207. številka. Ljubljana, ¥ sredo 9. septembra 1903, XXXVI. leto. Ishaja vsak dan »večer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poitl prejemati ea avstro- *r«a« as vee leto at> a »iJ leta lb &, *& Četrt leta 6 R 60 h, u eden mesec 8 K 80 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom sa vse leto 24 K, za pol leta 12 K, ea četrt leta 8 R, »a eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja sa celo eto 22 K »i pol leta 11 K; sa četrt leta D K 50 h, bi eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko ffdfi, kolikor en asa poStnina. Na naročbo brez istodobne vpofeiJjatve naročnine se ne ozira. Za oananlla plačuje se od peterostupne peti t-vrste po 12 h, ce se osnanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 9 h, 6e *e trikrat ali večkrat t?aka* — Dopisi naj se isvolč trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — UredeJstvo In usravnlstvo je na Kongresnem trgo 6t. 12. — Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari — Vhod v uredništvo Is & Vegove ulice st. 2, vhod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski KTarod" telefon št. 34. Posunesne Številke po IO h~ „Narodna tiskarna1' telefon št. 85. Klerikalci in „Slovenska Matica". Stara, že splošno dognana s var je da so klerikalci sovražniki vsake kul-tnrne naprave, ki ne služi izključno njihovim smotrom. Pri drugih narodih so klerikalci še kolikor toliko znosljivi, ako so le-te kulturne institucije tudi prepojene z narodnim duhom. Dasi so vsi klerikalci vseskozi črni internacijonalci, katerim je za narodnost in kulturni napredek toliko, kakor za lanski sneg, ki se brigajo za njo le, kadar jim kaže in kadar jo lahko izrabijo za svoje namene, vendar se drugodi pri drugih narodih ni malo ne upajo započeti boja proti napravam, ki obenem nosijo narodno obiležje. Vedo namreč dobro, da čim bi to le poskusili, bi nastal v narodu proti njim vihar, ki bi uničil ves njihov upliv in ugled med ljudstvom. Pri nas je to seveda drugače! Pri nas lahko počenjajo klerikalci karkoli jim je drago, naj teptajo r blato najsvetejše narodne svetinje, nikdar se ne bode iz srede naroda pojavila proti njim kaka reakcija, ki bi zavirala tako pogubono8no delovanje. Zato pa tudi nikjer ne poganja toli bujno seme klerikalizma, kakor pri nas na Slovenskem, in nikjer si ne upajo klerikalci nastopati tako brez vsake krinke, kakor pri nas Slovencih. Njihovo vodilno načelo je neizprosen boj vsemu, kar brezpogojno ne služi njihovim namenom; zato tudi neprestano rujejo — včasih seveda bolj tajno, včasih pa tudi kar javno in odkrito, kakor namreč nane-sejo okolnosti in kakor jim bolje kaže, — celo proti napravam, ki so v narodnem in kulturnem oziru za nas največjega pomena, samo zbog tega, ker se ne pokore brezuvetno njihovim zahtevam. Ako pri takem postopanju trpi narodna stvar, katero sicer imajo vedno na jeziku, to jim je deveta briga. To so že dokazali večkrat, toda nikoli se še niso pokazali v vsej svoji odurni nagoti kot brezspolni internacijonalci in strastni sovražniki vsakega kulturnega napredka, kakor zadnjič, ko so sklenili na si- nodi, da bodo bojkotirali „Matico Slovensko". Mi vemo dobro, da je „Matica" že dolgo našim katolikom hud trn v peti. Saj je edini književni zavod, ki ni docela v klerikalnih rokah in ki izdaja vsaj semtcrtja tudi knjige in dela, ki imajo književno in znanstveno vrednost. To seveda klerikalcem ne ugaja, oni bi radi, da bi „Matica" izdajala zgolj dela, ki bi bila pisana v tafeo-zvanem katoliškem duhu in v katerih bi se učila zloglasna „katoliška" znanost. Ker tega dosihdob niso mogli doseči, dasi so se vto že dlje časa na tihem in skrivnem trudili na vse načine, začeli so sedaj proti „Slovenski Matici" odkrit boj, meneč, da je baŠ r tem hipu za to najugodnejši čas. Dr. Štrekljeve „Narodne pesmi" so jim dale dobrodošel povod v to. Vemo pa dobro, da so te „Narodne pesmi" bile zares le ugoden povod, nikakor pa pravi vzrok, da se je nad „Matico" izrekla anatema. Da se začne proti temu našemu prvemu književnemu zavodu boj, to je bilo že zdavna sklenjeno; toda da bi se ta sklep izvršil, se dosihdob ni ponudila nobena v to ugodna prilika. Priti je moral šele dr. Štrekelj s svojimi „Narodnimi pesmi", da je sprožil kamen in da se je vsula klerikalna lavina na „Matico Slovensko". In kaj je naše vzorite katolike toli ogorčilo, da so napravili ta odločen korak? Dr. Štrekelj, katoliški mož v besedi in dejanju, je sprejel v svojo