KO. 164 /tUEESS O If OVI IMA AM6KICAN IN SPIRIT FORfIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth. Joliet, San Francisco, MOPfi^NG^NGWSPAPvR Pittsburgh. New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprings CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 4, 1976 Rodedjd zasledoval! Gverilce v Mozambik Rodezijske oborožene sile so udarile za gverilci preko meje v sosednji Mozambik, kjer je njihovo oporišče in oskrbovali-šče. DAR ES SALAAM, Tan. — : Po uradnem poročilu Mozambi- j ka je ta pretekli ponedeljek po- j noči doživel naj večji oboroženi j vpad iz Rodezije. Pri vpadu naj j bi sodelovala letala, tanki, pe- I hota in konjenica. Prišlo je do ] ostrih in hudih bojev. \ JOSEPH LUN S, glavni tajnik V Salisbirrvju, glavnem me- j NATO, sodi, da Moskva namer-stu Rodezije, priznavajo vdor v ' no zadržuje pogajanja o ome-Mozambik, pri katerem so so- ; jitvi strateškega orožja, ker Sodelovale bele in črne enote, ter , če počakati na izid. volitev v izjavljajo, da so bila njegov cilj ZDA. gverilska oporišča. Tekom na- j ------o—-— pada so jih baje sedem uničili. Uradno poročilo rodezijske vlade pravi, da so komandosi zasledovali gverilce preko meje, ko so ti napadli rodezijsko mejno postojanko”. Gverilsko bojevanje raste kljub konferenci v švicarski Že- Carter in Mondale izvoljena s 3 odstotki večine volivcev LETO LXXVIH. Vol. LXXVHL j i » i t i 1 Novi grobovi Bmnjsv obišče lila sredi fesa meseca Zadnje vesti Obisk kaže na dobre odnose meri obema. BEOGRAD, SFRJ. — Leonid nevi, ki bi naj uredila vse po- j Brežnjev, vodnik. Sovjetske trebno za izročitev vlade v Ro- zveze, bo obiskal predsednika deziji črni večini tekom prihod- Tita 16. novembra 1976 in bo o-ndh dveh let. Konferenca se £tal v Jugoslaviji nekaj dni. je začela pretekli teden,'pa je Večji del se bodo razgovori med javne seje odložila za neaolo- njima vršili v Belju v Voj vodilen čas. ni, kjer je znano državno pose- Sodijo, da je v Mozambiku v stvo z obsežnimi lovišči, bližini meje proti Rodeziji zbra- Tito in Brežnjev sta se sesta-nih, v„ razuih oporiščih kakih la dvakrat, odkar je bil Tito le-lU,uOu črnih gVezncev. ta 1973 na obisku v Sovjetski "° zvezi, julija 1975 v Helsinkih na Finskem, kamor sta oba prišla podpisat znane zaključne listine PLAIINS, Ga. — Izvoljeni pred- evropske varnostne konference, sednik Jimmy Carter se je v letošnjem juniju pa v Vzhod-zahvaH! predsedniku G. K. nem Berlinu na konferenci Fordu za ponudeno sodelova- vodnikov evropskih komunistič-nje pri organizaciji prehoda njh partij. vlade in to z veseljem sprejel. 0d 11. septembra Tito ni spre-S pripravo organizacije nove nobenega tujega zastopnika vlade in njenega dela je že zaradi bolezni. Pred nekaj dne-zueel. Nocoj ob 7.15 bo imel so objavili, da se mu je zdravje •kupno z izvoljenim podpred- popravilo in je zopet sposoben ■»cdnikorn W. J. Mondaiejem 0pravijati svoje posle. Prvi nje-J;£kov»° konferenco. . gov obiskovalec po bolezni bo v EVA, Sv. I lec.sednik ro- ^orej pQ vsem sodeč Brežnjev, dezijske vlade lan Smith je zpdn|1 pred njenim zdravlje. odšel včeraj domov zaradi za- n.em .e bU romunski vodnik Ni. stopa konference m izjavil, da , reasuescu Se bo vrnil kadar bo izgledalo, C^LE ' , . v , . , ,T j Vcerai je lito predsedoval da je mogoče kaj doseči. Vod- . . . , , . , , . sep partijskega vodstva, kar je Stvo vladnega zastopstva je , ^ M J ^ , v ^ , , dokaz, da se zopet čuti trdnega, prepustil zunanjemu ministru _____J_______ P- K. van der 33yl-u, ki je' ^ ^ znan kot zastopnik trde smeri ^VJ^VSlSki v rasnih vprašanjih. r * ESfL,ES’ 8 t,v a;ez osiane na mestu niških glavnih mestih sodijo, da ZDA bodo pod novim pred-1 Sv. oče ni sprejel odstopa sednikom J. Carterjem v glavnem vodile dosedanjo mednarodno politiko. V Atenah, kjer dolžijo sedanjo vlado ^DA za položaj na Cipru, so Veseli Carterjeve zmage, v Seoulu v Južni Koreji pa se čutijo negotove, ker je Carter govoril o umiku čet ZDA s Koreje. Carterjeve zmage so Veseli tudi v Izraelu, v Moskvi Pa je vladni list Izvestia zapi-Sak da je bil Ford poražen zaradi napak 8 let republikanske vlade. YORK, N.Y. — Borza je Pokazala včeraj zaskrbljenost zaradi spremembe v vodstvu ^LA, vrednostni papirji Padli najprej za 17 točk, pa se U;‘to nekaj popravili. Močno Padli vrednostni papirji na . 0rzi v Tokiu, kjer pričakujejo novo gospodarsko politiko ZDa. poljskega primasa kardinala Štefana Wyszyn-skega. VATIKAN. —' Papež Pavel VI. je pozval gnezenjsko-varšavskega nadškofa in primasa Poljske kardinala Štefana Wy-szynskega, ki mu je 3. avg. letos, ko je dopolnil 75 let, ponudil odstop, naj ostane na svojem mestu, je bilo objavljeno tu v začetku, tega tedna . Kardinal Štefan Wyszynski je vodnik poljskih katoličanov 29 let. Srečno in uspešno jih je vodil skozi različne stiske in pre-skušnje, vztrajno braneč pravi-jce Cerkve proti komunistične-so mu režimu. Frank Tekaucic Nenadno je umrl na svojem' domu, 14912 Pepper Avenue, 73 j let stari Frank Tekaucic, samski,! rojen v Clevelandu, brat Michaela, pri katerem je živel, pok.! Josepha in pok. Anthonyja, sin pokojnih Martina in Pauline, roj. Oberstar, zaposlen do upokojitve leta 1964 kot vrtnar pri mestu Clevelandu. Pogreb bo v soboto ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. Joseph M. Mati jasic V Fisher-Titus bolnišnici v Norwalku, Ohio, je umrl poj kratki bolezni 82 let stari Jo-1 sepb M. Matii asic iz Collinsa,; Ohio, oče Josepha (Solon, O.), Charlesa in Angele Mačko (Solon, O.), stari oče. Pokojnik je bil rojen na Hrvaškem in je pri-, Šel v ZDA leta 1913, zaposlen1 kot voznik žerjava pri Otis Predsedniške volitve so bile odločene včeraj zjutraj nekaj pred četrto uro, ko je postalo očitno, da je Carter zmagal v državi Mississippi in s tem dobil potrebno število volivnih mož. Volitve v Ohiu, Illinoisu in Kaliforniji tedaj še niso bile odločene. Jimmy Carter I ; mmm Walter F. Mondale WASHINGTON. D.C. — Biv- ; vodena, in ki je pritegnila so-guverner Georgie Jimmy .delovanje sto tisočev ljudi po Steel Co. in nato pri Nickel caw;er; kj je bil pred enim le-jveej deželi, ki imajo zaupanje Plate Railroad do upokojitve ^om kornaj kaj poznan v splošni I varne. In jaz molim, da bom leta 1959. Bil je član HiiZ št. javnosti naše dežele, je bil vče- mogel živeti zaupanje, ki ga 99. Pogreb bo iz Želetovega raj izvojjen ZSt e r e o > e d nika • irnate vame. in; da vas ne bij pogrebnega, zavoo.a. na 4502 ot. £]jA s pičlo razliko 3 odstotkov nikdar razočaral. Clair Avenue jutri, v petek, ob gj2S0V_ Zmagal je nad svojim Mi smo velika dežela, kot-ve-9.