^NA LIR 86 Poštnina plaCana - Sped. abbon. post. - K. gr. a ib >: bo GOSPODARSTVO RGOVINA ♦ FINANC A ♦ INDUSTRIJA ♦ OBR T ♦ KM ETIJST VO ETO X ŠT. 226 PETEK, 18. MAJA 1956 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ^ - = - — - ..^=:.=-==-=mr . . — , , , - , - ■ -- —~ ^ i ^ Beogradu se že dober teden poga-italijansko odposlanstvo dvanajstih ^ov, ki ga vodi poslanik Bino Suar-'i z jugoslovanskimi izvedenci pod ®stvom poslanika Radovanoviča o na-ijnji uporabi italijansko-jugoslovan-fga trgovinskega sporazuma, ki je sklenjen 31. marca lanskega leta. :av,zaprav gre za pogajanja v okviru ‘tijansko - jugoslovanskega mešanega ^ra, kj se mora v smislu omepje-Pogodbe sestati vsako leto, da bi °UčU morebitne spremembe glede Nižine izmenjave in vrst blaga, ki jih ^tteva dnevn; razvoj medsebojne trpine. Ako nobeden izmed par.nerjev odpove trgovinske pogodbe v treh f5ecih, se ta avtomatično podaljša leto dni, členitev lanskega trgovinskega spo-JUma med Italijo ip Jugoslavijo je 'tlenila odločen preobrat v načinu iz-s*ijave, v kolikor je Italija v glav-^ ugodila jugoslovanski želji, da lfOsti tudi uvoz iz Jugoslavije, kakor Poprej liberalizirala uvoz iz držav 58ic Organizacije za gospodarsko so-!Wanje v Evropi - OEEC. Prenehal ■sistem kontingentiranja z nekateri-■ izjemami; tako je Italija ohranila 'tttingentiranje uvoza živine, mesa, ^ cementa, strojene kože in nekate-drugjh vrst blaga, ker je hotela s zaščititi lastno proizvodnjo. Jugoslovani zahtevajo zdaj, da se tu-Uvoz tega jugoslovanskega blaga '■bsti in tako omogoči povečanje ju-'slovanskega izvoza. Jugoslavija hoče očitno doseči ravnotežje v zuna-Ji trgovini z Italijo, po kakcšnem strehi0 dobri gospodarstveniki po vsem 6tu. Uporaba lanskega italijansko-‘Soslovanskega trgovinskega s^porazu-4 je nenavadno pospešila izmenjavo, 9sti v prid italijanskega izvoza. Po "lijanskih podatkih se je uvoz iz Ju-'slavije povečal od 19 milijard 321 mi-toHov v letu 1954 na 24 milijard 438 'lijonov lir; izvoz iz Italije v Jugo-9vijo pa se je več kakor podvojil, saj napredoval od 17 milijard 353 mili-'»ov na 38 milijard 661 milijonov lir. je bila italijanska bilanca naspro-'Jugoslaviji aktivna za 14 milijard 1 milijonov, medtem ko je v letu bila pasivna za eno milijardo 978 'bjonov Ur. Po podatkih jz jugoslo-fi|l 9nskega izvora je Italija leta 1955 u-J 'hla iz Jugoslavije za 11,5 milijarde JjJ Miznih dinarjev blaga, izvozila pa v 'Soslavijo za 12,8 milijard dinarjev, ^like v podatkih nastajajo verjetno 'tadi obračunavanja blaga, ki ga Ita-izvaža na račun vojne odškodnine "Sbslaviji. ^Udi iz sestavkov nekaterih italijan-‘■h komentatorjev izvira priznanje, t a treba omogočiti dosego večjega rav-"Vesja y trgovinski izmenjavi z Ju-5slavijo, to se pravi, povečanje jugo-^anskega izvoza v Italijo. Zelja Ju-^lavije v tem pogledu se jim zdi to-;9(> bolj upravičena, ker bi sicer pa-"'aost jugoslovanske trgovinske bilan-nasproti Italiji še bolj narastla, ko !bo začel izvajati nedavni italijansko-•Soslovanski sporazum o kreditiranju I^Za tehnične opreme za Jugoslavijo. Praktične uporabe tega sporazuma . ni prišlo, ker ni Jugoslavija še spe-Jfcirala svojih želja glede uvoza te ''teme. Jugoslavija se prizadeva, da bi zlasti Jtugočila večji izvoz živine. Zdi se — so infoitnacije italijanskega tiska V — da se Italija precej upira te-jiugoslovanskemu predlogu, češ da lora zaščititi lastno živinorejo in da niorala v tem pogledu že popustiti 9sProti državam člapicam OEEC. "tenje italijanskih potrošnikov pa je r,Vsem drugačno. Meso je namreč v 9'iji danes tako drago da je vlada s JS6taio okrožni; o pozvala prefekte, naj Rešujejo zasebno klanje živine, da se tako pocenilo meso. PA S TRŽAŠKIM Signalnim sporazumom? italijansko-jugoslovanskih pogaja-Jln v Beogradu se tržaška javnost zo-vprašuje, kaj je s sporazumom o .šovipski izmenjavi med Trstom in ^niejnimi področji v Jugoslaviji, ki ' bil sklenjen hkrati s splošpim itaii-'■'sko-jugoslovamskim sporazumom la-Zakaj se še danes ne uporablja? Za-se prav za izvajanje tega spotazu-;5 zahteva ratifikacija (potrditev) s ‘"sni italijanskega parlamenta? Ni '"•Ua, da bi izvajanje tega tako ime-regi nainega sporazuma v men ublažilo sedanjo gospodar-krizo v Trstu, saj gre za le'po iz-I ujavo v vrednosti nad 4 milijarde lir, gUenjava v tej višini bi nesporno pobila tržaško trgovino, ki se je uspela .'iučiti vsaj deloma v obsežno izme-hvo med Jugoslavijo in Italijo, .tovorniki na tržaških volilnih zboro-"^jih se očitno zavedajo, da dosegajo jibolje uspehe pri poslušalcih pa svo-shodih s tem, da v svoje govore , Majo očitke o diskriminaciji viadpe oblike v škodo Trsta, ki je zapos av-pred drugimi gospodarskimi sredi-h 1'alije, kakor so Milan. Benetke in .^o. a. Tako se zdi, da bo tržaška in-'btrija le malo udeležena — ako sploh ~~ na dobavah tehnične opreme, k: ?uo izvršene v smislu nedavnega ita-lansko-j.ugoslovanskega sporazuma (v 'dnostj 60 milijonov dolarjev), 'zvajanje sporazuma o trgovinski iz-'ujavi med Trstom in jugoslovanskim tJUejnim področjem bi v takšnem po-a)u in v ozračju, ki ga ustvarja vo- agjtacija, vsekakor pomenilo mo-kopcesijo tržaški javnosti. Zaradi pomanihanfa hrane Človeštvo ne ho izumrlo Na svetu vedno vec Klavne živine Prebivalstvo naše zemlje naraste le;-po za 40 milijonov duš. Marsikdo b rekel, da bo prej ali slej nastopila doba, ko pa zemlji ne bo več hrane za vse ljudi. Takšne črnoglede moramo takoj potolažiti z ugotovitvijo, da je moderna znanost toliko napredovala s svojimi izsledki, da bo dovolj hrane tudi za nove milijone prebivalcev. Ljudje smo vsejedci. Naša hrana je deloma rastlinskega, deloma živalskega izvora. Hrano živalskega izvora predstavljajo jajca, mleko, mast in meso tako raznih domačih in divjih sesalcev kakor tudi ptic, rib, polžev, črvov itd ■Po podatkih, ki jih je objavila mednarodna organizacija FAO, je dnevna hrana pri Turkih sestavljena iz 73% živil rastlinskega izvora, pri Japoncih 70%, pri Grkih 60%, pri Italijanih 5S odst. pri Kanadčanih in Američanih 24%, pri Švedih pa 26%. Ostala hrana je živalskega izvora. Svetovna proizvodnja mesa raste iz leta v leto. FAO javlja, da je leta 1954 narastla v 23 deželah za 16% v primeri z letom 1950. V Evropi sami je razvoj živinoreje zadovoljiv; saj je na-rastla proizvodnja mesa v primeri z razdobjem 1934-1938 kar za 24%. Uporaba mesa pa ni pri vseh narodih enaka .V letu 1954 so porabili sledeče količine mesa na osebo; nekateri predeli Afrike ip Daljnega vzhoda 2-5 kg mesa v vsem letu, Sev. Amerika 75 kg (25% več kakor pred vojno), V Za-padni Evropi 40 kg prot j 44 predvojnim in 30 takoj po vojni, v nekaterih predelih Avstralije in Južne Amerike pa 100 in tudi več kg mesa na osebo. Navedli smo, da je Zapadna Evropa porabila v letu 1954 40 kg mesa na o-sebo. Sedaj pa poglejmo, koliko so ga porabili posamezniki v nekaterih državah Zapadne Evrope: v Italiji 16,1 kg na osebo, na Danskem 56 kg, na Švedskem 48 kg, v Franciji 55 y Luksemburgu 71,3 kg, v Angliji 45 kg itd. Predvojno številčno stanje klavpe živine na svetu po podatkih ustanove FAO je bilo sledeče: 630 milijonov glatv goveda, 125 milijonov kopitarjev (konj, oslov, mezgov), 660 milijonov ovac ter 262 milijonov p ašičev. V letih 1950 in 1951 je bilo pa svetu 676 milijonov glav goveda, 110 milijonov kopitarjev, 676 milijonov ovac ter 281 milijonov prašičev. FAO mepi tudi ,da je sedaj na svetu okrog 2 milijardi glav razne domače perutnine. Število konj nazaduje v deželah, kjer se je razvila mehanizacija kmetijstva. Se neka druga vrsta klavne živine se številčno man ša zaradi osuševanja močvirja. To so bivoli, katerih število cenijo na svetu na 78 milijonov glav (11.000 bivolov v Italiji pro i 15.000 pred vojpo). Število goveda pa bo še in še rastlo zaradi potrebe in pa zaradi zboljšanja vetei inarske .službe. Vzporedno z živinorejo se veča proizvodnja tudi v drugih panogah kmetijstva. Septembra 1955 leta je FAO javila, da se je proizvodnja prehranjevalnih kultur dvignila pa svetu liz-vzemši ZSSR in njene zaveznice) za 25% v primeri z razdobjem 1946-47. Ce pa primerjamo sedanje stanje s predvojnim, so lansko leto pridelali ha svetu 20% več riža i>n mleka, 30% več žita, mesa in masti ter 50% več sadja, sladkorja itd. Dr. D. R. Minisln OEEC 23 velilopniizvoilnio živil Te dni so se v Parizu sestali ministri za kmetijstvo držav-članie Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi, katerim se je pridružil tudi španski minister,,da bi se posvetovali o pospeševanju proizvodnje živil V Evropi. .Zedinili so se glede programa, ki vsebuje 9. točk: 1. .Vlade bodo stremele, da se ustvarijo večja posestva, ki jih bo mogoče racionalno izkoriščati; 2. politika vlad bo šla za tem, da se ustvarijo čim stalnejše razmere pa trgih; 3. sedanji sistem agrarnih kreditov se bo prilagodil, tako da bo lahko ustrezal sodobnim zahtevam 'kmetijskega gospodarstva'in trgovanja; 4. razširila se bo služba kmetijskih svetovalcev; 5. zboljšati bo treba dovažanje na trge in znižati' cene kmetijskih strojev; 6. cene in podpore je treba urediti tako, da se ne bi pospeševala proizvodnja z velikimi proizvodnimi stroški, še posebno v kolikor gie za posestva v gorah; 7. povečati bo treba učinkovitost sedanjega tržnega sistema; 8. pospešili bodo trgovino s kmetijskimi pridelki; 9. ministri bodo poskušali prepričati svoje vlade, naj postopoma znižajo podpore za izvoz kmetijskih pridelkov. Ministri so se tudi sporazumeli, da bodo izdelali enoten načrt za pospeševanje trgovine z jabolki, hruškami in paradižniki med evropskimi državami. V ta namep morajo vlade do 1. julija sporočiti, kaj so sto.ile z namenom, da bi se odpravile ovire v tej trgovini. Stalni komite ministrskih pomočnikov je prejel nalog, paj pripravi podrobno poročilo o sedanjem sistemu kmetijskega nagrajevanja in o pogojih, ki jih je treba ustvariti, da se odstranijo uvozne ovire predvsem v sezon'. Komite bo tudi proučil vprašanje, k -ko bi se dal povečati uvoz živil in kn e-tjjskih pridelkov v posamezne države. Jugoslovansko gospodarstvo v letu 1956 Za višjo življenjsko raven in uravnovešenje plačilne bilance Beograd, maja Za razvoj jugoslovanskega gospodarstva v 1956 letu je značilna poteza splošno zmanjšanje iinvesticiij, pred vsem v industrijo. Investiranje se omejuje samo na dovršitev objektov, ki se še gradijo in na modernizacijo in ractonalizacijo obstoječih kapacitet. V tem pogledu se posebno posveča pozornost tistim vejam proizvodnje, ki proizvajajo blago za izvoz in blago predelovalne Industrije. Bačunajd na nadaljnje povečanje industrijske profEvodnje iznad ravni v 1955 letu. V 1956 letu bodo namreč začeli obratovati novi objekti, ki sc trenutno v poslednji fazi izgradnje Bazen tega se posveča pozornost v& čjemiu izkoriščanju domačih siror vinskih virov in uvozu tistega predelovalnega blaga, ki se v deželi ne proizvaja. Med splošnim povečanjem industrijske proizvodnje bo hitrejše nara-shia proizvodnja blaga za osebno potrošnjo. Za dvig poljedelske proizvodnje je bila sprejeta vrsta agrotehničnih ukrepov. Poleg tega naj bi tudi zadovoljive vremenske razmere ugodno vplivale na poljedelsko proizvovodnjo v 1. 1956; tako Mil se ta dvignila iznad ravni povprečne proizvodnje v zadnjih treh letih. Kot glavni smoter gospodarske politike za 1. 1956 se postavlja vprašanje ukrepov za povečanje življenjske ravni delavcev in uslužbencev. Temu bodo pripomogli ukrepi iz vseh oblasti gospodarskega življenja. Da bi se povečali blagovni skladi na notranjem trgu, je predvidena precej večja proizvodnja potrošne@a blaga, nadalje uvoz prehranjevalnih proizvodov, a razen tega še industrijskih izdelkov za široko potrošnjo. Glede blagovne izmenjave z inozemstvom se za 1956 splošno predvideva znatno povečanje izvoza. K povečanju izvoza bodo prispevali predvsem novii industrijski obrati. Z izvozom se bodo pokrile uvozne potrebe v surovinah in ostalem reprodukcijskem blagu. Uvoz investicijske opreme, ki je v jugoslovanskem uvozu zavzemal zelo pomembno postavko, je bil omejen na minimum. Vsi ti ukrepi, ki smo jih tu navedli v najosnovnejših obrisih predsta-vijajo orientacijske črte eikclromsike politike v 1956 letu z osnovnim ciljem povečanja življenjske ravni in zboljšanja položaja plačilne bilance. »Mariborski teden” liMArULurtihi ILuLN«, trinajsti po vrsti, bo letos od 27. julija do 5. avgusta. Prijave za razs.avljaTe sprejema »Mariborski teden«, Maribor do 31. maja 1956. ZIVaHuN PROMET NA REKI V prejšnjem tedpn je promet skozi reško luko dosegel najvišji tedenski promet po vojipi. V sedmih dneh je prispelo v reško pristanišče 42 čezoceanskih ladij. Od teh je 28 ladij priplulo v luko, 18 gpa je nalagalo in razlagalo tovor že od piej. Največ je bilo jugoslovanskih ladij, in sicer 11, dalje 5 iz ZDA, po 4 grških, italijanskih in liberijskih, ostale pa so bile iz Turčije, Anglije, Egipta, ZSSR in še nekate.ih tujih zastav. Tako je 5. maja bilo y reški luki 23 ladij jp so nekatere morale čakati pred oba]o, da pridejo na vrsto za vkrcavanje ali izkicavamje. Računajo, da je v istem tednu šlo sko-zj reško pristanišče čez 150.00 top tovora. Od tega je bilo pajveč blaga y uvozu, nato y tranzitu, posebno za Madžarsko ip Cehosio.aško. Po grobih cenitvah računajo, da je v nekaj več kot štirih mesecih tega leta, skozi reško pristanišče šlo čez milijon tem blaga, to se pravi, znatpo več kot v istem razdobju lanskega le la. v ' ^ ■ d f . Bivši predsednik angleške yiade Wimr stop Churchill je nedavno ob.skal Zahodno Nemčijo. Boij kakor sam obisk