Ln N f GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO V Redna izdaja Št. 3 — marec 1979 avtotehna Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72. Tiska Tiskarna Ljubljana IN MEMORIAM UMRL JE VELIK ČLOVEK Smrt tovariša Edvarda Kardelja, člana predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ, je velikanska in nenadomestljiva izguba za našo zvezo komunistov in našo jugoslovansko soci-a|istično skupnost. Umrl je največji sin slovenskega naroda. Bil je med tistimi, k' so največ prispevali k novi zgodovini Jugoslavije in vseh njenih narodov. Teh nekaj dni, ki so Rinile od njegove smrti, j® kratek čas, da bi se lah-J^o zavedli, kako neizmer-'iiva je ta izguba, kako bo naše življenje in delo brez Edvarda Kardelja težko, Polno bremen, ki jih je do sedaj prenašal ravno on. oda vse njegovo delo, njegova velika moč vero-vati v visoke ideale, nje-9°va zvestoba in vztraj-l108*, nas navdaja z moč-J?’ da bomo našo pot nadevali kot nam jo je s svojim delom nakazal. Rojen je bil 27. 1. 1910. v Ljubljani v delavski družini. Že kot otrok je občutil težko življenje in napravice do delavskega razreda, zato se je mlad že opredelil za borbo za boljše življenje. S šestnajstimi leti postane skojevec in čez dve leti član KPJ. S svojim delom se vse bolj izkazuje. Prevzema funkcije in dolžnosti, takratna oblast pa ga že leta 1929 prvič aretira in registrira kot razrednega sovražnika. Leta 1934 se je prvič srečal s tovarišem Titom v Ljubljani. Do začetka leta 1937 je živel in delal v SZ, takoj po vrnitvi pa je pripravljal ustanovni kongres KP Slovenije, ki je bil v noči od 17. na 18. april 1937 in postane član CK KP Slovenije, naslednje leto pa že član začasnega vodstva KPJ. Povsod je prisoten, poma- Človek in sreča »Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična stranka. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. Toda ne sam kot posameznik, ampak samo v enakopravnih odnosih z drugimi ljudmi. V teh odnosih mora samoupravno in svobodno obvladovati svoje posamezne in splošne družbene odnose ter — v ustreznih demokratičnih organizacijskih oblikah ~~ tudi državo, sistem in politično stranko kot lnstrumente svojega lastnega samoupravljanja, ^tvandgardne sile socializma in socialistična družba imajo potemtakem lahko samo en cilj, da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek nar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko — na pod-agi družbene lastnine proizvajalnih sredstev svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To m samoupravljanje.« Edvard Kardelj 1-ti ! Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja Žalna seja samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij naše DO, na kateri je o liku Edvarda Kardelja spregovoril I. Šulin. S seje so bile poslane žalne brzojavke tovarišici Pepci Kardelj, predsedstvu CK ZKJ, CK ZKS in SFRJ ga, dela, gradi in se bori, večkrat zaprt in mučen. Proti koncu leta 1941 odide iz Beograda na osvobojeno ozemlje. Ves čas borbe je bil tam, kjer je bil najbolj potreben. Od konca vojne naprej je bil na raznih visokih funkcijah, neutrudno delal in gradil našo socialistično samoupravo. V borbi za uresničitev teh nalog ga vidimo tudi na mednarodnem odru. Ogromno je njegovo delo, katerega rezultate je sam tudi že doživel, ogromno pa bo delo nas vseh na načrtih, ki jih je pripravljal že v ča- su svoje bolezni, ki se ji je z delom upiral do zadnje možnosti. Njegovo bogato delo pravega revolucionarja je globoko v nas, v naši družbeni stvarnosti in je zato tudi trajno. Slava tovarišu Edvardu Kardelju. Gl. ur. Ob dnevu žena Ob dnevu žena, 8. marcu, bi želela povedati nekaj misli, ki naj bi bile malce drugačne kot običajne, vsakoletne, ki jih materam in ženam izrekajo možje in sinovi. Pravzaprav bi vsi želeli, da bi nam lepe misli in želje kar vrele iz srca, namesto tega pa je v resnici vse bolj stvarno, lahko bi rekli, skoro brez trohice srčnosti. Vsako leto je videti na predvečer materinskega praznika može, ki v burni naglici hite po trgovinah, da bi kupili standardni, sicer pa še vedno lep šopek cvetja. Sem ter tja pa kupijo celo steklenico ali dve, pa čeprav bi človek ob tem pomislil, da ne bodo praznovali dneva žena v krogu svojih življenjskih družic, temveč 40 mučenikov. Na okna že trka pomlad, vrba žalujka se pripogiba k potoku, sami pa se za trenutek zamislimo, kaj vse izraža naš praznik, tako drugačen od drugih. Če samo pomislimo, kako pomembno in hrabro vlogo je odigrala mati — žena v naši narodnoosvobodilni borbi, ko se je z ramo ob rami bojevala z DANES OBVEZNO PREBERITE! na 2. strani: »Smernice politike izvajanja družbenega plana razvoja Ljubljane v letu 1979.« na 6. strani: »Upokojenci, ta stran je vaša« možmi, prav tako pogumna in smela kot oni in branila svoje otroke, pa čeprav so kljub njeni skrbi prenekateri otroci osiroteli. Kdo ve če tisti pomladni praznik v marcu, posvečen njenemu herojskemu liku, ni docela zgrešil svojega bistva, pa čeprav je bila vzrok temu vojna, ter s krvjo oblil cvetje, ki je začudeno sklanjalo svoje glavice v vojni vihri. Prav gotovo so mnogi izmed nas brali zgodbo o hudobni snahi, ki je hotela srce moževo matere. Sin, poslušen še celo v hudobiji, je storil to grozljivo dejanje. Na poti domov pa je padel s trepetajočim srcem v dlani, ki je spregovorilo: »Ali si se močno udaril, sin moj?« (Nadaljevanje na 7. strani) Danes objavljamo Komisija za informiranje MK ZKS Ljubljana je dne 19. 1. 1979. pripravila razgovor z uredniki časopisov v delovnih organizacijah, na katerem sta Boris Hribar, izvršni sekretar komiteja MK ZKS in Dare Ravnikar, sekretar MS ZSS Ljubljana obrazložila stališča komiteja o: 1. smernicah politike izvajanja družbenega plana razvoja Ljubljane v letošnjem letu in 2. akcijo ob zaključnih računih v TOZD In DSSS, oziroma v DO. Glede prve točke smo se odločili, da vam predstavimo celoten tekst, ki smo ga prejeli od MK ZKS. Dovolili smo si nekatere smernice podčrtati z namenom, da poudarimo njihovo pomembnost. Pri tem pa ne gre za golo prepisovanje, temveč za dejstva, ki jih družbeni plan razvoja Ljubljane terja v osnovi od vseh TOZD, njihove povezave preko DO z vso možno aktivizacijo poslovodne strukture, sindikata, mladine in članov ZK. Enostavno povedano, gre za konkretno vključevanje naših TOZD v izdelavo družbenega plana razvoja Ljubljane z obveznimi ustreznimi osnovami znotraj naše organizacije, poslovanja in programov razvoja. Zadolžitve so torej tu, odlaganj nil Smernice politike izvajanja družbenega plana razvoja Ljubljane v letu 1979 Mestna konferenca Zveze komunistov Ljubljana je na svoji 6. seji dne 11. 