57. številka Ljubljana, v petek 10. marca 1905. XXXVIII. leto hhaji Tiiak dan zvečer, teimSi nedelje in praznike, ter ve«a po pošti prejema* ta avstro-ograke deiele aa vae leto 26 K, aa pol leta 18 K, sa četrt leta 6 K 60 h, za en meaeo 2 K 30 h. Za LJubljano i posojanjem na dom aa ve* do 24 K, za pol lleta 12 K [za četrt leta 6 K, aa en mesee 2 K. Kdor hodi aam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za en mesee 1 K 90 h. Za tujo deiele toliko toč, kolikor znaSa poštnina. — Na naroeVd brez [istodobne vpoSUJatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrete po 12 h, če ae ae oznanilo tiaka enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, če ae tiska trikrat ali večkrat. — Dopial •zj ae izvole frankovati. — Rokopiai ae ne vračajo. - Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah It 6, in aicer uredništvo v I. nadatropju, upravniltvo pa v pritličju. — Upravnižtvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklama©««, oznanila, t J. administrativne atvari ii Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po lO h. ii Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Pogled v prihodnjost. Na Dunaju, 9. marca. Ljudje se zanimajo za vojno v Aziji, za revolucionarno gibanje na Ruskem in za ogrsko krizo tako Živo, da nimajo časa misliti na naše notranje politične razmere. Da, marsikomu te zdi, da je po dolgoletnem obstruk-eijskem viharju kar naenkrat zasijalo lolnce in je zavladal mir. Ali ti optimisti se motijo. V parlamentu teče res vse gladko; tuintam zapiha kak mali veter, ali ta ne moti nikogar. Parlament deluje; rešil je „državne potrebe", dovolil rekrutni zakon, odobril predlogo o refundaciji in spravlja proračun pod streho — vse izgleda, kakor da je zavladalo normalno življenje in delovanje. Ali pa ni to vse le navidezno ? Ko je baron Gautscli nastopil vlado, se mu je dovolila nekaka nSchonzeit"; menda do Velike noči. Njegova naloga je zagotoviti redno in stvarno delovanje parlamenta tudi p o Veliki noči. Da sedaj parlament funkcijonira, to ni Gau-tseheva zasluga, šele Če bo funkcijoni-ral po Veliki noči, bo to DJegov uspeh. Ni dvoma, da se Gautsch močno za to zavzema, da bi ublažil nasprotja med strankami, zlasti med Cehi in med Nemci omogočil nekako vsaj začasno spravo, ferez take sprave tudi Gautschu ne bo mogoče izhajati. Ali doslej ni imel sreče. Poskusil je doseči premirje med Nemci in Italijani na Tirolskem, a poskus se je izjalovil. Spravna akcija na Moravskem kar ne gre in ne gre naprej. Nemci na Češkem pa tudi čedalje bolj kažejo svoje nasprotje do vsakega porazum-ljenja s Čehi. Med nemškimi državnimi poslanci iz Češke jih je 27, ki načeloma nasprotujejo vsaki spravi s Čehi, in samo 17 jih je, ki so principi jalno za spravo. A še ti so začeli iz strahu pred javnim mnenjem omahovati. Dokaz tega je, da Gautsch ni mogel izposlo-vati, da bi Nemci v Češkem dež- zboru ustavili obstrukcijo, To so težave, ki jih je silno težko premagati. Morda imajo vendarle tisti prav, ki trde, da je prišel Gautsch do spoznanja, da teh težav sploh ne bo mogel odstraniti in da si hoče pomagati iz preteče nevarnosti s tem, da svoje uradniško ministrstvo spremeni v parlamentarno ministrstvo. Dunajsko in sploh nemško časopisje se bavi zdaj že dlje čas« s to eventuvalnostjo. Časih so bili Nemci odločni nasprotniki parlamentarnega ministrstva. Dr. Steinwender je bil prvi, ki je proglasil načelo, da je sa avstrijsko nemštvo uradniško ministrstvo še najboljše in da je pariamen tarno ministrstvo vsled narodnostnih nasprotij nemogoče. In tega nazora so se Nemoi oklenili a veliko vnemo, spoznavši, da nimajo boljših branite-ljev nemških interesov, kakor so višji uradniki nemškega mišljenja, in da ti še najlaglje branijo proti pravu in proti ustavi nemško gospodstvo v Avstriji. Zlasti so s tega stališča branili skoro pet let Korberjevo ministrstvo, dokazujoč, da vsako neuradoiško ministrstvo pomeni za Nemce silne izgube v narodnostnem oziru. Danes so se ti nazori nemških strank že premenili. Večje nemške stranke so mcčno zavzete za parlamentarno ministrstvo in kale se, da so istega mnenja tudi Cehi in Poljaki. Vsa okoliščine pričajo, da si zna Gautsch pomagati iz pretečih zadreg in ubraniti se nevarnih viharjev, ako svoje uradniško ministrstvo premeni v parlamentarno ministrstvo. Naravno je, da more parlamentarno ministrstvo imeti samo koalicijski značaj. Mogoče je samo, če se pridobe za tako ministrstvo vse večje stranke in že dlje časa se tudi piše, da dobe v novem parlamentarnem ministrstvu svoje zastopnike Nemci, Čehi in Poljaki. Da, v nekaterih listih se že razdeljujejo mandati, dasi je v tem cziru pač še pre«godaj sploh kaj govoriti. Značilno je, da bo prt tej kombinaciji južni Slovani čisto nič ne upoštevajo. Svoj čas, ko so bili po Badenijevem odstopu avstrijski parlamentarci klicani k cesarju, je ces&r precizno izjavil, da, čim se ublaže nasprotja in postane parlamentarno ministrstvo mogoče, se ustanovi tako koalicijsko ministrstvo, v katerem bodo imeli vsi narodi svoje zastopnike. Ta cesarjeva obljuba sicer ni izpolnjena, pač pa pozabljena, če se ustanovi parlamentarno koalicijsko mini strstvo, se bodo juini Slovani čisto gotovo prezrli in je tudi prav verjetno, da bodo južni Slovani morali plačevati stroške sporazumljenja med tistimi strankami, ki si bodo delile portfelje na ta način, da bodo Nemci na Češkem v marsičem odnehali, od-škodovalo pa se jih bo zato na — Slovenskem. Vojna na Daljnem Vztoku. Bitka pri Mukdenu. O zadnjih bojih se poroča iz Petrograda berolinskemu »Lokalan-zeiger.ua: Včeraj zjutraj se je boj znova pričel. Kanonada je bila strahovita. Izborno organizovano so imeli Japonci dovažanje streljiva. Japonci so utrdili vsako csvojeno vas. Dvomi se, da bi sedanji položaj odločila bitka. Odločitev bi mogla povzročiti le cela vrsta najljutejših bojev, za ka tere bi pa na ruski strani bilo treba izredno mnogo časa in energije. Japonci so že silno utrujeni. Boj za Tačičavo, 12 vrst od Mokdena, in za J u h u a n š u n je bil strahovit. Te vasi so sedaj spremenjene v prave pravcate fore. Za vsako hišo se je bil najljutejši boj. Rusom se je posrečilo, Japonce pregnati iz vasi Suhuanče. Tačičavo je ostalo v japonskih rokah. Na severu cd te vasi se je utrdil general Sagolski. S Bevera je došla vest, da so Japonci obšli rusko armado in da dirigirajo svoje voje proti Tielinu. Tu se bo mjbrže bila odločilna bitka, ki pa ne bo vplivala na daljni razvoj vojne. Iz Mukdena se poroča z dne 9. 1 m. ob i3. uri zjutraj: Včeraj so Japonci naskočili ruske pozicije severno od Mukdena. Pri vasi Pad jaza, severozapadno od cesarskih grobov, se je vnel ljut boj. N«še predstraže so zapustile to vas. Po noči so Japonci navalili na vas S a j u t a j c i , severno od cesarskih grobov. Bitka še vedno traja. Na julni fronti so japonske predstraže dospele do Huanšana. Na vseh straneh se sliši silno grmenje topov. Ruska uradna poročila. Kuropatkin je poslal 8. t. m. to-le brzojavko: Na desnem bregu reke Hun je pričel sovražnik ofenzivo proti Mukdenu s severozapada, deloma tudi s severa. Našivoji voentruinna levem krilu se umikajo brez boja na utrjene pozicije na desnem bregu reke Hun. Danes je nas sovražnik napal na severni fronti in pregnal maloštevilne naše predstraže iz vasi Pad-jaza, dve vrsti severozapadno od vasi Taenlun; v tem boju je padel poveljnik naših predstraž, general-štabni polkovnik Sapolski, ki se je opetovano odlikoval z veliko svojo hrabrostjo. Sovražninapadinanaše severne pozicije pri Mukdenu so bili odbiti, pri čemer je imel sovražnik velike izgube. Na zapadni fronti je sovražnik navalil na naše pozioije pri vasi N i u 8 i t u n , a je bil od-b