je uradno Nemčijo osupnila njegova izjava v Aachenu, kjer so mu podelil posebno odlikovanje. Churchill je govoril o potrebi zbližanja med Franci.o in Nemčijo in o združitvi Evrope. Dotaknil se je tudi organizacije NATO (Atlantske zveze), v kateri je danes 15 držav od Kanade in Združenih držav do Turčije iji od Islandije do I.alije in Portugalske. V tej organizacij je tudi Zah. Nemčija. Ker po obsodbi Stalinove politike vstaja nova Rusija, je tej Rusiji treba omogočiti, da se pridruži Atlantski zvezi in da najde y združeni Evropi mesto, ki ji pripada. Churchillov poziv ,ki naj bi Sovjetski zyezi omogočil pristop v Atlantsko z.vezo, je razočaral nemškega zunanjega ministra yon Brentana, ki je y svojem komentarju skušal ublažiti Churchillovo izjavo. Bren apo je dodal, da je Churchill hotel reči, da bi lahko za Evropo našli drugo organizacijsko obliko, ki hi omogočila tudi pristop Sovjetske zveze, toda šele tedaj, ko bj se njena politika menjala. Nemški socialisti odobravajo Churchiliove izjave. BEOGRAJSKI VELESEJEM IMMH001VJE LETU ? Uprava bodočega Beograjskega velesejma je s pripravamj že tako daleč, da v Beogradu računajo, da bodo prvi povojni velesejem lahko odprli že jeseni 1957. Sejemskih prosto-; ov niso obnovili na mestu, kjer je pred vojno stalo veliko sejmišče — na levem bregu Save — pač pa so y ta namen določili nov prostor na desni strani Save, to je na istj strani, kjer stoji mesto, vzdolž ulice Vojvode Mišiča tja do podvoza, ki vodi proti Cukarici. Za sejem je rezerviran obširen prostor 275 tisoč kv. metrov. Tega me bodo takoj izkoristili, pač pa bo sejem razširjen šele pozneje. Lega sejmišča je izredno ugodna, ker sta blizu železnica in pristanišče na Savi. Ta okolnost izredno olajšuje dovoz razstavnega blaga, zlasti težkih tovorov po rekah (Donavi in Savi) in po železnici. Za prve sejme bodo pripravili 32.000 kv. metrov pokritega prostora, 6.000 kv. metrov na polodprtega in 10.000 odprtega prostora. Zaprti prostor se lahko pozneje razširi na 82.000 ky. m. Sejmišče gradijo po najpovejših načelih, ki so se pokazala pri prirejanju sejmov kot najbolj praktična in racionalna. V smislu teh načel stremijo projektanti, da spravijo pod isto streho čimveč razstavljavcev. Na ;e mišču bodo stale 3 ogromne dvorane poleg odprtega in polodprtega razstavljalnega prostora. Poseben prostor je rezerviran za paviljone tujih držav, pa tudi za individualne paviljone. Med prostori za javne usluge naj omenimo prostore za upravo, turizem in pošto. V načrtu je zgraditev potniškega in tovornega pristanišča. Sejem bo imel tudi restavracijo, kopališče in klubske prostore. Največji objekt bo predstavljala velika dvorana, zgrajena v krogu; v njej bo samo pod zemljo 11.000 kv. metrov prostora, na galerijah pa za drugih 4.000 kv. metrov. Uprava je v stiku z gospodarskimi krogi vzhodnih in zahodnih držav. Organizatorji velesejma vidijo že v sami ugodni prometni legi Beograda (ki o-'mogoča dovoz tudi po vodi) veliko poroštvo za uspeh sejma. Zyeza trgovinskih zbornic Jugoslavije bo skrbela za harmonično vskladitev dela novega velesejma z ostalimi. LETALA NA ATOMSKI POGON Ameriško vojno letalstvo je objavilo dva načrta za- gradnjo letal na atomski pogon. Dogovore za izdelavo .tovrstnih letal je -sklenilo z družbo Dvnamics Corp. Ta bo v Forth Worth v Texasu gradila letala, katera bodo pozneje o-premili z atomskimi pogonskimi motorji. Družba Lockheed Aircnaft Corp. bo v Davvsonville v Georgiji postavila novo tovarno za izdelovanje letal na a-tomski pogon. Ta obrat bo največja tovrstna tovarna v Združenih državah. Tovarna bo državna last, za obratovanje pa bosta gkrbeli Lockheed Aircraft Corp. in Organizacija vojnega letalscva za atomsko energijo. Z gradnjo te tovarne bodo pričeli še to pomlad. Razen poročila o pričetku gradbenih del n; sporočilo ameriško vojno letalstvo ni-kakih podatkov o stroških in obsegu List iz slovenske gospodarske zgodovine Pomen vode v slovenskem gospodarskem razvoju 2 (Ob knjigi prof. Strune: „ Vodni pogoni“J Nič manj pomembna, kakor naša prva »industrija«, ki takrat še ni zaostajala za angleško, francosko alj nemško, ni bila hkrati tudi vsa druga obrt-nost, pred/sena žebljarska in kovaška pr. tudi steklarska, suknarska, mlina -ska, papirniška in druga. Mnoge razvaline so neroe priče te rcaše znamenite preteklosti, dokazj ustvarjalne moči, delavnosti in tudi trpljenja slovenskega človeka, ki je sebi in svojemu rodu odpiral svet in bodočnost. Slovenska industrija lahko s ponosom pokaže svoje anale, škoda je le, da so bili tako dolgo neodprti za poznejše rodove. Vsa naša industrija in obrt sta bili tesno naslonjeni na vodno moč naših rek, rečic in potokov. Voda je bjla v službi človeka še v tisti davpii i- do katere ne segajo naše zaznave. Vodna kolesa so se od najpreprastejših in majhnih razvila do vse bolj »umetnih« in zelo velikih. Prva vodna kolesa so seveda uporabljali za pogon žitnih mlinov. Tako so z njimi predvsem mleli, drobili ali trli in tako pridobivali moko, mleli pa so tudi dišave ip kavo; v stopah, ki so jih tudi gnala vodna ko-Jesa, so phali proso in pridobivali po enaki poti tudi olje, smodnik in čreslovino; s »kladivi« na enak pogon so valjkali sukno ip pripravljali papjr-ščino; vodpa kolesa so bila v rabi tudi za rezanje, predvsem lesa in kamna, za vrtanje ter za brušenje ip poliranje in še y neštetih drugih ohr ih Prav posebno vsestranska pa je bila uporaba vodnih koles v rudars vu in fužinarstvu. Uporabnost vodnih koles je bila potemtakem najsplošnejša in na moč raznolika. Mlini ob vodah, s kolesi ;p rakami, so bili dolga leta najznačilnejša podoba slovenske delovne pokrajine. Veli- ko je število mlinov, ki so vse do danes ostali ohranjeni, kakršnj so bili. Prav oh teh vernih pričah o začetkih naše u-stvarjalposti na tehniškem področju, se lahko globoko zamislimo v zgodovino te paše dejavnosti, za katero smo se doslej premalo zanimali. Tu nas pisec popelje skozj zgodovino jaz-nolike uporabe vode v službi človeka (mlini za žito, papirnice, valjkalpice, rudarstvo in fužinarstvp, kjer so imele večji' pomen zlasti črpalne naprave, itd.). Nazornost vse te uporabe vodnih koles nam posredujejo zanimive ilustracije. VODNI POGONSKI STROJI V naslednjem poglavju se seznanimo z razvojem vodnih pogonskih strojev. Tudi pri vodi je sopce tisti vir, ki povzroča njen večni tok v krogu: iz morja in rek jo izparja in dviga y padavinah pa jo vrača na zemljo. Vse vode, ki nato s celine odtekajo proti morju, dajejo drug neizčrpni vir energije — vodpo moč. Ip ker je moč tekoče, deroče in padajoče vode najvidnejša in najlaže dosegljiva, jo je človek začel izkoriščati že v davnih, davnih časih. Kako se je to izkoriščanje zgodovinsko razvijalo nam avtor prikazuje na straneh 117-173 svoje knjige. Tu se seznanjamo razen s splošnim razvojem tudi z razvojem vodnih pogonskih strojev pa naših tleh. Od vod- nih koles prehajamo k vse popolnejšim sodobnim turbinskim tipom, pri čemer je zanimivo, da so bili vsi zgodovinski tipi turbin, ki so se sami po sebi umikali boljšim, znapi tudi pri nas in y rabi pii podjetjih, ki sp bila gospodarsko dovolj močna ,da so se modernizirala. To je dokaz, da smo šli tudi Slovenci v koraku z gradnjo turbin Po svetu. O zgodovinskem dejstvu, da so pri nas vgrajevali vodne turbine, kakor hitro so se pojavile, piiča-jo več kot sto let stare risbe Fourney-ronovih turbin iz nedavno opuščene železarne na Dvoru, kjer so te turbine nedvomno tudi izdelovali. Naša več kot stoletna turbinska tradicija je potrjena tudi z zbirko konstrukcijskih načrtov, ki jih je iz rudniškega arhiva prevzel Mestni muzej v Idriji. Verjetno sodi pa to mesto tudi turbina, ki so jo v 70 letih prejšnjega stole'ja vgradili pa štatemberški žagi y Makolah pri Poljčanah in na žagah na Verdu ob izviru Ljubljanice. Največ Jon-valovih turbin, o katerih ven. o zanesljivo, da so pri nas obratovale, so že zdavnaj prelili; v zapiskih za njihovimi sledovi pa je pisec le paše', »da je v Zelimljah še sto let stara Jonvalova turbina z nekaj konji druščino pa ji dela več kot 50 let stara Franc.sova turbina s 24 konjskimi močmi iz Ton-niesove tovarne v Ljubljani«. Pred dobrimi 60 leti so v Jeseniški železarni postavili tri Girardove turbine z močjo po 800 konj. Dobavila jih je leta 1889 tvrdka Ganz iz Bud.mpešte, ki je s Svojim; izdelki dolgo prihajala v naše kraje. Naša najstarejša velika žLčna turbina je istega izvora. Podobna je Peitopovi, le da ima namesto značilnih lopatic po vsem obodu žlice ali korce. Ta turbina daje 1800 KM in še zdaj obratu.e v yal;aipi javorniške železarne. »LITOSTROJ« DEDIČ STOLETNE TRADICIJE Ko je propadla turbinska industrija na Dvoru, je njeno delovno področje prevzela Tonniesova tovarna v Ljubljani, ki je od začetka tega stoletja dalje gospodarila s svojimi stroji za obdelovanje lesa po vsem avstrijskem trgu. Med uspehe pa področju vodnih turbin moramo š eti p.enc Peltonove turbine iz leta 1914, ki še zdaj obratujejo v elektrarni v Žirovnici na Gorenjskem. Po prvi svetovni vojni so se stare ljubljanske tovarne Samassa, Tonaies in Žabkar združile v novo jugoslovansko podjetje »Strojne tovarne in livarne d.d.« v Ljubljani. V novi tovarni se je na široko razmahnil in uspeval tudi turbinski oddelek Medtem je v Škofji Loki zra-la skoraj istočasno ustanovljena tovarna vočnih turbin F. G. Schpeiter, ki dejansko ni prenehala delati, dokler ni vse tradicije in vseh strokovnjakov združil se- Živalinejša trgovina mod Grčijo in Modom Vzhodne države so v zadnjem- času izrazile pripravljenost dobaviti Grčiji večje količine blaga in sedanje dobave povečati od 60'3 pa 636 mili onov drahem. V -primeri z vso vrednostjo zunanje trgovine Grčije predstavlja trgovina med Grčijo ip vzhodnimi državami 3,8% in je razmeroma celo nazadovala (od 4,2%). Vendar se v novejšem času kaže stremljenje vzhodnih držav, da bi se odpravila njihova pasiva nasproti Grčiji. To stremljenje se je pri CSR in Romupiji že uresničilo, (ako da je trgovinska bilanca teh - dveh držav nasproti Grčiji že aktivna. Pasivni saldo Poljske je bil skrčen na minimum; padel je tudi pasivni saldo Sovjetske zveze v preteklem letu. Vzhodna Nemčija je Grči n predložila, da bi se izmenjava dvignila od 4 mil. dolarjev na 6 mil jonov. Sovjetska trgovina z Grčijo naj bi se pove čala za 50%. Najnovejši sporazumi s Češkoslovaško in Bolgarijo predvidevajo povečanje vredinos i izmenjave Vrednost grško-bolgarske izmenjave bc dosegla 3,5 milijona dolarjev. Bolgari bodo izvažali zlasti industrijske surovine. POVEČANJE IZMENJAVE MED Pur-J^ivo IN lilArnOm. Med Poljske in Iranom je bil te dni podpisan trgovinski sporazum, ki predvideva izmenjavo y vrednosti 10 milijonov dolarjev v vsaki smeri. Irap bo izvozil za 2 milijona dolarja riža, 3 milijone bombaža in za 600.000 dolarjev volne. Poljaki bodo plačali to blago z dobavo železniškega niateiiala in av o o i -skih vozil v vrednosti 1 milijona dolarjev, kemikalij in električne opreme za 300.000 dol., barv za 250.000 ip osebnih avtomobilov za 180.000 dolarjev. Oster boj zaradi modre galice Med proizvajalci ip po rešniki modre galice v Italiji se je vpela ostra polemika -glede cene tega blaga. Pi©izvajalci namreč zahtevajo, pa j bi medministrski odbor za cene (C.I.P.) povišal sedanjo ceno (19.200 lir za stot); potrošniki p-a so proti vsakemu povišku. C.I.P. je za november lanskega leta določil ceno 18.800 lir, za januar 19.000 in za februar pa 19.200 lir. Z določitvijo cene za sezono pa je odlašal, češ da je treba poprej ugotoviti, po kakšnih cenah si bodo -proizvajalci nabavili baker. Proizvajalci navajajo, da bi bilo tieba zvišati cepo na 20.000 -lir, da bi ustrezala stroškom za pabavo bakra. Zveza neposrednih obdeloval; ev pa vztraja pri zahtevi, da ostane cena na 19.200. Proizvajalci tidijo, da bi del predelovalnih stroškov (od bakra na modro galico), za katere jim .vlad-a priznava 3.300 poviška, morali sami kriti. Povišek bi v tem primeru znašal samo 2.300 lir. Organizacija obdelovalcev navaja, da je cena bakra padla y Združenih ameriških -državah, nadalje v Rodeziji, kjer je bila 1. maja znižana za 35 funtov šteriinigov pri topi. Rodezija dobavlja elektrolitjčpi baker C.l.F. Anglija po 350 funtov šterlingov (poprej 385). Tudi japonsko podjetje (Japap Mining Compan-y je znižalo ceno1 elektrilične-ga bakra pa 480.000 jenov za tono v tovarni (prejšnja cena 500.000 jenov); cena velja za nove dobave y maju. V Avstraliji je bjla cena znižana za 6 funtov in 10 šilingov pri toni i?1 zpaša danes 343,10 funtov šterlingov za tono OBNOVA ŽELEZNIC V ITALIJI Minister za prevoz Angelini je izjavil, da bo v kratkem sestavil predlog zakona za izdelavo novih železniških vozil v vrednosti 50 milijard lir. Nabavili bodo pove električne lokomotive in vozove ter druge lokomotive, da bi pospešili brzipo vlakov. dapji Litostroj, kj je dedič vseh teh turbinskih tradicij. Pisec zaključuje la svoj pregled z ugotovilvLo: »Litostroj« je brez vsakega pretiravanja in brez lastitve kakršnih koli prvenstev na tolikšni sodobni lavni, da ga po pravici uvrščamo med tovarne turbin, ki po kakovosti in obsežnosti dosegajo sodobno tehniko pa tem področju. Živa priča naše .dolge tradicije v uporabi vodne moči je po avtorjevem pričevanju v poglavju »Po nekaterih sledeh«, ki zaključuje knjigo, tudi naše besedno bogastvo o vedi in vsem, kar je v zvezi z njo. Tu pjsec utemeljeno pripominja: ihVlnogo tega besedja je bilo že zapisanega pozabi ip izginitvi, ker ga je začel izpodrivati »modernejši« — toda tuji način izražanja, ki ga nismo mogli izkoreniniti piti danes, ko se pri iskanju »novih« besed še vedno slepo oslanjamo na vzore, kakršne so nam prinesli iz i-ujega, namesto da bi predvsem poiskali ip porabili vse, kar nam je res izvirnega c-hrapjepeg-a o naši stari tehniki v pičlih, zato pa nič manj dragocenih zapiskih.