12. 1978 obravnavala predlog smernic o politiki izvajanja družbenega plana razvoja Ljubljane v letu 1979, ki jih je pripravil izvršni svet skupščine mesta Ljubljane, in sprejela naslednja stališča: Konferenca ugotavlja, da predložene smernice obravnavajo ključna vprašanja gospodarskega in družbenega razvoja Ljubljane v letu 1979, izpostavljajo prioritetne naloge na posameznih področjih s konkretno opredeljenimi nosilci in predstavljajo realno osnovo za nadaljnje uresničevanje nalog, zastavljenih v srednjeročnem načrtu Ljubljane 1976—1980. Smernice morajo s svojo vsebino predstavljati temelj za celotno družbeno akcijo vseh subjektivnih sil pri uresničevanju njihovega programa dela ter sintezo političnih, samoupravnih, izvršilnih in upravnih ukrepov pri uresničevanju opredeljenih nalog. Smernice predstavljajo osnovo za uresničevanje idejnopolitičnih izhodišč Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije o: — dinamičnem razvoju v stabilnejših pogojih gospodarskega oziroma družbenoekonomskega razvoja in — nadaljnjem razvijanju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov s posebnim poudarkom na uveljavljanju dohodkovnih odnosov in krepitvi obnovitvene sposobnosti združenega dela. Priprava smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane v letu 1979 je potekala pravočasno in v široki frontni sestavi, kar nedvomno predstavlja novo kvaliteto, kljub temu pa ugotavljamo, da bi se morale smernice občin in mesta v vsebinskem smislu bolj dopolnjevati, da bi bilo gradivo manj obsežno, po vsebini manj resolu-cijsko ter bi še bolj mobiliziralo za višjo produktivnost, večjo izvozno usmerjenost ter uresničevanje dogovorjene politike na področju zaposlovanja. Leto 1979 sicer lahko pričakujemo z dokajšnjim optimizmom, ki temelji na dosežkih v letu 1978, vendar ne z nekritičnim odnosom do do- seženega stanja ter znanih problemov, temveč s spoznanji, da le s konkretnimi delovnimi nalogami lahko zagotovimo stabilen in dinamičen ter celovit družbeni razvoj Ljubljane. Tu mislimo predvsem na naloge pri uresničevanju dogovorjene politik ničevanju dogovorjene politike zaposlovanja, na ukreoe zoper razdrobljeno investicijsko politiko, ki temelji še vedno pretežno na kreditnih osnovah namesto na združevanju, na slabo pokrivanje uvoza z izvozom, itd. Le do-vorjenih nalog nam lahko zagotavlja stabilno in dinamično gospodarsko rast, ki jo bomo dosegli z usklajenim delovanjem vseh subjektov od temeljnih organizacij združenega dela do skupščine mesta Ljubljane. Stabilnejša dinamična gospodarska rast je možna na osnovah povečane produktivnosti dela. To moramo doseči z boljšo organizacijo dela, večjo uporabo znanja, hitrejšim uvajanjem tehnologije, novih znanstvenih dosežkov, domačimi inovacijami, z modernizacijo delovnih sredstev In delovnih postopkov, večjo ekonomičnostjo poslovanja, z boljšim izkoristkom delovnega časa, z varčevanjem pri surovinah in reprodukcijskem materialu, s poenostavljanjem in racionalizacijo režijskih opravil, boljšimi rešitvami v delitvi dohodka in osebnih dohodkov po rezultatih dela ter menjavi dela na novih družbenoekonomskih osnovah. V te kvalitetavne dejavnike razvoja so usmerjene naloge iz politike smernic. Na njih morajo zasnovati svoje delovne programe vsi samoupravni organi, samoupravne interesne skupnosti, socialistična zveza delovnega ljudstva, sindikati In zveza socialistične mladine. V vseh teh subjektih imajo posebno odgovornost komunisti, ki morajo delovati na strateških nalogah, kot so: večja produktivnost, večji dohodek, racionalno gospodarjenje z dohodkom in delitev osebnih dohodkov, ki temelji na doseženi produktivnosti dela. Smernice o politiki družbenega razvoja v letu 1979 pomenijo stvaren projekt nadaljnjega razvijanja in spreminjanja družbenoekonom- skih odnosov. Na tej osnovi mora vsaka organizacija združenega dela pripraviti lasten program dela in ukrepov za večjo produktivnost v dohodkovni povezanosti z drugimi subjekti v delovnem procesu ali načrtovanju novih razvojnih usmeritev ter vključiti v delo razmišljanja in prakso, kaj z vidika dohodka pomeni posamezna racionalizacija in njeno praktično uvajanje. Nujen pa je spopad vseh subjektivnih sil z miselnostjo, da je možno le s spremembami predpisov zagotoviti drugačen družbenoekonomski položaj delovnih ljudi, brez polnega angažiranja lastnih sil sleherne temeljne organizacije združenega dela, samoupravne in delovne skupnosti. Gospodarjenje v temeljnih organizacijah združenega dela, pa tudi širše, je treba ocenjevati po kazalcih, ki jih določa zakon o združenem delu, ker realneje in nazorneje prikazujejo družbenoekonomske odnose ter uspešnost poslovanja organizacij združenega dela (dohodek na delavca, dohodek v primerjavi s poprečno vloženimi sredstvi, čisti dohodek na delavca, akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom in poprečno uporabljenimi sredstvi, osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca, čisti osebni dohodek na delavca). Da bo to možno uresničiti, je nujno doseči, da bo Služba družbenega knjigovodstva tudi na ravni mesta obdelovala podatke po panogah, saj bo le tako lahko vsaka temeljna organizacija združenega dela primerjala svojo uspešnost in rezultate poslovanja z drugimi. Sprejti temelji planov srednjeročnega družbenega razvoja narekujejo obveznost za ocenjevanje tekočega operativnega poslovanja z vidika, ali se sprejete obveznosti izvršujejo in ali se sproti sprejemajo ustrezni ukrepi, ki zagotavljajo izpolnjevanje obveznosti in doseganje planiranih ciljev. Zaradi vsega