i t. Pri protinapadu so naši veji ujeli mnogo Japoncev. Na vseh dru gih pozicijah je potekel dan brez bojev. Slično poroča tudi general Saharo v, ki pravi: Na severni fronti je sovražnik izvršil ponoči več ljutih napadov, ki so pa bili vsi odbiti. Na vseh drugih pozicijah je bila noč mirna. Brzojavki generalov KuropatkTna in Saharova ste datirani z dne 8. t. m, z istega dne so tudi datirane japonske vesti, da je bil Kuropatkin poražen in da se v neredu umiče. Ako brzojavki generalov Kuropatkina in Saharova nista pristriženi ali oelo ponarejeni, kar pani verjetno, bi jasno izpričevali, da so japonska poročila hudo pretirana in da o porazu ne morebiti niti govora. Kuropatkin torej poroča, da se ruski voji v oentru in na levem krilu umikajo na desni breg reke Hun in sicer brez boja v že utrjene pozioije. Ker so bo japonski voji pojavili Že severno od Mukdena, je ta Kuro-patkinova operacija popolnoma naravna. Ako se pa vzame v roko zemljevid, se razvidi, da se je Kuropatkin umaknil na desni breg reke Hun, ne toliko prisiljen od Japoncev, marveč ker so mu to velevali stra-tegični in taktični oziri. Upoštevati je namreč, da je nastopil že čas, ko ae jame Že tajati led na mandžur-sklh rekah, ki v tem času silno na-rasejo. Ako bi Rusi vztrajali s svojim centrom in levim krilom na levem bregu reke Hun, bi imeli za hrbtom nele Japonce, m&rveČ tudi veliko nepremostljivo reko, kar bi moglo eventuvalno usodepolno vplivati na tek ruskih operacij. S tem, da se je ruBki center i levim krilom umaknil preko reke, se je izjalovil japonski poskus obiti ruske pozicije, ruska armada stoji zopet v ravni črti pred Japonci, ki se sedaj nahajajo v neprijetnem položaju, da imajo za hrbtom veliko reko, kar h hko postane zanje Še usodepolno. Ako je torej Kuropatki-novo poročilo resnično in nipristriženovPotrogradu, pomenjajo zadnje ruske operacije spreten manever, ne pa katastrofo za rusko armado. Vtem slučaju pa se bo pričela prava odločilna bitka šele sedaj na desnem bregu reke Hun. Glasovi o ruskem porazu. Iz Tokija se brzojavlja: Maršal Ojama poroča, da so bili Rusi povsod poraženi. Umikati so Mesečina. Josip Knaflič*. Vračam se ob pozni uri domov] Noč, zimska noč, je topla in mila: samo morje in jug dihata take noči. Jasno — sredi neba — sije lana, in morje je njen ogromni reflektor . . . v čarodej ni svetlobi me obdaja vse kakor bajka, polna čudovitosti in skrivnosti ... In v sanjah se ziblje moja duša, in že sem zablodil v ne iskane kraje. Nekje v predmeetju sem. Tihe in osamele leže ulioe, in le moja senca tava kakor duh mimo visokih zidov, izza katerih se dvigajo črne, nepremične silhuete cipres. Sredi te neizmerne tišine zbuja mrtvi zvok lastnih korakov plah odmev v duši. Postojim; toda koraki odmevajo dalje. Prestrašen se ozrem — nekdo prihaja gor po cesti .. . V mesečini se guglje njegova široka postava .. . Mož je slabo oblečen, in gerjačo stiska pod pazduho... Zdaj se je približal. Ustavi se pred meno), in gledava si v obličje Ne! To ni nikak roman, čen lopov, ki je v polnočni ssmoti zalotil mesečnega poeta, da mu na prozaično trezen način izprazni žepe — ne, ta tukaj je ves drugačen pt!Č! Gledam, gledam moža, in srce mi postaja veselo .. . Ah, da on je! On je, ta obraz, neumnrpoštt n, pre kanjeno nedolžen in tako dovtipno urezan, ta obraz, ki si ga je izmislil Bog Oče v trenutku, ko je bil posebno zidane volje — ta Ijnbi st«rt, domači gorenjski obraz je to! Oh pristen ves in pravi in tudi b tisto krivo zarezo tam na krajih ust, narejeno prav zato, da jo ta usta, kadar se odpro k besedi, mat' zavijejo.., Pa gledam ta obraz kakor prijazen sen z domačih tal, in silna veselost bo poloti mojega arca, čudno objestna in nebrzdana veselost. Pa se smejem na glas in zakrož m tako: »Oj. kam pa ti vandraš, o j van-drovček moj ...« Mož je očaran! Njegovo obličje blešči, se reži od blaženstva, on potegne z rokavom čea nos in* oči, za- cepta z nogami . . . potem zamežikajo naenkrat rosna očesca, me šegavo pogledajo, in — oh! zdaj bo zakriža tam okoli ust, njih kraja se razmakneta, potezneta vsak po svojo, pa mi zagode v uho, da lepše nikoli: »No, to smo pa z Oorenjščega...« Ne vem, kaj se godi z menoj! Samo smejem se in gledam moža, in mož bo smeje in me gleda, in vsa srečna sva oba ... In luna se muza šegavo in sence po zidovih se poredno spakujejo ... Kaj vesela čarobija vse to! In ta čarobija postaja vedno bolj zabavna, kajti ta gorenjski stric tukaj ima Čudovite lastnosti! Ko ga vprašam, kam potuje, tleskne z jezikom, zamahne s palico po zraku in pravi: »Hej, čea hribe in doline! Zdaj B Bolncero, zdaj z luno . ..« V sladkem zadovoljstvu sije njegov obraz, jaz pa sežem v žep in mu podarim krono. Za hip pogleda denar in hip nato je že izginil v njegovih ustih. Nato sname klobuk in se mi do tal prikloni. V nočni sapi zaplapolajo tenki kodri njegovih sivih las . .. Moje srce se premetava v gorostasni, božanski veselosti! In jaz bi tega prečudovitega strica še začel objemati, ko bi se on ne pcžuril, da se čim prej odpravi od mene .... Kajti prečudoviti ta stric ne zaupajo moji osebi v resnici prav čisto nič, in predno se dobro zavem, se mi izmuznejo! Enkrat, dvakrat še, no, tako za »Z Bogom«, potegnejo malo po gorenjsko in za nameček, no, puste malo žvenketati kronco po zobeh — in potlej hajd! po klancu gor! Veseli čar je razbl njen, zamišljen zrem za potnikom, in moje sanje mu slede ... «* Vidim ga stopati po š roki cesti navzgor. Vedno više, vedno dalje gre in slednjič je zgoraj na planjavi. Širna in daljna bo razgrinja okrog njega in mesec razliva čeznjo svojo luč, belo kakor dan ... Jesenska drevesa se dvigajo zdaj tu zdaj tam v skrivnostnih likih, kakor čudesa v bajno noč, spodaj v globini blešči morje, tostran ▼ daljavi se temni gorovje, visoko nad vsem, v vekovečnem, neizmernem svojem sijaju pa se razpenja polnočno nebo! Kaka čudovitoat, kaka veličast je okrog in okrog! In kakšna svoboda, kakšen mir! In potnik stopa vun v to pre-čudno vesoljstvo, stopa tih in sam, in njegova duša je tako pokojna in svobodna, in polna čarobnih sanj, kakor svetovje, ki ga obdaja. A čez čas se utrudi njegova noga, in tedaj potrka kje na samotno kočo. In vrata se mu odpro, in pri gostoljubnem ognjišču si odpočije. Zjutraj pa pojde solneu naproti. Veliko in plameneče se bo vsdigalo izza belih gor, prešimajoč vse z močjo in radostjo življenja, rosne kaplje v travi bodo lesketale, ptice po drevju žvrgolele, popotnik pa bo korakal zdrav in mlad skozi svetlo jutro in iz njegovega grla se bo razlegala vesela popotna pesem . . . Popoldne pa bo počival kje na morskem bregu. Na belem produ leži popotnik, roke sklenjene pod glavo, oko pa plavajoče čez sinjo vodno plan ... Aj, in valovi šume tako sladko, solnčni Žarki rajajo tako lepo po neizmerni gladini, ladjice se aib-ljejo na njej kakor beli metulji na pisani poljani, visoko čez nebesni ■e jeli t sredo zjutraj. Japonska armada zasleduje sovražnika z veliko eneržijo. 