« Sledi iz zgodovine naše tehnike vodijo daleč y kraje, kjer jih da .dane marsikdo že ne sluti več, druge in močnejše pa v pokiajine, kjer je t hnika medtem že slavila zmago in služi zdaj našemu delovnemu človeku po vseh načelih sodobnih izku tev. Bo tast . o ki ga pa tem področju skriva naša preteklost, poznamo le v skromnih in nepopolnih odlomkih. A tudi za nami, zaključuje pisec to svojo misel, bo treba odpirati še nove liste iz te zgodovine ip spravljati na dan še neznane sle di s tistih poti, po katerih so hodi i naši predniki, ko so si u.irali pot y stoletje tehnike. Dr. B. V. TOVARNE UMETNIH GNOJIL. Pred kratkim je bila v Beogradu podpisana pogodba med jugoslovanskim podjetjem »tnvest - Import« in nekim sovjetskim podjetjem, ki se bavi z gradnjo industrijskih objektov v tujini. Pogodba predvideva graditev dveh tovarn dušičnih gnojil v Jugoslaviji. Ameriški izvoz v vzhodne države sproščen Ameriški minister za trgovino Sinclair. Weeks je izdal splošno navodilo podrejenim uradom, s katerim je, odpravil sistem izvozmih dovoljenj za. veliko število artiklov, namenjenih v Sovjetsko zvezo in v države sovjetske zaveznice. Izvozno dovoljenje pe bo več potrebno za 700 pos avk, ki zajemajo 57 blagovnih kategorij Gre za blago, ki ne spada v kategorijo strateškega blaga, a z-a katerega je bilo doslej potrebno izvozno dovoljenje. Tako bo dovoljen prost izvoz raznih pijač, gmni-jasdh izdelkov, farmacev skih zdelkov, vlaken, mesa papirna ih izdelkov, stekla, električnih gospodinjskih potrebščin, razne opreme za hlad' Ir e n P1-3" ve, pisarniških strojev, barv, usnja, kož, plutovine, kemikalij, mila, Ptograiske opreme, optičnih artiklov glasbi', zo-bozdravniških potrebšč n, S", etiljk itd. 18 MILIJARD LIR SO POTR SILI TURISTI V FIRENCAH. V prejšnjem letu je prišlo v Firence 392.000 tujih turistov, leta 1953 pa 320 000. Število nočitev tujih turistov se je povečalo za 170.000. V samih Firen ah so turisti porabili 17 miliiard 129 milijonov lir v drugih mestih pokrajine pa 944 milijonov. Mnenje drugih Koliko Marnjo oolilm f Znani italijanski gospodarstvenik E-picarmo Corbino je za »LjEurcpeo« napisal članek »Z-a te volitve bi lahko potrošili manj.« Po kratkem opisovanju moderne volilne agitacije (z zvočniki, gramofonskimi ploščami, projekcijami na odprtem in volilnimi govori), postavlja vprašanje; »Ali je vse to potrebno? Kojiko s ane?« Corbino je mnenja, da se verjetno tri četrtine, ako ne štiri petine volivcev odloči, z-a koga bodo volili, pe da bi se sploh zanimali za volilno agitacijo. Okoli 90% volivcev ve že prej, za koga bodo oddali glas. Glede ostalih 10% lahko trdimo, da vedo za koga pe bodo glasovali. Kljub temu se vo-iivpa agitacija poteguje za teh 10% volivcev, ker utegne prav teh 10% odločati o končnem izidu volitev, oziroma o premoči posameznih -strank. Glede stroškov omenja, da obremenjujejo ti predvsem državo, v kolikoi gre za pripravljanje volilnih list, glasovnic, volilnih sedežev, nagrajevanje osebja jn z-a uporabo poli.ij-skega aparata, ki mora zaščititi volivce. Ostali stroški, ki jih imajo posamezni kandidati in stranke predstavljajo samo prenos dohodka ali premoženja od ena osebe na drugo. Stroški za -plakate, zborovanja, avtomobilske vožnje i d. predstavljajo samo postavko, ki prihaja z ene skupine prebivalstva pa drugo. Zaradi te ne trpi gospodarstvo .Potrošnja bencina z-a volilno propagando ni večja kakor znašajo stroški za prevoz ljudi na eno izmed nedeljskih nogometnih tekem. Papir, ki se uporabi za volilne plakate, predstavlja samo majhen del papirja, ki ga porabijo dnevni tisk, časopisi ip druge publikacije. Ce razdelimo količino papirja za vsake volitve na 4- ali 5-letpo dobo, kolikor traja zakonodajna doba, pridemo do zakijučk-a, da količina tega papirja pj doseže papirja tiskanih, a ne razprodanih lislov. Pisec je mnenja, da je največja škoda, ki jo pretrpi gospodarstvo zaradi volitev y tem, da po raizpisu volitev nastopi čas, ko si ljudje niso gotovi, k-aj bo sledilo volitvam, kakšna bo gospodarska ip socialna politika pove vlade. Vse to -povzroča obotavljanje in nedelavnost .zaradi katere trpi narodno gospodarstvo. Ob zaključku ugotavlja, da so se volivci v Italiji naveličali shodov ip da včasih piti -pe čitajp plakatov posameznih strank, ki so sicer sestavljeni v pretežkem slogu. IZ ŽIVLJENJA Robert Lacoste, franep ki minister za Alžir, navaja v svojem por Čilu o položaju v Alžiru tudi naslednjo izjavo nekega alžirskega poslanca: »Ko prične za levim krilom udarja i še desno krilo, ne traja dolgo, dokler ne odleti telo ptice. Krili sta Tupis in Maroko, telo je Alžir.« * * * Francoski književnik Andre Maurois je dejal: »Ni dovolj, da je človek duhovit; duhovit mora bi i v takšni meri, da ni preveč duhovit.« * • • Angleški filozof Bertrand Russell je dejal: »Slabi filozofi lahko imajo pekaj vpliva, dobri pa nikdar.« * * * Dorothv Parker je menila: »Ce hočeš vedeti, kaj misli Bog o denarju, poglej si ljudi, katerim ga je dal.« PRI LIK O M VAŠ E G I> GLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU ^ MAGAZIN ENGLESKIH ŠTOFOVA TRST - ULICA SAM MIC0L0’ BROJ 22 - TELETOM 31-108 - TRST PRODAJA MA VELIR0 I MIAM) 0R1GIMALM1H # EMO LESKIH ŠTOEHVA ZA MKIŠHA 1 ŽEMSKA ODI JELA OZ MAJM1ŽE CIJEME. li A5 stfro ZUNAi\JA [POLITIKA Vse kaze, da preaaja svetovpa županja politika na novo poi. Preuseup.k Tito, ki je s svojo soprogu Jovappo, le Oni otnskai patiz, je ze inčo svojini ooiskom y IpoIji z dNedrUjeiu pakazd to novo smer: prepričan je treba nadaljnje ustvarjanje zaprtip bi_koy pi rubili stare, aa ni se ustvarili pogoji za zoiizanje naroaov aii .vsaj za mir..o sožitje med razuemnn gospo^arsainu in političnimi sistemi, Predsednik italijanske repuDike .Oiopcpi je nied syo-jiin opiskoin y Ameriki m iranmji branii priDiižpo isto zarnisei. Zdaj ste pa opiskd v Moskvi francoska državnika Moiiet in Pmeau, ki Sta odločna pristaša zDiizanja s Sovjetsko zvezo. Tudi obisk so.vjeiskih državnikov Pui-ganina in irrusceva Vel. iJritap.ji ter povabilo Koepa y Moskvo sodita nied popude za zpiižanje parodov. AVSTRIJSKE PARLAMENTARNE Vlomu.via pLo prinesle nikakšpe .senzacije. itvazmerje nied sti.ankapn je o-stalo pripdzpo isto. Vlaaaia po še iia-daije koancija ljudske stranke jp socialistov ;yiadp Po sestavil g. Riaap. OBISK PREDS. ZAH. NEMČIJE GR- ClJi. T-reosedpik Zap. iNtnicije He.uss je že .več dni y spremstvu zunanjega ministra vop Brentana pa opisku v Grčiji. iv J egov obisk bo trajal iti dni. MEJE SE OOPlttAJU. Madžarska vlada je sklenila, paj se takoj odstra- nijo Ztcne ovire in prinska poija na paaažarsko-avstrijski meji. ro pčiio pravi, da so U preostanki hladpe vojne danes pepotrePni. Na Dunaju je ta u-krep presenetil uradne kroge. Dunajčani pričakujejo, da po Madžarski y tem pogledu sledila tudi Cehoslovaška, od katere je Avstrija ločena s podobno mejo. ODMEV. NA POLJSKEM. iz Poljske poročajo, da je spiošna kritika Stalinove politike, ki jo je sprožil govor Hrušceva proti Stalinu, izzvaia na poljskem spiošno zadovoljnost. Mesečno glasilo poljske komunistične stranke opozarja ziasu na nevarnost, ki jo je predstavljala za splošni poiiucin razvoj vera v Siaiipp.vo nezmptijivast. POD SOVJE iSKO KRIŽARKO JE IZGIivIL ANGnLSKi PGTArLJAC. Mati znanega angleškega potapljača in bivšega oiicirja an6lcške mornmi.e, Crabba ,ki mu je bilo 46 let, je takoj po odbodu sovjetske križarke, pa kateri sta se pripeljala buigapin ip Hru-šcev na Angleško, prejela od poveljstva angleške mornarice obvestilo, da je njen, sip v zalivu Stokes zgubil žiy,ije-nje. Ko je povdljpiR. sovjetskib lauij v svojem poročim ugotovil, da so njegovi mornarji videli nekega potapljača ob epi izmed sovjetskta laoij, ki je spremljala križarko »mrdhoniKidze« v Portmoutbu, sta mati ip apg.eška javnost pričela dvomiti v točnost poročila angleške 'admiraliiete. Sovjetski tisk je obtožil Crabba ,da je boml špiopi-rati, da bi pod .vodo ugotovil, kako so zgrajene sovjetske ladje. Sovje.ska križarka je namreč izredno intra. Predsednik angleške .vlade je izjavil, da Crabb ni bu pooblaščen za to početje od pristojnih oDlaStev. Laburisti so zahtevali ou vlade pojasnila. Med razpravo y parlamentu, je Eden priznal, da je Crabb ravnal po nalogu neke u-stanove (ve.je.no angleške obveščevalne službe), pe pa yiade. Več ni hotel povedati, češ aa so vmes državne koristi. Tako je javnosti ostalo tajno, kaj se je pravzaprav zgodbo s Cpabbom. GOSPA LUČE JE ODLETELA K SvvAjmtviU vitrri.u. Z letalom je priletela iz Rima y New York gospa Ciara Boothe Luče, ameriška poslanica pri italijanski vladi. Ameriški po-vinarji so opaziti, da je bita izredno bleda. Njena tajnica je priznala, da je Luče v zadnjem času zgubila na teži 25 funtov (1 funt je 0,45 kg). Sama je časnikarjem iz.avila, oa je prišla k svojemu osebnemu zdravniku y New York, ker se ne počuti dobro. Bolan človek pe more storiti za dtžavo to, kar bi sicer. Dodala je, da se vrne v Rim, kakor hitro ozdravi. HESSENSKA VLADA PROTI OBNO VI rvcoivo.u>xvuArzv. Na poziv ustavnega sodišča je hessenska vlada zavzela gledišče o konkordatu, ki je bil leta 1933 sklenjen med Nemčijo ip Vatikanom. Vlada odklanja konkordat, češ da ga je sklenila Hitlerjeva vlada. Bodoči konkordat se mora skleniti med Vatikanom in posameznimi nemškliri deželami, ker zadeva del nemškega notranjega življenja. Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg Avstrijski proizvajalci lesa razpolagajo s precejšnjo zalogo btaga hotjše vrste, kakor je n. pr. vrsta O-IH, medtem ko so zaloge vrste III-IV p.čle. Zato je cepa temu blagu zelo čvrsta ip je možno, da se bo celo nekoliko dvignila. Neki avstrijski izvoznik je baje Ze zahteval za svoje blago 24.000 lir za kub. meter, ki je še pred kratkim stalo 23.500 lir. Ker je povpraševanje po dobrem blagu omejepo — tako s strapi italijanskih kakor drugih trgov — je cena temu blagu nasprotno precej nestalna. Cez Trst gre največ tramovja v tranzitu, ker sam italijanski trg ne povprašuje več y takšni meri po tem blagu zaradi majhnega števila licenc v ita-lijansko-avtsrijskem kliringu. Povprečna cepa za izvoz tramovja ma Italijanski trg je okoli 17.500 lir za kub. meter franko Trbiž, neocarinjeno, medtem ko za blago y tranzitu čez Trst zahtevajo previsoke cene, tako da te kupčije ne pridejo v poštev. Cena vrste tombante O-IH niha med 26.500 jn 27.000 lir, vrste III-IV okoli 24.000 in blagu izpod mere okoli 23.500 lir za kub. meter, neocarinjeno franko meja. TRGOVINA Z MESOM DELOMA V ZASEBNIH ROKAH Nedavpo je bil občni zbor trgovinske zbornice y Splitu. Predsednik Marijo Vidak je v svojem poročilu o razvoju trgovine omenil tudi, da je danes v Splitu še okoli 35-40% trgovine z mesom v zasebnih rokah. BOJ TTtOri ADENAUERJU. Na zborovanju svobodne demokratske stranke y Wuerzburgu je voditelj te stranke ostro napadel zunanjo politiko kanclerja Konrada Adenauerja. Očital mu je, da je y vladi nasproti ministrom omenjene stranke mnoge važne zadeve kratko zamolčal in pritiskal na ministre. Adenauer je izkoriščal ktščanstvo, vero, Cerkev in svoj las ni poležat Člane omenjene stranke je dal nadzirati s policijo. Novega položaja, ki je nastal po Stalinovi smrti, ni izkorisiil za zbližanje z Rusijo in za združitev Vzhodne in Zahodne Nemčije. Kakor znano je Dehler odpovedal sodelovanje z Adenauerjevo vlado. Stranka mu je sledila, čeprav so nekateri ministii ostali v vladi. Sodijo, da je Adenauerjev položaj precej omajan, čeprav so mu na zborovanju krščanske stranke izrekli zaupanje. »Suddeutsche Zei-tung« (Miinchen) je mnenja, c.a se približuje čas, ko bodo socialisti prevzeli vlado, ako bo Dehler prodrl na vsej črti. 10« PROTESTANTSKIH DUHOVNIKOV rjttoTT A^ENaueiumj. V nemški krščanski stranki, v imenu katere vlada kancler Adenauer, so tudi pristaši protestantske vei oizpoyedi. Kljub temu je pedavno 100 protestantskih duhovnikov iz deže.e Baden-Wurttemberg naslovilo na poslance zveznega zbora pismo, y katerem izražajo svojo skrb zaradi političnega razvoja ter pozivajo poslance, naj ne podpirajo več Ade-nauerjeve vlade. Duhovniki protestirajo proti oborožitvi Nemčije. Nadalje pozivajo poslance, naj se zavzamejo za pogajanja z Vzhodno Nemčijo; saj vzdržuje zahodna vlada stike tudi z drugimi državami, kakor Sovjetsko zvezo, ki imajo drugačno notranjo ureditev. glavno vprašanje morskega ribarenja, s katerimi se bavijo jugoslovanski strokovnjaki. Zaradi tega je izvoz jugoslovanskih rib v Južno Italijo toliko bolj pomemben. IZVOZ SVEŽIH RIB JZ JUGOSLAVIJE V AVSluIJU PODRAŽITEV JEKLA V FRANCIJI Združenje francoskih jeklarp je objavilo, da bo zvišalo osnovne cene jeklenim proizvodom za 2-7,5% ne glede ■na to, da je vlada proti temu zvišanju. Poročilo pravi, da se zvišanje nanaša izrecno samo na osnovne cene ter ne zadeva posameznih vrst izdelkov. Dohodek jeklarske industrije se bo zaradi tega povišanja povečal za 15-18 milijard frankov na leto. Prve pošiljke svežih morskih rib so odšle iz Jugoslavije v avstrijska mesta Gradec in Dunaj. Po najnove.