesla avstrijskim kapitalistom ogromne dobičke. Približno sliko teh profitov se lahko dobi po pregledu sledeče statistike za leto 1906.
Število akcij- Izkazan čisti do-skih družb dobifek leta 1906
Stroka
Premogokopi in železo	7	Kron 32,312.461
Industrija strojev	9	11,325.490
Električna industrija	6	8,009.960
Lesna industrija	1	673.146
Kemična industrija	6	7,178.600
Pivovarne	5	1,895.965
Industrija stekla	2	1,197.294
* papirja	6	4,593.187
Tekstilna industrija	4	2,833.008
Železnice	8	37,613.337
Prometna podjetja	2	1,888.711
Parobrodarstvo	3	3,390.287
Banke	6	51,843671
Skupaj 65	167,355.117
Že leto 1905 je bilo za avstrijske kapitaliste zelo ugodno; kajti že takrat je bila konjunktura visoka in kapitalistični dobički so močno presegali prejšnja leta. A leto 1906 je prineslo 65 akcijskim družbam za 32 milionov kron, to je za 23 5 odstotkov več, kakor leto 1905.
Tudi država je profitirala. Davčni dohodki so močno narastli in dobiček državnih podjetij se je povečal. 146 miUonov prebitka, s katerim se je bahal finančni minister, izkazuje delež države ob naraščajočih profitih in rentah.
Delavski razred je dosegel spričo tega zlatega dežja, ki se je zlil nad kapitaliste, prav malo izboljšanja, a kar je dosegel, mu je vzela draginja.
Domače stvari.
Kranjski deželni zbor je torej pokopan brez vsake slovesnosti. Dne 19. julija 1901 je bil predzadnji deželni zbor razpuščen, dne 30. decembra je bil sklican novi. V ponedeljek mu torej poteče zakonodajna doba in tedaj umre, tudi če se ga ne razpusti. Vlada mu je priznala življenje do zadnje ure, ali to življenje je bilo samo po sebi mrtvo. Da ni bil že davno razpuščen, ni pripisati kaki posebni liberalnosti naše slavne vlade, ampak njeni komotnosti. Kajti gospodom Schwarzu in tovarišem je ljubše, da je dežela brez zakonitega zastopstva, kakor da bi se ukvarjala s težavnim parlamentom. Špekulacija je sicer tudi s stališča birokratične komodnosti napačna. Kajti čim dalje se bo vlačila dosedanja morska kača, tem dalje bodo trajale tudi težave. Volilna reforma je na Kranjskem ne le potreba doslej brezpravnega ljudstva, ampak tudi potreba deželnega zbora samega, ki bo nesposoben za zdravo življenje, dokler ostane njegova podlaga neizpremenjena. Po poročilih »Slov. Naroda* je sicer vlada baje v zadnji uri poizkušala doseči sporazum med deželnozborskimi strankami, da bi omogočila volilno reformo pred razpustom. Pogajanja so se razbila. Če je to resnično — in dvomiti ni treba — tedaj je vlada pokazala kratkovidnost, ki daje njeni sposobnosti prav slabo izpričevalo. Res je, da naših meščanskih strank ne gre precenjevati; ampak tako se jih vendar tudi ne sme podcenjevati, da bi kar meni-nič tebinič blagoslavljale, kar so včeraj preklinjale. Vlada bi iinela pravico, vabi« na nova pogajanja, če bi bila imela predložiti kaj novega. Čim se je pa odločila obstati na prvotni volilni reformi, je morala bi« po dogodkih v deželnem zboru in po prvih poizkusih sprave prepričana, da v tem zboru ne doseže cilja. Torej je bilo samo dvoje potov odprtih; razpust in nove volitve na podlagi stare volilne pravice z medlim upanjem, da morda novi deželni zbor sprejme reformo, ki jo je stari zavrgel, ali pa oktroa volilne reforme. Vsekakor pa je bil razpust potreben že zaradi skrajšanja procesa. Vlada jo izbrala tretjo pot, ki je bila najmanj oportuna. Sedaj je deželni zbor umrl naravne smrti. Prišle bodo torej nove volitve, ki bi bile že davno lahko končane. Najbrže se bo volilo meseca svečana. Velikih razlik menda ne bo. Šanse za tisto volilno reformo, ki jo je vlada predložila zadnjemu zboru, se najbrže ne poboljšajo. In kaj tedaj? Ali naj tudi novi deželni zbor životari na papirju, kakor sedaj umirajoči? Doklej naj bi šlo to? Ali bo novi deželni zbor takoj razpuščen, čim bi se pokazalo, da je enak sedanjemu? Ali pa se misli vlada akomodirati in predloži« drugačno reformo? ... Najverjetnejše je, da vlada sama ne vč, kaj hoče. Ampak da mora zaradi neodločnosti vlade trpeti cela dežela in vse njeno prebivalstvo, to vsaj ne odgovarja duhu ustavnos«. In če se v deželni palači ne bo resno mislilo na to, da se enkrat konča to igro, bo treba zunaj tem resnejo misli« na to.