<>0 na V/hitenaven pokopališče, j-gp^ujikanskim tekmecem pred- ste. Nekoč v preteklosti smo bi-o sednikom ZDA Geraldom R. li razočarani nad našo lastno ¥ Ub'2§T!Mf Fordom ki je do zadnjega upal na zmago, ko je postalo očitno, le vedno v nevarnosfi med.™T‘ ci pesa. Volivni boj je mil ta-‘ _ _ ko trd in oba glavna tekmeca čete Arabske IRM bi , tako blizu drug drugega, da ni prišle danes ali illtri tu- j nihče upal v naprej napovedati (li V krščanski del Riba- zmage. Šele po tretji uri včeraj nona. zjutraj, ko je Carter z zmago BEJRUT, Lib. — Na konfe- v državi Missisippi dosegel 272 renči držav Arabske lige v Ka- j volivnih mož, je padla odloči-iru so sklenili poslati v Liha- !tev. Carter je dobil vse države non 30.000 vojakov, ki bi' naj Juga in te, ki nanj meje. ter Republikanec R. A. Stack-house bo nasledil z novim letom demokratskega okrajnega inženirja A. Porterja. Demokrat McFaul je zmagal nad republikancem Kreigerjem v boju za okrajnega šerifa. Demokrat Samuel Gerber je bil ponovno izvoljen za mrliškega o-glednika demokrat John T. Corrigan za okrajnega javnega tožilca, demokrat Mark McEi-roy za okrajnega arhivarja (recorder), demokrat Francis E. Gaul pa izvoljen za okrajnega blagajnika. Davčna naklada za zdravstvo in socialno skrbstvo (Issue Na 8) je dobila večino, prav tako tudi obnova naklade za Metropolitan park (Issue No. 9). V upravo okraja Lake so bili izvoljeni demokrati na vse položaje. le upravnik sodišča je ponovno republikanec Melvin S. Reed. V okraju- Geauga je bil izvoljen za okrajnega korrišenerja j demokrat James Mueller, za mrliškega oglednika republikanec Albert S. Evans, za inženir- Iz Clevelanda in okolice ja republikanec Omar J. Robin vlado. Mislim, da je čas, da u- son’ za javnega tožilca demo- predsedniku republike Eliasu Sarkisu, pod katerega vrhov- porabimo velikansko moč in življenjsko silo, idealizem in upanje, domoljubje in-,čut za bratstvo ter sestrstvo v tej deželi, da zedinimo našo deželo ter jo znova napravimo veliko. Ne bo lahko za nikogar od nas. Ne trdim, da vem vse odgovore, toda jaz se ne bojim odgovornosti predsedništva ZDA, kot sem ponovno rekel tekom moje kampanje v vseh 50 državah .. Metzenbaum porazil Tafta Republikanski senator Robert Taft je podlegel demokratskemu tekmecu H. Metzenbaumu s preko 110,000 glasovi. Tako bo imel Ohio prihodnje leto v Senatu dva demokrata, J. Glenna večji del držav na Vzhodu dežele, med tem ko je bila Fbrdo-nim poveljstvom naj bi bili, po- Va moč na Zahodu. Razlika v magali vzpostaviti v državi red številu glasov je bila tako majh-in mir ter tega ohranjati tako na, da je bilo ponekod treba ča-dolgo, dokler ne bo Libanon or- jkati skoraj na celotno štetje ganiziral lastnih varnostnih sil. i glasov. Krčanski vodniki so v začet- j ----------—-■==zm-.rTz ku izjavljali, da teh Čet na nji- | Izid volitev Tj -\/r ^ u hovo ozemlje ni treba in da jih | Carter je dobil skupno 40,276,- jm_H._Metzenbauma. tja tudi ne bodo pustili. Po ne-[ 040 9^asov 51 A, Ford pa i kaj dneh so svoje stališče spre- ‘38,523,630 ali 48'/,. Carter je Ohio zastopalo 13 republikan-menili in pristali na njihov ^agal v 22 državah in v Dis- cev m 10 demokratov 2 demo-sprejem na svoiih tleh. Prista- trict of Columbia s skupno 272 krata vec kot doslej. V volivnih nek na to je olajšal sprejem kr- ^ktorji, Ford pa v 2* državah okrajin Velikega Clevelanda so skup_ z 235 elektorji. Izidi v Ohiu ir: bili ponovno izvoljeni L. Sto-Oregonu šs niso dokonšvi. kes, C. Vanik, R. Mottl, namest-„ . . . , a u i :nik J. Stantona pa Mary Rose Po izjavi zastopnika Arabske Predpe^k Ger:Td R Ford. jo 'oaker, članica mestnega odbora lige Hasana Sabrija Kholi-ja bo- nekaj čez poidn2 v,e: , ; :,, Clevelanda, do te čete imele s seboj dovolj j Carter;ju k 7magi in mu Dopolnila V Predstavniškem domu bo ščanskih vojaških enot v no varnostno silo. ^ 1cmrnsfd prerok v ^k-ačno z verjetnostjo naleta-Via snega. Najvišja tempera-ra okoli 42 F (6 C). Kadar se je režim čutil trdnega, je bil bolj nasilen, ko se je znašel v stiski, je iskal na tihem podporo pri Cerkvi ter ji v zahvalo nudil razne ugodnosti. Ko se je rešil iz stiske, je re- težkega orožja za izvedbo pred-. ^ UFpešno delo v splošno ko_ videnih nalog. Jedro sil bo dala rigt dežele in naroda; Sirija, ki ima sedaj v Libanonu Jimmy Carter je spregovoril preko 20,000 vojakov ostalo vo- svo..m ' sodelavcem ob štirih jastvo pa bodo poslali Sudan, ZjUt | in se jim zahvalil za Savdska Arabija, Libija, Zdru- ‘ J J J ženi arabski emirati, Jemen in Južni Jemen. Te čete ne bodo nameščene v južnem delu Libanona, da se izognejo soočenju z Izraelom. kar so storili, da je dosegel zmago. Dejal je: “Prav lepa hvala vsem! Naj vam rečem samo besedo. Ta velikanska množica ob štirih zjutraj predstavlja milijone ameriškega ljudstva, ki so sedaj pripravljeni na edinost n — jaz želim čes+V in naj močne- 'W > m Požar napravil 138 milijonov dolarjev škode SAKATA, Jap. — Požar je ob ,ki bi g ' -I do mogel imeti, koncu tedna pokončal tu 1,159 jpredi.ec.ni’'u Geralo.u Fo-.-du. žim zopet začel izvajati pritisk !delavnic in hiš, povzročil smrt j' Kot. sem mnogokrat rekel, po na Cerkev. To se je zgodilo pod ene osebe : " "'vkobb'. 169 te* vsej deželi, je on dober in <;io-Vladislavom Gomulko, to se go- napravil pp oceni mestne upra- stojen mo;:. In nihče ne hi •rodi pod sedanjim vodnikom Ed- ve skupno 138 milijonov dolar- go. ime.i kampanje, ki bi bila k državni ustavi i 4, 5, 6 in 7 so bila zavrnjena v razmerju 2:1. krat John F. Norton, za arhivarja republikanec P. W. King, za šerifa republikanec Carl E. Henderson in za blagajnika de-mokratinja Barbara Varanese. R> Locher v vrhovno sodišče, A. Pryatel v prizivno Bivši mestni župan Clevelanda R. Locher je bil izvoljen v vrnovno državno sodišče Ohia, August Pryatel pa v prizivno sodišče "okraja 8 v Ohiu.x Za upravnika okrajnega sodišča v Cuyahoga okraju je bil izvoljen demokrat Fuerst. Volivna udeležba je bila povprečno po vsej deželi 53 N, nekaj manjša kot leta 1972, četudi so veliko ugibali in razpravljali o “nezanimanju volivcev” in napovedovali, da se utegne udeležba zmanjšati pod 5-0b . V komisiji okraja Cuyahoga prevladali republikanci Li Hsien-nien novi predsednik kitajske viade v Mingu PEKING, Kit. — Napisi na stenah v Šanghaju so pretekli ponedeljek imenovali dosedanjega podpredsednika