ših poročilih so bile ribe vprav razg.abljene. Dana je torej možnost povečanja izvoza rib iz Jugoslavije y Avstrijo. Kakor rečeno gre za prvi izvoz svežih rib na avstrijske trge. Na zadnjem graškem velesejmu so bile med prehranjevalnimi proizvodi razstavljene tudi ribe iz Jugoslavije. Za zdaj odhajajo iz Jugoslavije y Avstrijo manjše količine svežih rib in sicer enkrat tedensko. V bodoče bodo ribe prevažali z novimi kamioni-hla-dilniki, ki so jih Jugoslovani naročili y Vel. Britaniji; s tem bo omogočen večji izvoz rib na avstrijske trge. CARINA NA UVOZ ŽIVINE ZA ZAKOL In mesa naj bi se znižala. Itali-j'ansko združenje uvoznikov in trgovcev živine in mesa je vložilo prošnjo za znižanje carine na uvoz živine. V prošnji navajajo, da je zaradi visoke carine na notranjem italijanskem trgu malo mesa. Carine na svinjino znašajo sedaj 16%, na druge vrste mesa pa 18%. PRIDELEK OLIV IN OLIVNEGA OLJA v Italiji leta 1955. Končni podatki so pokazali, da je pridelek oliv y Italiji y lanskem letu dosegel 11,1 milijona stotov in se je zmanjšal v primeri s prejšnjim letom za 35,9%. Proizvodnja olivnega olja iz 10,9 milijona stotov oliv je znašala skoraj 1,8 milijona stotov; v primeri z letom 1954 se je zmanjšala za 38%. Med Italijo in tujino Spremembe sporazumov z Zahodno Nemčijo, Francijo in Španijo IZVOZ SVEŽIH RIB JZ JUGOSLAVIJE V JUŽNO ITALIJO »Jadroriba« z Reke, v kateri so organizirani izvozniki morskih rib iz Jugoslavije, je zaključila šestmesečno pogodbo z dvema itaLjamskima tvrdkama glede izvoza svežih rib y Južno Italijo. Pogodba velja od 1. maja dalje. Iz Jugoslavije bodo y Južno Italijo izvažali v prvi vrsti ribe, ki jih lovijo s »kočarenjem«, pa tudi plave ribe, v kolikor jih bo dovolj na razpolago. .Zaključek te pogodbe je važnega pomena za jugoslovansko pomorsko ribar-stvo, ker ni bilo mogoče pa domačem trgu plasirati vseh količin ulovljenih rib. Jugoslovanska ribiška podjetja u-lovijo v zadnjem času znatne količine rib s »kočarepjem«, med temi zlasti ribiško podjetje Jadran iz Splita. Nada jnji razvoj »kočarepja« v jugoslovanskih vodah in povečanje donosnosti te vrste ribolova predstavljata danes Zah, /Nemčija. — Ubaliljansfca blagovna izmenjava z Zahodno Nemčijo je dosegla leta 1955 v obeh smereh vrednost 360 milijard lir in se je v primerjavi z letom 1954 povečala za 16,2%; trgovinska Manca je bila v zadnjem letu za Italijo pasivna za blizu 69 milijard lir. Mešana komisija je v prejšnjem mesecu pretresla stanje in potek blagovne izmenjave im ugotovila njen ugodni razvoj. Upoštevajoč ukrepe, tki jih je v zadnjem času izdala Zah. Nemčija v smeri liberalizacije svojega uvoza, je mešana komisija v zaključnem zapisniku z dne 19. aprila izdala novi listi tistega italijanskega in zahodnonemškega blaga, Id ostane za uvoz še nadalje kontingentirano. Novi dogovor se bo uporabljal že od 1. aprila 1956 dalje in je njegova veljavnost časovno vezana na trgovinski sporazum z dne 14. aprila 1954. Francija. — S Francijo je sklenila Italija nov trgovinski sporazum 21. aprila, veljal bo eno leto pričenši z letošnjim 1. aprilom. Tudi v odnosu s Francosko unijo je bila do sedaj iltalijanska trgovinska bilanca pasivna, in sicer nasproti matični Franciji leta 1955 za skoro 41, ob upoštevanju Alžira, Maroka, Tunizije in ostale francoske Afrike pa za skoro 37 milijard lir. Skupna blagovna izmenjava s Francijo in omenjeno njeno posestjo je dosegla v letu 1955 blizu 232, s samo matično Francijo pa 17b milijard lir. iPri 'trgovinskih pogajanjih so upoštevali obsežne liberaliza-cijske ukrepe, s katerimi je Francija v zadnjem času sprostila svoj uvoz iz dežel OEEC do 82% in od katerih si občta Italija posebno korist. Novi trgovinski sporazum temelji na dosedanjih načelih; blago, katerega uvoz ali 'izvoz ostane še nadalje kontiogentiran, je obseženo v šestih svznamih, od katerih se štirje nanašajo na italijanski izvoz v Alžir, v francosko čezmorsko posest, v Tunizijo in v Maroko. Kontingenti se bodo razdeljevali polletno. Španija. — v odnosu s Španijo je v veljavi trgovinski sporazum z dne 26. 3. 1952; blagovna izmenjava se vrši na podlagi dveh kontingentnih s: znamo v, plačilni promet pa na podlagi kliringa. Z dogovorom z dne 13. aprila sta bila do sedaj veljavna kon-tingentna seznama spremenjena, sicer so pa v splošnem ostali predpisi trgovinskega ; sporazuma nespremenjeni. V letu 1955 je izvozila Italija v Španijo blaga za skoro 11 (s španskim Marokom za skoro 13), uvozila pa od tam za 3 (z Marokom vred za, 4) milijarde lir. imiM-JUGOSLMIJa ITALIJA NUDI U red ja ji sanitarni za Kupaanice - E- redj Prandelu fu Cav. Bortolo, Brescia, Lumezzane S- Apollopio. Parmezan - Pietro Fanticini & Figli, Villa Sahbione (Reggio Emilia). Naočale za sunoe, okv.ri za maočale Sordelli C., S.p.A., Venegopp Superip-re, Varese. Aparati i uredjaj za sterilizacij vode - Ing. Giuseppe, Milano, .Via lor-quato Tasso 8. Motccikli, motoskuteri i padoknadni dijCiOVi - Motor-Union, S.r.l., Via Con-ca del Naviglio 5, Milapo. rarmezan - traži zakupnika - Brip-disi Attila, Parma, Caselja postale 7 M. Carape bisljenske - Giuseppe Faocin, Udine. Pielendne, ko n a; razne boje i kvaliteto - Lana del pastore, Milano, Via Astolfo 12. Ekstrakti za Juhu - Gino Ruggieri Buzzaglia, Milano, Piazzale Francesco Baranca 2. Tekstil od rajona - E. Massa, Trevi-glio, Casella postale 60. Glazbala - Pasguale Soprani, Reca-nati, Via Calcagnj 24. Ortopedski pribor - »Famac«, S.p.A., Bologna. ITALIJA POTRAŽUJE Čipke idrijske - Borab Brothers, Palermo, Via Vol turno 33. Boje anilinske ;i druge, litopon, olov-nii minij - N. Bolf .Trieste, C. p. 145. Proizvodi od jaja - Gaggino & Bon a, Milano, Via Ron aglia 13. Filipe vociifc - Ditta Cav. P. Tede-schini & Figli, Zevio (Verona). Trgset - »Oleum«, Trieste, Via Ga-latti 24. Koža galanterijska - Valigeria Gio-vanardi, Bologna, Via Corticella 96. Jaja - Gaggino & Borra, Milano, Via Roncaglia 13. — Mario Mazzoni, Milano, Via S. Apdrea 17. — E. Candido. Milano, Viale Umhria 80. Jegulje - Romeo Rossi '& Figlio, Lo-reo (Tovigo). Poslovanje družb in drugih obveznikov te kategorije Med dosedanjim razpravljanjem o Tremellopijevem zakonu smp že omenili da so tisti predpisi zakona, ki zadevajo knjigovodstvo trgovskih družb, znatno strožji od tistih, ki veljajo za druga podjetja. Povedali smo tudi, da sp y tem pogledu izenačene z družbami ustanove in pa tisti da.včni obvezniki, ki sami zahtevajo, naj se jim obdavčljivi dohodek ugotovi pa poulagi izsledkov trgovskih knjig. Ta kategorija davčnih obveznikov bo morala voditi dnevnik, knjigo inventarjev, glavno knjigo in druge knjige V skladu z obrazcem davčne prijave, ki je veljat y začetku dotičnega poslovnega leta, tako da se bodo dali iz njih jasno in posamezno razbra.i vsi aktivni in pasivni elemepti, iz katerih aritmetične vsote in razlike se ugo,oyi dohodek. Devalvacije .revalorizacije in amortizacije se morajo vpisati y dnevnik in V posamezne račune ločeno po posameznih premoženjskih postavkah in virih, pa katere se nanašajo; posamezne postavke in viri se smejo združiti v skupine samo, če so glede pa njihov značaj, kakor tudi glede pa a-mortizacijsko dobo istovrstni. Ne bodo torej več dopustni globalni amortizacijski skladi. Družbe in drugi obvezniki te kategorije bodo morali voditi na razpolago finančnih uradov tudi: 1. jpreglednico jo biti davčnem uradu na razpolago popisi, ki so 'Služili za sestavo inventarja. To določbo so vnesli y zakon zato, da bi ne bilo potreba vsako leto ponavljati celotnega seznama stalnih zalog. računov, opremljeno z opopibami, ki Perad - Mar-io Mazzoni, Milano Via S. Apdrea 17. — T. Candido, Milano, Viale Umbria 80. IZVOZ ŠVICARSKIH UR SE JE POVEČAL. V prvem tromesečju tega leta je izvoz švicarsk h ur dos gel vrednost 248,4 milijona švicarskih frapkov. V primeri z istim razdobjem lanskega leta je Švica izvozila to leto za 15,1% ur več. Imenovanja v Beogradu Iz Beograda poročajo, da je bil dr. Marjan Brecelj, podpredsednik Izvršnega sveta LR Slovenije, imenovan za državnega sekretarja (ministra) za blagovni promet v Zveznem izvršnem svetu, a za podsekretarja v Zvezpem državnem sekretariatu za finance Zoran Polič; za državnega sekretarja za finance v Zveznem izvršnem svetu je bi! postavljen Avbo Humo. bodo pojasnjevale vsebino posameznih računov in sistem, po katerem so bile vknjižbe izvršene; to velja zlasti za podjetja, ki se poslužujejo mehano-grafskega knjiženja; 2. zaznamek, ki bo pojasnjeval merila, po katerih je bila ocenjena vsaka posamezna, tako aktivna kakor pasivna premoženjska postavka; 3. seznam premoženjskih postavk, ki se amortizirajo, in ustreznih amortizacijskih skladov; iz seznama se bodo morali dati razbrati, ločeno za leto nabave ip za vsako poslovno leto, elementi vsake skupine, namreč nabavni strošek, revalorizacija ali razvrednotenje. vsakoletna amortizacija ter redukcija zaradi izločitve dotične postavke; razvrednotenja in amortizacije, glede katerih podjetje ne bo upoštevalo teh predpisov, davčne oblasti ne bodo upoštevale za namepe odpisa od obdavčljivega ddhodka; 4. skladiščni register, promet ‘blaga; vpisi se morajo voditi tako, da bo mogoče iz njih razbrati spremembe v zalogah ob zaključku letne inventure. Glede knjige inventarjev pa predpisuje novj zakon, da morajo biti v njej zabeležene posamezne pi emoženjska postavke ločeno po posameznih grupah, grupe pa, kolikor predstavljajo blagovne zaloge, sestavljene z vidika pomtn-klature blaga in njihove enotne cene; po drugi strani mora biti iz knjige inventarjev razvidna vrednost, ki jo podjetnik pripisuje vsaki grupi. Ce s« iz knjige inventarjev te osnove ne dajo razbrati in tudi ni razvidno, kje leže posamezni premoženjski objekti, mora- IZDATKI ZA ZASTOPNIKE IN PR<~ FESI _ N ISTE Za to vrsto podjetnikov je tudi predpisano, da morajo imeti na razpolago finančnih uradov, s knjižen em po časovnem razporedjU, register zneskov, ki so jih izplačali iz kakršnega koli naslova agentom, predstavnikom, komi-sionarjem in drugim posredovalcem; artistom in profesionistom za honorar ali za povračilo stroškov; komurkoli za nasvete, mnenja, revizjie, kontrolne posle ali za podobne usluge; komurkoli za uporabo patentov, načrtov, tovarniške znamke, avtorske pravice in podobno ;komurkoli za obresti provizije, odškodnino, nagrado ali pod kakršnim koli drugim imenom za prejete depozite, ali pa, ki so jih pod kakršno koli obliko posodili, dali za varščino ali položili na tekoči račun; vendar ta slednja obveznost ne velja za denarne zavode. Tudi ta register mora bit j pagi-niran in kolkpvan po predpisih ter biti pred pričetkom uporabe in potem vsako Jeto vidiran po sodišču alj notarju. Pravkar našteti izdatki se od obdavčljivega dohodka ne bodo odbili, če ne bodo vpisani y omenjeni register tako, kakor je zapovedano. KDO MORA PODPISATI DAVČNO PRIJAVO DRUŽB Davčno prijavo družb in ustanov, ^ pa tudi tistih obveznikov, ki sami Z& tevajo obdavčenje na podlagi knjig, ^ . rajo podpisati razen zakonitih Pre* stavnikov tudi glavni ravnatelj in f* glavni knjigovodja, če ima položaj V® dilnega uslužbenca; vsekakor se inia)1 za vodilne uslužbence glavni knji^ vodje delniških družb z glavnico o*. 50 milijonov lir. Pri družbah, ki nadzorni odbor, marajo podpisati ciavC no prijavo tudi njegovi člani ali ysal njegov predsednik. Ce bo na davčni prijavi manjkal pis zakonitega predstavnika družbe,11, pr. edinega upravnika ali predseduj upravnega sveta, bo prijava pičnal ,, pa bo manjkal kateri izmed dru®j ta 'So ir >lce »iki Si %,U; ktei 'Predpisanih podpisov, bo imel dav 0 urad pravico ravnati tako kakor da družba ne imela knjig ali da bi jih 11 bila predložila na vpogled. Podpisniki prijave bodo jamčili ^ žavi nerazdelno z družbo samo za vS‘ dodatne davke in denarne kazni, ki s‘ bodo naložili družbi zaradi mPhP0^ sti ali neresničnosti prijave. Lahko *’, bodo tudi osebno kaznivj po preipi*1, HI. poglavja, če bodo obstajale t8"' navedene okolnosti. Vsi ti predpisi o podpisovanju daf ne prijave se bodo praktično začeli ka rti tic dr porabljati šele pri davčnih prijavah ** tl‘ leto 1957, se pravi leta 1958. Uvelj8' Ijena pa je že bila določba, da mo: >T»>° 'SANKCIJE ZA NEPRAVILNO KNJIGOVODSTVO DRUŽB Ce družbe ih drugi obvezniki te kategorije ne bodo vodili predpisanih knjig ali jih pa ne bodo predložili davčnemu uradu v pogled, se bo moral o tem sestaviti zapisnik, davčni u-rad pa bo ugotovil višino obdavčljivega dohodka nia podlagi osnov in podatkov, ki jih bo sam zbral, ip na podlagi »gospodarskega položaja podjetja«, skratka po lastni sprevidnosti; toda konkordat bo izključen in družba se niti v pritožbenem postopku ne bo mogla sklicevati na svoje knjige; pač pa bo obveznik lahko z drugimi stvarnimi dokazi, če jih bo imel, Izpodbijat ugotovitev, do katere je prišel davčni urad. Predložene knjige pa bo smel davčni urad preizkusiti glede na popolnost in pravilnost vknjižb in bo mo-al svojo ugotovitev obdavči ivesa dohodka, ki se bo razlikovala od prijavljenega, podkrepiti z obraz'ožitv'’jo izvršenih popravkov in dopolnitev. Ako pa bodo pomanjkljivos i knjigovodstva tako težke narave, da bo po mnenju davčnega urada povsem neustreza:oče, bo davčni urad postopal tako kakor je predpisano za primere, ko se knjige sploh niso vodile. Razume se. da bo imel davčni obveznik tudi v tem primeru pravico do pritožbe pa davčno komisijo. družbe in ustanove obenem z davč^ prijavo predložiti seznam upravni)^ ip članov nadzornega odbora, ki so pravljali te funkcije v razdobju, na J1 terega se nanaša prijava, z navčef, bivališča, davčnega domicila in prej®8 kov, ki so jim bili izplačani. dr. d. S' __________ ^ dc bi st tl! 2( IS IS It K 'bi g: Ali lio NemOiia spslila avoz