zbirko nekoje narodne pesmi, ki so zares precej realistične in drastične, in katere je dala „Matica", ne da bi jih cenzurirala, natisniti z drugimi vred. In nad temi pesmi se sedaj škandalizirajo naši klerikalci! Nesramni hinavci! Torej te, na sebi brezpomembne pesmi, ki so se v zbirko sprejele samo iz znanstvenih ozirov in katerih sigurno ne bode čital nikdo razen strokovnjakov in znanstvenikov, te vas pohujšujejo, radi teh zavijate licemersko svoje oči, škandalozni dogodki po raznih župniščih, naravnost pohujšljivo in nesramno življenje raznih duhovnih vaših sobratov, to v vas seveda ne more vzbuditi one svete jeze in opravičenega gneva, ki je vzkipel v vašem srcu, ko ste prečitali Štrekljeve „Narodne pesmi". »Matica Slovenska« je kot edini naš književni in znanstveni zavod za nas Slovence največjega pomena in izredne važnosti. »Matica« bi naj bila torišče, kjer bi se zbirali vsi naši književniki in znanstveniki brez razlike stanu in prepričanja. Ta svoj namen je »Matica« tudi do-sedaj izpolnjevala. V njej so dosihdob vzajemno delovali naprednjaki in klerikalci in njen odbor je bil sestavljen iz najboljših mož obeh političnih naziranj. Na klerikalce so je vedno jemal največji ozir. Vsakdo bi si mislil, da je to popolnoma v redu, ako na nepolitičnem kulturnem polju skupno delujejo pripadniki raznih političnih načel. Toda klerikalcem to skupno vzajemno delo ni po volji! Oni zahtevajo povsodi v svoji brezmejni nestrpnosti popolno prevlado, tirjajo, da se naj vse uravna po _ njihovi h načelih, katerim se ima vsakdo pokoriti. V teh njihovih stremljenjih jim ni ničesar več sveto, oblatijo vse, kar ni zraslo na katoliškem zelniku. V živem spominu je še nam, kako je divjal svoje dni dr. MahniČ proti najuglednejšim pesnikom in literatom, celo naše slovstvo je hotel po teptati v blato, češ, da je ničvredno, strupeno in pregrešno, samo zbog tega, ker ga ne preveva v dovoljni meri takozvani katoliški duh. Dr. Mahničevi nazori so prešinili vse naše katolike, da sedaj v vsakem slovstvenem delu iščejo, ne oziraje se na umetniško stran, povsodi le »katoliškega duha«. Ako tega ne iz-slede, prično z neizprosnim bojem. Tudi v »Slovenski Matici« je bilo tako. Mnogo uglednih mož je svoje časno že povdarjalo, da za »Matico« ni dobro, da sede v njenem odboru najstrastnejši klerikalci, ki jo samo zavirajo, da ne more tako vspešno napredovati, kakor bi sicer bilo želeti. To očitanje je bilo povsem upravičeno, saj so klerikalni odborniki že večkrat pokazali, da so za napredek »Matice« prava zavora. To se je povsodi živo čutilo in naši pristaši so že glasno zahtevali, da se naj iz Matičinoga odbora po mečejo vsi popje-Škodljivci. Dasi smo bili uverjeni, da je bila ta zahteva upravičena, vendar smo z vsem svojim vplivom in z vsemi svojimi sredstvi delovali na to, da se je to gibanje poleglo — in da se je na-sprotstvo ublažilo. To vse smo storili proti boljšemu svojemu prepričanju, samo da ohranimo v tem za naš kulturni napredek toli važnem društvu potrebno edinstvo, da mu ne omajamo temelja, na katerem je b i 1 o o s n o v a n o, in večkrat smo zatisnili obe očesi, samo da bi se nas ne dolžilo, da morda z našega strankarskega stališča sodimo ta zavod in da ga hočemo ovirati v njegovem napredku. Sedaj vidimo, da so bile naše rodoljubne žrtve zaman! Klerikalci ne prizanašajo v svoji brezmejni nestrpnosti in v svojem neodoljivem nagonu, rušiti vse, kar je lepo, dobro in plemenito, nikomur, zato je tudi »Matica« morala postati žrtva njihove vse razdirajoče in uničujoče roke. Kaj je to klerikalcem mari, ako s tem trpi narodna stvar, samo da ugodijo svojim »katoliškim« načelom?! Sicer je pa dobro, da so pokazali klerikalci glede »Matice« odkrite liste. »Matici« sami to ne bode škodovalo, nasprotno, bode ji še koristilo. Mi pa smo odvezani vseh ozirov in glasno smemo zaklicati: »Ven s farji iz odbora«! Naš narod pa lahko uvidi na tem slučaju, koliko je vredno narodno prepričanje teh naših patentiranih duhovnikov-narodnjakov! Kako bodo napravili? Sedaj so izišle pojasnujoče naredbe k razglasu vojnega ministra zaradi pridržanja tretjeletnikov in vsled tega nastale konstelacije v ar* madi. Iz teh naredeb se vidi, da si zna vojna uprava vsikdar dobro pomagati iz vsake zagate. Po njenih proračunih bo imela vojna uprava vkljub nedovoljenih ji rekrutov človeškega materijala več kot v normalnih razmerah. Pomisliti je treba, da se v normalnih razmerah od sredi meseca septembra