11 Londona pa se poroča: Gs-neral Kuropatkin je vnovič poražen. Včerajšnji dan (8. t m.) je odločil. Ruski vrhovni poveljnik ni samo v nevarnosti na severozapadu Mukdena, kjer prodira po raznih potih general Nogi s svojimi kolonami, marveč tudi v jugovzhodnem kotu bojišča, kjer je general Kavamura obšel ruske pozicije. Vse to je povzročil padee Mačuntana. G aneral L i -n e v i č se ne more več držati na Gaotulinskem prelazu in se jadrno umiče v F u š u n g, dočim hiti po drugi cesti K u r o k i, da bi dospel ▼ Fušung pred Rusi. V centru je general B i 1 d e r 1 i n g opustil vse poskuse, da bi z utrdbami držal generala N o d z a. Tuli general K a u l-b a r s , ki bi imel preprečiti prodiranje Okujeve armade na jugozapadni strani od Mukdena, se more sedaj, ko je Likuantav prišel v japonske roke, rešiti samo, ako se hitro umakne. Na vsi veliki bojni fronti se ni posrečil niti eden ruski protinapad. Povsodi so zmagovali japonski voji in Če ni dejstvo, da ni včeraj došla iz Mukdena nobena brzojavka, samo slučaj, je Kuropatkin obkoljen od Japoncev krog in krog. »Tempsu« se poroča iz Tokija: Vesti iz bojišča naglašajc, da je japonska zmaga popolna. Rusi sicer niso obkoljeni od vseh strani, vendar pa so zadnji voji pod poveljstvom Linevičevim odrezani »Beri. Tagblattu« pa se brzojavi j a iz Petrograda: Včeraj so Japonci že pretrgali brzojavno zvezo s Harbinom. Več japonskih oddelkov je na potu proti severu. Včeraj je Kuropatkin sam vodil bitko zapadno od Mukdena več ur v naj hujšem artilerijskem ognju. Zlasti ■e je odlikoval v bitki general C e r-p i o k i. Japonci so baje razdejali železniško progo severno od Mukdena in včeraj zasedli Mukden. Rusi se povsodi umičejo. Japonska armada ne gre v Mukden Iz Tokija se poroča: Da bi se izkazalo spoštovanje svetosti kraja, kjer je vznikla kitajska cesarska rodovi na, i a da bi se varovali mirni kitajski prebivalci, je maršal Ojama, ko je izdal 8. t. m. povelje, da se naj opusti splošno zasledovanje umikajočih se Rusov, najstrožje prepovedal svojim vojem, utaboriti se znotraj mukdonskega obzidja. Izgube v bitki. Po poročilih iz Tokija se cenijo japonske izgube v tej bitki na 50.000 mož, izgube na obeh straneh pa znašajo v celem baje nad 100.000 mož. Iz Pariza pa se poroča: General O k u je izgubil v bojih od zadnje sobote 15.000 mož, druge japon- ooean jadrajo njih zračni tovariši, svetli oblački — duša pa sanja in sanja ter plove tja brez konca in kraja . . . Tako gledam in sanjarim za možem, in bolestnoburno hrepenenje me poprime, da bi tekel za njim, ah, z njim vred potoval tako širom sveta — lahko in svobodno kakor orel! Ali popotnik že izginja mojim očem, jaz pa ostanem na mestu in bom ostal za večne čase. Zdaj jaz pametni, delavni in mirni človek, ki sem svoje življenje posvetil hvalevredni ti ciljem, sem obsojen v sužnja, on, vagabund, pa je svoboden gospod! Ljudje ga zaničujejo in ga ne marajo ▼ svoji Bredi, ali narava ga je sprejela v svoje naročje kakor svoje najboljše dete, mu razodeva svoja čuda in mu daje uživati življenje v vsej resnični lepoti in velikosti. Jaz, ki sem koristen ud človeške družbe, pa sem pregnan izpred njenega obličja in, kaznovan z večnim bolnim hrepenenjem po njej — ne morem k njej, in v sanjavih mesečnih nočeh blodi moja senca trudna med mestnimi zidovi .. . ske armade pa so v istem času izgubile po 20000 mož. Japonoi bi torej v cel em izgubili 7*.000 mož. Včeraj so mogli pred Mukdenom pokopati relativno malo število mrtvecev. Ma.d 8000 mrtvimi Rusi se nahaja 200 častnikov. Nova ruska armada za bojišče. »Lokalanieigerju« se javlja: Po zadnjih Kuropatkinovih poročilih se smatra bitka v Mandžuriji za izgubljeno. Iivzemši posamnih taktičnih spretnosti se Kuropatkinove akcije ostro kritikujejo in skoro gotovo je, da se odpokliče z bojišča, to tembolj, ker je baje dognano, da je imel napram Japoncem premoč 50000 mož. Vzpričo teh dejstev ne more pre senetiti sklep ruske vlade, da se pošlje*na bojišče nova armada, ki bo štela 400.000 mož. Rusija ima še za sestavo te armade 14 intaktnih armidnih korov. Za poveljnika te armade se baje imenuje stari general Dragomirov. Mir? »Figaro« v Parizu pravi, da bo množe zaamsnja, da s a v kratkem sklene mir. Glavni simptom za to je deJBtvo, da je Rusija razveljavila kupno pogodbo s parobrodno družbo v Hamburgu, od katere je preje kupila več parnikov, ki bi se imeli spremeniti v brzovozne križarke. Druge vesti pa celo trde, da se odpokliče vse rusko brodovje nazaj v domače vode. General Steselj. Kakor se poroča iz Petrograda, pride general Steselj pred vojno sodišče šele, ko bo končana vojna. Državni zbor. Dunaj, 7. marca. Posl. Stein-wender je interpeliral železniškega ministra, zakaj se daje kranjski industrijski družbi prednost pri dobavi premoga iz rudnikov v Mostu in zakaj nima istih ugodnosti koroška industrijska družba. — Posl. II a-genhofer je predlagal, naj ae izdajo kazensko-pravne določbe v varstvo svobodnega izvrševanja volilne pravice. — Potem je odgovarjal ministrski predsednik na znano Scho-nererjevo interpelacijo, nakar se je začela debata o obrtni noveli. — Posl. Vogler je kritikoval predlogo posebno glede izkaza usposobljenosti in obveznih izpitov za vajence. — Posl. Plače k je branil predlogo, vendar pa je priznaval, da ima velike ovire. — Posl. Ghoc je kritikoval predlogo ter je zahteval ločitev trgovske in obrtne zbornice in omejitev agentstva. Končno je odrekal državnemu zboru kompetenco za ureditev obrtnega zakonodajstva, češ, da je to stvar deželnih zborov. — Nato se je razprava prekinila. Iz odsekov. Dunaj, 9. marca. V proračunskem odseku bo je razprav i j al o o Šoli. (Poročevalec dr. Žitnik.) Posl. Pernerstorfer je zahteval za vse nad 20 let stare delavce v salinah minimalno tedensko plačo 18 K. — Poslanca Kaiser in S ta ne k sta zahtevala znižanje cene za živinsko sol. — Finančni minister dr. K o Bel je izjavil, da znižanje cen kuhinjski in živinski soli ni mogoče, ne da bi se državni dohodki zdatno skrčili Prodaja soli v državni režiji se ni obnesla, kakor se je pokazalo v Celju in v Ljubljani. Nadalje je povedal minister, da se polagoma opusti pridelovanje soli v nezavitih klobukih ter se uvedejo zaviti briketi. — Postavka se je brez sprememb sprejela. — V g o-spodarskem odseku je utemeljeval poslanec dr. Pfaffinger predlog, naj se rudarstvo izloči iz poljedelskega ministrstva ter se izroči trgovinskemu ministrstvu. V ta namen se je izvolil pododsek. — V železniškem pododseku je m?,d drugimi tudi posl. dr. Tavčar stavil ministru vprašanja v zadevi bohinjske železnice. Minister je na vprašanja takoj odgovarjal. Kriza na Ogrskem. Budapeita, 9. marca. Pri včerajšnji avdijenoi bivšega ministra dr. D a r a n y i j a se je baje napravil prvi korak za rešitev težkoč v vojaškem jezikovnem vprašanju. Dan-n y i je namreč povedal cesarju popolnoma nove predloge, glede katerih bi bilo morda le mogoče zbliževanje med krono in opozioijo. Dunaj, 9. marca. Jutri bo sprejet v avdijenoi predsednik hrvatskega kluba bivši minister dr. N i k o 1 a p 1. T o m a š i 6. Danes je Tomašić sprejel dopisnika »Budapešti llirlapa« ter mu povedal glede stališča hrvatskih poslanoev napram ogrski krizi: »Nas Hrvatov ne zanima direktno stališče strank. Mirno gledamo, kako se stvari razvijajo ter bomo zavzeli svoje stališče napram ogrski krizi šele tedaj, ko se sestavi nova vlada ter naznani svoj program. Potem bomo preskuševali, v koliko nova vlada respektuje in-interese Hrvatske. Moje posebno na-sirauje glede vojaškega vprašanja je to, da se pot sne to vprašanje v ospredje tedaj, ko se bo vedelo, za kakimi reformami stremi nova vlada. Ako se dotična organi-zazija v armadi tiče takih odredb, ki bo v smislu nagodbe izključna pravica Hrvatske, tedaj se mora ta respektovati, ravno tako, kakor se se pri organizaciji deželne brambe (honved) spoštovale pravioe Hrvatske. Ako se na Odrskem uvede madjar-sko poveljevanje, potem je ob sebi umljivo, da se v hrvaških polkih mora uvesti hrvaščina« Glede gospodarske samostojnosti je rekel dr. Tomašić, da je napačna politika, ako Ogri zahtevajo samostojnost, ker je njihova dežela vendar v prvi vrsti kmetijska. Posebna hudo bi bilo v takem slučaju zadeta Hrvatska. Zato bi se v slučaju, da dobi Odrska samostojno carinstvo, pač moralo dati Hrvatski posebno jamstvo eb razvoj njene industrije. I a sioer je v ta namen potrebno, da se sklene nova pravična nagodba, ker