tega, tudi razprava o zaključnih računih ne more In ne sme biti le formalno knjigovodsko dejanje, temveč osnova za temeljito analizo gospodarskih dosežkov temeljnih organiza- cij združenega dela, delovnih organizacij In sestavljenih organizacij združenega dela, občin in mesta ter osnova za konkretne samoupravne in družbenopolitične akcije za spremembo obstoječega stanja. Zato mora vsebinska priprava na razpravo o zaključnih računih potekati že v času nastajanja zaključnih računov in se nadaljevati ob njihovem sprejemanju oziroma po predložitvi Službi družbenega knjigovodstva. V uvodu navedeni drugi točki, dodajamo s strani uredništva naslednjo informacijo: Z ozirom na dejstvo, da naše Glasilo izhaja enkrat mesečno in zato včasih izven termina aktualnosti, vas moramo spomniti, da je naše uredništvo skupaj z odgovornimi tovariši OO sindikata izdalo dne list Informacije z vsemi priporočili in nalogami, kako pristopiti k izdelavi poslovnega poročila o zaključnem računu za leto 1978. Ne glede na to pa ni odveč, če nekaj takega ponovimo. Predvsem si moramo mi vsi zapomniti, da razprava o zaključnem računu ni enkraten postopek, temveč moramo ugotovitve tako pozitivne kot negativne zasledovati vsaj do polletne bilance v naslednjem letu, ko imamo možnosti izdelati takšne ali drugačne rebalanse. Zato pa seveda ne smemo biti zadovoljni samo s predstavitvijo številk, temveč jim morajo poslovodni organi dodati vsebino, zakaj so take in ne drugačne, oziroma kje smo delali napake in kaj moramo v bodoče popraviti. Tško poslovno poročilo ob zaključnem računu mora biti razumljivo, vsebovati mora elemente srednjeročnega planiranja (ZZD člen 140), dalje razčlenitev pogojev za pridobivanje prihodka, realizacijo delitve dohodka itd. itd. Ob vsem tem pa je najbolj važna akcija 10 sindikata v TOZD in DSSS, ki mora poslovna poročila obdelati in oceniti, predno gredo v razpravo. Po razpravi pa šele na zborih delovnih ljudi zaključni račun potrdimo. V delovno podkrepitev usmeritev smernic družbenega razvoja v letu 1979 je razprava na konferenci opozorila na nujnost organizirane akcije pod geslom: človek-delo-produktivnost. Vanjo se morajo vključiti vsi samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, znanost, vsa sredstva javnega obveščanja ter drugi. Bistveni pogoj za nadaljnji razvoj materialne baze samoupravljanja in socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov je nujno odločnejše združevanje dela in sredstev ter specializacija na osnovah samoupravnega združevanja dohodka in delitev novoustvarjene vrednosti v povezavi prolzvodnja-trgovina ter še izrazitejše spreminjanje odnosov v bančništvu in denarnih tokovih. Na tem zahtevnem področju moramo izkoristiti prednost Ljubljane v znanju in hotenjih močnega kadrov- skega potenciala, in sicer s smotrnim usmerjanjem in združevanjem znanja, ki jih zahteva uresničevanje sedanjih nalog ter za pripravo novih razvojnih usmeritev za doseganje višje produktivnosti, kvalitete izdelkov ter večje prodornosti v izvozu in doma. To pa narekuje več investicijskih naložb v znanje in tehnologijo ter manj »v beton«. Konferenca je močno poudarila skladnost in celovitost materialne proizvodnje ter družbenih dejavnosti kot enovitega sistema, saj lahko le taka celovitost omogoči uporabo notranjih rezerv, ki nedvomno obstajajo. Med aktualnimi delovnimi nalogami za leto 1979 v izvajanju politike smernic družbenega razvoja Ljubljane mestna konferenca zveze komunistov Ljubljane opozarja na sprejete sklepe prejšnjih sej, zlasti 3. seje (uresničevanje srednjeročnega družbenega načrta Ljubljane 1976—1980) in 5. seje (idejnopolitičnega izhodišča za urejanje prostora in okolja). Na osnovi teh stališč in sklepov, ki temeljijo na obsežni razpravi v zvezi komunistov v Ljubljani, obvezuje mestna konferenca zveze komunistov vse komuniste, da z demokratično razpravo in aktivnim delovanjem v sindikalni organizaciji, socialistični zvezi delovnega ljudstva, zvezi socialistične mladine, delegatski sestavi skupščin občin in mesta ter v vseh delovnih okoljih, upravnih in izvršnih organih dosežejo realizacijo zastavljene politične usmeritve. Konferenca predlaga, da se v nadaljnjem postopku sprejemanja in izvajanja smernic proučijo še naslednja vprašanja: — kako dosledno zagotoviti, da bo rast osebnih dohodkov v skladu z rastjo produktivnosti dela, vendar pod rastjo doseženega dohodka, da bi dosegli večjo akumulacijo, — kakšne ukrepe sprejeti, da bodo samoupravni sporazumi v letu 1979 tudi dejansko izvajani, — ali obstajajo možnosti, da bi stopnja rasti družbenega proizvoda namesto zastavljenih 6 odstotkov znašala 6,5 odstotka, stopnja zaposlovanja pa namesto 2,5 odstotka le 2 odstotka, — kakšni ukrepi so potrebni za znižanje materialnih stroškov ter racionalizacijo In večje varčevanje, — kako zagotoviti, da se bosta skupna in splošna poraba skozi vse leto gibali v dogovorjenih okvirih; kako zagotoviti dvig produktivnosti od 3,5 odstotka na 4,5 odstotka, — kako nadomestiti nekatera področja, ki so v smernicah opredeljena ekstenzivno (npr. ljudska obramba) s temeljnimi družbenimi vprašanji, v katera bodo usmerjene akcije vseh subjektivnih dejavnikov v letu 1979. Mestna konferenca zveza komunistov Ljubljana predlaga, da se v razpravi na mestni konferenci socialistična zveze delovnega ljudstva Ljubljana in v skupščini me' sta Ljubljane, prouči stališča 6. seje MK ZKS, katerih ciU je mobilizirati vse subjekte za uresničevanje smernic. Redni bralec T. Umek Bilanca Glasila V januarski številki smo vam v članku »ČETRTO LETO« predstavili poročilo o izpolnjevanju vsebinske naloge aašega časopisa v letu 1978. Pisali smo o tem, koliko in kakšne članke smo objavili ln kdo so njihovi avtorji. Danes pa je dolžnost »uredništva«, da razgrne pred Vas pregled, koliko sredstev Porabi naša DO za časopis. To nalogo moramo izvršiti po ooločilu »Pravilnika o ureja-nJU izdajateljskih razmerij in 0 izdajanju časopisa«, ki je zapisano v členu 28, ter se 9lasi: »Najmanj enkrat na leto atorajo biti v časopisu ob-lavljeni podatki o virih za financiranje časopisa in pri-!