do 1. decembra dela v naši armadi le z dvemaletni-koma, ker so tretjeletniki odpuščeni, a rekrutje se potegnejo v dejansko službo šele po dvemesečnem izvež-banju. Kako je mogoče ta dva meseca šteti rekrute med število neobhodno potrebne vojne posadke, je res težko umljivo. Zato pa je tudi neumljiva doslednost vojne uprave, ki s takim izgovorom pridržuje do-služeno vojaštvo v orožju. Vsled imenovanih pojasnil vojnega ministra se skličejo 1. oktobra v aktivno službo: 1. enoletni prostovoljci; 2. ostali novinci prejšnjih letnikov, katerim se je dovolilo nastop preložiti do 1. oktobra 1903.; 3. novinci bosansko-hercegovinskih oddelkov. Dne 5. oktobra se skličejo vsi nadomestni rezervisti, ki so bili letos potrjeni v tostranski državni polovici, na osemtedensko izvežbanje.Tretjeletnikov se stalno odpusti le toliko, kolikor se prijavi prostovoljcev. Za-računi pa se tretjeletnikom čas, ki ga bodo služili preko 1. oktobra 1903 kot orožne vaje, in sicer prvih šest tednov kot prva, ostali čas pa kot druga in tretja orožna vaja. Nadalje razpravlja naredba o premeščenju moštva in kdo ima pravico se prijaviti za prostovoljni vstop. Okrožnica vojnega ministra zaključuje: »Vojna uprava je potemtakem storila vse, kar je v njenih močeh, da olajša neprijetnosti, ki so ji na« stale vsled vsiljenih ji razmer. Na eni strani nudi priliko zmanjšati nekoliko število pridržanih, na drugi strani pa daje po teh odredbah prizadetim olajšave v nadaljnem izpol-novanju njihovih vojnih dolžnosti. Protipapež. Pravljica Francoski spisal Andre" Bourrier. Ko so se vrata konklava zaprla, pričele so se molitve, ceremonije, razgovarjanja. Nepotrebno je Vam praviti, kaj sem videl, kaj sem slišal — sploh sem zavezan o tem molčati in jaz svoje obljube ne prelomim. Toda prvo noč sem imel čudovite sanje in te vam hočem povedati. Vdeležil sem se prve volitve. Ko je bil izid razglašen, izvedeli srno na svoje nemalo začudenje, da smo izvolili soglasno nekega revnega duhovnika najskromnejšega dostojanstva, nekega neznanega župnika deželi, čegar ime se preje nikdar &i imenovalo. V tej volitvi se je spoznalo znamenje iz nebes in poslanstvo desetih kardinalov jo odpo tovalo poiskat novega papeža in ga • triumfu pripeljat v Rim. Dan njegovega prihoda zbrala se je nepregledna množica ljudi; pričakovala ga je pri vhodu v mesto, da bi mu pripravila slovesni sprevod. Toda ne malo je bila začudena, ko je videla, da je ponosne vozove, ki so mu jih poslati nasproti, odklonil in prijahal na oslici v mesto. Knezi in plemstvo je bilo malo poparjeno, toda ljudstvo je vriskalo tako glasno in veselo, da se je mrmranje velikašev kmalu pozabilo. Ko je šel papež mimo Kvirinala, se je vstavil in hotel blagosloviti kraljevo palačo. Ko bo ga opomnili nato, da je to stanovanje onih kraljev, ki so ga oropali njegove kraljevske države in kraljevskega dostojanstva, rekel je okoli stoječim: »Ako mi hočejo vzeti suknjo, prepustim jim še plašč«. In zapove-dal je nekemu prejšnjemu stotniku papeških snavov molčati, ker se je upiral proti temu. »Moje kraljestvo« rekel je, »ni od tega sveta.« Prišli so pred dveri Vatikana in bataljon švicarske garde, postavljen v občudovanja vreden red, prezentiral je puške. Toda novi papež se ni čisto nič zmenil za to vojaško parado. Rekel je samo: »Odložite helebarde! Kdor se s helebardo peča, bo s he-lebardo končan!« Sedaj je priletel cel roj služabnikov, lakajev, komor' nih strežajev, uslužbencev vseh vrst, v vse mogoče barve in krasne oprave oblečeni. Toda papež je vse odslovil. »Jaz nisem prišel«, rekel je, »da mi drugi služijo, temveč da jaz služim.« In ko je videl krasno vežo Vatikana, čudovito lepi vhod, velikanske stopnice, okrašene obložce, obrnil se je naravnost nazaj in se branil, vzeti ta kraljevi grad v posest. »Tioe pod nebom imajo gnezda, lisice imajo jame, toda namestnik Kristusov nima mesta, kamor bi položil svojo glavo.« Pri vratih bazilike videl je prodajalce, ki so ponujali vernikom svetinje, škapulirje, omarice z relikvijami, voščene sveče in druge zakramentalne, kot obrambna sredstva preti boleznim, streli, nezgodam. Ko je to videl, se je tako razjezil, da je pustil svoje spremstvo, prevrnil trgovcem mize in prodajalce zapodil ven. »Moja hiša je hiša molitve«, vskliknil je, »in vi ste napravili ž nje roparsko jamo!« Takoj nato so prišli poslaniki držav, da bi »očetu vernih« izkazali svoje počeščenje. Med njimi nahajal se je tudi gospod Delcasee; najgorečnejši izmed vseh, vrgel se je na tla, da bi pa- pežu prvi poljubil nogo. Papež mu je to zabranil in rekel: »Vstani; jaz sem človek kakor ti!