vlade 71 let starega Li Hsien-niena, nekdanjega sodelavca Ču En-laja, Oster boj v okraju Cuyahoga, 'za predsednika vlade LR Kitajki je znan po svoji veliki demo- iške. Li je znan kot odličen u-kratski večini, se je končal z !pravnik in gospodarski strokov- Raznašaica iščemo— Uprava AD išče raznašalca za Kildeer, Cherokee, Arrowhead, Muskoka, Mohawk, Pawnee in Abby Avenue. Kličite 431-0628. Oktober najmrziejši v pol stoletja— Letošnji oktober je bil v našem mestu najhladnejši or leta 1925, povprečna toplota letos je bila 48.1 F, kar Je 5.7 F pod normalno. V šestih dneh oktobra je temperatura padla ped ledišče; najhladnejši dan je bil 23. oktobra, ko je kazal toplomer 24 F., najtoplejši pa 5. oktobra 79 F. Za starejše— Guv. J. A. Rhodes in okrajni komišenerji so proglasili petek, 5. novembra za “zborni dan starejših državljanov”. Zborovanje bo v avditoriju St. John College na 1033 Superior Avenue od 10. dopoldne do 3. popoldne. Navzoč bo mestni žujfan R. J. Perk, državni zastopnik za ostarele Martin Janis, več članov državne zakonodaje ter zastopniki družb, ki oskrbujejo prebivalstvo z elektriko, plinom in vodo. Odgovarjali bodo na stavljena vprašanja navzočih. Prijavnina je 25 c., malica, kder jo bo hotel, pa $1.35. Cepljenje proti influenci pri Sv. Vidu— Mestni odbornik za 23. vardo R. Novak sporoča, da bo v ponedeljek, 15. novembra, se nožno pustiti cepiti proti svinjski influenci pri Sv. Vidu na Glass Avenue od 12.45 do 2.45. Cepljenje je brezplačno in je na razpolago vsem, ki ga želijo. Za vse podrobnosti kličite R. Novaka na tel. 391-3333. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo pri fari Marije Vnebovzete ima v nedeljo pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, popoldne ob dveh uro molitve, nato pa sej o. Nov odbor— Slovenska pristava je izvolila na občnem zboru za prihodnje poslovno leto sledeči odbor: predsednik Jože Leben, 1. podpredsednik Jože Kristanc, 2. podpredsednik Stane Rus, tajnik Filip Oreh, 29800 Robert St., Widdiffe, Ohio, 44092, tel. 943-4681, blagajničarka ga. Berta Lobe, odborniki Jože Bojc, Ivan Hočevar, Maks Jerič, Ivan Kos. mač, Louis Lobe, Franc Lovšin, Pavle Lavriša, Lojze Mohar, Lojze Petrič Edi Podržaj, Stanko Frisian, Janez Švigelj, Martin Tominc, Edi Veider, Janez Varšek, Matt Novak; nadzorniki Mate Resman, Branko Pfeifer in gdč. Marija Lunder; razsodišče Ivan Berlec, Franc Kovačič in Franc Urankar. Občni zbor je sklenil, da se članom, ki so v pokoju in stari nad 65 let, članarina zniža od $10 na $5 letno, iz bolnišnice— Mrs. Irma Telich, 64 E. 211 St., Euclid, Ohio, se je vrnila iz Booth Memorial bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila i . pozdrave. Želimo ji skorajš’ ga polnega okrevanja. n jak. Isti napisi govorijo o obrambnem ministru 77 let starem Yeh vardom Gierekom. jev škode. itako popolno organizirana, trdo zmago G. Voinovicha kot okrajnega komišenerja nad demo- /:. C zri folij em. V o-; rajni komisiji bpdo imeli s pri- Chen-jingu kot o predsedniku hom im ’strm večino mpubli- Ljudskega kongresa, kot se u-kanci. Sel h Taft in G. Volno- radno imenuje ljudsko zastop-vi.h Imsta proti demokratu R. stvo. E. Sv/eeneyiu, ki je pri volitvah Spomladi odstavljeni Helins gre v pokoj WASHINGTON, D.C. — Richard Helms, bivši direktor O-srednje obveščevalne službe (CIA), je po 30 let ' zvezne službe sporočil p.fcdsedniku pod- ;ZDA Ferdu, da gre z novim le-z lahkoto zmagal nad svojim predsednik vlade Teng PIsiao- torn v pokoj. Od leta 1973 je republikanskim tekmecem V. ping naj bi bil po poročilu lista poslanik v Iranu, kjer si je u-C. Campanello. Republikanci v Hong Kongu imenovan v ko- stvaril ugled kot eden najvpliv-imajo prvič od leta 1932 v o- misijo, ki bo preiskovala zloči- nejših poslanikov ZDA v Iranu krajni komisiji večino. (ne radikalov. J doslej. /iMERiSM UmMmm vsrnsm«* 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation PniJltthed daily except Wed., Sat, Sun., and holidays, 1st week of July NAROČNINA: a Združena države: |23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 8 masec* • Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol lota; $7.50 za 3 maadsa Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION SATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 fox S month? Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 month# Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 164 Thursday, Nov. 4, 1976 bila stara šele 57 let. Zbor Triglav počiva že štiri leta, zadnji koncert je bil leta 1972. Doslej smo izgubili Jaco-ba Jesenka, Carla Samanicha in Margaret Loucko. Anna Jesenko mm®*«®! SESEDA M NARODA iaraisi lediščina “Ostpolitik’ Vatikana Beseda “Ostpolitik” je nastala med Nemci in se po časopisju razširila po svetu v času, ko je bivši kancler Zahodne Nemčije Willy Brandt vodja Socialno-demo-kratske stranke, klonil pred komunistično “stvarnostjo’' in pristal na delitev Nemčije, da bi se na ta način ustvarila podlaga za poznejšo zelo razvpito detento. Brandtova politika je pomenila kapitulacijo svobodne- ga dela Evrope pred Sovjetsko zvezo in služila kot pie- CLEVELAND, O. — V kato- slovenska šola zahteva, potem ludij v politični razvoj, iz katerega se je končno izcimil ;liškem škofijskem časopisu tihi- bi lahko slišali poročilo upravi-spoiazum v Helsinkih, ki smo o njem ze ponovno pi-|verse Bulletin je Father Ar. teljice gdč Angele Bolha, kako a „ . drew M. Greely objavil živ- se učiteljski zbor trudi, da bi Oni dan je V aebatl mec kanaido...orna h ordom m ,-ljenjsko zgodbo Simos-a Kaseli- izbolišal in moderniziral svoje Carterjem prišla na površje tudi zadeva Helsinkov. A: j8„is. zakaj bi v slovenskem ča- metode, želja po izboljšanju je meriskl pieusednik se je y,pOiG,mbl svojega povi-plša v .sopisu obravnavali problemati- • glavni vzrok, zakaj svetovidska jdcisimdh §kliceval na CO, da je tudi zastopnik /atika- kp litvanskega delavca. Kdo šola vzdržuje zveze z Ethnic He-na in papeža-tisto listino podpisal. iJejal je, da on poči pravzaprav je Simos Kaselionis? ritage and Language Schools in nobenimi okoliščinami ne more verjeti”, da bi bil pa- Bll je hišnik v eni izmed mo-,'Greater Cleveland in z Ligo A-pcž pristal na podpis, če naj bi S tern sporazumom oO Uernih palač v Chicagu. Kljub merikanskih'Slovencev, Inc. Da-narodov izročilo vzhodno Evropo v dominacijo varšav- svojj izredno nizki plači je Si- • nes tudi federalna vlada prizna-skega pakta ^ (z drugo .oesedo. ^ ooyje>„ske zveze). Ta mos prihranil vsako leto pet Stojva vrednost etničnega študija s Značilni incident je spec spravil v javnost vatikansko ;dolarjev, ki jih je podaril piša-item, da daje za proučevanje na-, politiko do Sovjetske zveze in do komunistično vlada- (te]ju najboljše zgodbe iz živi j e- 1 rodnostnega vprašanja svoj de-nih držav vzhodne Avrope. ;nja Litvancev. |nar. Na žalost se ta denar sedaj - Tapež Pij XI., ki je vladal Ceiuev v..