°9- o stroških za posamezni 'zvod, t, j, o stroških za tisk, 0 avtorskih honorarjih ter drugih stroških in podatkih, ki so pomembni za izhajanje časopisa.« Pa poglejmo lepo po vrsti: — viri za financiranje časopisa so zajeti v materialnih stroških DSSS, ki se upoštevajo v planu za naslednje leto, — v letu 1978 nas je posamezni izvod stal 23,26 din, — skupni stroški za tisk, t. j. vse od papirja, postavitve stavka, klišejev, tiskanja samega itd. znašajo 186 tisoč 344,10 din — avtorskih honorarjev je bilo v lanskem letu izplačanih 33.366,02 din. V tej vsoti so zapopadene vse slike in članki, ki so jih sestavili delavci Avtotehne, razen seveda tistih izpod peresa glavnega urednika, — med ostalimi pomemb- PREGLED STROŠKOV GLASILA 1978 mesec zunanji sodelavci notranji sodelavci honorarji tiskarna SKUPAJ januar 1.500,— — 1.524,— 15.676,— 18.700,— februar 3.500,— — 1.524,60 15.067,— 20.091,60 marec 2.500,— — 2.465,05 14.304,— 19.269,05 april 2.500,— — 2.500,70 15.843,— 20.843,70 maj 2.500,— — 1,920,25 13.897,10 18.317,35 junij 2.500,— — 3.575,67 16.756,— 22.831,67 julij 2.500,— — 3.818,20 15.738,— 22.056,20 avgust 2.500,— — 1.483,75 15.495,— 19.478,75 september 2.500,— — 2.851,75 16.906,— 22.257,75 oktober 2.500,— 500,— 3.858,30 15.603,— 22.461,30 november 2.500,— 500,— 4.340,40 14.976,— 22.314,40 december 2.500,— 500,— 3.503,35 16.085,— 22.588,35 SKUPAJ 30.000,— 1.500,— 33.366,02 186.344,10 251.210,12 nimi stroški navedimo samo še tehnično obdelavo in prepisovanje materialov v obliko in merila, potrebna za tiskarno, za kar smo v letu 1978 porabili 31.500.— din. — skupno smo za naše Glasilo porabili 251.210,12 din ali poprečno na mesec 20 tisoč 934,17 din. Če k temu dodamo še podatek, da smo v letu 1977 porabili za časopis 181.234,10 din ali za 69.976,02 din manj sredstev kot leta 1978, moramo povedati, da se je v šestem mesecu podražil samo papir za 12 odst. (obvestilo tiskarne 13. 6. 1978), da o inflaciji nasploh ne govorimo. Ko smo pregledali tabelo in so nam številke jasne, se marsikomu zazdi, da so kar visoke. Odgovor na tako razmišljanje bi bil lahko zelo enostaven: »vse je relativno«! V nekoliko bolj poglobljenem razmišljanju mora vsak izmed nas priti do vprašanja: »ali takim stroškom (ki so v primerjavi s podobnimi časo- pisi v drugih DO še kar majhni), ustreza časopis vsebinsko našim potrebam in željam?« Tu pa moramo dodati že kar konkreten odgovor, in sicer »Ne«! Zakaj? Zato, ker je naš časopis bolj časopis gl. urednika kot pa dejanski medij delavcev Avtotehne. Sodelovanje je revno s strani uredniškega odbora, TOZD, sindikata, ZK, mladine itd. Kljub rednim (ne) upravičenim trditvam, da smo v svojem delu sposobni za to in ono, se na žalost v kontaktiranju za sodelovanje z glasilom izgovarjamo:... da tovariš urednik, saj ideje in predlogi so, samo naj o tem pišejo drugi..., ali pa: .... nismo še na jasnem, kaj in kako lahko pišemo o ... Skratka premalo je resnosti ali preveč indolence. Dejansko bi morali izhajati vsak mesec na 12. straneh (ali štirih dvakrat mesečno). No, resnici na ljubo bi verjetno tu nastale težave s tiskarno, ki se trenutno kažejo tudi v problemu tiskanja Glasila v srbohrvatskem jeziku (številka v celoti). Problemi torej so, niso pa stvar posameznika, zato se ne smete čuditi, če bom v bližnji prihodnosti pred DS DO, sindikate in ZK postavil vprašanje: »Naše Glasilo, njegov namen In vsebina« gl. ur. • Naknadno moramo dodati: Ko je bil gornji članek že napisan, smo prejeli za objavo članek »DELAVSKI SVET POROČA« Izpod peresa predsednika DS TOZD Zastopstva tovariša D. Majdiča. Zato našo kritiko popravljamo v toliko, da le ni vedno na mestu biti pesimist vsaj toliko časa, dokler nekdo ne prebije ledu. Vsa pohvala tovarišu D. Majdiču, ki je dokazal, da ni težko, če je volja, In kot sam pravi v članku, nekaj osveščenosti in smisla za odgovornost. Zato tisti, ki ste poklicani za to, naj vam bo odločitev tovariša D. Majdiča za vzor. Delavski svet poroča Delavskemu svetu TOZD Zastopstva je potekel mandat. Dne 29. 1. 1979 se je na skupni seji delegatov starega in novega mandata izvršila primopredaja Poslov in konstituiranje novega delavskega sveta. Ob 'oj priliki je predsednik dosedanjega DS podal naslednje POROČILO O DELU DS TOZD ZASTOPSTVA V MANDATNEM OBDOBJU OD 1. 1. 1978 DO 1. 1. 1979: TOZD Zastopstva se je ^onstituira! sočasno z novo na t n'Ziranos**° Avtotot1-nirr,- 0' .da srno z nadomest- la 1 v°litvami dopolnili de-Oc^T svet bivšega TOZD stvn na vozila. Ravno dej-vati ’ da srr,° morali izvrše-upravljalno funkcijo v no-organizirani temeljni or- S1 ,|e postavi° dovr, be b01 težavno m od-n rno nalogo. Ob sočas-ženo Uvaianiu Zakona o zdru-vsakn1 delu v naš poslovni dino* srT10 morali orati leso« tudi na področju odno-sami nd T0ZD in v T0ZD hOdkr,i?„ai.POdr0eiU n0vih d0' Ds«?QVnip odnosov, relacij z Oh *'n slično- lih 07r ^e’ da se v Poroči- emo na prehojeno pot, povemo, kaj smo naredili in česa ne, in kakšne so bile težave, na katere smo naleteli. Puščam ob strani opravljene naloge, ki so znane vsem ali vsaj večini, ker se z njih rezultati srečujemo vsak dan, kot npr. uveljavitev nagrajevanja po sektorjih, vpeljava gibljivega delovnega časa, poenostavitev odobravanja krajših službenih potovanj v tujino in podobno. Mislim, da zaslužijo večjo pozornost dogajanja, ki so tako iz objektivnih kot subjektivnih vzrokov otežko-čala našemu delavskemu svetu uveljavljanje funkcije, ki mu jo določajo Zakon in naši samoupravni akti. Pričnimo pometati pred svojim pragom. Imeli smo dva delegata, ki se nista udeležila kar desetih sej, kar pomeni, da sta prisostvovala le dvema tretjinama vseh sej. Problema delegatov iz predstavništev tu ne obravnavam. Kljub temu, da nam Zakon o združenem delu in Statut naše TOZD omogočata odpoklic delegatov, ki ne izvršujejo svojih delegatskih dolžnosti, se ni zgodilo, da bi bil katerikoli delegat odpoklican. Ni bilo predloga s strani delavcev, ki so delegate delegirali, ni se oglasil sindikat, in tudi ko je delavski svet sam zadolžil 10 OOS, da naj se pogovori s problematičnimi delegati, ni prišlo do