« Od druge strani so prihiteli otroci neke posvetne šole med hrupnimi živio klici na čast svetemu očetu. Škofje in kardinali so jih podili proč in so hoteli naj molče. Novi papež jim je rekel: »Pustite otročiče k meni!« Potem se je prikazalo poslanstvo rimskega plemstva z bankirji in de-narniki. Prinesli bo razen čestitk tudi bogato darilo. Novi papež je odklonil njihovo zlato in rekel žalostno: »Kako težko bo prišel bogatin v nebeško kraljestvo«. Pred jezuitskim kolegijem pokazali so papežu redovnike, katere je ljudstvo pozdravljalo s plašnim spoštovanjem. Novi papež je rekel: »Varujte se Ijudij v dolgih oblačilih, ki žro hiše vdov!« Povabili so ga, stopiti v cerkev, da bi obiskal sv. Rešnje Telo. Novi papež je odgovoril: »Bog, ki je vstvaril nebo in zemljo, ne stanuje v svetiščih zgrajenih od človeških rok.« Obrednik podal mu je kadilnico in kropilo in ga prosil, obleči papeški ornat. Odklonil je in rekel: »Pride čas, ko bodo pravi častilci molili očeta v duhu in resnici.« Vse te tako čudne besede so mu odtujile že veliko število kardinalov, škofov in bogatih ljudi. Množica, ki se je gnetla okoli njega, je bila ob tem času zelo mešana; opa zil si med njo vladne uradnike, republikance in celo delavce. Nekaj urednikov listov: »Gaulois« in »Eoho de Pariš« je bilo ogorčeno nad tem. Njim je rekel papež: »Zdravi ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni«. Povzdignil je svoje oči in videl na neki murvi nekega poglavarja prostozidarjev, ki se je povzpel na to višino, da bi bolje videl. »Stopi doli« — nagovoril ga je — »kajti jaz hočem vstopiti v tvojo hišo!« Ko so se vsedli k obedu, kregalo se je nekaj kardinalov za prednost. Tedaj je rekel novi papež: »Kdor izmed vas hoče biti prvi, ta bodi zadnji!« Pri jedi so prinesli na mizo tudi krožnik z mesom, ker je gospodar, kateri ni poznal postnih zapovedi, tako odredil. Novi papež je mirno zajel in rekel: »Ne kar gre skozi usta notri onečisti človeka, ampak kar gre skozi usta ven!« Neki držav- Posebno odpust dveh orožnih vaj je gotovo nepodcenljiva prednost. Dotični bodo vsled tega v teku svojih službenih obveznosti le enkrat iztr gani iz civilnega življenja, ker je orožna vaja v 11. in 12. službenem letu le prava izjema « To se vse prijetno čita, a v istini ostane naredba trpka za vojne obvezanoe. Važna razsodba za uči-teljstvo ljudskih šol. Dosedaj se je tolmačil § 40. drž. ljudskošolskega zakona tako, da spri čevalo usposobnosti za meščanske in ljudske šole zastari, ako dotična oseba tri leta ne deluje na kaki javni šoli. V tem slučaju se je od takih učiteljskih oseb zahtevala obnovitev uspo-sobne izkušnje, ako so hotele biti znova stalno nameščene. Najnovejša razsodba naučnega ministra pa pravi, da usposobno spričevalo učiteljstva sploh ne more zgubiti svoje veljave. Štajerski deželni šolski svet namreč ni hotel neki učiteljici izplačati prvotne plače 1400 K, ker je službovanje pretrgala, temuč ji je dovolil le 849 K remuneracije kot suplentinji. Na pritožbo je naučno ministrstvo razsodilo, da se ji mora dati prvotna plača po § 9., odstavek 2. zakona z dne 19. septembra 1899. V utemeljevanju pravi: Odlok c. kr. deželnega šolskega sveta, da je usposobno spri čevalo pritožiteljice zgubilo veljavo, je v § 40. državnega šolskega zakona z dne 14. maja 1869, katera določba se nanaša samo na učiteljske kandidate, ki se potegujejo za definitivno službo, neutemelje n.« Ta razsodba bo marsikateremu učitelju in učiteljici dobrodošla. Mednarodna mirovna konferenca. V ponedeljek se je otvorila v dunajskem parlamentu mednarodna mirovna konferenca. Udeležilo se je je 400 odposlancev. Predsednik dr. Plener je rekel, da so narodi notranje prešinjeni po veliki potrebi miru, toda bila bi iluzija, zahtevati splošno razoroženje. — Ministrski predsednik dr. Korber je izvajal: »Vojna, ki stremi le za krvavo pridobitvijo tujih dežel, se v današnjem času več ne odobruje. V civilizovanih državah so državni poglavarji naj boljši zagovorniki miru, kakor je tudi neki velikodušni vladar (ruski car!) predlagal konferenco, ki naj bi ustanovila mirovno sodišče za vse civili-zovane države. Kali vojne grožnje leže na dnu narodnega življenja. Ne samo zavist in Častihlepnost posa meznikov, temuč čast celega naroda zamore razpihati vje strasti. Naloga mogotcev ni samo, varovati čast lastnega plemena, temuč tudi se ne dotikati časti drugega plemena. Seveda so tudi drugi interesi vstanu pro vzročiti konfl kte, toda napredujoča kultura mnogo ublaži. Karakteristično nik je prišel, in mu ponudil precej snjo sveto denarja, da bi ga papež pri bližnjih volitvah podpiral. »Po gubljen bodi s svojim denarjem vred!