vi1 Na zborovanju Združenja nen)^ trgovcev v Zahodni Nemčiji v Bing®11 je predsednik svaril pred navijanj®8 cen vipu. Zaradi previsokih cen se potrošnja domačega vina v Nemčiji io skrčila. Na mnogih mestih se op; až» vdor tujih vin, zlasti francosk.h. mraz je gotovo pokvaril letošnji P: š»i! delek. Po nastopu zmrzali je potres’ potrošnega vina v februarju na;:r, dovala za 50 do 60% .kvalitetnega v na pa za 30%. Poslovodja omenjen el* združenja je zahteval sprostitev uv®2 vina v Nemčijo. Lanski piidelek ie vj gel v Zahodni Nemčiji okoli 700.00^ planj kakor leta 1954. Ta količina t°ie p; bila y trgovini. Zaradi mraza bo > tošnji pridelek še manjši. Zato je F trebno dovoliti uvoz tujega vina. “t vornik je predlagal naj bi vinograd: ki organizirali propagando ea večjo P® trnšnjo vina. Te akcije naj bi ;e u8® ležili tudi uvozniki. st le V' s n 2i l! 1 1 1 5 k g č Ž Z >1 V 'Iti; *§0 "ijc bi); Iz ruševin Obnova trgovinske mornarice fld I^cJrf Vstala noVa industrija Plovna podjetja »Jadroslobodna« (Jadranska slobodna plovidba), »Obalna plovidba« in »Jairol pjja« (Jadranska linijska plovidba) prevažajo tovor ip potnike na Jadranu, med em ko je Ju-goiinija (Jugoslavenska Lpijska plovidba) navezala stike za prevoz blaga z vsemi predeli sveta. Njena najstarejša proga je proti severni Evropi, ki vkl.u-čuje Anglijo; s to progo je Jugolini.a prispevala k učvrstitvi gajpodarskih odnosov med Jugoslavijo ter severnim in zahodnim področjem Evrope. Kmalu nato je bila vpeljana pioga Jačran-Bližnji vzhod, ki zajema Sirijo, Libanon ip Egipt ter je velikega pomena za prevoz industrijskih proizvodov iz Jugoslavije in Srednje Evrope v omenjene države. Prav tako je važna njena proga, ki veže Jadran s Severno Ameriko, pa tudi proga proti Da.jnemu vzhodu. Na tej progi plovejo nove ladje, ki so bile zgrajene v reški ladje-delni.i »3. maj«. S hitrimi ladjami Ju-golinije se pospešuje tudi prevoz blaga iz »srednjeevropskih držav čez Jadran na Daljni vzhod. UVEDLI BCD 3 TUBI PROGO JADRAN - JUŽNA i MEHIKA Kakor hi‘ro bo zaplula prva jugoslovanska ladja na turbinski pogon vrste »Drvar«, ki jo tudi gradijo v reškem pristanišču »3. maj«, bo Jugolinija vpe- ljala tudi progo Jadram-Južna Amerika. Uprava Jugolinije je sklenila pogodbo za gradnjo 13 ladij s skupno nosilnostjo 109.000 ton; poleg tega gradi »Jadrolinija« 3 nove po niške ladje vrste Jugoslavija (2.700 bri in 1200 potniških mest), ki bodo večje kakor sta »Partizanka« in »Proleterka«, ter 3 ladje vrste »Bakar« (450 potn ških mest). »Jadroslobodna« bo dobila 4 nove ladje, »Obalna plovidba« pa eno mo orno ladjo. Dobršen del omenjenih ladij gradijo V ladjedelnici »3. maj«, ki je danes nap večja ladjedelnica v Jugoslaviji ter porabi letno 15.000 ton izdelkov črne metalurgije ;to predstavlja polovico potreb vseh jugoslovanskih ladjedelnic. Ugodno o:eno glede graditev ladij sta izrekli mednarodni ustanovi »L oyd Register« (London) in »Veritas« (Pa iz). Za'o prejema podjetje tudi naročila iz tujine. Tako je Švica naročila 10 tram-perjev. Na Reki je tudi sedež ladjedelnice »Viktor Lenac«, ki ima velik dok, a poleg tega je treba omeni i še ladjedelnico v Martinščici. Ta dok omogoča ladjedelnici »Viktor Lenac«, da lahko popravlja tudi velike ladje. Ladjedelnica »3. maj« ima zastopstvo in servis za montažo ladijskih radarjev angleškega podjetja »Kebrin and Hun-ges«. Med tovarnami, ki so vstale iz ruševin po zadnji vojni naj omenimo tovarno dvigal ip livarno »Vulkan«, ki proizvaja poleg ladijskih tudi stavbna dvigala jnadalje tovarno električnih strojev ip opreme »Svije.lost«; tovarno torpedov, ki se je tako razvila, da danes že proizvaja na tisoče Dieslovih motorjev »Aran« (7-9 konjskih sil), a pripravljajo tudi p: oizvodnjo elektromotorjev po 20, 30, 40 in več konjskih sil. Tudi irn^ tovarne črpalk in ladijske opreme »Rikaid Benčič« je danes že splošno znano; Izdeluje premične in nepremične črpalke za bencinske postaje, črpalke za vbrizgavanje goriva stroje in op.emo za ladjedeistvo. Petrolejska čistilnica »Boris Kidrič« dobavlja jugoslovanskemu gospodaistvu razne smole, moto.na olja in druge podobne artikle, ki jih je morala Jugoslavija poprej uvažati. Tudi izven Jugoslavije je znana tovarpa lesenih plošč in furnirjev »Rade Supič«, a pravtako tovarna papiija, ki je ena izmed najstarejših (ustanovljena 1827) ter oskrbuje s cigaretnim papirjem ip raznimi drugimi vrstami velike tobačne tovarne tudi izven države. 1 Glede celotne delavnosti reških podjetij naj samo pripomnimo, da prinaša reško gospodarstvo na leto 70 milijard din bruto dohodkov. V tem številu je podan najboljši dokaz napredka reškega gospodarstva. Jugoslovanski brodarji si prizadevajo, da bi »pomorske proge čimbolj izpopolnili. Nedavno je odplula iz reškega pristanišča ladja »Bosna« namenjena v Sangaj; tako je bila proga Reka-Hong Kong podaljšana. Načrt o razvo- ju jugoslovanske trgovinske mornar^,.N predvideva, da se bo ta do le a povečala za nadaljnjih 300.000 ton: ?^ % bršen del novih ladij bodo zgradili 8 ^ Reki. Na Riječim; bodo zgradili hidro®®8 tralo, medtem ko se bo zmogljN®'. luke povečala, V načrtu je eleitt’ „ kacija piroge Reka-Ljubl ana ip Pr' Reka-Zagreh do Mo avice. Na pr01 ,, v reškem pristanišču bo vplivala lUt! nova proga Zagreb-Kumrovac, ki i® . »gradnji ip ki bo podaljšana do M11’. bora, nato tudi v smeri morja. taP da bo sedanja pot skrajšana. Vzpo red’ no z razvojem vsega jugoslovaizk®-, gospodarstva se bo menjala tudi ptrt tura prometa v reškem pristan šču. • , goslovanska pod etja izvažajo m8 surovin ip polizdelkov, medtem ko i1' ■prednje izvoz končnih izdelkov. se veča vrednost izvoza, medtem ko P da topaža. Poleg tega gradijo na J dranu še dve veliki luki: Ploče in Prva bo prevzela promet iz Bosn® Hercegovine, druga pa iz Brbije iP stalega naravnega zaledja. Tudi ko P® ,e do zgrajene te luke, bo Reka še več® ostala najbližje prLtamišče za dob del Jugoslavije in za države Sred8® M Evrope. Tako se bo Reka vedno b usmerjevala k tranzitnim operacij8 jeli Naj v tej zvezi še omenimo va* ■naj v icj.a.aa, • , dogodek, da je namreč ladja pred letom dni po Savi prispela do P greba in da je nedavno Po vodi P spela y Zagreb prva pošiljka sladk01^ Po tej poti bodo še bolj približali rel no brodarstvo pomorski luki Reki. M. v' O DIVJIH INDIJANSKIH PLEMENIH Dandanes živijo divjaki samo še v gozdovih nekaterih pritokov Amaconke in v Oaku. Največ jih je seveda v Braziliji (okoli 500.000) številni pa so tudi v amaconsikih pobočjih Peruja, Ekvadorja, Bolivije in Kolumbije. Plemena, iki živč ob rekah Kingu in Aragvaja (Ca-vantes) v Braziliji pa tista »na vzhodu Ekvadorja (Jibaros, Aušires) so znana kot posebno divja. Z nekaterimi plemeni še ni bilo mogoče priti v stik; njihovo življenje poznamo le, kolikor jih je bilo mogoče opazovati iz letal. Na splošno število divjakov stalno- pada; meje njihovega ozemlja se počasi krčijo. Na jugu celine, to je na Ognjeni zemlji in v Patagoniji pa tudi na severu ob Karibskem morju so že skoraj popolnoma izumrli. I lutna Amerika dežela neizčrpnega bogastva J hišni -gospodar, ga zakopljejo sredi hiše in hišo zapustijo. VčasikJ^ sploh ne pokopljejo, ampak ga položijo pod glavni hišni steber, novanje skrbno zajpro in hišo zapustijo. .j Tako žive lin umirajo Hivarca in skoraj vsa plemena -amiaccaiS" pragozdov, dokler jih ne bo zdramil pohod modeme omike, »ki se , glo -bliža in že trka na vrata tisočletne goščave; njen vstop bo za*®' moval vsem divjim rodovom Južne Amerike neizbežno smrt. »HIVAROS« —- TIP AMACONSKEGA DIVJAKA Po načinu življenja so si razna plemena zelo »podobna. Oglejmo si n. pr. življenje Hivarcev (Jibaros) v Ekvadorju, ki spadajo med značilne tipe amaconskega divjaka. Navedel bom dobesedno, kar sem o HI v arah objavil pred leti v španščini: »Telesno so Hivarci dobro razviti, niso zelo visoki, pač pa mišičasta, čokati in čvrsti. Njihova poit nas spominja na Moingolce; nastop jim je smel in plemenit. Imajo zelo razvite vse čute, zlasti še vod in sluh. Zdi se, kakor da bi Imeli še neki šesti čut, in sicer »čut arienitaoije«, naj bo Hiivarec še tako osamljen in zapuščen v temni divjini1, po trenutnem razmišljanju se takoj znajde in ubere pot naravnost proti kraju, kamor je bil namenjen. Res občudovanja vredno, ker si je goščava tako podobna, kakor so si podobni morski valovi. Hivarec »beži -pred družabnim življenjem in mrzi kakršnokoli odvisnost. Glavna in edina postava zanj je ta, da mu nihče ne predpisuje postav. Nimajo vasi ali »naselij; svoje kolibe zgradijo vedno na samem, zelo oddaljene drugo od druge, v najbolj skritih kotih goščave. Pri njih ne najdemo nikakšnegia političnega ustroja, nobene civilne organizacije, ne glavarjev ne drugih oblasti. V tem pogledu so na nižji stopnji socialnega sožitja, od afriških »ali oceanijskih divjakov. Samo v primeru bojnega pohoda si izberejo začasnega vodnika. Mož, kot absoluten kralj in gospodar v hiši, nikoli ne dela. Kvečjemu pomaga, ko je treba očistiti goščavo. Vsako drugo delo, doma ali na njivi, prepusti svojim ženam. (Pravega, poljedelstva sicer divjak ne pozna. Le otoli koče nasadi nekaj rastlin, sladkega krompirja, mandioke in banane). Edino opravilo, ki se možu spodobi, je lov, ribolov in »diplamatdčne« zveze z bližnjimi in oddaljenimi rodovi. Njihova nravnost ni ravno visoka. Tega sta- kriva brezdelje in lenoba, mnogoženstvo, razuzdanost nekaterih šeg in milo podnebje. Laži in tatvine ne poznajo. Čeprav so »zelo maščevalni, niso ne kruti ne surovi. Žena je brezpravna. Otroci rastejo brez vsake vzgoje in v največji svobodi od najmlajših let. Ko je neki Hivarec potožil misio- narju, da njegov dvanajstletni sin zbeži včasih od doma in ga cele dneve ni nazaj in ko mu je misionar svetoval, naj ga v takih prime rih tudi kaznuje, je Hivarec začudeno zavrnil: »Kaj? AU morda, ni prost, da dela kar hoče?« Hivarci govorijo svoj lasten jezik. Izražajo se krepko; njihov glas je odločen in kričeč; venomer mahajo z rokami in se nemirno kretajo. Hivarci nimajo jasnih verskih pojmov in nobenega določenega verskega nauka. Verujejo v nešteto duhov, po večini hudobnih (ani mizem), Te hočejo ublažiti im pomiriti z raznimi vražami in obredi Zlasti se bojijo »Iguančija«, ki je med duhovi najhujši. Večkrat sli šiš med Hivarci, da se jim »Iguanči« prikazuje, skoraj vedno v obliki pošasti s kozlovskim -trupom in človeško -glavo. Zaradi tega ne jedo mesa dvoparkljarjev. »TUNDULI« IN »ČIČA« Velik ugled uživajo čarovniki, ki zdravijo včasih z naravnimi sredstvi, sicer pa z raznimi obredi, kot so rajanje, skakanje, mahanje po zraku, tulenje itd. Čarovniki se pred obredi napijejo z anatem«, nekim strupom, ki jim razdraži živce, potem pa zaspijo za cele ure in dneve. Zelo vplivajo na življenje Hivarcev in so večkrat glavni povzročitelji smrtnega sovraštva in krvavih ubojev med njimi. Kolibo si Hivarca zgradijo iz bambusovih kolov, ki jih povežejo s trdimi »Ijanami«. V hišici imajo ženske svoj poseben oddelek m navadno tudi posebna vrata, skozi katera ne sme noben tujec. Na sredi stanovanja je »tunduli«, izdolbeno deblo, ki jim služi za boben. Njegov gromki glas se razlega neverjetno daleč na okrog. Z dogovorjenimi udarci obveščajo sosede o najvažnejšnih dogodkih, kot so: obiski, nevarnost, bolezen, smrt. Ob praznikih pa plešejo na takt »tundulijevega« ropota. Ogenj gaii v hiši noč im dan. Spijo tako, da si noge grejejo nad žerjavico in zato ne potrebujejo nobenih odej. Tudi ko gredo na dol-ga potovanja, nosijo žerjavico s seboj v prstenih loncih. Glavna hrana za Hivarce so banane, mandiok, sladki krompir divjačina in ribe. Jedo razne divje sadeže in korenine, ptičja jajca, posebne mravlje itd. Njih edina pijača razen vede je »čiča«. žene skrbijo zato, da jim nikoli ne zmanjka. Pripravijo jo na kaj čuden in neokusen način. Kuhani mandiok žvečijo v ustih in izpljujejo nato -v lonce, kjer se »tekočina po nekaj urah vranja (fermentacije) spremeni v redilno, kolikor toliko opojno pijačo. Glede obleke Hivarec ni lizbirčen. Dovolj1 mu je »itipi«, to je kos surovega platna, ki ga navadno sam stke iz rastlinskih vlaken in si ga ovije okoli pasu. žene se oblačijo v »taroči«, dolgo krilo iz istega blaga kot itipi, ki pokriva celo telo. Moški so bolj ničemurni kot ženske. Cele ure uporabljajo za svojo toaleto. Obraz sil barvajo z živordečim »ačote« ali s temno — črno »sulo«, s katero barvajo tudi zobe! čelo in vrat si ovenčajo s krasnimi ptičjimi peresi im lepimi divjimi jagodami. Kat orožje uporabljajo stare puške (ki jih dobijo v zameno od belih), sulice narejene iz jekleno trde palme »čonta« in »čerbatamo«, to j'e do tri metre dolga cev (poseben trs), »iz 'katere pihajo drobne, ostre, včasih zastrupljene puščice (strup kurare). DIVJAKI — IZUMIRAJOČI NARODI Usoda divjakov je, sodeč po dosedanjih izkušnjah, kot zapečatena. Propadli so v tem pogledu vsi poskusi, da bi jih kot Vj rodno enoto včlenili v civilno življenje. Stik s civilizacijo jim j® vedno poguibem. Tudi razne misionske družbe niso v tem pogledu ^ GLAVO ZA GLAVO! Maščevanje je za Hivarca najsvetejša dolžnost, ki veže vse člame ene družine od roda do roda. Gesla »zob za zob« ali bolje »glavo za glavo« se Hivarci držijo prav dobesedno. Napad na sovražnika je vedno temeljito pripravljen. V tem primeru se zberejo vsi moški istega rodu, natančno proučijo- najmanjše okoliščine in si razdelijo vloge. Ko- je vse .pripravljeno za pohod, se mekoBko opijejo, se navdušujejo s kratkimi nagovori, nakar odločno nastopijo. Napad je skoraj vedno zahrbten, bliskovit in odločilen. Ubitemu sovražniku odrežejo glavo in jo zmagoslavno nesejo do mov. A največja slovesnost za zmago priredijo šele čez kakih 40 dni. V tem času je odsekana glava podvržena čudni spremembi. Z nam neznanimi sredstvi jo skrčijo in izsušijo tako, da ni večja od navadne pomaranče, ne da bi pri tem izgubila značiiniih potez na obrazu. Tej izsušeni glavi pravijo »oamca« (zamtza); tudi slovesnost, ki jo priredijo na ta račun, se imenuje »conca«; praznik »oance« je največji dogodek v hivarski hiši. Praznovanje traja ob takih priložnostih nekaj dni in noči zaporedoma. Ko umrje gospodar, se žene v znak žalovanja popolnoma ostrižejo. Stok in jok na grobu traja delj časa, a to bolj iz nekake obredne navade kot iz pravega žalovanja. Ako umrje liko opravile, z edino izjemo jezuitskih misionov v Paragvaju, ki pa propadli zaradi -vnanjih poiitailčmih dogodkov. v Na vprašanje, kakšno politiko naj bi vlade izvajale do divjak® je neki veliki južnoameriški državnik odgovoril: »Pustite jih pri 88 ru«. In to je v resnici edina pametna politika. Pač pa je obžal®', nja vredno, da so nekatere vlade to priliko napačno razumele: Pf. puščale so »človeka iz gozda« na milost lin nemilost belih pustolbv^ in izkoriščevalcev. Sele ko je svet zvedel za strahotna grozodejs8L ki so jih izvršili »caucheros« ali »sertinguiros«1 ob rekah Napo ih tumajo v letih 1910-1913, ter se je uvedla zadevna mednarodna P®6 skava, se je položaj divjakov nekoliko izboljšal. 