času, ko šo bile I Litva, mala baltiška država, uporablja samo za razne komi-razen rvusije vse vzhedno-evropske države brez komu- je zgubila svobodo v drugi sve-lsije in študije. Te bodo prav mstlčnih vlad, je v znani okrožnici Divini RedemptoriS tovni vojni, ko so jo Rusi nare- malo koristile solarn, kot je komunizem obsodil kot zlo, ga odklonil in katoličane dili za eno izmed republik sov- 'Slovenska pri Sv. Vidu. Imamo POZval, naj Z njim v nobeni oblikLno.sodelujejo. Njegov jetske države. Father Greely v mnogo etničnih ustanov, ven-na sle cinik Pij XII. je po vojm, ko SO vzhodno in srednje- svojem članku vprašuje, kje so Kar doslej je le Liga 'pokazala evropske države druga za drugo padale, pod oblast Sov-1 jetov, ki so uvajali komunistične režime, je pravtako komunizem spet obsodil in odklanjal vsaka pogajanja z njim. Temeljit obrat v vatikanski politiki je uvedel papež Janez XXIII. Komunizma sicer ni potrdil in ne zavrgel nauka prejšnjih papežev, a iskal je v “socializmu” pozitivne elemente in začel uvajati politiko dialoga s komunizmom. Sedanji papež Pavel WL, držeč se linije svojega prednika, je začel s. poskusi dialoga in približevanja komunističnim režimom. Ni nobenega dvoma, aa sta zadnja dva poglavarja Cerkve zasledovala v svoji politiki do komunizma dobro vernikov za železnim zastorom in koristi Cerkve na tem prostoru.. Kdo je imel prav: ali oba Pija ali Janez in Pavel? To vprašanje sme zastaviti vsak katoličan, ne da ______„„ ____ JC.„ _____________, ________ bi pri tem tvegal očitek, da ni dober in zvest ud svoje judarek etničnosti samo škoduje imela uspeha, če ne bo imela Cerkve. Gre za izrazito politično stvar, kjer vsak ver- ’ nik lahko ocenjuje in tudi odkloni vatikansko politiko. Pod tem vidikom si oglejmo, kaj.se godi v zadnjih dobrih desetih letih na polju odnosov med Vatikanom in režimi za železno zaveso! Bili smo priče, kako je Vatikan porinil ob Stran Pija XL učeništvo, da je komunizem na duhovnem področju z 1 o, s katerim ni mogoče voditi dialoga ali se celo z njim pogajati. Vatikanski tajnik za zunanje zadeve, nadškof Agostino Casaroli se je ponovno odpravil na pot v razne vzhodno-evropske države in tamkaj z režimi vodil dialog in se z njimi pogajal, da bi se omilil komunistični pritisk na Cerkev in na okroglo 60 milijonov katoličanov v onem delu Evrope. Bilo jih je v sami cerkveni hiearhiji mnogo, ki so to politiko obsojali, vendar je papež na svoji “Ostpolitik” vztrajal in Casa-roiija podpiral v njegovem prizadevanju, da bi izposloval več prostosti za delo duhovnikov, manj vtikanja javnih oblasti v cerkvene zadeve, več priložnosti za verski pouk, zlasti mladine, in konec strahovanja vernih ljudi. Vse to so cilji, yredni truda in tudi koncesij od strani Cerkve. In koncesij je bila cela vrsta , različnih vrst v različnih državah. Največ so zalegle na Poljskem, ki je popolnoma katoliška dežela, kjer,sp se domenili za ustanovitev “delovnih odborov”, sestavljehih iz zastopnikov režima in Vatikana. 'Poljski..partijski sef Gierek se je oni dan hvalil, da ni več nasprotstev med Cerkvijo in državo, pa mu je. odločni, junaški duhovni vodja Poljakov kardinal Wyszynski takoj'oporekel, jda to ni res,-Zadnja poročila vedo povedati, da se Gierek" pripravlja izdati nova navodila za okrnitev verske vzgoje... - Vatikan je zahteval čd mučeniškega madžarskega kardinala Mindszenty-ja, da je smislu dialoga moral odstopiti kot primas Madžarske in zapustiti domovino. Njegov naslednik sedaj hodi na. komunistična zbore zasedeni S škofom samo 2, upravniki škofij nimajo mo- Zbor Triglav se je poslovil z kih telesnih vaj in šolskih nalog j vejici pušpana, li nastavljati duhovnike, katoliški tisk nima nobene nekaj pesmimi. Nit življenja se in ocen in tesnobnih misli, kako j svobode, za versko vzgojo SO možnosti minimalne. Po-|je utrgala prehitro, pokojna je bi še lahko koristno izrabil mla-jložaj je negativen na celi črti. Za razmere v Jugoslaviji, ki ima edina formalen dogovor z. Vatikanom, takozvani protokol, vemo iz tekočih poročil. Cerkev bije neenak boj z režimom in se na vse načine brani. Novi verski zakon je kljub protokolu še bolj okrnil možnosti njenega poslanstva. Navkljub zgoraj bežno omenjenim klavrnim rezultatom vatikanske “Ostpolitik” nadškof Casaroli vztraja pri svoji politiki z utemeljitvijo: Cerkev nima alternative! čeprav je postalo jasno, da se brezverci komunističnega kova ne držijo nobenega principa, ki ni njim v korist. Dialog s takimi ljudmi je farsa. Alternativa je tu in sicer v nadaljevanju nauka obeh Pijev, da je komunizem duhovno zlo in da z njim sodelovanje m mogoče. Visoko dvigniti duhovno veličino Kristusovega nauka, da bo svetil čist in nekompromitiran vsemu svetu, tudi komunističnemu vzbujal spoštovanje in občudovnje nespremenljive Resnice. Ta alternativa velike, nepopustljive in nepremagljive duhovne sile bo premagala zlo in prevladala na svetu.-Pomagala bo tudi Cerkvi in vernikom bolj kot mehkobni dialogi. L. P. vsi protesti liberalne duhovšči- potrebo po podpori slovenske ne, kje so vsi profesorji, poroče- šole. valci, da bi seznanili ameriško ! Z njeno večkratno denarno javnost s krivico, ki se je zgo- pomočjo je lahko šola nabavila dila temu 'majhnemu baltiške- imoderne magnetofone, ki jih se-mu narodu. Kaj stalno uporabljamo pri po- V Ameriki živi mnogo raz- : uku slovenščine. Slovenci pa ni-ličnih narodov. Tako poznamo mamo- samo Lige, temveč mno-Amerikance poljskega, slova- go kulturnih ustanov, razisko-skega, ruskega, češkega in slo- valnih institutov, podjetnikov, venskega porekla. Ameriški pesnikov in pisateljev, ki bi kulturni delavci, kot George Ca- morali podpirati slovensko šolo. sey, Donald Campion, Abigail Te podpore ni in je nikdar ni McCarthy, Justus George bilo. Res, da uspeh šole zelo za-Hawhler te Amerikance stalno visi od učiteljstva in tesnega so-opominjajo, . da premočan po- delovanja staršev, — šola ne bo veliki Ameriki. Simos je samo 'globoke podpore slovenske jav-narodnostni fanatik. Zakaj ne