« rekel je. Ko so ga opozorili na nekega semeniškega profesorja kateri uči drugo teologijo, kakor kolegij Romanum in mu govorili o potrebi, preprečiti razširjevanje zmote s prokletstvom, branil se je novi papež energično, poseči za to sredstvo, in rekel: »Ali ne veste, čegavega duha otroci ste? Pustite oboje zoreti do žetve«. Predstojniku nekega duhovniškega semenišča, ki mu je predstavil bodoče duhovnike, in ga prosil, da bi sam prevzel pred-sedništvo pri njihovem duhovnem posvečevanju, odgovoril je, pokazavši na množico: »Vi vsi ste duhovniki.« Neki romar je stopil k njemu, ki je bil v Jeruzalemu, Lourdu in pri sv. Jago di Oompostela. Rekel je: »Mojster, obhodil sem vse znamenite božje poti, pridobil si vse odpustke, vsaki dan sem se postil in zdrževal, prehodil sem vse stopnice svetosti, kaj naj še več storim?« Novi papež je odgovoril: »Prodaj, kar imaš, in daj ubogim in hodi za znamenje našega časa je, da male države nito bile v svojem obstoju nikoli tako zavarovane, kakor sedaj. Ako bi tudi vsak izmed nas, kakor hitro bi se zgodilo neizogibno, prosil iskreno za zmago svoji očet-njavi, vedno se nam zdi mili aijaj miru kot najboljša luč narodov. Potrebujemo mir za brzohitedo človeško kulturo«. Govoreč o naši državi je rekel ministrski predsednik: »Nikoli ni potegnila meča, ako ni bila izzvana; nikoli ni začela vojne iz gra-bežjivosti ali poželjivosti po deželah. Vsi njeni državniki so ljubili vedno mir. Ne sodite te države po njenih domačih prepirih, ki so posledica notranje sestave, ki pa ne morejo omajati njene moči. Sodite jo temveč po njeni miroljubnosti in morali ji bo-dete prisoditi prvo mesto med prijatelji miru.« Politične vesti. — Mirovna konferenca cesarju. Na Dunaju zborujoča mednarodna mirovna konferenca je poslala cesarju sledečo brzojavko: »Mednarodna unija se dovoli Vašemu Veličanstvu, souverenu, kateremu prinaša cela Evropa največje spoštovanje in oboževanje, najudaneje pokloniti.« — Nemški i z vr š i 1 n i o d b o r je sprejel komunike, v katerem se pravi, d* se narodne koncesije ne smejo nikomur dovoliti, da je le kon čno nagodbo smatrati za povoljno rešitev narodnostnega vprašanja. Sklicanje državnega zbora je neobhodno potrebno, ako se vojaško vprašanje ne dožene do 1. oktobra. Tako sklicanje je potrebno tudi tedaj, ako aa vsled tega mora prekiniti zasedanje deželnih zborov. — Nemadjarske narodnosti proti madjarskim zahtevam. V Aradu je imelo rumunsko razumništvo konferenco, v kateri se je sklenilo, pobijati do skrajnosti zahtevo Madjarov po madjarskem poveljevanju v armadi. Sklenilo se je, stopiti v tej zadevi v zvezo z osta limi nemadjarskimi narodnostmi na Ogrskem. — Mladočeške zahteve. Na shodu poslancev Formaneka in Jaroša se je sprejela resolucija, naj Češki poslanci ne dopuste nobene vladne predloge, dokler se ne uresničijo Čehom narodne in državnopravne pravice. Nadalje se namerava v mlado čeških krogih prisiliti nekatere sta rejše državne poslance, da odložijo mandate, da jih prevzamejo mlajše moči mladočeške stranke, ker le tako je mogoče združiti vse češke stranke. — K r i z a n a O g r s k e m. Danes zapusti cesar Budimpešto, ne da bi se kriza poravnala. Szell, o kat-rem .se govori zadnji čas, da bo pr-vzel sestavo kabineta, je baje v ta n men priporočil cesarju grofa Julija An-drassvja. — Dogodki na Balkanu. Bolgarska vlada je naročila avstrijskim tvrdkam, naj ji pošijejo takoj menoj, tako si pridobiš zaklad v nebesih!« Bolj in bolj so se odvračali bogatini, velikaši in cerkveni knezi od njega, bolj in bolj je nasprotno naraščale množica ljudstva; spremljala je njegove korake z vedno navdušenimi živio klici. Ura kronanja se jo bližala, duhovniki so prišli že s tiaro sv. Januarija, da bi mu jo posadili na glavo. Toda on jih je zavrnil in pokazal na Kristusa s trnjevo krono, ki se je videl v bližini. Medtem je telegraf razširil novico o prihodu novega papeža na vse kraje sveta; njegove prve uradne odredbe so bile natisnjene v vseh časopisih in povsod so pozdravljali tega novega reformatorja na pape škem prestolu^ moža, vrednega apostolskih časov. Drugi dan pa se je izvedelo, da so kardinali v tajni seji izvolili nekega — drugega papeža. Odstavljen od svetega kolegija, zapuščen od plemstva ni bil papež od včeraj nič druzega, kakor — proti papež in krivoverec. Med strašnim tlačenjem more sem se zbudil. 