8pomln aa Primoža Trubarja hočejo slavi« v Ljubljani. Prav bi bilo tako, kajti Trubar je res markantna osebnost v revni zgodovini slovenskega naroda in vsa njegova doba je tako znamenita, da bi bilo res koristno, če bi se sedanja generacija enkrat z resnobo spomnila nanjo. Toda človeka, ki opazuje priprave za to proslavo, mora bi« glo* boka melanholija, ali pa mogočna ježa« Kajti
se namerava, naj bi bila prav navadna slavnost liberalne stranke. Ustanovil se je odbor in pritisnil si je liberalni pečat na čelo s tem, da je izvolil župana in poslanca Hribarja za častnega člana, gospo Tavčarjevo pa za častno članico. Trubarjev spomin je s tem že tako profaniran, da ni od nameravane proslave pričakovati nič druzega, kakor hrupno, morda bombastično, ampak votlo, morda celo blasfemično komedijo. Reformacija, pa liberalna stranka! Primož Trubar, pa Ivan Hribar! Grozne primere! Še če bi se smatralo reformacijo za čisto verski pokret, ne bi imeli naši liberalci pravice, sklicevati se na njo in na njene ideje. Najmanj pravice pa bi imel Ivan Hribar, čegar poklic je, pozdravljati ljubljanske škofe, skrivati se, kadar se protestira proti katoliškim shodom, snovati klube s sedmerimi popi in podpisavati reverze, da ne bo oviral klerikalne politike. Do Primoža Trubarja nimajo pravice liberalni mehkužci, ki se navdušujejo za tako neznačajno »taktiko* in ji izrekajo slovesno zaupanje. A najmanj se jim more priznati to pravico, če se vzame reformacijo in njenega agitatorja v pravem pomenu. Kajti tedanje gibanje je imelo versko lice, kar se v tistih časih sploh ni zgodilo nič brez verskih refleksij; ampak v svojem jedru je bila reformacija socialno-poli-tično revolucionarno gibanje. V reformaciji se je izražala uporna misel potlačenih in brezpravnih. Zato je bil njen upliv na zatirane množice tako velikanski, zato je užgala v srcih tako mogočen ogenj, da ga nobena religiozna teorija sama ne bi mogla zanetiti. Od reformacije ni mogoče ločiti kmečkih puntov, humanističnega gibanja in političnih dogodkov dolge dobe. Kdor hoče slaviti Trubarja, mora imeti toliko moči, da lahko z vsem srcem proslavi vsako revolucionarno delo one dobe in vsako socialno revolucijo sploh. Če bi imeli današnji liberalci pravico, imenovati se Trubarjeve potomce, tedaj bi morali vsakemu fanatičnemu političnemu kaplanu priznati, da je Kristusov naslednik. časi se izpreminjajo, ž njimi razmere in v razmerah dozorevajo ideje. Trubarjeva doba je potekla; potrebe naših dnij so drugačne, kakor so bile takrat. Ampak kolikor dovoljuje zgodovina analogije, toliko je gotovo, da nimajo do Trubarja in njegovih idej in njegovega dela pravice liberalci, temveč edino moderni revolucionarji, socialni de-mokratje.