leta 1868., ko se je sklepala sedanja nagodba ni nihče govoril o samostojnem carinstvu. Dogodki v Macedonlji. Carigrad, 9. marca. Na gori Atos bo našli policaji pri nekem gr škem menihu 28 zavojev dinamita, več tiaoč patron, 6 zabojev smodnika, 158 dinamitnih kapsul i. dr. Vsa ta skrivna zaloga je bila namenjena grškim vstašem. Nemiri na Ruskem. Praga, 9. marca. »Narodni 1 i s 17« so dobili iz Petrograda vest, da je morilec velikega kneza Sargija neki knez Oboi enaki, in da si je le na ta način mogoče razlagati, da je vdova morilca obiskala v ječi. B e r o 1 i n, 9. marca. Pred vojnim sodiščem v Petrogradu je bila včeraj obravnava proti 40 vojakom, ki so se uprli odhodu na bojišče. Dva so obsodili na smrt, ostale pa vsakega na 18 let prisilnega dela. Varšava, 9. maroa. V Lodzu sta dva moška pri belem dnevu ustrelila na ulioi dva policaja ter zbežala. Pred neko tovarno se je istočasno razpočila bomba, ki pa je zdrobila samo Sipe. Petrograd, 8. marca. Naučni minister general Glasov kmalu odstopi. Na njegovo mesto pride baje veliki knez Konstantin Konstantinov! c. Petrograd, 9. maroa. V nekaterih notranjih gubernijah so se začeli puntati kmetje, ki ropajo gra ščinska posestva. To je posledica Gaponovega oklica, ki ga je nedavno poslal iz Ženeve na ruski kmetski narod. R evolucijskemu odboru se je posrečilo pozive razširiti med km* ti Dopisi. Iz Lesec. Najnovejša novica v Lescah je ta, da zadene farane čas pokore, „sv. misijon", ki se prične v soboto, t. j. 11. t. m. To je nekaj iz-vanrednega, kajti minuli sta le dve leti po zadnjem misijonu in zopet se nahajamo na istem stališča. Povod k temu bode najbrže ta, da je Jože skoraj ob vse ovčice prišel na paši, a sedaj pridejo boljši pastirji misijonarji z name nora, da razkropljeno Čredo zopet skupaj spravijo. Previđeni bodo baje z najizbornejŠo maže in najfinejšem milom, s katerimi sredstvi bodo morda zopet najdene garjeve ovčice dobro požebtali in očistili ter jih vgnali v farovŠki hlev. Poučevali bodo po najstrožji ligvorjan-ski metodi; kot vzor Čistosti in deviškega stanu duhovenstva bodo predstavljah mučenika iz najnovejšega časa, svojega sobrata, štajerskega — Slam-bergerja, ter za predpodobo o prepričanju verske gorečnosti in (one-) ča-stenju Boga, bodo producirali iz svoje srede znanega Knola iz Babnega polja. Učinek bode gotov in vzvišen (?). Dober tek! — V svesti na smo si, da bo imel misijon ravno tak uspeh, kakor ga je napravil Seigerschmied od njegovega prihoda do danes, tedaj: Marta, Marta — — — —. zavedni pa osta nemo objektivni ter vztrajamo pri znanem reku: „Mi pa ostanemo, kakor smo b'li!u Iz Bučke. V dopisu priobčenem v „ Slovenskem Narodu" v št. 54. z dne 7. marca t. 1. je nekaj vsled slabe pisave nastavljenih pomot. Namesto: „ Cvetova- naj se bere Cvetova Nežka; namesto: „ObČina mu plačuje (t. j. Jakliču tajniku) 80 gld. na mesec", naj se bere: O u dela za 80 gld. na leto dražje kakor kdo drugi, ki bi se lahko ceneje dobil. Mesto: Huhar, Jovanc, naj se bere: Kotar in Jovanc. Mesto: „Naš župnik je svoj čas stavil Huda škovo Meto za zgled in jo s polnim imenom imenoval — zdaj pa ji grozi, da jo ne pride obhajat, da ne sme več v cerkev, in da je škofu pisal, da jo bode iz svete vere izbrisal"; naj se dostavi: Naš župnik nam je z lece s polnim imenom stavil Hodnikovo Meto za zgled, rekši, kdor meni ne veruje, naj pa njo vpraša. A tega ni povedal, da so ji grozili klerikalni agitatorji, da jo župnik ne pride obhajat, da bode škofu pisal, da jo izobči iz cerkve. In to zato, ker je dala nam pooblastilo, dasi se je pritiskalo nanjo, da naj nam dano pooblastilo prekliče, iu ga da klerikalcem. — Toliko v popravek dopisa, da ga ne bode nobeden krivo tolmačil, ker nočemo delati nobenemu krivice. Dnevne vesti V Ljubljani, 10. marca. — Slamberger In „Slo-venec11. Z občudovanja vredno hladnokrvnostjo se skuša „Slovenec" otresti kaplana Šlambergerja, ki ga je za njegova mnogobrojna svinjarstva končno zadela zaslužena kazen. In na kako preprost način se ga skuša „Slovenec" otresti. Kratkomalo pravi „ Slovenec", da je bil kaplan Slamberger — libe ralec. Bolj preprosto bi se ga ne mogli otresti. Pa ne velja! Slamberger je bil strasten klerikalec. Preganjal je „Slov. Narod", kar je mogel in preganjal je tudi liberalno uČiteljstvo. Prav ker je bil Slamberger bojev t, fanatičen klerikalec, zato mu je ordinarijat tudi prizanašal in je z njim tako milo postopal, kakor samo z najpriljubljenejšimi duhovniki. Duhovniku, ki je količkaj liberalnega mišljenja, kaj hitro vrat zavijejo, le klerikalcem se prizanaša. To smo videli pri različnih kranjskih duhovnikih, ki so več ali manj podobni Šlambergerju. Kakšen je bil kaplan Slamberger, o tem poroča „Učiteljskemu Tovarišu" neki učitelj. Tam je rečeno: Pravična kazen je vendar končno zadela kaplana Slambergerja, ki je bil naposled nastavljen v Žetalah pri Rogatcu. Ta skrajni izoridenec je bil namreč dne 25. februarja t. 1. v Celju pri porotni sodniji obsojen na 18 mesecev težke ječe. Temu pohotniku ni bilo dovolj, da je onečaščal odrasla dekleta, lazil za ženami in tako razdrl več srečnih zakonov, temveč lotil se je še Šolaric. Take gorostasne reči je uganjal baje celih deset let. Za ta kažnjiva dejanja je pa znal mariborski kapitelj. Iz tega vzroka je premestil omenjenega pokvarjenca iz Ribnice na Pohorja kot iz prve štacije na drugo postajo, ne da bi bil proti njemu dognal preiskavo in ga potem izročil roki pravice. To diši pač po srednjem veku. Gotovo si je ta hudodelnik vendar na kak drug način pridobil zaslug, da je roka Škofova, oziroma ordinarijata čuvala nad njim. Kdor je poznal tega ošabneža in napihnjenca, je tudi hitro uvidel, kakšne zasluge si je pridobil. Bil je namreč grozovit nasprot nik šole in vsega napredka. UČiteljstvo mu je bilo trn v peti. Brez njegove vednosti bi se ne bilo smelo ničesar v šoli ukreniti, ker se je vtikal v vse interne šolske zadeve. Če si ni upal ali mogel v sejah kraj-nega šolskega sveta povzdigniti svojega oholega glasu, je pa to napravil po zneje v krčmi ali kaki drugi kmetiški hiši, kjer je uČiteljstvo blatil in obiral, da ni niti las na njem pošten ostal. Ta farizej je videl pezdir v očes« svojega bližnjega, a bruna ni čutil v svojem. To vam je bil hinavec, kakršnega bi ne našel z lučjo pri belem dneva. To so menda edine zasluge, ki so dičile tega popačenega svečenika. Kakor je znano, take zasluge, posebno če so v Škodo šoli, visoko upoštevajo tudi pri višjih duhovskih oblastvih, sicer bi bilo popolnoma izključeno, da bi mogel tak nesramnež deset let opravljati duhovniško službo. Lahko je pa tudi, da se dado zakriti taka kažnjiva dejanja • plaščem krščanske ljubezni. Ta krščanski plašč pa mora biti Čudno velik, da se lahko raztegne tako daleč. Kaj takega pač menda le samo duhovniki store, ki so v vsakem oziru nedotakljivi. Časih jim pa vendar zmeša štreno — sodišče I — V dolenjskih mestih nimajo klerikalci nič zaslombe, kajti izmed meščanstva se jim je doslej posrečilo vloviti na svojo stran le nekaj izmed najslabših obrtnikov. Klerikalci tudi vedo, da i očitno strankarsko agitacijo ne opravijo ni česar, pač pa poskušajo svojo sreč kot reševalci obrtnikov. Ljubi Bjg je klerikaloe obdaril s posebno milostjo. Rešujejo kmete, rešujejo delavce, rešujejo obrtnike, trgovce, uradnike, vse rešujejo — pri tem je le ta zlodej, da so vedno pomagali le — sami sebi. Dne 12. t. m. bodo na »obrtnem shodu« v Novem mesta spet enkrat reševali obrtnike. Govorila bodeta dr. Gregor i 6 in Ivan Kregar. Če se kaj pametnega stori, bomo to z veseljem pozdravili, ali pričakovati kaj takega kraj najboljše volje ne moremo, saj pričajo tisočere izkušnje, da je vse klerikalno