nosti. postane Amerikanec kot vsak | Šola, če hočemo ali nočemo, drugi. Nadalje kaj se lahko ha- vzgaja bodoči naraščaj. Brez učimo iz skromne zgodbice'-o haraščaja'ne ba ne Korotana, Litvancih. Kakšno vrednost ima ;ne Lilije, ne Kresa in ne ljudi, litvanska kultura, da bi se tu v ki bi se zanimali za slovensko veliki svobodni Ameriki za nj o' | problematika. Narod, - ki ne zanimali. Poleg tega pa bo Si- f podpira svojega šolstva, ne bo •mons samo državljan dftige'dolgo obstaf —Je’bila misel,'iž-stopnje, Če bo stalno poudarjal jražeha v 'glavnem ‘referaft! hk svoj'etnični izvor.' ' jr o d i t e 1 jskem sestanku. Zato Seveda je Irčalevtedno pro- uspeh nase sole’ne žavlši samo učevati in poudarjati kulturo, jod učiteljšfva,'’tenivdč od'in pb-izobrazbo in narodne običaje jsebno še od navdušenja staršev črncev, Spancev in Judov. Te |in od podpore slovenske javno-ktilture niso manj vredne. Za sli. črnce, za Meksikance, za Jude se zanima vse. Kultura drugih narodov pa je prepuščena vodstvu in dobri volji “hišnikov”. Ali se s slovensko dediščino godi kaj drugače kot z litvansko? Nič! Res imamo svoje kulturne ustanove, , rfes imamo svoje slovenske šole.'.Mhogb 'teh obstoja Rado 1 zčMne strani ' CLEVELAND, O. - Več kot 40 let se že oglašam v slovenskih listih z novicami z zahodne strani mesta, sedaj imam žo-lostno novico. Zgubili §mq akti vho članico ^Margaret Loyc|ca, že nad., dvajset''leč, kot na- pri—roj. Žakelj! Bila je članica, Dru-mer Siovensfva s’obothajbla .'priGtva . Nanos št. 2s 1 0 in nato nadaljevali pot ^5 ni °bali 77 km (48 n1'*1!) icSo^a iezera, se ustavili v Ba-in bili še isti dan v (v Kečkemetu saed prste uspešno zdravilo. “Meni Izven Ogrske ni življe- bo to pregnalo ves revmati-nja ...” Pa Dorothy ni naredi- zem,” je korajžno razlagal. In la kislega obraza, celo prva je res mu je pomagalo za daljšo rekla, da ona ne bo ostala v av- ;dobo, kakor mi je povedal ob tomobilu, ker bi tudi ona rada'zadnjem obisku v Clevelandu, videla tako slaven slovenski ; Brez župnikovega vodstva in aJ postrežejo s kosilom. |zgodovinski prostor. | suhega vremena bi komaj mo- Vprašal sem župnika, če je 'gli priti do zaželjenega mesta, poleg temeljnih zidov še kaj Tako smo pa s korajžnimi in drugega, da bi si ogledali. veselimi opazkami predrodli vse “Nič drugega ni otipljivo vid- težave. Zagledali smo nizko te-nega. Pred več desetletji so meljno zidovje cerkve! Na ci-Zbrali zlasti v središču gradi- |lju! Per aspera ad astra! Po tešča, kjer je dal Pribina navoziti .žavah in križih do zvezd! suhe zemlje za trdnejše stavbi- j Stojimo na tleh naše enajsto-šče, mnogo človeških kosti iz ti- s letne zgodovine! Božamo zidov- ih Ca ln Tiso)- j^j.0 Zalavara nam je bila ' ^ Pre^ve^era: Pr^ TS7~ deli °b ■iezeru na desno, v ^ga kU na leV° svetima bratoma za duhovniške poklice.... Poslovili smo se od tam nam tako svetega in tako zapuščenega prostorčka in se vrnili na cesto k avtomobilu. Počakali smo še deset minut Franka, ki je hotel videti od blizu (od avtomo-ste dobe. Zagrebli so v nekak I j e. Občudujemo jasno zarisano bila je bilo vidno) zidano zna- |se je pisal Žabkar, so rekli, da je nastal ta priiimek po besedi žaba, in če mu-j e ima Slana, so dejali, da je prišlo to ime pač od besede slana, priimek Cunja pa iz cunje. In tako seveda tudi glede drugih priimkov. Vedno so jih razlagali enostavno z besedo, ki je dotičnemu priimku pomensko najbližja. V resnici so stvari veliko bolj zapletene. Predvsem se je treba zavedati — in to pri takih raziskavah tudi vedno upoštevati — da so vse take podobnosti skoraj vedno samo slučajne in da v resnici ni med priimkom in dotično besedo nobene zveze, razen morda te, da so ljudje potem, ko se je izgubil prvotni smisel priimka, počasi prilagajali njegovo izgovarjavo tisti besedi, ki mu je bila najbližja, npr. priimek Mlakar besedi mlaka, priimek Križman, ki se je glasil prvotno najbrž Krisman, besedi križ, priimek Božič božiču, čeprav je pomenil prvotno čisto nekaj drugega, in tako naprej. Predvsem bi bilo potrebno vse slovenske priimke zbrati v poseben slovar in to po začetni črki in po končnicah. Tako bi dobili slovar nekaj desettisoč besed, ki bi bil zelo važen kot dopolnilo etimološkega slovarja, in slovarja slovenskih narečij, če bi ju imeli — na žalost ju sinu in nasledniku knezu Koc-|namreč še nimamo — pa tudi iju 867. To bi moglo biti stanc- jkot doPoInilo slovenskega knjiž-vanje tudi za zgodovinskih 50 .ne8'a jezika. V priimkih je ohra-Kocljevilh učencev, ki jih je |nJen^h mnogo starih slovenskih knez izročil v varstvo in vzgojo ki so v pogovornem jezi- ške duhovnike, ki so bili tam in za semenišče. Cerkev je spadala pod okrilje salzburške nad-Frankove roke in'škofije, dokler ni bil Metod imenovan za nadškofa Panonije. Tu sta morala stanovati sveta brata, ko sta se na poti v Rim ustavila pri Pribi novem skem, na -ar pa na Gorenjskem in Primorskem. Danes še ni mogoče reči, odkod te razlike, jasno pa je, da imajo nek vzrok. bo MAU OGLASI Angleški zidan kolonial 13 spalnice, garaža blizu E. 222 Preučevanje priimkov bo celo ir,, a “. , . i ix „ . ot. blizu sol in trgovin, gornjih bolj mikavno kot preučevanje t t skupen grob in na tem prostoru pozidali kake tri metre visoko pravo- štirioglato znamenje. To je ma- 4a č ar’” °dcepa. Odcep je ozna- lo dalje od tam, kjer postanemo z avtom za dohod k cerkvi, in na nasprotni strani kakor cerkev. — Veste, da je Pribina imel v tistem času (deveto sto-Se ne bi odcepili letje) najbolj utrjeno glavno I mesto. Zrakoplovov, kanonov ■ krj£'“laS priPel:ie v Zalavar. 'hčk lscu je nekaj mencal "‘Bjj-0, oblečen človek, feli k Prosim, kam bi pa mi ’ j niso imeli. Vdirajoče se močvir- hj . ,Pa potem lepo asfalti-’je je močnejša obramba kot še |th>, lsče, kakor daleč i~ *“ predelitev notranjosti' cerkve. Pri vhodu je na drogu kovina-sta plošča z opisom nastanka in nadaljne zgodovine cerkve. Postavilo jo je Tujsko-prometno društvo komitata V e s z p rem. Društvu nekoliko manjka zgo- menje nad kostmi Pribinovega gradišča. Mimo je privozil češki avtobus z zletniki. Pol kilometra dalje so se ustavili. Gotovo so iskali pot do cerkve. Ker niso našli, so kmalu naprej odpelja- 'S Nlip h Vi i aiaton). pa za j£js pa_ imeti posebno do-111 tudi eHje do}j0^iU tudi z dovoljenjem ' j. 0(i zapadne strani in ' U- V Zal. ,v Zalavaru ste lahko * ^ttutah. Szerencses u-Ju aitom feV Bog ve zaka?