Za dopolnilno rolitev v Štajerski deželni Zbor v celjskih kmetskih občinah kandidira klerikalna »Kmetska zveza* Alojzija Terglava.
Zahtevajte VW
Ed vaeh gostilnah, avarnah In brivnicah MT W’
Iz stranke.
Smrtna koza. Po noči od nedelje na ponde-ljek je nmrl v Ljubljani v moški dobi, komaj 39. let star, krojač sodrug Vilfan za srčno napako. Sodrug Vilfan je bil starejši član stranke in je bil zlasti delaven v krojaški organizaciji. Mnogo zaslug za svoje tovariše si je pridobil kot načelnik pomočniškega zbora. Nekaj časa je bil tudi član in blagajnik izvrševalnega odbora stranke. Bil je mirnega značaja in vedno taktnega vedenja. Lani je poskusil svojo srečo s tem, da je otvoril lastno delavnico, a kruta bolezen ga je prezgodaj položila v grob. Pogreb je bil danes ob treh popoldne. Vsi, ko so ga poznali, mu ohranijo blag spomin.
Prva deželna konferenca Jugoslovanske socialne demokraolje v Istri.
V nedeljo, 22. decembra, je bil v Pulju prvikrat sestanek slovenskih in hrvatskih socialistov, ki so ga sklicali zaupniki v Pulju z namenom, da se pripravi temelj zistematičnemu delu v deželi. Udeležilo se je konference 20 delegatov, ki so bili odposlani skoraj iz vseh volilnih okrajev dežele. Italijanske socialiste iz Istre je zastopal sodrug L ir u si.
Konferenco je otvoril ob 7a3. sodrug Pete ja n v imenu sklicateljev. Pozdravil je navzoče delegate in razložil namen konference, ki je bila potrebna zaradi tega, ker posamezne organizacije v deželi doslej niso imele pravega stika in je bilo na ta način skupno politično delo zelo težko. Današnja konferenca ima najprej zbrati že obstoječe organizacije v celoto, ki mora potem delati, da se učvrsti in razširi. Prečital je potem razna pozdravna pisma, ki se jih je z odobravanjem sprejelo na znanje Tedaj se je volilo predsedništvo konference in sicer je bil soglasno izvoljen sodrug Zlobec za predsednika, sodrug Juretič pa za zapisnikarja.
Po kratkih pozdravriih besedah predsedmka se je prešlo na dnevni red.
Prva točka je bila: Gospodarski in politični položaj v Istri.
Poročal je sodrug P e te j a n. Govornik je v obširnem govoru opisal položaj, v katerem se nahaja Istra v gospodarskem, političnem in zlasti v kulturnem oziru. V soglasju s svojimi izvajanji je predložil sledečo resolucijo:
Konferenca istrskih jugoslovanskih socialnih demokratov, zborujoča dne 22, »decembra 1907 v Pulju, obsoja protiljudsko politiko istrskih dr-
pfe#&
¥ Ljubljani
priporoma avoje
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI
Telelonit.lM.
****************
Telefon St« 1S9«
7*¥**¥*nwtt¥n9
tuk* It, Pr, Umpret t Krimjb,
judftjitili to wl|9fWto w«WI ri»B liftl.
žavnih in deželnih poslancev, ki jo vodijo doma in na Dunaju na škodo prebivalstva. Zlasti obsoja vedenje istrskih državnih poslancev obeh narodnosti ob vprašanju draginje, ki se je izrazilo v tem, da niso imeli dovolj poguma, ne da bi bili glasovali za nujnost predlogov dra. Rennerja in Schrammla, ne proti. Interesi istrskega prebivalstva bi bili odločno zahtevali, da bi bili istrski poslanci energično podpirali predloge socialnih demokratov proti draginji.