nobene spremembe. Smo TOVARIŠICE DRUGARICE ČESTITAMO VAM OB PRAZNIKU Marc 8- ZA PRAZNIK Mart mar res tako malo osveščeni ali pa enostavno ležerni do svojih obveznosti in pravic? Pozorno in premišljeno je treba izbirati ljudi, ki nas zastopajo pri najvažnejših odločitvah, treba pa je tudi spremljati njihovo dejavnost in jih — če ne opravičujejo našega zaupanja — zamenjati. Ko že grajam, naj tudi pohvalim. Edini od delegatov, ki je manjkal le na eni sami seji, je tov. Knafeljc Ciril. Poleg tega je po svojih močeh tvorno sodeloval v večini razprav in nam lahko služi kot primer dobrega delegata. Bil bi krivičen, če ne bi dal priznanja tudi večini ostalih delegatov, ki so dostojno opravljali svojo dolžnost. Z delom samoupravne delavske kontrole ne moremo biti zadovoljni. Ne spuščam se v razloge njihove neuspešnosti, ki verjetno ležijo tako v sami komisiji kot v odnosu posameznih služb v Av-totehni ter končno v našem celotnem kolektivu — dejstvo je, da pravzaprav ni bilo primera, ki bi ga samoupravna delavska kontrola primerno raziskala, opredelila in ustrez- (Nadaljevanje na 7. str.) Odgovor na vprašanje — »aktualne številke« V novembrski številki Glasila ste, cenjeni bralci, prečitali naslednje vprašanje: »V zadnjem času je ponovno veliko govora o informiranju. Zato sem se odločil, da prosim pristojno službo v DSSS, naj v Glasilu ali v Informacijah objavi podatke o: 1. opravljenem nadurnem delu, 2. neplačanih računih članov Avtotehne, 3. najvišjem in najnižjem OD, 4. stroških reprezentance, 5. izplačanih potnih stroških in 6. stroških propagande.« Predno boste prečitali odgovor, moram povedati, da ga objavljamo pozno, ne zaradi časovne stiske ali zavlačevanja, temveč zaradi logičnega zaključka, da podatke objavimo za leto 1978 ne pa za 1977, kar je seveda možno šele v času, ko je bilanca v zadnji fazi izdelave. 1. O opravljenem nadurnem delu smo prejeli naslednje podatke do vključno 30. 9. 1978: din TOZD zastopstva TOZD servisi TOZD trgovina DSSS 222.212,72 134.883,53 63.557,65 238.305,85 2. O neplačanih računih naslednje pojasnilo: Ker smo vse podatke zahtevali ravno v času del za bilanco, bi prvič poimenski seznam delavcev, ki nimajo poravnanih računov, bil verjetno predolg, oziroma bi zahteval preveč časa in prostora. Odločili smo se, da ga objavimo drugič. 3. Najvišji in najnižji OD v letu 1978: najvišji najnižji din din TOZD zastopstva TOZD servisi 13.338,75 4.621,66 11.017,08 3.079,82 TOZD trgovina 11.940,00 4.110,12 DSSS 15.022,31 3.821,03 4. Reprezentančni stroški: Podatki so razvidni v poročilu o poslovnem rezultatu, ki ga GRS izdaja med letom pod naslovom »Bilanca uspeha« stran 1. zap. št. 5. To poročilo redno dobivajo poslovodni organi v TOZD in DSSS: din TOZD zastopstva TOZD servisi TOZD trgovina DSSS 371.879,09 59.291,27 39.548,98 98.803,78 5. Podatki o izplačanih potnih stroških (do vključno 30. 9. 1978) so ravno tako razvidni med letom v »Bilanci uspeha« na isti strani zap. št. 8 s tem, da so pod kontom 418 zajeti še stroški prevoza na delo, CZ in za strokovni dvig kadrov. din TOZD zastopstva 1,272.022,60 TOZD servisi 365.197,40 TOZD trgovina 105.505,70 DSSS 293.104,30 6. Stroški propagande (»Bilanca uspeha« stran 1 zap. št. 4 do vključno 30. 9. 1978): Med inventuro: J. Bisaro in D. Okretič pri štetju O inventuri in inventurnikih TOZD zastopstva TOZD servisi TOZD trgovina DSSS Kaj naj k temu dodam? Mogoče birokratsko in tehnokratsko razmišljanje — želeli ste številke —• tu jih imate! Pa ni tako! številke je treba oplemeniti še z drugimi podatki, s komentarji in razlagami, npr. zakaj je za propagando porabljeno več (ali manj) kot v prejšnjem letu in da se je temu primerno povečal (ali zmanjšal) promet itd. Resnici na ljubo moram dodati, da nihče nima nič proti, da uredništvo preskrbi odgovore na vprašanja samoupravljalcev, če zahtevani podatki sicer niso drugje na razpolago. Pri nekaterih gornjih številkah sem navedel: »podatke Gospodarsko računski sektor redno dostavlja poslovodnim organom TOZD in DSSS med letom pod naslovom »Bilanca uspeha«. Torej podatke posamezne službe izdelujejo in jih pošiljajo din 1,594.230,55 13.455,90 162.209,30 28.232,05 koristnikom, izgleda pa, da se tu vse ustavi. Ali ne bi bilo logično, da tisti, ki v TOZD take podatke dobi in jih opremi s komentarjem in razlago, dostavi informativni službi z zahtevo — objavite v Glasilu ali Informacijah. Tako delo, upam trditi, niti ne zahteva veliko časa, vsekakor pa bi odpadla pripomba po-stavljalca vprašanj v novembrski številki, ki se glasi: »Zadnjo tovrstno informacijo smo dobili še v starem ciklostiranem GLASILU v šestem mesecu leta 1974.« Torej kuloarske govorice: »Iz služb v DSSS itak nič ne dobimo«, ne držijo. Potrebno je samo vedeti, koliko in kakšna poročila kdo izdeluje, komu jih dostavlja in kje obležijo, kot da so sama sebi namen. Kaj mislite vi? referent za informatiko Inventura 1978 je končana in marsikdo si bo po nekaj tednih neprijetnega dela upravičeno oddahnil. Prav pa je, da se zdaj, ko so rezultati znani, nekoliko zamislimo ne samo nad delom inventurnih komisij in nad ugotovljenimi razlikami, ampak nad svojim delom nasploh in nad ravnanjem z družbenimi sredstvi. Že začetek inventure ni obetal posebno uspešnega dela. Komisije so bile imenovane zelo pozno, v začetku (točneje: bolj proti sredini) decembra. Pri tem je treba vedeti, da predpisi dovoljujejo začetek inventure (z določenimi izjemami) že 60 dni pred koncem leta. To pa seveda pomeni, da bi morale biti komisije imenovane že prcej prej, ker bi le tako lahko opravile do samega popisa tudi vsa predpisana pripravljalna dejanja. Ta zamuda pa ni bila edina pomanjkljivost imenovanj: očitno so bili predlogi za člane komisij precej površno sestavljeni in premalo pretehtani, kajti samo tako si lahko razlagamo dejstvo, da so bile med imenovanimi člani tudi delavke, ki so na porodniškem dopustu, delavci in delavke, ki so že dalj časa na bolniškem dopustu in podobno. Zato so bila potrebna dopolnilna imenovanja, nato pa je bilo treba vsem članom izdati še odločbe — in sredina decembra je bila