15 milijonov patron. Ttrdke 90 prosile vojno ministrstvo, naj jim posodi to množino patron, a ministrstvo je prošnjo odbilo. Ogrske tvrdke, katerim se je nato izročila naročba, so se obrnile na brambovsko ministr stvo, ki je dovolilo posojo. — V Bej rutu so napadli Turki kristjane ter pobili 30 oseb. Umorjen je tudi ameriški konzul Magleson. — Naslednikom umorjenega ruskega konzula Rostkovskega je imenovan konzul Tuholka v Prizrendu. — Častniška zarota na Srbskem. Divizionar v Nišu, general Janković, je odstavljen. Zaprli so tudi vpokojenega generala Magdale-nića, ki je baje dal denar za zaroto. Med zarotniki je nastalo nesoglasje V ponedeljek se je zaradi zarote vršil ministrski svet. Zarotniki bodo najbrže na prestolonaslednikov imendan, t. j. 27. t. m. pomilošceni. — Vsestranski cesar. Jedva je nemški cesar odposlal katoliškemu shodu v Kolin prisrčno brzojavko, govoril je že v Merseburgu napitnico Martinu Luthru ter je rekel, da je v Wittenburgu največji nemški mož storil največje osvojevalno delo za ves svet, ko je pribil znane teze na oer kvena vrata. Šuklje pred volilci. IV. Šuklje v Zatičini. (Dalje.) Ako pravijo Marksisti, da je mala kmetija praktično, socijalno in ekono-mičuo vničeua, da jo na smrt obsoja vsegamogočnost kapitala, upliv vede in koristi vseh in če pravijo, da bo plug z gonilno silo sopara ravno tako kmetijo revolucij o niral, kakor je stroj s parom industrijo, dokazujejo zastopniki nove struje v soc. demokraciji, da plug s parom in vse drugo tega ne stori, da se nasprotno male kmetije okrepčajo in da postajajo aktivne. Kmet se ne briga za sodbe Marksistov. Kmeta ni nikjer uničil veleposestnik. nMoč meča, roparsko gospodarstvo, fevdalni in klerikalni prijatelji kmeta so uničili kmetske eksistence v masah. Grozovita reva je spremljala te razlastitve. V tekmovanju z delom je pa kmet vselej bil mož na svojem mestu. Vsaj nemški kmet, skozi stoletja tlakar, je pokazal, ko seje znebil fevdalstva, da je gospodarsko sposoben živeti. Mali kmet uspeva, veleposestnik pa mora, kakor nekdaj veliki industrijalec, sesati kri vseh davkoplačevalcev. Drž. davki veleposestvo še držijo. Le s to pomočjo in izcrpljenjem iz slovanskih dežel im-portiranih kulijev se more še držati.a Glede industrije in rokodelstva velja to-le: „Kooperacija, delitev dela, mašinerija, to so vse pozicije, na katerih sloni višja sposobnost dela v veliki tovarni, v mehanični produkciji. Racijo-nelnejša izraba činiteljev delavskega procesa po velikem merilu, varčevanje s časom in prostorom, ter kontrola v razdelno razvrščenem mehanizmu tovarne, delo velike mehanične moči, z veliku preciznostjo, hitrostjo in rafin-maoin delujoči sistem modernega stroja in zraven velike trgovske in linancijelne koristi tovarne pri pridobitvi produktivnih sredstev in pri prodaji produktov, — kako hoče mali obrtnik rokodelec tekmovati s svojimi majhnimi močmi in orodji, s svojo metodo dela in kako konkurirati s svojimi majhnimi denarnimi silami kot kupec in prodajalec na svetovnem trgu!u Na kmetiji nimajo te velike pozicije industrije me-rodajnega mesta. — Stroj ima le relativno veljavo. Ta se ne da povsod rabiti, on mora dolgo časa mirovati brez dela. Majhni motori, ne veliki služijo kmetiji. Tehnične iznajdbe niso toliko revolucijonirale kmttije ampak pravo spoznanje zveze zemlje z rastlino, živaljo. Fizikalno in kemiško zboljšanje zemlje, uravnavanje razmer vlage, umno splošno in posebno gnojenje z naravnim in umetnim gnojem, ter zeleno gnojenje, pomnoženje kmetijskih rastlinskih in živalskih plemen, izreja po-žlabtnjenih, razmeram in za posebno porabo najprimernejših varijetet, skrbno negovanje organizmov in njih varstvo proti neštevilnim sovražnikom in škodljivcem — na tem polju slavi kmetijski napredek svoje največje zmage. Hitra zvršitev mehaniškega kmetijskega dela ni brezpomembna, vendar ni glavna reč v razvitku gospodarjenja. Bistvo tega razvitka tiči v povišanju življenske moči kmetijskih rastlin in živali glede vnanjih pogojev uspevanja in glede spopolnitve notranjega organizma. — „ Kmetija zahteva dosti kvalificiranja ročnega dela. Kje naj dobi veleposestvo te roke? Veleposestvo mora z mezdnimi sužnji delati. To delo je za nič. Kmet je sam svoj, neumorno delujoč, za svojo korist skrbeč in misleč delavec. Bistvo kmetije zahteva, da je delavec na njej osebno interesiran, zato bode tudi varoval, da zemlja ne izgubi rodovitnosti." Vsega tega nima veleposestvo z najetimi delavci. To velja namreč v razmerah rastoče intenzivnosti dela, v katerih smo sedaj. In produktivnost zemlje ima svoje meje. Zemlja lahko odreče svojo pomoč. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 9 septembra. • — Osobne vesti. Štajerski deželni odbor je imenoval, kakor se nam poroča iz Gradca, zdravnika na tukajšnji bolnici gosp. dr a. Ferdo Kun ej a distriktnim zdravnikom na Vranskem. — Novi list. Že dobrih trideset let strežejo najrazličnejši elementi »Slov. Narodu« po življenju. Svoje dni so klerikalci ustanovili »Slovenca«, da bi ž njim ubili »Slov. Narod«, potem je prišel Šuklje in je v isti namen z vladnim denarjem ustanovil »Ljubljanski List«, ki je vodil najsrditejšo borbo proti »Slov. Narodu«, a je vzlic temu čez nekaj let umrl z<* sušico. Končno je poskusil svojo srečo dr. Gregorič s »Slov. Listom«. Kaj vse so uganjali duhovniki, da bi naš list zatrli, o tem niti ne govorimo. In kaj je bil uspeh vseh teh prizadevanj? »Slov. Narod« se od leta do leta bolj razširja. Zdaj se nam zopet obeta nov list. Glasilo nemških klerikalcev na Štajerskem, »G razer Volksblatt« naznanja z veliko radostjo, da začne Drag Hribar že z novim letom izdajati nov liberalen list, ki pa 86 ne bo pečal s »farško gonjo«. Liberalen list, ki ga snujejo in že pred porodom pozdravljajo kleri kalci — to je nekaj posebnega. Klerikalci so ga lahko veseli. Liberalen list, ki bo pustil pri miru tiste duhovnike, ki s prižnic in iz spovednic preganjajo liberalstvo in vodijo kruto vojsko proti vsem naprednjakom, liberalen list, ki liberalnih načel in hberalnih mož ne bo branil, seveda bo to klerikalcem ugajalo. N*oi t> naznanilo ne dela skrbi. Ubranili smo se »Slovenca«, »Ljubljanskega Lista«, »Si Lista« in vsth duhovnikov s škofom vred in ubranili se bomo tudi novega, pod klerikalno patro nanco stoječega lista g Dragotina Hribarja. Kdor pa vidi, kako silno se trudi vesoljno klerikalstvo, da bi ugonobilo naš list, tisti le reče: »Slovenski Narod« mora biti jako imeniten list,, ker vesoljno klerikalstvo pred njim trepeta in se že dobrih 30 let na vse načine trudi, da ga ubije — a vedno brez uspeha. — Vir venalis. Ošaben kakor kak indijski maharadža je Cuklje v svoji polemiki izjavil, da njega sploh ne more nihče razžaliti. Kar vidimo ga, kako je, pišoč tisto izjavo vrgel glavo nazaj in se napihnil, prav kakor bi njemu n hče se do gležnjev ne segel. Mogoče, da je s tem imponiral prebivalcem kranj sk»h farovžev, razumni ljudje so se mu smejali. I, kdo pa je ta mogočni Šuklje, ki govori s takim napuhom? Mož, ki je obesil profesuro na klin in postal vladni agent, ki je dobival svoje provizije danes v denarju, jutri pa v obliki finih cigar. Ko je postal vladi nadležen, mu je zamašila usta s tem, da ga je imenovala za c. kr. knjigoveza. Ker ga v ti lastnosti ni mogla rabiti, mu je čez malo časa poslala modro polo z bogato penzijo in zdaj slepomiši ta mož zopet v domovini in piska kakor kak cipar z barja, da kaj nalovi na svoje li manice. In tak mož ima pogum se postavljati na stališče, da njega ne more nihče razžaliti. Saj ni res, da ga ne more nihče razžaliti, res je ravno nasprotje, da Šuklje nikogar ne more razžaliti. Tako je in basta. — Najslabše plačani stan je dandanes — duhovski stan. Tako je črno na belem tiskano v so botnem »Slovencu« ne morda v podlistku, nego v uvodnem članku. Duhovski stan — najslabše plačani stan — to je trditev, vsled katere se je bati, da dobe količkaj temperamentni ljudje — božjast; to je tako imper-tinentna trditev, daje ni kmalu enake dobiti. Ne bomo govorili o milijonih in milijonih, ki jih premora vzlic temu nikdar sita bisaga, niti o velikanskih dohodkih različnih škofov in prelatov. Le poglejmo navadnega duhovnika na kmetih, kako živi. Vsak kmetski fajmošter in kaplan je mali kralj v svoji fari in najslabši ima povprek 3000 K dohodkov in prosto stanovanje, navadno pa so dohodki dosti večji. Seveda se ne sme raču nati samo gola plača, upoštevati se morajo vsi dohodki, pri krstih, porokah in pogrebih, »ofri« in bera, maše in očenaši in kar se tako pri raznih prilikah »nafehta«. Pri tem pa niti ne računamo na razna 8 hudičem in peklom izprašana volila, na »dan.4 med živimi« in na »Bhranjene« hra-nilnične knjižice. In