„ hi devinska točnost, vendar zado- j p sti pojasni turistu: Bazilika, zi- \ «Ali ne bi morda sedaji ko so oana v dobi okoli leta 850 z juž- Rusi na ogrskem, potrkali na neslovanskimi gradbeniki, rabi- njihovo slovansko srce za deli so kamen od ostankov rim-;narno pomoč; da bi ta slovan. skih razvalin pri Balatonu, za !ski zgodovinski pr0stor pri-časa turških napadov je Madza- ;merno opremili z dohodom in rom služila za obrambo. Obču- j kažipoti?” Župnik Bodiš ne vidi Z župnikom sva bila takoj čez doval sem, kako je župnik Bo- jv tem re|i'tve potrebe in pravi,r cestni jarek in gledala, kako dis omenjal. zvezo te cerkve, z so .zaerLijrat najvazoej^i'.dfilcf-: je vš- tako debelo in visoko obzidje iz kamna. Pa pojdimo!” V nekaj Kis Balatonu minutah smo se ustavili. spretno je Frank pomagal Do- Madžari. Imena Madžari ni rio-rethy čezenj. Nato se je župnik benkrat rabil brez pridevnika usmeril pravokotno na cesto ‘'dober : naši dobri Madžari, do-skozi visoke koprive in neko ori madžarski narod itd. (srečno pot ze- clrug0 visoko travo, podobno ko- j kWienti sti. Frank se je vrnil. v arhivih v Budšmpe- ‘Pri okru- ku že odmrle ali pa so na tem, da odmro. Poleg tega pa bi tako tudi krili odnos med. današnjim slovenskim jezikom in priimki, tako da bi lahko izmerili, kot bi lahko rekli, za koliko se je živi današnji jezik odmaknil od živega slovenskega jezika v času, ko so nastajali slovenski priimki. Kdaj je to bilo,- je danes, dokler niso izvršene vse preiskave o njih, težko reči, nedvomno pa so nastali mnogi že v zgodnjem srednjem veku, le da niso bili morda cela stoletja zapisani in so se pojavili šele v graščinskih urbarjih poznega srednjega veka. Vendar se danes že lahko z gotovostjo reče, da so nastali današnji priimki delno iz hišnih imen, kakor so namreč rekli družinam na posameznih kmetijah oziroma v hišah — danes pravimo, da se prayi nekomu. “po domače” tako .in tako — ali pa po kaki telesni ali 'duševni značilnosti tistega čločeka ali pa' njegovem delu in poklicu, pa tudi po zna- jezika, ker je v njih zapopaden velik del slovenske politične, socialne in kulturne, pa tudi verske zgodovine. Naravnost čuditi se je treba slovenskim jezikoslovcem, da so to vprašanje doslej tako zanemarjali. Marsikje v tujini imajo celo univerzitetne katedre za preučevanje priimkov. Skoraj vse to, kar smo dejali o priimkih, pa velja tudi za slovenska krajevna imena. Tudi o njihovem nastanku in pomenu vemo doslej zelo malo, čeprav krijejo v sebi za debele knjige slovenske zgodovine. F. J. Obnova Libanona bo stala do pol bilijona dolarjev WASHINGTON, D.C. — Državljanska vojna v Libanonu je tekom 18 mesecev napravila ogromno škodo. Sodijo, da bo obnova stala do 500 milijonov dolarjev, če bo seveda obveljalo sedanje premirje in se bo uničevanje končalo. Euclid Indian Hills Krasen kolonial s 4 spalnicami, kaminom, veliko dnevno šobo, jedilnico, ves podkleten, z garažo, centralna klimatska naprava, v štiridesetih. Zidan dvojček V Euclidu, 3 spalnice v vsakem, ves podkleten, zdaj vgradnji. Za pojasnila kličite' UPSON REALTY UMLA . 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (165) MUST SELL Spacious Euclid 4 bedroom bungalow with 2 car attached [garage. New Aluminum Siding, j Beautiful new kitchen. Two lovely knotty pine bedrooms upstairs, plus two bedrooms downstairs. Living room and Dining Room with built-in china cabinet. Two new baths with carpeting. New shag carpeting in bedrooms. Fabulous knotty pine recreation room 'with new carpeting, drapes, and bar. Sce-Pričakujejo, da bodo ZDA k|njc private lot with many trees, tej obnovili prispevale nekako Qas grRj a5ld paRo s^orage eno četrtino, pa naj bo izvoljen rooms above garage. Walk to za predsednika kdorkoli že. Kongres je tekom zadnjega zasedanja za začetek izglasoval 20 milijonov, posebej pa so ZDA porabile 10 inilijonov za program Mednarodnega rdečega SOBE ODDAJO križa v Libanonu in za Ameri- Dve stanovanji po štiri sobe vsa. garage. Indian Hills School, playground and Swimming Pool. 531-0989 or 481-8985. (x) ško univerzitetno Bejrutu. bolnišnico v MAU OGLASI ko oddajo na E. 66 St. blizu St. Clair Ave. Kličite 361-4021 ________ ___________‘—(164) Morajo prodati Prostoren bungalov v Euclidu, 4' spalnice, nov aluminijasti opaž, garaža za 2 avta, krasna nova kuhinja, dve ljubki spalnici zgo- .LMle].'* se je nsmeril proti nopljam. Za njim jaz, nato ■ k ' Bog ve zakaj, ni Frank in takoj za njim Doro- 1 zak'ai P° ei5^ ce" 1 thy. Župnik je bil dokaj spre- ^ :s g1"' v Morda je kaj v ; ten. Skušal sem držati zvezo h^čje |.lnocnjimi earopl«ni, ..in Frankom za me- Pa bip111 kako leMlišče. Mi noj, da se ne bi zgubili. Frank ivtof žu * res v Petih minu- je tik pred Dorothy z nogami in s]Cei:i1 in f11^ Mpim iup- rokami lomastil po koprivaA, da Sv«. u i v jepi cerkvi v je delal pot za Dorothy. Potem i r, je prišel spet kos poti, ko je bila ;Sn‘^War v Badkjah Lja tažja [g. župnik.” j Ko smo se poslovili in zahva-! Ijevali rev. Bodišu, nas je tpko ! iskreno povabil, da če zdaj^ ni [ mogoče, pa kdaj drugič, ko spet [pridemo, da pri njem prenočimo. Potopisu bo tu sledilo nekaj odstavkov, kakor sta jih zapi-en meter visoki in debeli — to- [sala o Panoniji, in Pribini ter da vsi -— temeljni zidovi. Žup-.Koclju znana slovenska zgodo-Sei, če T* uu zuPniK 1SK!re' mi prav na tej poti. Za novo go- 'nik Bodis pravi, da je po zgodo- [ vinarja Milko Kos in Fran Gri-Rod^ pri niem ščavo je prišla vodena močva-[vinskih virih v arhivih v Bu-Vec (izvedenec za zgodovino Tikos • Budapest PRIBINOV BLATOGRAD Začetek gradnje okoli 840. Nekaj zgodovinskih ostankov /asi Zaiavir (GradiščenaZali) desni znotraj znaka za Blato-/A- grad. Obisk z avtomtCakovec. skoz /č’ Nagykanizso do Blatnega jezera, za ' zlivotn Zale fevo v Shrmellčk... Tli pa tam je bilo Od cerkve so ohranjeni samo k f'ekgj rilme^ zve^° Prav> k° tudi nekoliko znakov, da nismo ^esej a bo zupnik iskre- 1Td nrav na tei noti. Za novo go- ..',0r, mu Je hotr,9 ,kaklh 40 let. Reito-aikjost cerkve. Ogrski b°do (O' rWi >ga vlis polno zastopani, navdušenega in ra. Sb sicer položeni čez vodo dimpešti bila pri cerkvi še. ena svetih kosi vejevja in z moškimi cev- stavba. (Moja opazka: to bi mo- da), tji je še kar šlo. Za Dorothy je glo biti stanovanje za saizbur- bratov za Cirila in Meto- (Dalje sledi) W00 tiJ?Ub°vrkka- Imel sem f al v n e®a duhovnika, ki je se Ogrski verski list (poši- S 2 0pa7?° p°šB na Ogrsko) kij 97 feriv, 'i:iiskega Gradiščari-Ms po Vaši©i10pazko 2a urednika: “Vi aPadnj aškimi cerkve- K j. Sl b.