tu. Komisije so bile seznanjene z vsemi predpisi in navodili, ki urejajo inventuro in so lahko začele z delom. Pri tem so seveda nastopile nove težave, ker je prišla spet do izraza nič kaj vzorna delavoljnost nekaterih inventur-nikov, ki jih je bodisi tako »zvilo«, da so morali na »bolniško«, ali pa vsaj toliko, da so morali vzeti svoj redni letni dopust, za kar prej vse leto ni bilo prave priložnosti. V vseh odločbah za člane inventurnih komisij je pisalo, da so med inventuro oproščeni vsega drugega dela. Praksa je seveda drugačna in prav malo je bilo inven-turnikov, ki so pravico, ki jim jo je dala odločba, lahko tudi izkoristili. Večina je opravljala inventuro poleg svojega rednega dela — nekaj članov pa inventure preprosto ni hotelo delati. Izgovori so bili kar pestri: nekateri niso delali zato, ker »so vsako leto v inventuri«, drugi zato, ker niso bili še nikoli, nekaterim pa menda celo »nadrejeni« niso dovolili, da bi opravili svojo nalogo. Krivično pa bi bilo, če bi samo kritiziral: reči je treba tudi, da so se nekateri delavci svojemu že planiranemu dopustu odpovedali, mnogi pa so poleg svojega rednega dela skrbno in prizadevno opravili tudi inventuro. Nedvomno so bile tudi mnoge »bolniške« resnično posledica bolezni in ne »bolezni«. Že med samo inventuro smo ugotavljali, da so primanjkljaji pri osnovnih sredstvih nenavadno veliki. Manjkalo je veliko število pisalnih miz, stolov, foteljev, pisalnih strojev in podobnih, kar precej vrednih sredstev. Poskušali smo raziike pojasniti na usklajevalnih sestankih, ki pa niso bili tako uspešni, kot smo upali. Morda bi celo lahko sumili, da je kdo odnesel domov pisalni stroj ali pa stol, težje pa si je predstavljati nekoga, ki bi odvlekel iz pisarne celo pisalno mizo. Tudi po vseh usklajevanjih so ostale precejšnje razlike, in sicer predvsem v TOZD Zastopstva, TOZD Servisi in v DSSS. Priznati moram, da komisije niso mogle najti pojasnila, ki bi ustrezalo v vseh primerih. Vse kaže, da je vzrokov več. Prvo vprašanje, ki se vsiljuje samo po sebi, je, ali so prejšnje inventure res dobro opravile delo. Odgovora sta dva: lanskoletni inventur-niki pravijo, da je bila inventura v redu opravljena, letošnji pa trdijo, da je to nemogoče. Pri tem ping-pongu je seveda težko ugotoviti, kdo ima prav. Za nenavadne razlike lahko najdemo še nekaj pojasnil: predvsem je treba poudariti, da se inventura ne konča s tem, da ugotovimo razlike in jih vsaj poskušamo pojasniti. O knjiženju razlik morajo sprejeti ustrezne sklepe delavski sveti — to so nedvomno tudi lani storili; od tu dalje pa je spet »megla«. Sklepe je treba poslati v knjigovodstvo, sicer knjiženje seveda ni mogoče. Očitno pa se ravno pri tem pogosto zatakne: sklepi včasih sploh niso poslani ali pa so poslani na »napačen naslov« — po nekaj mesecih pa seveda tudi tu pride do ping-ponga brez zmagovalca: do onemoglosti lahko ugotavljamo »kdo je kriv«; prej ali slej moramo dvigniti roke in ugotoviti, da je krivo splošno pomanjkanje odgovornosti. Tudi večne selitve iz prostora v prostor, bodisi v okviru TOZD (oziroma DSSS), ali med njimi, niso v prid lahkemu delu inventurnih komisij. Selitve se namreč opravijo »po domače«, ob zavesti, da tako vse ostane »v hiši«. Kaže pa, da ostane, ali pa tudi ne. Kolikor mi je znano, bodo v nekaterih organizacijskih enotah v kratkem spet selitve, zato želim izkoristiti tudi to priložnost za prošnjo, naj bodo vsi fizični prenosi inventarja skrbno evidentirani in sporočeni v knjigovodstvo. Sicer se bo brezglavo prenašanje stolov in pisalnih strojev prihodnje leto spet maščevalo inventurnikom, posredno pa tudi vsem ostalim, kajti primanjkljaj se bo nadomestil iz dohodka. Pri drobnem inventarju niso bile ugotovljene tolikšne razlike, kakor pri osnovnih sredstvih. Tudi izrabljenih sredstev, ki so predlagana za odpis, ni več kot je običajno — to pa še ne pomeni, da jih ni preveč. Gotovo bi bilo prav, da bi se začeli zavedati, da nekdanje »bogate« Avtotehne ni več in da prihajajo časi, ko bomo morali trikrat premisliti, ali se nek izdatek izplača. Po vsej verjetnosti je tudi marsikaj od tistega, kar so komisije predlagale kot izrabljeno za odpis, še povsem uporabno, toda to imajo pač »na vesti« popisovalci. Inventura je torej končana, njene posledice pa bomo vsaj nekateri čutili še nekaj časa. Nekaj najbolj nedelavnih članov komisij je prišlo v disciplinski postopek, verjetno pa bi jih moralo še precej več. Očitno je postalo, da so osebne zadolžitve (z reverzi) nujno potrebne, ker sicer ni mogoče dosledno izvajati odgovornosti. V prihodnjih mesecih bo zato treba dosledno začeti z osebnim zadolževanjem. Imenovana je bila tudi posebna komisija, ki bo poskušala še enkrat poiskati manjkajoča osnovna sredstva in tako zmanjšati primanjkljaj. In končno, predlagali smo ukinitev centralne inventurne komisije, ker smo ugotovil1’ da je samo »potuha« tistim, ki bi morali biti res odgovorni za pravilen potek invento-; re — to pa so predsednik posameznih inventurnih komisij, predvsem pa direktorj' TOZD. Preds. centr. inv. korh; DARKO JERSP Zveza komunistov v Ljubljani v letu 1979 (Nekatera Izhodišča za enotno akcijo) Pred Zvezo komunistov v Ljubljani se postavljajo v letu 1979 trije sklopi vprašanj in prednostnih nalog. PRVI obsega uresničevanje idejnopolitične enotnosti ? vprašanjih gospodarskega in družbenega razvoja v letu 1979 v srednjeročnem in dolgoročnem planskem obdobju ter razvijanje široke družbene aktivnosti za doseganje postavljenih ciljev in odpravljanje pomanjkljivosti ter slabosti subjektivne na-rave na vseh ravneh. V ta namen bodo vsi komiteji raz-vijali posebne oblike aktivnosti in akcij. DRUGI obsega nekatera ''Prašanja, o katerih je v ljubljanskih razmerah še potrebno oblikovati enotne idejnopolitične poglede v Zvezi komunistov in opredeliti konkretnejša izhodišča za nadaljnjo družbeno aktivnost Pri spreminjanju sedanjih tazmerij. To nalogo bodo Programsko ter vsebinsko usklajeno opravile mestna in občinske konference ZK. TRETJI obsega razvijanje različnih aktivnosti ZK na vseh področjih za uresniče-vanje stališč in sklepov, ki bili že sprejeti v Zvezi komunistov in za katere so v družbenih organih ter delovnih samoupravnih skup-nostih že dogovorili. Za to s° odgovorni izvršni sekretar-I' 'n komiteji kot celota. Akcijske naloge Zveze komunistov Ljubljana za uresni-avanje politike družbenega !! ,a (gospodarskega in T^benega razvoja) v letu 'a'9 ter v pripravah na novi sr®dnjeročni plan Osnova: informacija Predsedstva CK ZKJ, stališča in CKv 9' seje Predsedstva ^ ^KS, Smernice za izvaja-.is družbenega piana mesta občin, stališča in sklepi estne in občinskih konfe-fenc ZKS. niJt ^'r^' aktiv Zveze komu-nr» il 'n vse sekretarje os-nih organizacij ZK je tre- 2n da organiziran način se-o ®ni*.' 