reševanje različnih stanov samo — hum-bug, ki naj zvabi ljudi v klerikalno misnico. — Iz lavantinske škofije se nam poroča: Kdor toče, biti iz-veličan, temu je neobhodno potrebno, da pozna mojstre-slikarje, ki so naslikal? Marijine podobe. Vsaj tako mora verna duša misliti, ki je poslušala zadnji pastirski list ekscelence škofa Mihe. Vemo, da je eksoelenca Miha jako učen mož, zlasti pozna temeljito cerkveno zgodovino in zgodovino cerkvene umetnosti — ali kar je dal sedaj s prižnio razglasiti, to je za preproste ljudi vendar neprebavljivo. V pastirskem pismu je uzneujenih polno imen različnih slikarjev, letnic, kdaj so napravili kako Marijino podobo, koliko centimetrov je podoba široka in visoka in kdaj je bila blagoslovljena. Povedano je tudi, koliko odpustkov dobi kristjan, ki pred to podobo moli in koliko jih dobi, če se vrhutega še posti. Povedano je še jako mnogo druzega o odpustkih. Kmetsko ljudstvo seveda vsega tega ni razumelo. Koliko bolje bi bilo, ko bi pastirski listi vzpodbujali ljudstvo k nravnemu, zdravemu, pametnemu življenju, brez vse učenjaške in politične primesi! — Repertoar slov. gledališča. Danes zvečer je prva pred stava Puocinijeve opere »Bohe me« kot časten večer primadone slovenske opere gospe Marije Skalove. Za današnjo predstavo je na razpolago le še prav malo prostorov ter se opera »Boh ©me« ponovi v nedeljo, dne 12. maroa. Pri tej drugi predstavi nastopi kot gost v vlogi Rudolfa gosp. operni tenori »t C ari o de Rosa. — V nedeljo popoldne vprizori se kot ljudska predstava poslednjiČ v sezoni velika burka »Rusom na pomoč«. — V torek je dramska noviteta: grofa Tolstega znamenita drama »Moč teme«, v četrtek pa Smetanova opera »Poljub«. — Umrla je danes po daljšem bolehanju v starosti 33 let gospa Pranja Orožnova, soproga gospoda profesorja Fr. Orožna. Pokojnica je bila ljubezniva narodna dama, ki jo je vsakdo rad imel, kdor jo je poznal. Bodi blagi gospe prijazen spomin! — Zanimiv komorni koncert v Ljubljani. P ines teden, ? petek, 17. t. m., bo v Ljubljani koncerte- v» l kvartet umetnikov ia Prage in bo pri konoertu tudi sodelovala slovenska koncertna pevka gosoodifina M«ra De v. — Koncert „Glasbene Matice" v Trstu. Pevski zbor »Glasbene Matice« napravi dne 2 5. in 26. marca, ko sta dva praznika, is let v Trst in priredi v tamošnjem »Narodnem domu« dva koneerta t dobrodelen namen. S koncertoma bo združeno ogledovanje mesta in vožnja po morju ter prijetna zabava s tržaškimi rodoljub;. Vložila se je prošnja za polovično voznino, ki znaša tja in nazaj 5 K SO h. Ako bi bilo udeležnikov 300. dobimo poseben vlak, ki bi štrl dne 25 zjutraj iz Ljubljane in se vračal iz Trs.a dne 26 zvečer. Pevski odbor nujno prosi slavno občinstvo, ki bi se hotelo udeležiti tega izleta, da toizjavi sli v pisarni »Glasbene Matice« ali v trgovini gospoda J. Lozarja čim o r e j, vsaj pa do 15. marca. Tudi rodoljubi z de lele se k temu izletu vabijo in poživljajo. Prilika je jako lepa, ogledati si Trst in udeležiti se sijajne umetniške manifestacije Slovencev med tržaškimi brati. — Akademija. Jutri, v soboto, ob 8 uri z veder nadaljuje g. dr. I?an Robida svoje predavanje o higijeni. — Narodna čitalnica v Ljubljani prosi p. i. dame svojih Članov, da se udeleže važnega razgovora, ki se bode vršil dne 11 t m., v soboto, ob šeBti uri v damskem salonu »N*rodnega doma«. — Dirkaliska zadruga v Ljubljani. Kakor je bilo že dvakrat naznanjeno, ima dirkaliska zadruga jutri, v sobeto dne 11 marca t. 1., ivečtr ob 8. uri v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« nov občni zbor, kateri bode o raz družbi in likvidaciji zadruge sklepal ne glede na število zastopanih deležev. Ker se bode obenem tudi določilo, po katerih finančnih načrtih ss ima likvidacija izvršiti, kar je za zadružnike zelo važno, naj se isti blagovolijo občnega zbora polnoštevilno udeležiti. — Drugi dobitek loterije v »Novi Panoniji« je zadela vstopnica št 857 Imejitelj vstopnice naj se z isto zglasi pri odboru »Sokolovem«, kjer preime svoj dobitek. — Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani naznanja svo jim članom, da bode v nedeljo dne 12 marca, ob 2. uri popoldne v Au rovem st sklenem salonu, redni občni zbor. — Javna ninska pokudnja bo jutri, v eoboto, od 7.—9. ure zvečer D spelo je zopet več novih, iz vrstnih vinskih uzcr:ev. — V Kosezah je umrl bivši ljubljanski trgovec gosp. Albert Eberhart. — Narodna čitalnica v Škof ji Loki naznanja, da se je na 12 6učca t. 1. namenjena predstava »Šivilje« preložila na nedoločen čas; vendar se pa bode ta igra vprizorila še tekom tega ali pa s početkom pr.bcdnjpga meseca. — Iz Kamnika se nam piše: Minul je predpust in pričel se je čas pokere. Če se mora res človek za zabavo, veselje, posebno pa za ples pokoriti, tedaj bode morala delati kamniška mladina strašno pokoro; kajti naša »Čitalnica* v pivi vrsti je nudila letos največ in najlepših zabav. Omeniti nam je najprej plesnih vaj. Iste so se vršile redno vsak teden trikrat ter so bile izvanredno dobro obi kane. Plesalo se je vedno jako animirano in vztrajno. Plese je vodil g. E. Adamič, za kar so mu plesalke ob „zaključnem venčku" podarile krasen pokal. „Čitalnica" je priredila letos tudi „Kmetski ples". Z zadovoljstvom smemo konstatirati, da Čitalniški prostori že dolgo, dolgo Časa niso bili tako polni. Plesalo se je do belega dne kolikor je duša dala in prepričani smo, da se bode spominjal vsakdo te lepe noči radostno. Kar je bilo kostumiranih dam in gospodov, bilo je vse jako okusno in primerno. Tudi godba je storila v polni meri svojo dolžnost. ReB je bil predpust dolg, toda žalosten tu ni bil nihče vsed tega, najmanj pa, upamo, tisti, kateri so se zabavali v okritju naSemične »Čitalnice". — Rokodelci v Zagorju Ob Savi so priredili dne 12 sveč. t. 1. v gostilni g. Medvedove plesni venček. (Japeh je bil prav dober., kajti čistega dobička je 35 K, ki pa je namenjen ustanovitvi rokodelske zadruga. — Umrl je v Fehringu odvetnik dr. W 111 e r m a n n , ki je reševal »nemštvo« v t. Lenartu v Slov. goricah celih 25 let kot odvetnik in 8g*tator. — Krvav pust so imeli letos * področjU brežiŠAtg« sodišča. Naj-P"ej so neki hrvaški sejmarii ba|e brez povoda ubili konjarja Fr. Ste- fančiča ia Bizeljskega, ko je peljal vino ia Hrvaške. Zvečer ao ae v gostilni v Mostecu na neki plesni veselici »tepli fantje zaradi neke vaške lepotic«*; pri tem so ubili kmetskega tinta Fr. Ferenčaka. — V Pleterjih je hotel isti večer neki zloglasni A Medved vdreti v hišo posestnika Spilerja. Spiler je pri lini veznih vrat na nasilnika streljal ter ga za del v pra*. — Akad. tehn. društvo „Triglav11 v Gradcu priredi svoj 7. redni občoi sbor v soboto, dne 11 t m., ob 8 uri zvečer v društvo nth prostorih (Heinrichstrasse 8 II) Slovanski gostje dobrodošli! — Izborne nemške tele. V Gradcu se je pretekli teden vršila obravnava, pri kateri je priznal neki 171etni fant iz lipniške okolice na Štajerskem, torej iz popolnoma nemške okolice, da je obiskoval sedem let tamošnjo nemško šolo in ne zna ne brati in ne pisati. — ML9 italianita del foro" in odvetniška zbornica v Trstu. Odvetniška zbornioa v Trstu je največja nasprotnica slovenskemu uradovanju na vseh sodiščih, Li spadajo v njeno področje. Tako je kaznovala slovenske odvetnike, ki so se »predrznili« braniti obtožene v slovenskem in hrvatskem jeziku, odbila je celo laški pisane vloge, če je bila kaka prilega slovenska. Sklicevala se je vedno na pretvezno »italianita del foro«. A glejte njeno doslednost! Pred kratkim je aodišČe na Voloskem naprosilo to zbornico, naj tožitelju, nekemu priseljenemu nemškemu natakarju, v njegovi civilni pravdi imenuje ubožnostnega zastop nika. Zbornioa je tej prošnji ustregla in je z nemškim dopisom imenovala zastopnika. Ali je t» nemški dopis zahteval italijanski narodni ponos? — „Ljudski oder". Socialni demokrat)* v Trstu snujejo izobraževalno društvo »Liudski oder«. Ustanovni shod bo 16 t m cb 8 uri zvečer v delavskem domu (ulica Bjsohetto št. 5). — Slaba dala. V neki gostilni v Trstu v Starem mestu so neki hu dobneži ovili z mnogobrojnimi serpentinami 191etnega natakarja Val-terja Bearzi in serpentine potem zažgali. Bearziju se niso osmodili samo lasje, tudi lioa in desno roko je imel hudo opečeno. — Na potu v zapor ušel. 25'etni kočijaž J. Krpan v Tratuje bil v nedeljo ponoči aretovau, ker je v neki gostilni z nožem grozil. Na potu na policijski komisarijat ga je rešil njegov prijatelj Anton Podboj, ki je v zasledojoča ju policista metal kamenje. Vendar je policija v sredo oba našla in spravila v varnost. — V Trstu sta se včeraj dopoldne stepla dninarja Viktor Požar in Anton Cidin in se obdelavala z noži. Požar je dobil dve globoki rani na čelu in levi strani obraza, Cidin pa je imel le kožo na glavi prerezano z nožem. Gtdina so aretirali, Požar pa je moral iti v bolnišnioo. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tuk. deželnem sodišča: 1. Rok Globočnik iz Kamne gorice, delavec na Hrušici, je vrgel v Markeževi gostilni Eogelbertu Vielmettiju vrček v lice, ker mu ni bilo po volji, da ni hotel več na harmoniko igrati. Udaril je tudi s steklenico Franceta Piblerja, lastnika nekega gledališča, po glavi, ker je kot Vielmettijcv gospodar temu prepovedal še nadalje igrati. Obsojen je bil na 6 tednov zapora. — 2. Martin Perne, posestnika sin v Godiču, je bil jezen na očeta, ker je izročil njegovi sestri Tereziji domačijo. Grozil jima je, kakor tudi domačemu hlapca Franceta Pistotnika, da bo Palovška, hudiča in onega berača (Pistotnika) še danes ubil, izrazil se je tudi, da morajo prej vsi Kamničani in žandarji priti, in da mora prej kri teči, preduo bodo njega gnali v zapor, pretepaval je svojo mater in 75 let staro staro mater. Obdolženec, ki je znan razgrajač in za pravljivec, je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe. — 3. Franc Kralj iz Rafolč in Janez Cotman iz Trzina, sedaj delavca na Hrušici, sta domov grede iz vasi Planine v Prihodih iz nagajivosti prebrnila dva voza, naložena z deskami, njiju tretji tovariš France Rihter je pa s kolom v zaprto okno Razingarjeve hiše dregnil, ne da mu bil dal kdo za to kak povod. Obsojeni so bili vsi trije, in sicer vsak na tri mesece težke ječe. — 4. Janeza Siherla, delavca v Pod-gorici, je krčmar Paternoster iztiral zaradi razgrajanja iz svoje gostilne. Siherl je pa brez povoda v veži te gostilne z nožem sunil za vrati stoječega Janeza Ježka v levo zgornje stegno. Obsojen je bil na tri mesece ječe. — 5. Lojze Kalčič, 20 let stari zidar v Vinici, se je mislil odpeljati v Ameriko in se odtegniti vojaškemu naboru. Stražnika na južni železnici se je imenoval za Matijo TrŠinarja, ta izmišljeni naslov ga pa ni mogel ubraniti aretovanja. Obsojen je bil na tri tedne strogega zapora in na 20 K denarne kazni. — 6. Oresta Chiappinija, zidarja v Hrušici, je tirjala natakarica Marija Frank za neki dolg. To ni bilo obdolženca po volji, zato je vrgel skozi kuhinjsko okno steklenico za pivo proti Mariji Frank, ne da bi jo zadel, pač pa je bil po tem činu na glavi neznatno poškodovan v kuhinji se mudeči Jožef Zanotti. Tudi aretujoČega orožnika je psoval. Obsojen je bil na tri tedne zapora. — 7. Avguštin Polik, hlapec v Ljubljani, je na Martinovi cesti prišel v Šusteršičevo šapo po neko trugo, pri tem pa vlomil s sekiro v Šusteršičev kovček in vzel iz njega denarnico s 34 K. Ko je čutil priti domačine, je skril denarnico v seno ter se delal spečega. Šele, ko so poslali po stražnika, se je vdal. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. — Tatvini. Sinoči sta bili gledališki igralki O Kettejevi iz garderobe ukradeni S K. — Predvčerajšnjim popoldne je bila ge. Mariji Gim permanovt, najemnioi gostilne na Rimski cesti št 17, iz gostilne ukradena črna, okrogla stenska ura, ii spalne sobe pa žepna ura s srebrno verižico Tat je dosedaj še neziaa. — Platen vol. Dne 8 t m. je prignal posestnik Jožtf Bazlaj iz Gulberta pri Medvodah št. 34t prodajat svojega vola. Ker ga na semnju ni prodal, ga je peljal na dvorišče gostilne »pri Avstrijskem carju« na Sv. Petra cesti št. 5 in ga tam privezal. Vol se je bil odtrgal in dirjal po Sv. Petra cesti tako, da so se ljadje pre-plašeai zatekali v hišne veže. Pri divjal je že ves apehan do delavskih hiš na Kodelijevem, kjer so ga bili ustavili. Vola imajo v oskrbi v nave denih h šah. — Nesreča. Včeraj popoldne je padel med postajama Šiška in Viž-marje s stroja kurjač državne železnice, g. Logar, ter se na roki in hrbtu znatno poškodoval. K sreči je padel ob progi v mejo, ko bi bil pa na progo, bi bil zadobil ša hujše poškodbe. — Vtihotapec. Danes ponoči se je vtihotapil v hlev na Sv. Jakoba trgu neznan tat in hlapou Avgustu Birtiču ukradel nikijasto uro z verižico, vredno 8 K — Pobalinstvo. Na pustni večer se je fijakar Oskar Bergant, ki je stal pred »Slonom«, bil nekoliko odstranil od voza. M-d tem Časom pa mu je neznani pobalin zrezal v kočiji usnje in mu napravil s tem 80 kron škode. — Pes ugriznil je včeraj 42 letnega delavca Martina sušnika ter ga poškodoval tik levega očesa in na bradi. Lastnik psa je znan. — Pobegnil je dne 6 t. m. od svoje matere 12letni šolski učenec Ivan Bambič, kateri se neznano kje potepa. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Slovencev in 15 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 10 Slovencev in 25 Hrvatov. — V Heb je šlo 190, na Westfalsko 90, v Solnograd 60, na Jesenice 50, v Hrušioo pa 25 Hrvatov. — 30 Slovencev je šlo v ogrske šume, na Dunaj se je odpeljalo 100 Lihov in 25 Kočevarjev, nazaj je pa prišlo 20 Kočevarjev. Iz Heba je prišlo 50, iz Hrušioe 60, iz Jesenic pa 70 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. Ga. E G je izgubila 20 kron denarja. — Slikarski pomočnik Rajko Kobald je našel srebrno uro z verižico. — Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši jutri zvečer v »Narodni kavarni«, Gosposke ulioe. Začetek ob 9. uri. Vstop prost Najnovejše novice. — V konkurs je prišla dunajska stavbna družba »Apollo«. — Vesti o bolezni ruskega prestolonaslednika so popolnoma izmišljene. Mladi ca revič je čil in zdrav. — Poroka belgijske pri n-oezinje Klementine s princem Vikorjem Napoleonom se bo najbrže razbila, ker je oesa-roa Evgenija princu izjavila, da ne dovoli poroke brez kraljevega pri voljenja. — Monopol na oigaretni papir je uvedla Crna gora. — Napačen kandidat. Pri zadnjih državnozborskih volitvah na Ogrskem je kandidoval v okraju Bi-zakna neki Markbreit. Na volilne shode pa je prihajal mesto njega zelo prikupljiv odvetnik dr Keresdesi, ki je izboren govornik. Vsi kmetje so bili navdušeni, ker so mislili, da imajo res pred seboj svojega bodočega poslanca ter so ga skoraj eno glasno volili. Sedaj pa ima zadevo že v rokab kurialno sodišče. * Peklo T duhovniškem varstvu. Kakor poroda »Fraaki-soher Kurier«, zavzeli so se dubov niki v Pirmasensu prav toplo za peklo, kakor da bi imeli pokrovitelj stvo nad njim. Zgodilo pa se je to na sledeči način: V ondotni telovad niči je bila napovedana maskarada pod imenom »Živahno življenje v peklu«. Zadnji trenotek pa je dobil okrajni urad ugovor proti prireditvi Ugovor, ki ga je podpisala celokupna duhovščina, pravi, da se krščanski krogi zgražajo nad takim profani ranjem pekla. * Kaj je doživel Kocian v Kavkazu? Z lani češki virtuoz na g »sli Kocian, ki ga poznajo tudi L ubljančanje, je bil nedavno v mestu B*ku skoraj v taki