Konferenca protestira najodločneje proti istrskemu deželnemu šolskemu zakonu, ki zahteva za vsakega šolo obiskujočega otroka 6 K davka in s tem obdavčenjem ljudske izobrazbe ovira napredek kulture. Konferenca sklepa, da se ima uvesti proti temu zakonu energično akcijo, ki ne sme odnehati, dokler ne bo odpravljena omenjena določba.
Konferenca odločno obsoja politiko avstrijske vlade, ki neprenehoma vsiljuje slovanskemu prebivalstvu Istre nemške ljudske in srednje šole, v tem ko odreka istrskemu slovanskemu ljudstvu edino ljudsko šolo. Konferenca smatra za državno sramoto, da je še danes v Istri nad petdeset slovanskih občin sploh brez ljudske šole.
Konferenca poziva deželno in državno vlado, naj se resno pobrigata za istrsko šolstvo ter za splošno gospodarsko in kulturno povzdigo istrskega prebivalstva.
Nadalje poziva konferenca vlado, naj skliče istrski deželni zbor, deželne poslance pa poziva, naj reformirajo deželni volilni red brez zavlačenja tako, da bo odgovarjal potrebam prebivalstva in resničnemu položaju v Istri."
O resoluciji se je razvila debata, katere so se udeležili sodr. Haramina, Jelčič, Leskovic in Lirusi ter je bila potem soglasno sprejeta.
Prešlo se je potem na drugo točko dnevnega reda: Organizacija.
Poročevalec sodrug Pete jan je temeljito razložil organizacijo v zmislu organizacijskega štatuta stranke. Povdarjal je, da mora biti krajevna organizacija podlaga vse organizacijske stavbe. Vse krajevne organizacije enega volilnega okraja so združene v okrajni organizaciji, vseh šest okrajnih organizacij se pa združi v deželni organizaciji. Govornik predlaga v tem zmislu načrt, po katerem bodi sedež pomičnega odbora deželne organizacije v Pulju. Politični odbor naj bi bil sestavljen iz sedmih članov. Voli naj se jih vsako leto na deželni konferenci.
Debate o tej točki so se udeležili sodrugi Pirc, Haramina in Leskovic.
Načrt je bil po zaključeni debati soglasno
sprejet.
Treti
retja točka je bila: Tiskovni sklad. Poročevalec sodrug Haramina je v daljšem govoru razjasnil namen tiskovnega sklada za Istro. V deželi vlada strašna kulturna mizerija in stranka ima opraviti z ljudstvom, ki je doslej grozno za-
[mščeno. Skrbeti mora torej za to, da dobi de-avstvo višjo omiko in da bo tedaj zmožno, razumeti svoj položaj in njegove vzroke. Časopisje stranke, ki ne more biti urejevano izključno za istrske potrebe in ki tudi ne more biti pisano le z ozirom na nizko stopnjo omike, ki jo žal imamo v deželi, ne zadostuje. Poleg razširjanja strankinega časopisja bi bile primerne poljudne knjižice, zlasti o važnih predmetih, ki se tičejo specialno istrskega prebivalstva. Naše ljudstvo pa doslej ni vajeno Citati; bila bi utopija, misliti, da bi se s prodajo knjižic pokrilo troške. Treba je istrsko ljudstvo šele privaditi, da čita. Zato bi se mu moralo dajati knjižice po najnižji ceni, po potrebi tudi brezplačno. Zato bi se moralo ustanoviti tiskovni sklad, iz katerega se bode pokrivalo stroške. Govornik je predložil sledečo resolucijo:
Prva istrska deželna konferenca izrekla, da je tiskovni sklad za Istro prepotreben za duševno pro-bujo slovenskega in hrvatskega naroda v Istri, brez katere ni misliti na trajno uspešno delo stranke. Vsled tega sklepa konference, da se ustanovi tiskovni sklad za Istro v delokrogu političnega odbora, dokler se ne ustanovi nameravana tiskovna zadruga za celo stranko v Ljubljani. Za ta tiskovni sklad se izda bloke za prispevke po 1 krono, po 60 vinaijev in po 30 vinarjev na mesec.