2 nalogami osnovnih Dniv?'Zacij za uresničevanje dr -k gospodarskega in vi zbene9a razvoja na osno- sprejgjib sta|iše in sk|ep0V dmi!edslev 2K ter smernic (^nepomičnih skupnosti ki mesta). pQ a'°9e je treba opraviti na obj- n'b. seminarjih v vseh č|Jnah in na seminarju za niSne„mestne konference (ki rie elani občinskih) ter čla-0brawiVe2e komunistov, ki v m JaJ0 odgovorne funkcije Ud ®Stn'b organih državne bg ,e' v 2vezi s tem je tre-asoni 9.0t0viti v vseh širših drdini 'Jdh T0ZD (D0) k°-9anblaa,e de,a osnovnih or-jev ^C|J 2K prek sekretar-2 osnovnih, organizacij ZK. občin°munisti v mestnem in tu |n ,111 sindikalnem sve-iah T07r>Cli,nj . Cankarjevih bese-sedi . r'sluhnite njegovi be-'n razumeli boste: to “Ve/,/(0 prenese človek, zvili?1 sam: Par konj bi ne pi6x- ° ?0vora, ki ga nosi na 'P že otrok. Ali se d& trpeti toliko in tako dolgo, kakor je trpela moja mati, je čudež, ki si ga še zdaj ne morem natanko razložiti. Žena je devetkrat močnejša od moža, mati pa devetkrat devetdesetkrat. Če bi bil rekel svoji materi, da naj mi za ped odmakne Ljubljanski vrh, zato ker preveč tišči Močilnik, bi ga bila najbrž zares odmaknila. Bog daje materam čudne uganke. Na primer: Kako bi se pripravilo kosilo za osmero ljudi, če ni groša v hiši in če ne da štacunar niti soli na upanje? Kosilo je na mizi. Skrivnostno gre življenje dalje od dne do dne in se ne ustavi. Strma in grapava je pot, težek je voz; na vozu sede otroci, osmero jih je; jedd in pi-jč, smejč se in kriče; mati je vprežena; če bi se odpočila, če bi stopila prepočasi, bi ji švrknilo preko sključenih pleč: »Hej, potegni!« Tam kje pod visokim klancem omahne. Omahne in umrje. In še umreti jo je sram; zdi se ji, da je storila krivico tistim, ki so živeli od njenega življenja. Veliko iskrenega čustva je tudi v verzih pesnika Gradnika, ki izzvenijo takole: Ah, tu je od tebe le to, kar odteka, ko voda in veter izbriše. Ti sij si prečist zdaj v plamenu gorečem od veka; še ta moja glina od tebe žari. Si tu? Saj ne vidim, le čujem: »Ne plakaj!« O mati, le malo, še malo v višini počakaj. Ob dnevu žena liskreno čestita uredništvo »Glasila« vsem tovarišicam v kolektivu in jim želi srečno praznovanje. A. BEHRENDS ZAHVALE ^b smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem 00 'ndikata in delavcem Bosch servisa za venca ter za °Vo na njegovi zadnji poti. Matjaž Pretnar ii .°b boleči izgubi mojega očeta se prisrčno zdbva-'1^ vsem sodelavcem, posebno še iz GRS In 10 ndikata za izrečeno sožalje, darovano cvetje, pomoč sPremstvo na zadnji poti. Hvala vsem. Veronika Rihar lauJS*?ren° se zahvaljujem 10 sindikata in vsem sode-of-l?rn za darovani venec In pomoč ob smrti mojega e,a- Hvala. Stane Novak (Nadaljevanje s 3. strani) no ukrepala. Spomnimo se le primera izplačila 60% razlike OD po periodičnem obračunu julija 1977, ko komisija ni uspela določiti krivca za zavlačevanje, dalje pogostih kraj po naših prodajalnah, ko odgovorni do zdaj še niso bili poklicani, da položijo račune, pa odpisi primanjkljajev zalog, in še bi lahko našteval. O vsem tem računam, da bomo več slišali iz poročila o delu samoupravne delavske kontrole, potrebno pa se je že zdaj zamisliti nad tem, kako bomo delavsko kontrolo, ki ji tudi Zakon o združenem delu posveča izredno pozornost, spravili na noge in ji pomagali zaživeti. Vsekakor največ energije, časa in žolčnih debat smo posvetili mesečnim določanjem akontacijske vrednosti točke. Seveda smo že na začetku pričakovali, da ne bo lahko, saj smo pričeli uvajati nov princip na najbolj delikatnem področju — pri osebnih dohodkih. Prvih šest mesecev je preteklo v znamenju barantanja o vrednosti točke med poslovodno in strokovno strukturo na eni ter delegati na drugi strani. Pravim »barantanja«, ker je to najprimernejši opis načina dogovarjanja v tistem obdobju, povzročali pa so ga strokovno nepodkrepljeni predlogi, ki so bili prej približne ocene z določeno rezervo kot pa zanesljiva, precizna podlaga za odločanje. Tiste, ki bodo tej trditvi oporekali, naj spomnim na naše neprestane zahteve, da bomo odločali le na podlagi popolnih, točnih in utemeljenih podatkov, ki jih pa nismo dobili. Prepuščeni sami sebi smo ukrepali po svojih najboljših močeh, največkrat na osnovi lastnih izračunov oziroma podatkov, zbranih po sektorjih. Položaj se je — vsaj kar zadeva podatke — izboljšal s prehodom na obračun po sektorjih. Pojavili pa so se novi problemi, namreč nezadovoljstvo delavcev v sektorjih, ki so z realizacijo capljali za postavljenim planom. Interno dogovorjeno kreditiranje je le delno ohladilo hudo kri. Kljub vsem pomislekom pa trdim — in mislim, da delim mmnenje večine — da je bil prehod na sektorsko nagrajevanje ena naših najpomembnejših in najbolj smelih odločitev, šele takrat smo se začeli prav zavedati pomembnosti planiranja, doseganja plana ter osnov delitve prihodka, dohodka in čistega dohodka. Strinjam pa se, da ne smemo stati na pol poti, da moramo nagrajevanje po uspehih dela razgrajevati še navzdol in izboljšati merila za ocenjevanje dosezanja zadanih ciljev. Ne morem mimo grenkih izkušenj, ki smo si jih nabrali med našim mandatnim obdobjem ob sodelovanju s skupnimi oziroma strokovnimi službami, pa tudi TOZD. Niso bili redki primeri zavračanja sklepov delavskega sveta brez ustrezne pomoči za odpravo napak, bili smo priča medsebojnih obdolževanj ter prevračanja krivde in odgovornosti na druge, kar je