nevarno ati, kakor Kubelik med nemškimi divjaki v Lineu. B 1 je ravno v hotelu nekega Armenca, ko je došla vest o krvavih puntih med Tatari in Armenoi. Brž je stekel po svoja tri gosli, največji zaklad, a na ulioi so ga že obkolili k r vozel j i i Tatari mi sleč, da je tudi Armenec. Li sklicevanje na avoje plakate po voglih ulio, ki so imeli tudi njegovo sliko, ga je rešilo smrti. Kozaki so ga spremili na kolodvor, odkoder se je brž odpeljal v Tifl s. * Snažilec obleke milijonar. V mestu Sirakuzi je umrl nedavno John D u m s e n, sapustivši premoženje kakih 8 milijonov. V svoji mladosti se je preživljal s tem, da je ljulem na ulicah znažtt čevlje in obleko, potneje je začel tržiti s piščanci, končno pa s konji, in pri tem si je nabavil tako ogromno premoženje. * Neverjetno. Rudija postaja dežela neverjetnosti. Ic Krasnojar-aka ae poroča, da je bil z ondotne postaje nedavno ponoči ukraden cel tovorni vlak z osemnajstimi naloženimi vozovi. O tatovih ni sledu * Najstarejši denar. Nemški pastor Somann |e našel na svojem potovanju po Sirij', Mezopotamiji in Armeniji v Anadolu zelo star srebrni denar, ki je bil kovan 800 let pred Kristovim rojstvom. Napis ima armenski »Panamu Bor Rekub«, to je bilo ime takratnemu kralju Dosedaj se je mislilo, da so kovali prvi denar Lidijoi za Časa kralja Kreza ali njegovega očeta Alijata, a ravnokar najdeni denar je 200 let starejši kot sploh vsak drugi dosedaj znani denar. * Po nedolžnem obešen. V AUentovvnu (Pensilvanija) je bila svojeČasno na grozovit način umorjena neka žena. Pred par tedni je bil zaradi umora obsojen in obešen delaveo Bloob. Te dni je prišel nje gov brat v New York ter zvedel od nekega znanca, da so mu brata obesili, kar ga je tako prevzelo, da je šel takoj k sodišču ter se prijavil, da je on morikc dotične ženske, dočim je bil brat povsem nedolžen * Shod služkinj je bil te dni v Budimpešti. Na shod je prišlo nad 3000 zastopnio krasnega spola. Govorilo se je brezobzirno kakor na kakšnem zboru proti postopanju s služkinjami. Končno se je sprejela resolucija, v kateri se izreka žel a, da bi gospodarice postopale s služkinjami vsaj tako, kakor postopajo nekatere gospe s svojimi psi. * Visoka starost. V bosanski vasi Boljav Ć, okraj Gračanica. živi neki Nedo Krš e, ki je baje 147 let star. Pred leti je pričal pri sodišču o nekih krajevnih razmerah, kakršne so bile pred 100 leti, in izkopavanje na dotičnem kraju je izkazalo, da je mož govoril resnico. Pred 11 leti je umrla v isti vasi neka Marijana Žiška, ki je dosegla 154 leto. * Cas je zlato. V tovarni za črevlje v Masaohutesu (Amerika) napravili so par ženskah Črevljev na dvanajst zaponk v 24 minutah. Pri tem je koža za te črevlje Šla skozi roke 57 delavcev in skozi 42 raznih strojev. * Zamorcev v Združenih državah je 9 204 631 77 odstotkov je poljskih delavcev, 21.000 je tesar jev, 20000 brivcev, ravno toliko zdravnikov, 16 000 pridigarjev, 15000 zidarjev, 12 000 izdelovalcev ženakih oblek, 10000 strojevodij in kurjač**v, 5000 črevljarjev, 4000 musikov, 2000 igralcev in 1000 odvetnikov. * Sleparski duhovnik. Iz Padove se poroča, da ae bo te dni zagovarjal pred sodiščem duhovnik don Rezzadore zaradi hudodelstva goljufije. Tega poštenjakoviča so pred nekaj meseci aretirali v Rimu, kamor se je pripeljal z nekim romarskim vlakom. Ogoljufal je za veliko katoliško banko v Vicenzi in različne druge osebe v Garmignanu. * Izborno milo. V speoerij sko prodajalno vstopi ženska s rokavi čez komolce zavihanimi rdeča v obraz vrže pred prodajaloa rumenkasto substanco in vpije: Torej to je tisto slavno milo, ki vse opere in vse madeže osnaži, da je perilo belo ko sneg in da ni treba nobenega posebnega truda za to. Pravite to komu drugemu, to sleparijo. Tri ure se že mučim in drgnem perilo, da bi se nv kmtlu duša iztrgala iz telesa, pa ne dobim niti najmanjše pene iz U ga mila.« »Oprostite, gospa«, odvrne ji trgovec, rad vam ver jamem vse. Vaš sinko je kupil včeraj kos mila in kos sira. T a kos je sir.« »Sir? Zdaj mi je vse razum- ljivo. Zato nisem mogla vso noč soat', ker smo ainoči j-dli tak sir Strašno se je penil.« * Društvo za varstvo ne« zakonskih mater se je ustanovilo v Berlinu. Društvo hoče ustanoviti zavetišče, kamor pridejo zdrave in delavne matere, ki imajo tudi namen, svoje nezakonske otroke pravilne i zre jati. Kjer mogoče, bodo morale delati po vrtovih, pa tudi opravljati poljaka dela ali se pa posvetiti kakemu poštenemu obrtu, pri tem pa ne smejo pozabiti na oskrbo svojih otrok. Menda bi tndi pri nas ne bilo kaj takega napačnega, če pomislimo, koliko neza konskih otrok tava od prvih mladostnih let brez vsakega nadzorstva po sveta in jih vsakdo rajši svinka in zaničuje, kot bi jih v čem podučil in napravil iz njih dobre in poštene ljudi. * Nemški cesar na potovanju. Kmalu odplove cesar Viljem s oesarico na svoji ladji »H jhen-zollern« na jug. Prva postaja bo v Taji, kjer se šestine s portugalskim kraljem, potem Vigo, kjer se sestane s Španskim kraljem. Dne 26 t. m. Dride oesarska dvojica v Taormin na Sioiliji, kjer ostaneta v hotelu »Times« ves meseo Za hotel plača cesar najemnine 100000 lir, ker so se morali že mt s ?c poprej vsi gosti izseliti iz hotela; pohištvo za cesarja in cesarico pride naravnost ic Biro-lina. Iz Sicilije prideta najbrže v Opatijo, kar pa še ni gotovo. Književnost — flLf Energie Francaise". S joijalna, literarna, politična in na* rodna revija. Urednik: Andre C h 6-r a d a m e , 14, rue du Helder, Pariš. Naročnina: 16 kron na leto. Revija objavlja samo izvirne Članke. GL&vni sotrudniki so: G-»spe: Adam, Marie Anne de Bivet, Gyp, Mjriam Hirry; gospodje: Maunce Barrei, general B unal, Henry Bordeaux, Paul Borq, Rene Boy!esve, Leon Daudet, August Dorohain, Marcel Dabois, profesor na Sarboni, Fe.ix Duques-nel, Fmile Faguet, član francoske akademije, Maxime Formont, Emile Gebbart, član francoske akademije, Gerville - Reache, poslanec, Henry HoU88aye, član francoske akademije, viceadmiral Humann. Alphonse Hum-bert, Jean Lahor, Pierre Lalo, Hanri Lavedan, član akademije, Louis L6 ger, član Instituta, Eiouard Loekrov, bivši minister mornarice, Rere Mai-zeroy, Tanerede Martel, Georges M >ntorgueil, Jean Rameao, Jules Roche, bivši trgovinski minister, J. H. Rosov, E ie Saint-Auban, Albert Sorel. član franooske akademije, Miu-rice Spronok, poslanec Maurioe Tal-mayer, Lćon de Tinseau, Andie Tbeuriet, član francoske akademije, Joseph Thierrv. Tri zaporedne številke, se pošljejo na zahtevo brezplačno na ogled. — Novi Akordi. Ta zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo je nastopil svoj četrti letnik. V snopiču s 1. marca prinaša šest slovenskih skladb in sicer: Jjs p Pro-ohazka: li cikla »Karneval« II. valse, za klavir; dr. Gus I p a v i o: »Na plesu«, moški zbor; Emil A d a-m ič: »Prošnja«, četverospev; dr. Benj. Ipavio: »Iz gozda so ptice odplule«, za en crlas in klavir; dr. Goj. Krek: »K Bdoklinovim slikam 2. Eremit« za klavir fali orgle (harmonij) in gos!1: Emil Adamič: »Oreh«, četverospev. Telefonska in brzojavna poročila. Raka 10. marca. Napredna stranka je v Bučki sijajno zmagala. Živeli narodnjaki! Dunaj 10. marca Feldmaršal Schoneich je bil danes pri cesarju sprejet v posebni avdijenci. Njegovo imenovanje za domobranskega ministra bo razglašeno v nedeljo. Dunaj 10. marca. Danes sta bila pri cesarju v avdijenci grof Zelenszky in bivši hrvatski minister dr. To m as i c h. Ta je po avdijenci povedal, da prepušča cesar rešitev gospodarskega vprašanja med obema državnima polovicama povsem dunajski in pa štanski vladi. Glede zahtev koali-rane ogrske opozicije zastran armade je dobil dr Tomasich pri avdijenci vtis, da krona tem zahtevam ne ugodi. Pariz 10. marca Gapon sa mudi tu, a namerava iskati zavetja v Londonu. Rusko-Japonska vojna, Petrograd 10 marca. 