Tudi ta resoludja je bila po kratki debati, katere so se udeležili sodrugi Petejan, Jelčic
in Leskovic, soglasno sprejeta.
Potem so bili soglasno izvoljeni v politični odbort
Alojzij Hrovat — Kanfanar; Pavel Bučič
— Labinj; Miha Potočki — Opatija; Haramina, Petejan, J. Jelčič in Štefan Junetič
— .Pulj.
Pri zadnji točki »Raznoterosti« je poročal sodrug Petejan o boju tržaških težakov in o izdajstvu, ki ga je zakrivila »Narodna organizacija*. Predložil je, naj se izrazi težakom simpatije deželne konference in naj se obsodi izdajstvo narodne organizacije.
Nadalje je crnenil desolatne razmere v puljski občini. Tam že dvajset let ni pravega občinskega sveta. Ves čas so neprenehoma volitve, proti katerim se vlaga proteste. Občina trpi vsled te ne-rednosti zelo, zlasti materialno. Danes ima puljska občina nič manj kakor štiri milione kron dolga, ki požirajo ogromne obresti. Najtežje breme mora nositi delavsko prebivalstvo, kateremu se zvali doklade in naklade s podraževanjem živil na brbet.
Predlog sodruga Petejana je bil sprejet
Ko je govorilo še nekoliko sodrugov o splošnih razmerah, je predsednik zaključil konferenco z lepim govorom in z apelom, naj se delegati krepko poprimejo dele, da ne ostanejo sklepi na papirju, ampak da doba kri in meso.
S prepevanjem delavskih pesmi se je zaključila konferenca, ki je trajala pet ur.
Izkaz prostovoljnih darov.
Gospod Kramar iz Trbovlja nam je poslal za tiskovni skled 10 K kot izgubljeno stavo z državnozborskim kandidatom brežiško-laškega okraja g. M. Cobalom. Gospod Lampret 2 K. — Pet neimenovanih sodrugov 60 K kot novoletno darilo. Lepa hvala!
Dne 3. Januarja 1908 Izide v Trstu nov tednik
im
glasilo slofmt(ib socialistov n8 ?rl«orsl|en.
Naročnina za celo leto Kt4-20, za pol leta K;2-10, za četrt leta K 1'05. Posamezne številke bodo stale 6 vinarjev. Tržaške delavce opominjamo že sedaj na to njihovo bojno sredstvo. Uredništvo in upr&vniitvo ulica Boschetto št. 5, II. nadstropje. Telefon št. 1570.
Izšla je druga knjiga znamenitega romana
Stane 2 K.
Dobi se v upravništvu »Rdečega Prapora* v Ljubljani, v založbi časopisa »Naprej!» v Idriji, v knjigarnah L. Schwentner v Ljubljani, A. Gabršček v Gorici, K. Flcrian v Kranju kakor tudi v vseh drugih knjigotržnicali.
Kdor še nima prve knjige romana	4
Pod spovednim pečatom
nabavi naj si tudi to. Stane 2 K 60 vin. Roman »POD SPOVEDNIM PEČATOM* je napisal bivši katoliški kapelan HansKirchsteiger, poslovenil ga pa je pisatelj Etbin Kristan.
Čltajte in razširjajte brošure:
»Socializem*.
Gena 20 vin.
.Socialna demokracija in Mio ljudstfo".
Cena 10 vin.
Zakaj smo sooialistt?
Cena 14 vin.
Te brošure se dobe pri upravi »Rdečega Prapora* v Ljubljani, pri upravi časopisa »Naprej!* v Idriji in po vseh knjigarnah.
kakor tudi vse
' slafnostnc predmet«
dobavlja najceneje
HinfNIBAliD PLAN N
Dunaj, VI/2, Wallgasse 10 (poleg Raimundteather). 2
T&aTniAei v Matcn'	dobra,	po	tem in
jttt 'riosl/iircpotovali na/ se obrnejo
^Si7Jion^i/CmeteiXa.
v Sjttbtfuni t/fblo&vorsko ulic*20. 'bSe/kiersbmifijasnilt* <kjo Jr /vrpadaHztj