včasih mejilo že na smešno nagajanje in kljubovanje. Prav nemočni smo se počutili ob takih situacijah, posledice pa smo le nosili mi oziroma delavci. Tudi še danes neurejeni odnosi med nami in TOZD servisi so prispevali, da se je marsikatera razprava sprevrgla v neplodno zgubljanje časa. Ob teh stvareh naj se najprej zamislijo tovariši iz poslovodnih struktur. Vsekakor ostaja v zapuščini našega delavskega sveta nekaj začetih, a nedograjenh smernic, ki terjajo boljšo obdelavo kot doslej. Objavljanje sklepov oziroma zapisnikov v Informacijah je zaživelo le za kratek čas; nismo iznašli primernega recepta za pravilno reševanje predlogov za odpise manjkov ali ukradenega blaga in sankcioniranje odgovornosti; tudi nismo bili prepričani, da ravnamo najbolje, ko smo odobravali pogoste odstope od provizij; še vedno nimamo izdelanega Poslovnika delavskega sveta TOZD niti ne urejenega vprašanja stalnega zapisnikarja — te in prej navedene probleme torej puščamo nerešene v upanju, da bodo kmalu postali le preteklost. Tistim, ki se radi ukvarjajo s statističnimi informacijami, naj postrežem še s podatkom, da je dosedanji delavski svet TOZD Zastopstva v enoletnem mandatu imel 30 sej, ki so trajale skupno 75 ur, torej poprečno dve in pol uri na sejo. Naj ob koncu namenim še nekaj besed novoizvoljenim delegatom za delavski svet: prepričan sem, da se zavedate odgovornosti in teže nalog, ki so pred vami. Naj vas težave, ki jih je imel dosedanji delavski svet, ne prestrašijo, temveč spodbudijo, da se z njim spoprimete še bolj odločno in vztrajno, naše napake pa uporabite kot poduk, kako ne smete ravnati. Želim vam čimveč uspehov. Predsednik DS TOZD Zastopstva DUŠAN MAJDIČ OCENA —MINUS DOBRO Že v šoli so nas ocenjevali za dobro in slabo učenje, za dobre in slabe naloge. Za opravljanje del in nalog danes pa se dogovarjamo, da se bomo (ali nas bodo) ocenjevali in to z namenom, da dejansko dobimo tisto, kar nam gre. Na osnovi takih zdravih načel sprejemam oceno — minus dobro za nedosledno delo pri izdelavi našega terminskega koledarja. To toliko bolj, ker me je na napake opozoril nekdo drug, namesto da bi sam kontroliral svoje delo. Kaj se je zgodilo? Na prvi strani koledarja sem objavil stare telefonske številke predstavništev v Beogradu, Splitu in Skopju. Največjo črno piko pa sem zaslužil s tem, da sem izpustil predstavništvo v Varaždinu. Ne vem, če ima smisel sedaj na dolgo in široko opisovati, kako je do tega prišlo, ker trdim, da to delajo tisti, ki nikdar in nikoli niso pripravljeni napake priznati. Meni ostane samo spoznanje, da ljudje razumejo in vedo, da nekdo dela napake vedno, nekdo pa le včasih. Upam, da sem med zadnjimi. Zato sem prepričan, da mi bodo vsi, predvsem pa prizadeti oprostili ob zahtevi, da prihodnjič plačam stroške za novi koledar. Verjemite, to ni posipanje s pepelom, niti obešanje na parolo — kdor dela ta greši — ampak resnično opravičilo. Gl. ur. prišli ► -4 odšli Prišli DSSS: 3. 1. 1979 BREGANT Vlasta 8. 1. 1979 ZAJC Irena 8. 1. 1979 JUREČIČ Marija 16. 1. 1979 BLA2IC Mija 22. 1. 1979 PELKO Srebra Odšli DSSS: 15. 1. 1979 SLUGA Fani Prišli: TOZD TRGOVINA 15. 1. 1979 LONČAR Mladen — predstavništvo SPLIT 15. 12. 1978 CUCULIC Milorad — predstavništvo Rijeka Odšli: TOZD TRGOVINA 7. 1. 1979 GRAHOVIC Šaha 15. 1. 1979 MAJCE Alojzij Prišli: TOZD SERVISI 3. 1. 1979 RAMOV2 Bojana 3. 1. 1979 COP Anton 8. 1. 1979 PAULIN Božo Odšli: TOZD SERVISI 28. 1. 1979 KOŽELJ Rajko — služ. kad. roka 20. 1. 1979 VLASIC Vlado — služ. kad. roka 26. 1. 1979 KER2MANC Marjan — služ. kad. roka Prišli: TOZD Zastopstva 3. 1. 1979 KROFLIČ Milenka 16. 1. 1979 GJUD Živa 18. 1. 1979 JANOVSKV Borut Odšli: TOZD Zastopstva s. 1. 1979 Železnik Dunja 4. 1. 1979 AHEL Vesna — Reka 31. 1. 1979 OMAHEN Marija UGANKA Kaj predstavlja slika? Menda napravo, ki ji pravijo »delovno stojalo za popravilo motorjev«, ki spada med osnovna sredstva. Fotoreporter Glasila ga je videl, ali ga je videla inventurna komisija? VZeP.,/DEAL. VlEASA/l Veuen 0/5172- ZfAAJTE -Z- UEV ■.IZUMIL" AVTo- liLHAJA %-it- MESTo V SPETH/ LELVOLT Paaj- ©7o/< ► aV// OpMfZo- ŽE/UA S>ILA\ rv-LAi r- U&ITt r-rAL-. PPLrT/K. C ALT/o) ► CfLEipAU/ž-KA -Trev ZPA.Kd- ŽPTA- fZo^STTA SčfiPT. JHoc} Aro-PPoErr/ U-UŽJTZ PAToR. P&DTtSL- STAN/T, PUHoV- ČJIK. IZT&ACA// P/2J- -Tl!=>lt/e>£r rJlPL 037^- KZAK/UU Z/IZ-B-KA Ptoz/š LzvurS-EZ Zo-EL- „*^ALV ežji/Alj11 (mzu) -p/ZE- ' PtE-TE-AJEB.C* yfOOC TELZJiCA PEP/Ao Z-JME EM!L-_ ADAMIČ* ■^AATi/a MA SM- lapskem Pelc&c VE-~KIA.- /Z^ETZ_o- TKAM K/ L-E=L.i\y /A/ p A M [/L £>£^=/5- TTE-V- PL/o — vejj/jE rpez p, j ATIKE: MESTA Vtu. ! Pete- i-IA/ LVL/g/- TELTJ LEPE- NA PLAVE.! l/ A/A — OSOK/C,- -7u BRIJ To - KJE To 9 • ► ME-O •m? PEIZZ1Z70 ICrEZA- Z-EC. t-Ap£> * NA 9 CICERO HOROSKOP od 20.2. do 21.3. (za ženske) S sitnostjo ti bodo do aprila stregli tisti, ki si jih preveč razvajala. Ko boš z njim na samem pa boš to nevšečnost odrinila. Imenitno poletje zaradi zdravja in fletnih svojcev. Za sanjarjenje boš dovzetna, ko bo šlo za tistega, ki se bo bližal avgusta. V novembru podpisano bo veljalo, v decembru kupljeno veselilo. Ob večerih boš dobre volje. (za moške) Mahnjen boš na svetlolaske, za spremembo pa enkrat na rjavooko. Imelo te bo, da bi službo zamenjal, a v aprilu boš vesel ker je nisi. V maju boš otročji, junija pa reševal tečne zadeve. Splačalo se ti bo učiti, da boš ustvaril pri drugih mnenje, ki ti bo pomagalo navzgor. TEGA NISTE VEDELI Za najredkejšo in hkrati najdražjo pisemsko znam' ko velja rdeča »One Cent« iz britanske Guajane. Kaže, da je znana samo še ena, ki je dosegla na neki aukciji rekordno cen° milijon dolarjev. REKLI SO: TITO: Kdor jasno misli, tudi razumljivo pojasnjuje. I. PRIJATELJ: Naj- hujši kritiki so navadno tisti, ki sami ničesar ne ustvarijo. • FEUERBACH: Ravno do najenostavnejše resnice se človek vedno najtežje prebije. • LJUDSKI REK: Najtežje se celi rana, zadana s strupenim jezikom' • LENIN: Časniki nis° le kolektivni agitator’ temveč tudi kolektiva1 organizator. • SCHOPEN - HAUEft' Svoboda tiska bi moralf biti pogojena z najstroZ^ jo prepovedjo anonim' ; nosti.