2 Vendar n|i njihov pravni položaj pred državnimi zakoni nod8 len; oni niso, pa tudi ne morejo biti pravi državljani, ker živijo obsega državne zakonodaje. Zato je tudi njfih zaščita zelo otežk®® na. V Kolumbiji, Peruju in Ekvadorju so varstvo nad divjaki ura® , poverili zasebnem človekoljubnim in dobrodelnim ustanovam, večkrat muisionarjem. V Braziliji se je 40 let zavzemal za divjake V GV>IV-l. J V l!L IJ JL O V. JG J. v/ XGH/ -CfC*. V CtG-ii.ia.1 ZJCfc J neral in inženir Candido Kendom, ki je bil po materi indijansk* rodu. j. S svojim delovanjem je dosegel posebno glede zaščite v prid v miitiivcev neverjetno lepe uspehe. Na splošno pa moramo pribiti, 8 niso imela divja plemena na južnoameriškoi živelj nobenega vpij' in ga tudi v bodočnosti ne bodo imela. Ona predstavljajo v tem le zanimiv predmet za 'antropološko lin etnografsko vedo. 1 Iskalci kavčukovega soka. 2 Po poročilu Sir Roger Casement-a, generalnega angleškega k®1 zada v Limi je bilo mučenih in umorjenih okoHi 42.000 divjakov. ^ slabše so se vedli uradniki družbe Arana. Papež Pij X je bil Vladar, ki je z okrožnico Lacrymabili statu protestiral proti t®18 početju. (1913) LJUBO ZAMORSK (Se nadaljuje) , t1 zal? rn«’ cei P’!j vestnik SEDEŽI TRST . Ut. ICA PA8IO EILZI ST. to/1. . TELEFON ST. 7«.0« TO^TOSPOmRSKRGA ZDRliZENJA! »a plalna Hica'v trgovinski stroki ■fa lestvica se nanaša )ia kolektivno , Sodbo, ki je bila podpisana 16. piar-i" ttied trgovinskimi združenji de.oda-Tev in med sindikalnimi predstavni delavcev ob prisotnosti predstav-*ov Urada za delo. Ta pogodba je v . Hi zvezi z vsedržavno, ki je bila ^Pisana dne 5. decembra 1955 ter je i^Pila v veljavo retroaktivno od 1-?®.Uarja dalje in bo v veljavi do 31. ^embra 1958. , -moški ženske ^ kat.: Tehnični ali upravni načelniki, pač. računovodje, inšpektorji in drugi z vodil, funkc. 81.000 78.50C “ kat.: načelniki odd. Bodre j eni tehničnim ali Bprav. -nač., inšpektorji prodajaln 69.700 67.400 računovodje, korespon-denti, glavni blagajniki, stenodaktjl. v tujih jez., Booblaščent špediterji, tolmači ip prevajalci bad 21 let 59.500 20-21 let 58.400 18-20 let 49.900 18- 18 let 42.300 Bod 16 let 31.100 Ba-v. računovodje, nav. dopispiki, fakturisti in blagajnik}, ter navadni stenodaktilografi: Had 21 let 45.400 20-21 let 45.200 19- 20 let 38.800 18-19 let 38.400 17-18 let 31.800 16- 17 let 31 400 Bod 16 let 21.300 kat.: arhivarji, daktilo-Srafi, dodeljeni račun, strojeni, izterjevalci, telefonisti, pom. računo-vodje in drugo osobje s slično zaposlitvijo: Bad 21 let 38.700 33.100 20- 21 let 38.400 32.900 j9-20 let 33.300 26.900 j8-19 let 33.000 26.500 17- 18 let 27.300 22.900 16-17 let 27.000 22.800 Bod 16 let 17.900 16.100 1 kat.: vodje trgovine odgovorni za prodajo, vodje podružnice s sedečem izven čope 81.000 78.500 52.800 51.800 42.700 37.003 28.403 40 100 40.000 32.400 32.100 27.600 27.300 20.000 Obeske Rjavili v prihodnjih številkah. za ostale kategorije bomo 'fidapje voljne agitacije izredno mi-u1' skoraj dolgočasen. Poguslp se je ^tOreč dogajajo, aa so govorniki pe-Slerih strank na shodili govoiili v a^flo. Kljub temu ni njihova vnema Pustila. Opozicija je razvila vse sile v boju ®Ber vladajoče stranke (krščamsko-^tbokratsko, liberalno, sotjalno-demo-j atskd in republikaiisko). Boj se je v Boostnj, ko je bila dokončno raz-^tja-vijenia lista indipendeptistov, ki - „ i. fta zadnjih občinsKip voiiivali zbra-Uir pi 6'po število 27.000 glasov. JPra.v za te ios; Pfecej razgrele. Sicer je bil potek Poslovni koledar Do 5. junija morajo proizvajalci jn grosisti sodavic, umetnih in naravnih mineralnih vod, leda in -sveže ribe plačati davek na poslovni -promet za prodajo tega blaga izvršeno prodajalcem pa drobno v mesecu maju 1956. Do 10. junija morajo trgovci, poprav-Ijalnice, trgovski zastopniki jp prodajni agenti za radio-električne aparate ip material predložiti koinceiiopirane-mu zavod-u za radijske oddaje pole vpisnika prejemkov in izdaj teh aparatov in materiala v mesecu maju t. 1. Do 10. junija morajo delodajalci predložiti .Zavodu za soc. skrbstvo izpolnjene obrazce za mesec maj 1956 in nakazati Zavodu znesek dolgovanih prispevkov za soc- zavarovanje. Do 18. junija morajo davkoplačevalci plačati šesti obrok davkov in taks v smislu davčnega -plačilnega lista za ‘^AMJ CESJS1MJ Na .UOkISKJE*,!. •/ ij°Vi .Gorici s° pretekli -teden y Trgovki zbornici razpravljali v zvezi z /jkupom češenj. Ob tej p iložmsti so ,’?l0vi-i, da je leto; zorenje češenj za-iei rnrzle 1,11 deževne pomladi zakas-za dober mesec. Prv-e zgodnje vr-dj. baj bi dozorele okoli 25. maja. Ce-Jb’ da bo letošnji pridelek znašal 2 ^‘‘ijona 700.000 do 2 milijona 800.000 j.5- kaT -pomeni, da bo za okoli 500.000 jCe Lvfod povprečjem Izvozna trgovska lojjic^ietja predvidevajo, da bodo izvozi-V tujino okoli 1 -mili on 300.000 kg Mine afijtacija oživela . 2 naglimi koraki se na Tiža-škem bli-šttio občinskim in -ponrajinskun vo-jVam (27. in 28. maja). Zadnji ipci-v6,1t pa shodih kakor vpadanje zbpro-_atcev v besedo nosilca kianaiua.ne ii-Ij6 krščanske demokratske stianke mg. jarlolija — kažejo, da so se množice 1955-56 in tretji obrok davkov in taka glasom davčnega plačilnega lista za leto 1956. NOVI ODLOKI iGEN. KOMISARJA Odlok št. 129, ki določa olajšave za razpust in preosnovo trgovskih družb, ki trgujejo z nepremičninami, ki se nanaša pa zakon z dne 18. oktobra 1955 št. 930, ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije »Gazzetta Uffi-ciale« št. 249 od 27. oktobra 1955 in raztegnjen na Tržaško ozemlje z odlokom Vladnega gen. komisarja št. 47 z dne 20. jfebruarja 1956; z njim je bil ta odlok podaljšan do 30. avgusta 1956 Odl-OK št. 132, ki se panaša na dovoljenja za začasni uvoz, ki razteza pa Tržaško ozemlje Ministr. odlok z dne 9. februarja 1956 (Dovoljenja za začasni uvoz), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije »Gazzetta Ufficiale« št. 90 od 14. aprila 1956. Jugoslavija na tržaškem velesejmu KONEC ŠOLSKEGA POUKA. Na srednjih šolah se zaradi volitev zaključi šolski pouk že 23. maja. Edino na šolah, kjer ne bo volišč (na višji realni gimnaziji in višji klasični gimnaziji v ulici Lazzaretto Vecchio) bo trajal pouk do 30. maja. Naj omenimo, da j-e pouk že med letom precej trjjel, ker so dijaki zgubili zaradi profesorske stavke in mraza 13 dpi. Zaradi tega imajo zdaj .profesorji in dijaki na v-seh šolah mnogo dela. ŽIVAHEN OBMEJNI PROMET. Po uradnih podatkih je v aprilu prekoračilo mejo s propustnjco 31.174 o-seta. V to število so vključeni samo potniki, ki so se poslužili avtobusov ali pomorskih zvez v obeh smereh. Tem je treba dodati še veliko število ljudi, ki potujejo peš. s kolesom, motorjem ali z avtomobilom. TISKARSKA STAVKA V TRSTU. Zveze tiskarskih delavcev so napovedale 24-urno stavko zaradi razbitja pogajanj med predstavniki delavstva in delodajalci. Stavka je preprečila izid jutranjih, popoldanskih ip večernih .dnevnikov v sredo. 16. maj*a. Stavka nadaljuje protestno akcijo, ki jo izvajajo omenjene organizacije, in ki se je začela v nedeljo zjutraj ip nadaljevala v torek popoldne. Gre za dve glavni vprašanji: povišanje mezd in vprašanje upokojitve tiskarskih delavcev, obenem stavci protestirajo proti avtomatizaciji, t. j. prod uvajanju v tiskarre avtomatov, ki bi izločili človeško silo. KONCERT MLADE PIANISTKE Pretekli pgtek je IS-letoa Marijana Bolko priredila svoj prvi javni klavirski koncert. Na programu so bile skladbe Beethovna, Chopina, Debus- ^o.ve se zaaj pulijo opozicijske stran- lJ7. veliki meri bodo pri volitvah od-CjBli tuni giaso.vi »stiskih beguncev; J je bilo teh še po zadnjih volitvan * novo vpisanih v volilne imenike 20.000 Krščanski demokiatj si Pri-* da je po svojem bistvu kopija Gospodarskega gibanja« v Italiji, ki oslanja na Zvezo industrijcev in szo veleposestnikov- Slovenci ne so-^lujejo pri tem gibanju; tudi sicer pi “ Pri sestavi svojega volilnega progra-Upoštevalo njihovih gospodarskih ^Ponavljamo misel, ki smo jo izrekli syja in Tajčeviča. Kritika o njenem nastopu je bila izredno pohvalna. »BABILON« PRED SODIŠČEM. Časopis »Nova obznrjia« v Mariboru je objavili odlomeik iz romana »Babilon«, ki ®a je napisal tržaški pisatelj Alojz Rebula. Prof. Lenassl j,e tožni pred 'tržaškim sodiščem pisatelja, češ da je v omenjenem odlomku opisana oseba z nesimpatlilčniml potezami, in sicer tako podrobno, da mora biti čitatelju j'asmo, da je pisatelj pri tem mislil na g. LenassliUa. Obtoženi je lizjavii , da ni pooblastil urednika, da objavi omenjenega odlomka, temveč da mu je poslal roman samo v pregled, preden bi ga izročil v tisk. Sodišče je odložilo razpravo in sprejelo predlog branilca, da je zasliši tudi urednik omenjene revije. RESNICA PRIHAJA NA DAN. Morda ni noben slovenski list tako pogosto svaril naših ljudi, naj se ne izseljujejo v Avstralijo kar na slepo, kakor prav »Gospodarstvo«. V zadnjem času prihaja iz Avstralije vedno več poročil o resničnih razmerah, v katerih živijo naši izseljenci- Najhujše je vprašanje stanovanja, pa tudi vremenskim razmeram se naši ljudje ne morejo privaditi. Mpogj bi se radi .vrnili domov, drugi pa račupajo, da bi se preselili v Ameriko. KRAS HOČEJO OGOLITI. Vsako nedeljo se jz Trsta pripelje na Kras na tisoče in tisoče meščanov. Kmetje se pritožujejo, da ti pogosto neusmiljeno lomijo cvetje z dreves in ga odnašalo v mesto. Včasih lomijo seveda tudi veje in s tem prizadevajo ogromno škodo. Treba fci bilo organizirati propagando proti temu početju, zlasti po šolah. Pred ustanovitvijo Jdne skupnosti" v Kopru Koper, maja l9afc Svojevrstna gospodarska organizacija javnopravnega značaja se pod tem imenom sp.Uj.e y Kopru za izvajanje širokega programa, obsegajočega investicijska in melioracijska dela na področju občin Koper, Izola in Eiran. Njen namen bo preskrbe.! s pitno vodo višje ležeče preneie, kjCj voda primanjKUje zlasti v poletnih mesecih, urediti vodotoke rek in hudournikov; zg.adnj naprave za zoi.apje vodarin rezer.v v času suše; preprečevati erozijo zemlje s te-rasiranjem in z drugimi primernimi u-krepi; zgraditi naprave za osuševanj« močvirnatih nižinskih predelov in o uveljavljena nova trgovinska pogodba med I-talijo in Brazd.jo. To bo gotovo vplivalo na trgovanje s kavo. Povpraševanje po kavi bodisi na tržaškem bodisi na italijanskem trgu je pičlo. .Omejena je sklepanje kupčij. Navajamo cene kave na viru proizvodnje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg lob: Rio NY 5 48,50; Rio NY 3 51,50; Santos superior 67; Santos exua prime good to large bean 70; Victor.a 5 good to large bean 47; sreu..jea,.,ei.,-ska kava, v dolarjih za 50 kg lob; Haiti naravna XXX 58,50; Saivaaor naravna 68,50; Kostarica 87,50-90; »raoska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gumna 400-410; Moka Hodeidah 1 4u5; alnška kava, v šilingih za ewt cir: Uganda o-prana in prečiščena 253; iMaouezijska kava, v holandskih llorin.ih za loO kg Cii: Bali Robusta 10-12% nečistoče 248 do 250. Povprečne ceiie ocarinjene kave od uvoznika do grosista ico skladišče prodajalca v lirah, za kg neto ponovno pretehtano: niuziis»a: Rio NY 5 1400; Rio NY 3 1425; Saptos Superior 1655; Santos extra prime good to large bean l/uo; Vicipria good to iarge beap 1360; sreunjeameriska: Bajti naravna XXX 1620; SalvaUor 1735; Kostarika IbOO; arauSoa: Gimma 1530; Moka Hodeida/i 1 1635; ainsuu: Uganda opiana in prečiščena 1260; muonuzij^ka: Bali Robu-sta 10-12% nečistoče 1240. POPER TRST. Na trgu s poprom prevladuje ponudba. Trgovci so previdni pri nakupovanju, ziasti sedaj ko se širijo glasovi, da je bil letošnji pridelek obilen skoraj povsod. Navajamo zadnje cene za cwt cii Trst; Saravvak Sr-emai 185 šilingov proti vkrcanju v maju, 183/6 proti vkrcanju v juniju, 182/6 proti vkrcanju v juliju-avgustu in 180 prou vkrcanju v septembru-oktobru. Saravvak bel kvo-tira 232/6-225 šilingov, z ozirom na čas vkrcanja; Telhcherry 240-z3l/6; Mala-bar 232/6-230 Šil. Italijanski trg Itaii.an ki trg s kmetijskimi pride.