0 izidu bitke pri Mukdenu sa doslej ni oficisino ničesar drugega razglasilo, kakor d<* so se Rusi umaknili na utrdbe ob Hunhu. London 10. marca. »Daily Telegraph" poroča iz Tokio, da so Japonci baje obkolili ruski cen-trum in 200.000 Rusom pre-strigli pot. Oficijalnega potrdila ni prav nobenega. Berolin 10. marca. nK6lni-sche Zeitung" prijavlja detajlirano poročilo o bojih pri Mukdenu. Najhujši je bil boj v ponedeljek. Bojna linija je bila 30 km dolga in 10 km široka. Rusi so se čudovito hrabro vedli, med tem ko so japonski oficirji morali na lastne vojake streljati, da so jih spravili v boj._ Poslano/1 Zadnje dni kroži med rojaki na Dunaju vest, da tožim svojega ožjega tovariša Lampreta radi žaljenja časti. Misleč, da si je kdo dovolil s tov. Lampretom predpustno šalo, sem sprva samo demontiral to vest pri onih, ki so mi jo sporočili, ne da bi ji pripisoval večjo važnost. Sedaj je stvar postala v toliko resna, da se je Že porablja kot agitačno sredstvo, na čigar podlagi se sklepa vse možno in neroožno. D s se izognem vsem mo rebitnim nadaljnim komplikacijam izjavljam: Omenjena vest o tožbi je brez vsake podlage in ne odgovarja resnici! 792 Na Dunaju, 8. sušoa 1905. _ Adolf Ribnikar. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Meteorologično poročilo. VUinit iud moijem sobi Srednji erecmJ tlak 786 o m katarjih Pri kroničnih v jabolku in sapniku f* rogaški 5Styria-vreIec* | Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kuni dan. bone 9. marca 1905. Naložbeni papirji. »•/# majeva renta . . . 4°/e srebrna renta . . . avstr. kronska renta 4°/ t% . alata 4*/0 ogrska kronska n , . . 4°/e „ »lata „ . . . 4c/o posojilo dežele Kranjske . •V«0 o posojilo mesta Spiiet . •Vi0/. » n • •*/,•/« bOB.-herc. žel. pos. 1902 4°/A češka dež. banka k. o. *v>/. •V.°/o 41/ 0/ /s /o »V/. •V/o •V/o •v/. Denw 100*30 100- 25 100*40 12010 98- 30 11910 99- 50 100 50 100 — 101- 50 100 15 10015 10150 ž.o. . zet pisma gaL, zahvalo. V Ljubljani, 9. marca 1905. Žalujoči ostali. p n (ponatis iz „Slov. Naroda") W0T je izšta! Ta poveat je, izhajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in Sivo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi ee edino-le pri L. Sclmentnerju v Ljubljani. izfs po K 1-60, po pošti K l-SO. »-vv.v.vv;".-; ■ a^a 782 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, n> jnuvejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Vsi a pari »amo 5 li. Za naročitev zadostuje dolgost. 771 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamenjam. ff ANDR0F060N" (IznaJdilelJ P. Ilerrmaon, Zso"Ua Pol^Kaira) je najboljše, vsa pričakovanja prekaSa-loče sredstvo za rast las, katero ni »ikako 8leparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina. In zabrani Izpadanje las In odstrani prati nje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja. Cena steklenice S K. Dobi se v vseh mestih in večjih kra-lih dežele. Glavna zaloga In razposlljatev v EJ ubijan I pri gospodu Vaso PetriCK-u. V stilovi imata tudi gg. U. pl- Trn-uoezy, A. liane, E. Sarlt v IJub-Janl in g A. Kant v Kranfu. Oobiva se tudi v hi oveni mest« e lekarni pri .. %••j**»IJ«i'*- Preprodajalci popust. 16-5 = Zanimive znamenitosti! = Metadna por«. Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava I. vrsta. Optiška potovanja po vsem svetu v polni resničnosti. V soboto, dne 11. marca 1905: zadnji dan razstave: Zanimivo potovanje po Pulju glavnem vojnem pristanišču avstro ogrske monarhije. Morsko kopališče Gradež. Lošinj Mali. Oglej. Od nedelje, 12. marca do sobote, 18. marca 1905: Interesantno potovanje po Angleškem. ]¥e ponavlja se nle. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — odprto od S. do i*, ure dopoldne ln od 9» do tt. ure popoldne. Za šola In društva znižana vstopnina. Z odličnim spoštovanjem 789 Malo rabljen 78«-1 na dve kolesi, biciklji novi in rabljeni, posamezni deli koles in vsa oprava koles po tvorniški ceni pri IVANU TRlLLER ključavničarju na Bledu (Gorenjsko). Svarilo. S tem svarim vsakogar, da dimnikarskemu pomočniku Andreju VVobner ne da niti denarja, niti kake vrednosti, ker jaz za to nisem plačnik. Knittelfeld na Gor. Štajerskem, dne 9. marca 1905. Andrej VVobner 768—1 dimnikarski mojster. Najfinejše, vsako nedeljo sveže krofe kakor tudi vse druge 776-1 slaščičarske izdelke priporoča slaščičarna J. GOTTHARD Ljubljana, Stari trg št 6. Iia tona v 1 J se sprejme za parno kurjavo v deželi bolnici v Ljubljani. Plača 1080 kron in prosto stanovanje. ProSnje in izpričevala je vložiti osebno do 15. marca pri opravi de bolnice. 672-6 Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznoga red.&_ Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jni. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobn ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inom ost, Monakovo, Ljubno, čez SeJztnal v Auafkti Solnograd, tez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Ljubno, Daaaj, ce« Selztha v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Mariji-e /are, He*\ Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni ti v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez KU Reifling v Stfevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vire, Prn , .direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetren. — Ob 10. uri ponoči osobu vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni ?laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj ? Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m z već Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. m m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Iachl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Da« naja Čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in H. razred*), Francove vare, Karlove var;, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebui vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Bel; ^ , Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-ReinUng, iz Stov Linca. Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Ltpskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mests ii Kočevja, ob S. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob S. uri 35 ni. zvečer istotako. - ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. 28 m zjutraj, ob 2. un 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m pono J samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. I/. KAil-NIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čaa prihoda in odhoda je označen pc srednjeevropskem času, ki ^e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1 Ernest Hammerschmidta nasledniki MADILE, WUTSCHER & k«. trgovina železnin in kovin Ljubljana^Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga Ma" poljedelskih strojevjn orodja. JVUke cen*! Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po'rjajrazriovrstnejSih kombinacijah pod tako ngodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSojoCimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih iet pravico do dividende. vzajemna zavarovalna "banka v Pragi, Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in ka pital i je: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države x Vimkozl tlovaniko • narodao upravo. 5—29 Vm pojunil« daje: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne ao v lastnej banonej hi§i Zavaruje poslopja in premičnine proti poftarnim Bkodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj iu najknlantnejo Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni »radnik: Dr. Ivan Tavtar. Lastnina in tiik .Narodne tiskarne* JQ