%ske^ar -tam pri m*;1 v°tari de kE ohranite te Mi vas. Ilev n pb ne potrebuj e-' a°dis se je navduše- h K7' k« da nas popelje v Predvsem k Pribije imela naslov . upotov 111 daleč, ‘Vke'Kažki L este , • 1P0lov k cerkvi ni. °zhi. i,.1 daleč, težko pa je HOUSE FOR SALE Seven room single, furnace, well kept on 1377 E. 52 St. Call 431-6228 —(166) rai opaženi z borovim lesom, dve -----------------------------j spalnici spodaj, dnevna soba, je- KUPIM [ dijmea. z vgrajeno omaro za po- Rabljem pralni stroj v dobrem |sod0) dve POvi kopalniei s pre. obratovanju____Anton Seliškar J, 7215 Hecker Ave. -(164) 'progami, nove debele preproge j v spalnicah. Bana, borovim le- _________ som opažena razvedrilntca z no- WY OWNER vimi preprogami, zavese in bar. 4 b.r. split — 50’s. 10 year old ’ Slikovit privatni lot z več dre-builders model, many extras, vesi, ognjišče na plin in patio, air, 2% garage, 2 baths, family dve shrambi nad garažo, blizu room, rec room, bar. Euclid- Indian Hills šole, igrišča in pla-Cleveland boundary. Call 771- valnega bazena. Prodaja lastnik. 7050 or 531-8339. (166) šenem zidu pri tleh znamenja čilnosti'njegove kmetije, po nje-ije videti v jamo in nekaj člo- ,n3 Mgi itd. Če se npr. nekdo pi-jveških kosti, kakor je "«kel pe Župnik, to ne pomeni, da je bil kak njegov prednik župnik ampak da je imel kmetijo v naj višji legi v tistem kraju, ker priimek župnik je nastal iz “op-nik”, ki bivs* “opi”, zgoraj. Tako je nastalo tudi ime za božični hleb, ki ga pečejo npr. .na Primorskem in mu pravijo “župnik”. Neki etnograf je skušal razložiti to besedo s tem, da so pač spekli pri vsaki hiši tak božični hleb z;^ župnika. Toda kam naj bi bit djal župnik 500 takih hlebov, če je imel recimo v župniji 500 iružin? Ime župnik je prišlo oti tega, ker so postavili ta hleu za božič na mizo — torej spet opi” ali “op”, gor — in je os ta:, tam do novega leta, dokler gu niso pojedli, ali ker je bil zgoraj kpltno okrašen s figuram •• Bil je pač simbol nekega danega kulta. Važno ;.a je poznati priimke tudi p” končnicah, ker liani marsikh-i povedo glede njihove-' ga nastajanja, pa tudi glede razširjenosti določenih tipov priimkov in s tem tudi največ nekdanjih slovenskih plemen ih Ljudske kulture. Znano je namreč, da je priimkov na -ič naj-iveč na Dolenjskem in v Prek- Piostor za urad oddajo V Superior Savings & Loan poslopju na 798 E. 185 St. oddajo prostor za urad. Kličite tel. 431-8552 in vprašajte za Mrs. Parker. (166) EUCLID BUNGALO By Owner First Offering Off East 185 Street Bedrooms, 14x28 Family Room, Living Room, Formal Dining Room, newly redecorated kitchen, with breakfast nook. Enclosed front porch, garage. Tole. 481-2094. Asking price $32,500’ • ' —178) Nobenih prodajvcev! Kličite 531-0989. '> * - V (x) ŽENSKA IŠČE ZAPOSLITEV Ženska Išče delo od 8. ure zjutraj do 12. (opoldne). Kličite 341-5689. (164) Help Wanted Male Newspaper Pressman Letterpress. Part time, or time. Call Jim at 361-4088. Help wanted Female full 1 Med tlorisnimi zidovi Pribinove cerkve. Domači župnik iz Zalavara'razlaga.-zgodovino cerkve in. kako so jo pozneje tudi Madžari rabili za obrambo prot"- Turkom. Na pločevinasti taibU je v |murjU; na. žavatT 111 na cesti> kjer je < madžarščini kratek opis o zgodovinskem nastati ku ' čerkvr {-Društvo-■zgodovinskih spomenikov u |na všekrhkrog' Celja. -v Sji^hnjpki' available, ceste v močvirje, Budimpešti). ‘dolini in na zahodnem Staj er- ■ Hiša naprodaj Dvostanovanjska, zidana hiša z novimi pečmi za ogrev je naprodaj na E. 159 St. blizu Holmes Avenue za $23,900. Kličite tel. 481-7989. (164) FOR RENT Three rooms for couples or lady, bath, clean, new storms, Addison and St. Clair Ave. Call 481-5380 (164) SOBE ODDAJO Tri na novo dekorirana sobe oddajo mirnemu, odraslemu človeku. Vprašajte na 1176 E. 61 St. apartment št. 3. (x) Kuharjajščejo Restavracija v j?uclidu, Ohio, išče hrvaškega ali . slovenskega kuharja. Kličite 261-1400. . . ... .4165) HOUSEKEEPER To' manage home for widower with 3 school-age children. Five days. Prefer lady who can drive. Call Eve.’s or weekends. 991-2542 (165) GENERAL OFFICE CLERICAL Immediate openings for full time positions available in our accounting office. Operating proficiency with a ten key adding machine necessary, along with accuracy in detail, typing experience desirable. Duties to include the checking of branch accounting reports and other related data. Call 881-3006 ext 66 between 11 a.m. - 4 p.m. Monday thru Fridav only. (165) FOR RENT 5 rooms up on Huntmere Ave., garage, near Euclid Beach, $135 per month, to responsible adults. Call A61-2.164 after fLp.m. Now Woman Wanted General Housework, 1 day per week, for 2 adults. Must be reliable, conscientious, thorough-and willing to work. Call morn-lings, preferably 381-7353. (167)j ' (165) Avgust Šenoa: ZLATARJEVO ZLAT lesti. Kdo je tega kriv? 'Tahi! Rasecia mu je eastalti na jeziku' no jim dokaži, da so lažnivci ti-llfjln lani, ko mu je bila duša že m ves jezen je utrujeno klecnil' sti, ki te obrekujejo. Ljudje ;j;,na jeziku in mu je vrag- sedel v na stol. j pravijo: kdor molči, ta prizna- ^ j kosteh, kaj ni mojega rodnega “Ne kliči Boga!” je spregovo-j va.” ; brata Boltazarja toliko čari ten-, ril Vranice in dvignil roko. “Pra-) “Nočem. Nočem, ker so me ital in tental, dokler me ni ta viš, da si katoličan, toda jaz ti j ©sovražili! A čeprav bi to sto-jslabič napadel na javnem zboru ročem, da še kristjan nisi! čemu j ril, kakšno korist bi imel? Zlaži duhovne in svetne gosposke, čes besniš oi: mrtvem imenu? Tahi - i se o poštenjaku: ‘Človeka je ‘Veliko, marsikaj! Pro pid- lom Krajine, generalom, ki da ga hočem ogoljufati za nje- ja ni več!” gov del očetove dediščine, in je “Samo na videz, admodum re- ubjl!’ in če .se poštenjak opere in gre čist od sodišča, bo laž še mo”: sumničijo, da. si rovaril z I prišli, da nas branijo pred tur-!^0, ob}a4iJ ^ mene in vs; vcrende amice,” je Stjepko jez-j vedno odmevala: ‘Ubijal je!’” rs„uw«»v> i.