-ki je miren. Ed.no na trziščin s klavno ž.vino in m ečnim, izuelki je bi.o nekol.ko bolj živahno. Povpraš.va.je po živim je o Ta o neizpremenjeno, toda ponudna se je zmanjšala, k^r n.ma-jo živinorejci več težav s krmo. Kvo-tacije na ševi.nih užišč.h so se zaradi tega nekoliko dvigni.e. Po do.gi krizi so se aač^ij bolj prodajati mlečni jzdeud; to vBja zlasti za sir in maslo. Mehka pšeni.a se težko prodaja zias.i na tržišč.ii severne in sreunje rtaiije. Sele sedaj je ra-vidno, da je b.l lanski pridelek pšenice izredno dober (95 miii.oi.ov s.otov) in da je zadostoval zah.evam c.omače potrošnje. Računajo, da bo v d.žavnih zaiogah še 20 mil jo/iov stotov pšenice, ko bo prispel nov pridelek na trg. Predvidevajo, da bo ietešnji pridelek znašal približno 80-85 milijonov stotov. Po senu ni več povpraševanja, zaradi ob.lice zelene krme. Zaradi pretiranih cen ol.vnega oija so prekupčevalci previdni pri sklepanju kupčij. — Tudi vino ,se težko prodaja. Za p.aši-če je malo zamujanja. Pre.ej živahno je ma trgu s svežim sadjem; cene so visoke .Sezonska povrtnina se tudi dobro prodaja; cene padajo. Mirno je na trgu s suhim sadjem. ŽITARICE ROVIGO. Pšenica fina Polesine 7100 do 7150 lir stot, dobra 6900-6950; ko. u-za marano_ 7000-7100; bela koruza 5100 do 5200; pšenična moka tipa »00« 8900 do 9400, tipa »0« 8400-9000, tipa »1« 8000 do 8700, tipa »2« 7800-8300; bela in rumena koruzna moka 7700-7900; rž 5400 do 5500; oves 5700-5900; otrobi 4600 do 47000. VERCEDLI. Neoluščeni riž: navaden 5700-6000 lir stot; Pierrot 5600-5800; Roncarolo 5600-5800; Ardizzone 5700 do 6000; Maratelli 5800-6200; Rizzotto 6200 do 6500; Razza 77 6200-6500; R. B. 7000 do 7500; Arborio 7000-7400. Oluščeni riž: navaden 9600-10.00?; Pierrot 9900-10.100; Roncarolo 10.400 do 10.700; Ardizzone 10.400-10.700; Rizzot-to 11.200-11.900; Razza 77 12.lCd-12.40O; R.B. 12.600-13.000; Arborio 13.700-14.600. ŽIVINA LUGO. živina za rejo: krave 350 do 450.000 lir par; breje krave 380-500.000 lir par; krave s teletom 400-600.000 lir par; junci in junice 2 ali 3 leta stari težki 5 stotov 330-350.000 lir par; krave breje prvesnice 175.000 lir glava; telice težke 2 stota 75-80.000 lir glava; molzne krave 130-170.000 lir glava. Klavna živina: cena za kg žive teže: voli težki 6 stotov 315-350; krave težke 6 stotov 315-350; junici težki 5 stotov 350-390; telički 440-480. Prašiči: prašički za rejo 20-25 kg 400 do 440 lir kg; suhi prašiči 40-70 kg 370 do 420; prašiči za rejo 100-150 kg 360 do 420; nad 150 kg 370-420. Konji vprežni I. 200-220 000 lir glava, H. 100-130.000; konji za zakol I. 280 do 300 lir kg, II. 200-220; žrebeta za zakol 340-360 Ijr kg; mezgi za delo I. 90-100.000 II. 60-70.000; mezgi za zakol I. 170-200 lir kg, II. 140-150; oslj za delo I. 80-90.000 lir glava, II. 50-60.000; ovce 220-260 lir kg; jagnje a 380-400. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Cene za kg fco tržišče: Živi piščanci I. 850-900, II. 750-800; živi inozemski piščanci 550-580; zaklani Piščanci 1200, inozemski zmrznjeni piščanci 550-700; žive kokoši 650-720; žive inozemske kokoši .480-520; zaklane kokoš; 800-900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 680-700; inozemske zmrznjene kokoši 500-600; zaklani golobi 750-800; inozemske zmrznjene pure 500 do 530; inozemski zmrznjeni purani 450-500; zaklane race 600-650; živi zajci 460-580; zaklani zajej s kožo 600 do 630; zaklani zajci brez kože 580-660. Sveža jajca I. 25-26,50, navadna 24 do 25; inozemska sveža jajca 22-24. KRMA RAVENNA. Detelja I. košnje 2900-3200, II. in III. košnje 2850-3050; pšenična slama v razsutem stanju 400-425; pšenična slama stlačena 450-475; seno I. košnje 2700-2800, seno II. košnje 2600 do 2700, III. košnje 2300-2400. MLjECNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 760 do 770, maslo H. 700-710; maslo III. 680 do 690, maslo IV. 650-660; Sbrinz svež 390 do 420, star 3 mesece 510-530; Provo-lone svež 410-430, 3 mesece star 480 do 510; trdi sir Grana svež 360-380, zimski proizv. 1955-56 470-530, majski Pro" izvod 1955 530-560, zimski proizv. 1954-55 550-600; Emmemthal svež 480-520, 3 mesece star 550-570; Italico svež 350 dc 370; Taleggio svež 300-310. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisline 950-1050; do pajveč 1,50 odst. kisi. 930-950; do največ 2,50% kisi. 870-930; do največ 4% kisi. 820-870; dva-krat rafinirano tipa »A« 770-790. tipa »B« 600-620; semensko olje I. 405-410; olje iz zemeljskih lešnikov 415-425. Na tržišču z olivnim oljem prevladuje ponudba, ker so potrošniki začeli rabiti po večini semensko olje, ki je neprimerno cenejše. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1955 v škatlah 5 kg 145-155 lir kg, v škatlah 1/2 kg 165-175; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 kg .155 do 165, v škatlah 1/2 kg 175-185; olupljeni paradižniki y škatlah 1200 g 140 do 150 lir škatla, y škatlah 500 g 75-80 lir škatla, grah y škatlah 1 kg 180-190 lir kg, y škatlah 1/2 kg 200-210 lir kg; gobe y kisu v škatlah 5 log 1100-1200 lir kg; čebulice v kisu v škatlah 5 kg 220 do 240 jmarmelada odlične kakovosti V škatlah 5 kg 220-240 lir kg, V škatlah 1/2 Jag 250-280; marmelada iz jabolk in sliv v sodih 170-180, v škatiah 5 kg 180-190 lir kg. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Brščike 100-120 lir kg; kar-čofi 9-15 lir komad; korenje 80-90 lir kg; čebula nova 70-85; koromač 45-60; cikorija 150-300; krompir Bjntje inozemski 70-80; nov krompir 120-125; grah 90-140; paradižniki 550-650; bučice 180 do 220; špinača 70-80. Pomaranče 130-140; rdeče pomaranče 150-170; hruške 120-150; nešplje 6G do 70; jabolka Morgenduft 70-95; De-licious 130-150; limone 110-125. VINO ALESSANDRilA. Črno namizno vino 9-10 stop. 5500-6000 lir hh 16-11 stop. 6000-6500; Barbera 12-13 stop. 7000 do 8000; Barbera extra 13-14 stop. 9000-9500; Freisa extra 9000; bel moškat od 12.500 do 13.000. GRADBENI MATERIAL FIRENZE. Cement tipa 500 805 lir stot; cement tipa 350 685; pesek 700-750; opeka (26 x 13 x 6) 9750-9875 lir 1000 komadov; dvaprekatm votlaki (26 x 13 x 6) 9000-9165 Ur 1000 komadov; šestprekatni votlakj (26 x 13 x 8) 9875 do 10.000; strešniki marsejskega tipa 15 komadov na kvadratni meter 3 kg težki 21-21,50 Ur komad; strešniki marsejskega tipa 14 komadov na ky. m 3 kg težki 21-22 Ur komad. PRIDELEK ŽITA V TOSKANI se je povečal. Lansko lelo je pridelek žita v Toskani znašal povprečno 18-20 stotov na hektar, dočim je pridelek pred 30 leti znašal samo 11-12 stotov. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel).................... Koruza (stot. dol. za bušel)..................... NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)....................... Cin (stot. dol. za funt)......................... Svinec (stot. dol. za funt)...................... Cink (stot. dol. rta funt)....................... Aluminij (stot. dol. za funt).................... Nikelj (stot. dol. za funt)...................... Bombaž (stot. dol. za funt)...................... Živo srebro d«l. za steklenico................... Kava (stot. dol. za funt Santos 2) .............. LONDON Baker (f. šter. za d. tono) .................... Cin (f. šter. za d. tono)........................ Cink (f. šter. za d. tono)....................... Svinec (f. šter. za d. tono)..................... SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) ...... 18,4 2. 5. 16. 5. 237*/2 228 229*/2 148*/* 152 1497, 48.- 45.- 46,— 98-87 96.12 97.87 16.- 16,— 16.— 15.25 13.50 13.00 22.- 25.90 25.90 64.50 64.50 64.50 36 85 36.65 36.65 268.- 270.— 270,— 57.25 57.50 58 25 362- 349.*/* 342 */2 762*/* ;755 — 7577, 97*/* 97 74 947* 1128/* 112 V* 112.— 472.50 461.40 458.g0 Med značilnostmi gibanja cen surovinam na mednarodnih trgih v /tednu do 11. maja naj omenimo zopetno učvrstitev cene bakra pa tudi žda, z druge strani pa popuščanje cene kavčuku. ŽITARICE Cena pšenici, ki je bila v začetku preteklega .tedna y Chicagu precej šibka, se je proti koncu tedna utrdila in dvignila od 229 1/4 na 231 7/8 stotinke dolarja za bušel. Koruza je močno popustila, in sicer od 153 7/8 na 149 7/8 stotinke dolarja za bušel. V Združenih ameriških državah napovedujejo slabšo letino pšenice, kakor je bila lapska. ZDA so darovale Peruju 45.000 ton pšenice, koruze in ovsa. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorju je v New Torku za malenkost popustila, in sicer od 3,38 na 3,36 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. — Kava je v New Torku v tednu do 11. maja napredovala od 67,50 na 68,80 stotinke dolarja za funt. V Braziliji si obetajo dobro letino. Nedavno so jo cenili na 20 6 milijona vreč, medtem ko jo zdaj cenijo na 21,5 milijona vreč. — Kakao je v New Torku nazadoval od 23,85 na 22,95 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Cena bombažu je še vedno čvrsta ter je v tednu do 11. maja poskočila od 36.70 na 36,95 stotinke dolarja za funt. V Združenih ameriških državah cepijo lanski pridelek na 14,721.000 bal, medtem ko je Amerika leta 1954 pridelala 13,496.000 bal. Od lanskega pridelka ima 'Commodity Credit Corporation (ameriška državna ustanova) na zalogi samo od lanskega pridelka še vedno 6,3 milijona hal. Cena karnaka je v Aleksandriji napredovala od 102 na 116,5 talarja za kap tar, ašmunija pa od 89.70 na 90,5. V Liverpoolu je ameriški middling 16/16 napredoval od 25,85 na 26,08 penija za funt, proti izročitvi maj-junij. Cena volni se je v New Torku zelo učvrstila; v tednu do 11. maja je napredovala od 155,5 na 157 stotin- ke za funt. V Londonu je česana vo’-na 64’s M napredovala od 110 1/2 na 111-114 penija za funt proti izročitvi y maju. Japonci nameravajo kupiti .1 milijon bal volne. Za blago ponujajo višje cene. V Franciji (Roubaix) je ostala cena neizpremenjena pri 1050 fr. za kilogram'. KAVČUK Čeprav so sindikalne organizacije v Malaji napovedale stavko, ni cena kavčuku poskočila. Nasprotpo cena še vedno popušča zaradi nazadovanja potrošnje. To je nastopilo zaradi zmanjšanja proizvodnje avtomobilov V Združenih ameriških državah. Mednarodna skupnost za proučevanje kavčuka ceni, da je svetovna proizvodnja naravnega kavčuka v marcu znašala 127.000 ton (v februarju 132.500 ton), medtem ko je proizvodnja sintetičnega kavčuka napredovala pd 100.000 v februarju pa 105.000 ton v marcu. Svetovna potrošnja naravnega gumija je v marcu nazadovala za 10.000 ton im je znašala 150.000 ton. KOVINE Cepa elektrolitionemu bakru, ki je v zadnjem času pričela popuščati, kaže zdaj nasprotno stremljenje; v tednu do 11. maja se je v New Torku dvignila od 42,10 na 42,95 stotinke dolarja za funt. Značilno je, da je ameriška vlada sklenila zopet pričeti z nakupom bakra za skladišče jnakupovanje v ta namen je lansko leto prekinila. Vlada bo kupila 40.000 ton bakra. Indonezijska vlada je pristopila k mednarodnemu sporazumu o činu. Računajo, da se bo cena ustalila med 720 in 800 funtov šterlingov za tono, ker imajo države že precejšnje zaloge. V New Torku je cena ostala neizpremenjena pri 96,50; antimon Laredo neizpremenjen pri 33; Uto železo neizpremenjeno pri 59 dolarjev za tono, Buffalo pri 59; cepa živega srebra pri 265-268 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 12. maja: svinec 168,82 DM za 100 kg, cink 125,56, cin 931 DM za 100 kg. VALUTE V MILANU 2. 5. 1956 14. 5,1956 Min. Maks. Dinar (100) 85 85 85 88 Funt šterling 6.425 6.425 6 400 6.450 Napoleon 4.550 4.55U 4.550 4.600 Dolar 636.- - 633 633 636 Franc, frank (100) 159,- - 162 159,— 163—. Švicarski frank 148.50 148,— 148,- 148.50 Funt št. papir 1.710 1.72U 1.700 1.720 Avstrijski šiling — - —.— —.— 24 35 Zlato 722 719 719 122.- BANKOVCI V CURIHU 14. S. 1956 ZDA (1 dol.) 4 2Bl/4 Anglija (1 f.št.) 11,68 Francija (100 ir.) 1.G9 Italija (100 Ur) 0 67 Avstrija GOO š.) 16 47*/* Cehoslov. 11.— Nemč. (100 DM) 101.65 Belgija (100 fr.) 8.37*/* Holand. GOO fi.) 112 50 Švedska GOO kr.) 79.25 Izrael G f.št.) 1.85 Španija GOO pez.) 9.73 Argent GOO pez.) 11,35 Egipt G !.št.) 10.60 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 3. 5. 1956 14. 5.1956 Min. Mais. Južna železnica 1.612 Splošne zavarov. 19.300 Assicuratrice 4.250 Riun. Adr. Sic. 6.000 Jerolimlč 8.000 »Istra-Trst« 645 »Lošinj« 11,300 Martinolič 6,000 Premuda 22 960 Tripkovič 16.050 Openski tramvaj 2.385 Terni 276,— ILVA 586,- Zdr. jadr. ladjedeJ 332.— Ampelea 1,450 Arrigoni 1.000 1,420 1.420 1.612 19.950 19.300 19.950 4,250 —.— —.— 6,350 6.000 6.350 8.600 —.— —.— 645 — —.— 11.300 —.— — t— 6.000 —,— — 21.900 21.900 22 900 15.450 15.450 16,050 2.385 —. — —.— 270, 269.75 276.- 587 586 594.— 332,- — —.— 1.450 —.— —.— 1 000 —.— —.— KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA F A BIO F(LZI ŠT. lO I. - TELEFON ŠT. 54-58 lago Tržaška posojilnica 300.t^ Ur, Kmetijsko nadzorništvo f 100.000 Ur. Dr. Galante je o®6 nil, da so nekateri tržaški J1?; gradniki prejeli nagrado tu,; na mednarodni vinski razsts'^ v Ljubljani. Ravnatelj dr. Pel Peronospora in olj nevarni bolezni vinske Me Velika gospodarska škoda, ki jo povzročata te dve bolezni, je razvidna posebno y letih, ko so vremenski pogoji za razvoj teh glivic bolj ugodni. Včasih odloča že nekaj ur zamude s škropljenjem o celotnem pridelku. Zaradi tega paj izprego-vorimo nekaj besed o življenju teh zajedalcev in seznanimo naše kmetovalce s sredstvi za bej proti peronospori in oidiju. PERGNUSBORA. Trosi teh glivic prezimujejo na starih delih rastline ali na odpadlih listih. Ko ispomjadi pade izdaten dež jn doseže temperatura najmanj 11 stop. C, trosi počijo in iz njih se razvijejo trosovniki. Dež vrže trosovnike na liste, ki so pri tleh. Na mladih listih se razvijejo troske ali blodiike, katere poženejo čez reže svoje kalčke v listno ali zeleno tkivo sploh. V tem tkivu se razvijejo neke niti, katerim pravimo micelij ali glivično telo. Glivice ne vsebujejo listnega zelenila zato se prehranjujejo s rastlinskimi sokovi rastline gostiteljice. Ko se je glivični mi-celij dobro razrastel y listnem tkivu, požene na dan po lis -nih režah poletne trosovnike ali konidije, kateri skrbijo za nadaljnje širjenje bolezni. Konidije opazimo pa spodnji strani listov v obliki belkaste prevleke. Se preden opazimo to prevleko, se pa Ustih pojavijo madeži, ki so podobni oljnatim. Od primarne okužbe do pojava plodilnih teles poteče nekaj časa. Ko se je glivično telo že razpredlo v listnem tkivu, bolezni ne moremo več zatreti in se le ta razvija nemoteno, zaščitena od same rastline. Ce hočemo uspešno zatreti bolezen, jo moramo uničiti že v kali. Ko nastopi plodilpa doba in ko se po zraku širijo poletni trosi, moramo škropiti po spodnji strani listov in po drugih zelenih delih z bakrenimi raztopinami. Kalčki trosov so zelo občutljivi za baker in poginejo, ko pridejo v dotik z bakrom, ki ostane na listih po skrbno opravljenem škropljenju. Kot vidimo, je uspeh odvisen od pravočasnega škropljenja. Za pravočasno škropljenje imamo navadno na razpolago zelo kratko časovno obdobje. Vča- sih je že nekaj ur zamude lahko usodno. OiDIJ ALI DEBEL, v sušnih in vročih poletjih nam povzroča skrb oidij. Ta bolezen s. razvije y čisto drugačnih pogojih kot peronospora. Oidij ne potrebuje vlage in prija mu relativno .visoka temperatura. Glivično telo se ne razvije v notranjosti kot pri peronospori, ampak na površini. ,Zato je tudi zatiranje lažje. Na Ustih in na drugih zelenih delih opazimo pepelasto prevleko. Oidij spada med glive, ki jih o/na čujemo s skupnim imenom »pe-pelaste plesni«. Tudi ta .glivica živi na račun hrane, ki jo odvzema trti, zato jo moramo zatirati, če hočemo imeti zdravo rastlino in obilno rodnost. Glivica prezimi y obliki micelija (glivične niti) v trtnih popkih. Iz tega prezimujočega micelija se razvije glivično telo, in sicer na površini zelenih 'rastlinskih delov. Na telesu glive se razvijejo trosi, ki širijo bolezen. Medtem ko je borba proti peronospori preventivnega značaja (to se pravi, da skušamo preprečiti napad bolezni), je borba proti oidiju zdravilnega značaja (bolezen uničimo, ko je že napadla rastlino). Proti oidiju uporabljamo razne žveplene preparate. Žveplo se pretvori v plin (žvepleni dvokis) in uniči tako micelij kot trose. Pri zatiranju oidija so uporabljali celo vrsto let le žvepleni cvet, sedaj uporabljamo razne druge preparate, katere raztopimo v vodi air,v ber-doški brozgi. Koloidno žveplo je eno teh novih sredstev. Prednost teh sredstev je v tem, da jih lahko uporabljamo skupaj z bordoško brozgo ter tako zatiramo dve bolezni v istem času. Proti peronospori škropimo, preden ta nastopi, tako da ko trosi kale, naletijo na bakreno prevleko in poginejo; prot; oidiju škropimo ali prašimo, ko je bolezen že nastopila in ko se je glivično telo že pokazalo na površini. Zveplamje nenapa-dene trte je samo izguba časa, ker se žveplo že pretvori v žveplov dvokis, še preden bi utegnil škodovati glivičnemu telesu. sanje uravnoyešenja cen. Zdi se, da pojdejo veliki zneski, s katerimi bo razpolagala vlada, samo ustanovam, ki izvajajo a-grarno reformo, ne da bi se vlada pri tem lotila vprašanja cen kmetijskih pridelkov. Krnel iejrloer v maju Kljub umnemu kmetovanju se mrčes od leta do leta množi; njegovo početje postaja čedalje pogubnejše. Temu se pe smemo čuditi. Dokler bomo prezirali zakone prirode im preganjali one živali, ki nam jih je narava določila za naše sodelavce, ne more biti govora o izboljšanju. Vprav sramota in V zasmeh dvajsetemu stoletju je, če zgolj iz praznoverja preganjamo in pobijamo netopirja (polmiš-polptič). Ip vendar ta ponočnjak ne zaostaja glede koristi v ničemer za lastovko. Njegova požrešnost je tako velika, da požre do 30 in več hroščev ali več tisoč manjšega mrčesa na dan, a še ni sit. Ko! takšen vendar zasluži vse varstvo kmetovalca. Kar je netopir v zraku, je kit y zemlji. Tudi ta podzem-Ijan ima velikanski tek, saj potrebuje na dan dvakrat toliko hrane, kolikor tehta sam. Vsako leto mu je treba na milijone ličink, mešteyllnih bramorjev, ogrcev, miši itd. Ali more biti kaj bolj nespametnega kot to, če gospodar tega svojega dobrotnika zaradi malenkostne škode, ki mu jo s krtinami povzroča ma rastlinau strastno preganja in pobija koi kakega hudodelca?! Ce hočemo živeti, moramo pustiti živeti tudi drugim, katerih služba ht>ni je peobhodno potrebna. Narava se ne ravna po naši malenkostni sebičnosti, marveč se moramo mi ravnat; po njenih zakonih. Stari predsodki tiče v človeških glavah in spoznanje se le počasi uveljavlja. To nam potrjuje naš gnus nasproti sicer odbijajoč^ a vendar tako ne-dclžni in povsem koristni krastači (kroti). Po naših pojmih je grda, ostudna. Zato jo preganjamo. Ne vemo pa, koliko nam koristi z zatiranjem polžev, hroščev in gosenic. Pustimo jo naj v miru opravlja svoj prekoristn; posel! Med žuželkami imamo tako-imenovane najesdnike. Samica namreč polaga svoja jajca v gosenice, hrošče in njih ličinke. Njene ličinke se potem rede na račun svoje žrtve, ki mora zaradi tega poginiti. Tako pokončajo najezdniki neštevilne škodljivce. Izmed mrčesa koristi Tčmetu zlasti grobar. Ta naziv je dobil zato, ker zakoplje v zemljo trupla manjših živali (ptiče, krte, miši itd.). Ta posel opravlja na zanimiv način. Zleze pod mrhovino, grebe zemljo in jo odriva na strap ter koplje vedno globlje, dokler ni mrhovina popolnoma zakopana; preden pa jo zasuje, položi samica vanjo svoja jajca. Odličen kmetov prijatelj je glista tiezevniii. Nobena žival nima toliko sovražnikov kot ta; krt, jež, netopir, ptice in človek jo neusmiljeno preganjajo. Se danes je razširjeno mnenje da deževnik izpodjeda rastlinam korenine. Velika zmota! On uživa samo Bobnelo listje In sprhnele rastline. Prirodopi-sci so dognali, da je ta živalica za kmetijsko gospodarstvo o-grompega pomena ker spreminja vrhnje plasti zemlje v rodovitno, mastno prst. Izračuna- li so, da je na enem hektaru okrog 130.000 deževnikov, ki tehtajo okrog 400 kg ter pripravijo vsakih 24 ur okrog 66 kg rodovitne prsti. Učenjak Darvip je izračunal, da ti črvi izločajo na kvadratnem metru okrog 5 kg izmečkov kar da v 10 letih 2-3 cm debelo plast. Ti naši pomočniki ne zaslužijo, da jih p.eganjamo, ampak da jih kot umni in napredni gospodarji vsestransko zaščitimo! Podeželskim šolam pa toplo priporočamo, da temu primerno prilagodijo svoj pouk! J. F. ČEŠPLJE SO UŠLE MRAZU IN DEŽJU TUDI VPRAŠANJE CEN NA DNEVNEM REDU Na njivi okopavamo krompir, pesp in druge okopavine. Ce že nismo sadili fižola in koruze y prvi polovici meseca, p-pravimo tp delo čimprej. Ta mesec je mesec bolezni in škodljivcev. Skrbimo za škropljenje posebno krompirja in paradižnikov z bordoško brozgo. Pri krompirju dodamo brozg; še arzenala, da obenem zatiramo še koloradskega hrošča čim se ta pojavi. Ne dopuščajmo razvoj plevelov in ustvarjanje skorje pa njivski površini. V sauovnjan.u. Sedaj, ko so drevesa že odcvetela, škropimo proti ušem z nikotinom kjerkoli so se le te pojavile.- -Razne. hrošče, k; objedajo liste, uničujemo z arzenali. Žlahtne poganjke, ki močno poganjajo iz precepljenih podlag, privežemo narahlo k čepu, da jih veter ne zlomi. Pri enoletnih cepljenkah ne odstranjujemo stranskih por ganjkov, -ampak jih samo pi-n-ciramo, ker ti pomagajo pri o-jačanju bodočega debla. V vinogradu. Paziti moramo kdaj nastopi čas za prvo škropljenje. Obširneje spregovorimo o tem prihodnjič. Paziti moramo tudi na pojav trsnega suka-ča, ki nam uničuje mlade brstiče. Poleg teh nastopijo že zemljemerka in trtni zavijalec, k; zvije liste kot cigaro. V teh listih se razvi.e.o njegove ličinke. Vsi ti in drugi škodljivci objedajo liste in brste. Ce se mošno razmnože, lahko popolnoma oklestijo trto. V vriu. Pridno zalivamo zelenjavo in razbij-amo nastalo skorjo, da preprečimo izhlapevanje vode. Tudi tu moramo paziti, da se ne pierazmnože razni zajedalci. Polže uničimo če škropimo napadeno poviši-no s 3% modro galico ali če potrosimo z apnenim prahom Razne gosenice bomo zat.raii rajši mehanično ali z DDT, ker je uporaba arzenalov zelo nevarna glede na to, da zelenjavo sproti pobiramo in uživamo. Na travnikih. Lahko že opravimo prvo košnjo detelje. Ce hočemo dobro in izdatno krmo, bomo opravili košnjo, ko je detelja v cvetju. Tp velja tudi za travnike. Ne smemo preveč čakati s košnjo ,ker sicer izgubimo precejšnjo količino prebavljivih beljakovin. Pri sušenju ne smemo detelje preveč premetavati, ker bomo sicer peljali domov sama stebla. Najboljše uspehe pri sušenju detelje dosežemo, če le to sušimo v kozolcih. Pri tem načinu sušenja je izguba najmanjša. nadzorništva je spregovoril ravnatelj dr. Perco o važnosti kmetijstva in njegovem napredku na Tržaškem ozemlju. Obljubil je pomoč Kmetijskega nadzorništva ,da bi se kmetijska proizvodnja še povečala in zboljšala. Dr. Galante je govoril o natečaju za izboljšanje vinskega pridelka in kletarstva. Pohvalil je vinogradnike, da so napredni in da so si uredili razmerama dobro svoje kleti. Natečaja za zbol.šanje vinskega pridelka se je udeležilo 121 vinogradnikov; med temi je bilo 13 nagrajenih z medaljo in častnimi diplomami, 29 pa z denarnimi nagradami od 5.000 do 40.000 lir. Skupna vsota denarnih nagrad znaša 400.000 lir. V ta namen je dala na razpo- MliianlzaaoiaKloniio Minister državne zakladnice sep. Medici je v S. Severo di Foggia z zanosom poudaril, da je vlada odobri.a 200 milijard lir za izvedbo agrarne reforme v naslednjih sedmih letih. Dodal je, da vlada ne sme izročiti kmetom gole zemlje, brez trt ip oljk, pa tudi ne brez hiš, vode, živine in kmetijske opreme. Kmetijski strokovnjaki so predlagali, naj bi država pripravila 32o milijard lir za izvedbo agrarne reforme. Vsekakor predstavlja že 200 milijard, ki jih je vlada odobrila, lep znesek. Prvi znesek iz tega kredita bo na razpolago 1. julija 1957, medtem ko je že v novi proračun, ki prične teči 1. julija 1956, vlada vnesla y ta namen 10 milijard lir. Kmetje v goriški okolici, (v Pevmi in Steverjanu), ki jim je Ente per la rirrascita delle Tre Venezie prav letos vzela zemljo, se vprašujejo, kako da prav y tem času, ko i alijanski kmetje prejemajo zemljo in ko je vlada odobijla 200 milijard za izvedbo agrarne reforme, slovenskim kmetom zemljo jemljejo, namesto da bi jim jo do-kojično priznali! BAZZAILLA IIBERTO TRST - UL. F. VENEZIAN 5 Tel. 24-197 Zasiopii za Trst, Videm, Garico in FIRJ SCHIRATTI - Vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin. VERM0REL - Škropilnice -naprave za žvepljanje - raz-pršilniki. CINGAN0 • Tovarna vinarskih strojev. NARDI Kmetijski stroji. ELETTROTERMICA U. ,L0LI • Bojlerji, uporniki, radiatorji in sprave za klimatizacijo ELEKTRIČNI GORILNIKI ING. ZAMBELLI na nalto in sanitarni predmeti. Vse kaže, da deževno vreme ni pokvarilo letošnjega pridelka češpelj že med cvetjem, ker so češplje odcvetele kasneje Mrzlo in deževno vreme pa je škodovalo češnjam-zgodnjicam; tudi hruškam in jabolkam je vreme prizaneslo. Na marelicah se je pojavil zavijač. 6. M. HM S FIGLID UVOZ - IZVOZ MiUTOVIHnU in IZDELKOV Trst, Ulica I. dellaCroce4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE Agencija »Kosmos« poroča \ zvezi z govorom, ki ga je imel minister za kmetijstvo Colom-bo, da so v krogih senatne komisije za poljedelstvo mnenja da bo treba načet; tudi vpra- SILLA" COSSI ALFONZ uvoz; JLJESJS. GORICA Ulica Duca d’Aosta 17 TEL. 34-36 co je omenil, da se. je nafe^1 ja za zboljšanje hlevov uc*e^ žilo 95 kmetov; med temi je^, j, lo 19 nagrajenih zaradi vz® |t nih hlevov, 2 zaradi svinjak0' in 6 zaradi kurnikov. Se P®’ sebej je pohvalil Ivana Obl8*1 iz Ulice Cosialunga. Preden t{;r bile razdeljene nagrade, Našiikmetje nagrajeni Dne 4. maja so v dvorani T ■ govinske zbornice v Trstu izročili odlikovanja in nagrade kmetom na Tržaškem ozemlju.. Poleg nagrajencev so bili navzoči predstavniki oblastev in zavoda Cassa di Risparmio di Trieste. V imenu Kmetijskega spregovoril še dr. Piccoli, P3 čelnik ravnateljstva za kmet*j stvo in gozdars.vo pri vlad1®1, generalnem komisariatu. Izia, zil je svoje zadovoljstvo b3| uspehom natečajev ter PozV,.( vinogradnike, naj gojijo sla“k vrste trt in tako zboljšajo ^ kovost vina. Prav zaradi Brici lahko prodajo svoje vh1. Tržaška posojilnica je nato V'f redila nagrajencem zakusko spodnji dvorani. SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek; Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03185 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana ir r%> ■»en 'io r; nig Slo 've: !51ij hi' Mn Me |C *%; “ia *)S| Pr Ms! Mj) PBIZIMO MEDNARODNO atorevoznSko podjetje GORIZI AN A Mi u ?ltii t A G0RIZIA - VIA DUCA D'A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo 0olof» 7vo Prodaja in iztiaža nad°0 GORICA - TrgE. DE AMC1S1 Telefon 21-38 mestne dele in pritiklin* za avtomobile, motorje i11 kolesa PUTMK TUR1ST1ČK0 P0DCZEČE ZAGREB = JDGUSLAEtffl Praška ul. br. 5 - Tel. 32 257 8, 9 Odjeljenje za inostranstvo telefon: 32 - 721) Vrši: hotelske rezervacije, nabavlja sve vrste voznil1 isprsve za zemljn i inostranstvo - željezničke, brorlsM aviouske - organizira izlete, pntovanja i ekskurzij*) vrši mjenjačku zlužbu, slnžbu pasoša i viza te fotoslužbi* tic; Me Ma 'itn Mj '-ra k “Me ■Jv] “)lo