-i __v__m .. i tri egoujancevo rodovino. A za- na zavrnil 'Vranica in si podprli “Kaj te nič ne mika, da bi se Gubcem, ki so ga pred nedav-jško sužnostio. Tole pravijo nim čudno kronali na Markovem i tebi na Dunaju.” trgu; nadalje, da si skrival šču-| “To?” je jezno poskočil Stjep-val kmete in male plemiče .proti; ko ter ni izbiral besed. “Ne ču-gospodi in jim dajal celo pomoč.” jdim se dunajskim obrekovanjem 1 “Proprimo: t o je zahrbtno na-| in tudi nisem tako neumen, da tolcevanje,” je jezno pribil Gre-J bi ne mogel ugotoviti, da me ni gorijanec, “dci, natolcevanje, | ne naša ne dunajska gospoda prečastiti gospod! Gregorijanec je moje ime iai rod. Mogočen in. premožen velikaš sem, kmet vpisala v koledar z rdečimi črkami. Nisem klečeplazec in ne znam se klanjati po špansko. je kmet, a vsi ■ drugi, četudi b: Tega tudi ne zahtevajo; toda jaz imeli sto grbov našega očeta,'ne spletkarim! Vem, čigavo je Adama, mi niso bratje. Včasih j to maslo! Ferdo Tahi je izročil! me je obšla jeza, ko so meiv.se te peklenske tožbe v svoji hkrati pritiskali tako surovež' nagnusni duši, ki ne bo videla Tahi kakor kradjevo sodišče in božjih nebes!” zahrbtni Zagrebčani pa še gos- ‘“Ne nori!” mu je presekal poda Zrinjska in Bakači. Da,: Vramec besedo, včasih se je zgodilo, da sem v j “Da, on! Še. zdaj, ko je že hu-! jezi vzkliknil: maščuj, Stjepan, dič vzel njegovo dušo, še zdaj j kmetske psice na gosposke vol- me peče strup, kr ga je bil še i kove. Pa sem se premislil in— živ stresel name. Šesto leto že | pri mojem grbu.: —• kmečkega teče, odkar me je zatožil cesar-j punta nisem podpihoval ali ka- ski svetlosti na Dunaj, da so me kor koli prilagal, goriva. A če- klicali pred kraljevo sodišče v tudi bi bil, grešil bi ne! Flec- Požun. A zakaj? Ker sem bra-tere si nequeo superos Acheron- , nil pravice svoje Uršule, mate-ta jmovebo.” Kadar te ljudie za-!rinstvo svoje žene, gospe Marte punte, so tudi psa dobri za po- Henningove, ker nisem pustil, mor.” Ida bi oderul^ Tahi pograbil ves Gregorijanec je govoril z ved- j Susjedgrad. Name je ščuval tuno večjo togoto, srknil vmesjdi zagrebško kramarsko svojat zda.i pa zdaj iz vrča, medtem ko! ter znova razglašal, da je Med- kaj - Ker sem hotel polovico glavo 2: roko, “samo na videz, j lotil dela in opustil brezdelje? Medvedgrada zastaviti Krstu Njegov zli duh je še zmerom vi (Dalje prihodnjič) Miheliču, da bi izboljšal naše službi velike gospode, posebno j ______0______ gospodarstvo, ki je oslabelo za--pa Gjure Draškoviča, in oni do-j________________________ radi velikih izdatkov v bojih s bro zalivajo strupeno drevo mo-j (J'drst ^IcfnOTidls Turki in pri pravdah z duhovno jih težav, ki ga je bil zasadil | rr f m svetno gosposko. Vse, prav Tahi. Tukaj je izvir dunajskega: iu&litiUfccMui. “Ul I vse si je izmislil in skoval ta besedičenja.” ' j EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL- stari gad, da bi me strl in uničil. “Pokaži se med svetom; saj I m(^A NAGROBNIH SPOMENIKOV Pa da bi se jaz ne ujezil? V Imaš voljo, moč in pamet! Jas- 2S **• tsi t*J. grob naj ga udari strela božja!” j-:------------—---------------------------------------- Zavoljo razburjenja so se' mu! dvigale prsi in stisnil je pesti, j ga je kanonik mirno poslušal. “Pri secundo,” je povzel spet. stauec, “pravijo, da daješ zaščito lutrovskim predikantom, ki jih vedgrad prav za prav njihov, da je njihovo vse moje premoženje, čeprav imam pismo s kraljevskim pečatom, s katerim 'je kralj je ibokojni Ivan Ungnad — no- j Ferdinand ta grad za vse večne men est omen — poklical v naše j čase daroval mojemu pokojne-krajje, da zatro pravo katoliško ! mu očetu Ambrožu vero. Cesarska milost bi ti tega niti ne štela v greh, ker se Maks z vso dušo tudi sam nagiba k in po njem njegovemu nasledstvu. Nikakor ne morem pozabiti, kako so osramotili naš rod ! IME BOLJ ZNANO KOT O-BRAZ ■— Na sliki je John F. Kennedy Jr., ki bo prihodnji mesec dopolnil 16 let. Na sliki je redkejše kot njegova starejša sestra Caroline. Ji,.-..... ■>f> i ŠVEDSKI KRALJEVI PAR — Kralj &arl XVI. Gustav in kraljica Silvija na uradni fotografiji. Poročila sta se v letošnjem juniju. ■ tej prekleti novotariji, a v greh! in vrgli mojega očeta s podban-ti štejejo j Draskovic in druga I skega mesta, da je umrl od ,.a- dvorska gospoda, ki neusmilje- —-no trga smrdljivi plevel iz njive Gospodove.” “Hit, ha! Glej na popolno blaznsost! Da sem jaz lutrovec ali lutrovski zaščitnik?! Toliko nji je mar za to pasjo lutrovšei-no, za vse lepe in trde nauke, s katerem so nas sitili iz Uracha! in Tulbingena, kakor za brado I turškega preroka! ; Čeprav sem grešnik, sem vendar prepričan i katoličan. Vprašaj rajši Zrinjsko gospodo, kdo se križa po nauku virtemberškega patra in kdo tihotapi iz Nemčije tiskane, knjige!” “Tudi sam ne verjamem, da se nagibaš, k lutrovstvu, sicer me ne bi videl pod to streho. A še nisem končal. Pro tertio; na Dunaju pravijo — in to je tvoj največji: greh pred njimi! — da Stjepan Gregorijanec, ta znani in Občudovani junak, drži sabljo v nožnici, medtem ko šiba božja tepe kraljevino. Pravijo, da Stjepan Gregorijanec iz zasede meče polena pod noge jasnemu nadvojvodi Karlu, ki ga je carska milost imenovala poveljnika kraljevine in da prav isti Gregorijanec spletkari proti genera. lit® PRINC SAUD, zunanji minister Savdske Arabije, je izjavil, da ni nobene nevarnosti za kako novo zaporo prodaje olja ZDA. VESOLJSKA POSTAJA — Gornja slika kaže osnutek vesoljske postaje, kot si jo je za~ mislila NASA. V obroču naj bi bila zgoraj bivališča in spodaj delavnice vesoljcev (spodnja slika na desni) v krogli v sredi obroča pa elektrčne naprave, dvigala in tekoče steze za povezavo s posameznimi deli ob roča, na njenem vrhu pa ptrMajališče za vesoljske ladje (na levi spodaj). -C'. V,.'.*:. ■ • ■. ••/.- V ' ' ' - • ;!? l-PULji SREDI GOVORIC je Daviva Sheffield, ki so jo večkrat videli v družbi britanskega prestolonaslednika princa Charlesa. Dvor je ponovno zanikal, da so v 'teku priprave za poroko prir,- j ca Charlesa s 25 let staro Davi-no. rcL M: 'D: . d PRIRASTEK ENEGA DNE — Slika kaže skupino otrok, starih 7 do 15 mesecev. Njihovo števila predstavlja ljudski prirastek enega dneva v avstralski državi Victoria. MU JE VŠEČ? — Gospodar David McKeller v Milwau-keeju, Wis., ki je to gugalnico uredil za svojega psa, trdi, da mu jc. ™j§fl!P®Tg^ Za walemlna tiskarska deia ne priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE SIT;7 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE I-OSS8 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice ir. osmrtnice. • Najlepia izdelava - Prvovr*ten papir - Hitra postrežb* NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS* TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOV (Nit Ženini in neveste! 'laša slovenska unijska tiskarna Vam tiska kras 11 a poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk Ameriška Domovina 0117 St. Ga ir Aveuuc 431-0628