ti duhovniki živo brezskrbno, nimajo familij in so tako praktični, da puste za svoje otroke — druge ljudi skrbeti. Sedaj pa naj kdo primerja življenje farovških prebivalcev z življenjem učiteljev, orožnikov, financarjev, dacarjev in sodnih slug! Tiso koristni člani človeške družbe, imajo obilo in trdega dela, imajo familije in kako izhajajo. Dostikrat si niti mesa ne morejo privoščiti, med tem ko si v farovžih vzrejajb take trebuhe, da tujci, ki jih prvič vidijo, kar strme obstoje, kakor bi bili zamaknjeni. Naj nam »Slovenec« vendar razloži zagonetko, kako to, da n a j s 1 a b š e plačani stan s svojimi dohodki tako bogato, razkošno in potratno živi, kakor noben drugi stan! — Ljubljanske urSulinke in nemščina. Piše se nam: Notici »Slov. Naroda« o nemškutarjenju blagovolite dostaviti še sledeči dogodek, ki se je meni samemu pripetil. Pred nekaj meseci sem bil na-prošen za informacijo glede sprejema deklic v uršulinski zavod. Potrudil sem se osebno v zavod, na takoimenovano »porto«, kjer se lahko občuje z nežnimi prebivalkami tega samostana. Odprla se je lina in pred seboj sem zagledal uršuliako. narodnjak sem seveda slovenski po zdravil in slovenski prosil za tako-imenovani prospekt. Na siovei u ogovor sem dobil nemški odgovor. Ponovil sem zopet svojo prošnjo v slovenskem jeziku, a zaman. UrSu« linka me je prisilila, da sem moril nemški govoriti. Ko sem dobil zaprošeni prospekt, sem videl, da je — nemški. Vprašal sem zopet vljulno, če bi ne mogel dobiti slovenska* prospekta, a povedalo se mi je, da ima zavod samo nemške prospekte. Ali ni to škandal? Ia vzpričo tacih razmer se upa »Slovenec« trditi, da se pri uršulinkah »obrača na bolje«. V celi notranji uršulinski šoli so večinoma slovenska dekleta. Ljudje so več ali manj prisiljeni dajati svoje hčere v ta zavod, ker druzega p^n-zijonata ni. Ko bi škof in uršulinke imele količkaj srca za slovenski narod, bi notranja šola bila že davno slovenska, a tako se v njej tolče sama nemščina in se germanizuje slovenska mladina. Pa kaj hočemo7 Klerikalci so vedno in povsod le 1 jezikom narodni — sicer pa pravi brezdomovinci. — „Slovenčeva" lažriji-vost se je pokazala zopet v popolni luči v njegovi številki od zadnje sobote. Pišoč o škofijski sinodi poroča, da se je konstatiralo, da ljubljanski knezoškofijski urad daje najlepši vzgled v slovenskem uradovanju s tem, da samo minister-stvu dop suje nemški. To je pa prav nesramna laž. Imeli smo pred kratkem v rokah dve slovenski pisani prošnji abiturijentov za vspre-jem v semenišče in obe prošnji imata nemški pisano in od knezo škofa AntonaBonaventure podpisano ugodno rešitev. To je tisti »lepi vzgled«, ki ga daje ljub" ljanski škof! Vsekakor je značilno, da pripusti gosp. knezoškof tako zapisati v »Slovenca«. Pribito naj bode, da ga ni urada na Kranjskem, ki bi na slovensko ulogo izdal nemško rešitev; samo na» knezoškofijski urad se zamore s tem izkazati in pri vsem tem s* hočejo ti klerikalci ponašati kot iskreni rodoljubi in pravičniki! — Afera v Švicariji. K notici o znani aferi v Švicariji bodi pojasnjeno, da je državnega pravd nika opravitelj, g. dr. Oblak, sicer oglasil vzklic radi ničnosti proti prvi sodbi, da pa je bil v roku za izpeljavo vzklioa na običajnem poletnem dopustu in ga je v tem času slučajno nadomestoval ter izpeljal na znani način vzklio g. dr. Pavli-ček, — da se torej ne bo naše notice napačno tolmačilo v nepriiiko g. dr. Oblaku. — Kako se nemški Edelvolk zabava. Cvet nemškega Edelvolka so gotovo Celjani. V vsakem Celjanu so utelešena tista plemenita svojstva, ki postavljajo Nemce nad vse druge narode tega sveta, in ta svojstva dobe izraza pri vsaki priliki in v vseh položajih življenja. Pokazala so se na R^kuschu, katerega so ga potem spravili v blaznico, na dr. Stepischneggu, pri obisku slovenskih in čeških Sokolov in pri mnogih drugih prilikah. Zdaj tudi vemo, kako se nemški Edelvolk zabava. Zadnjič so imeli celjski nemčurjij veselico v parku. Pieće de reaistence je bila velika, z vodo napolnjena posoda, v kateri se je kobacal — divji mož. Za to ulogo so najeli nekega slabo umnega reveža imenovanega kro-fasti Jože. Ta revež je moral raiini rano zabavo celjskega Edelvolka plačati s svojim zdravjem in leži zdaj težko bolan v bolnici. Tako šintar-sko se zabava Edelvolk v Celju. — Zapravljeno volilo. Pred več meseci je neka gospa volila celjski mestni občini večjo svoto denarja. Celjski mestni očetje so se požurili, da zapravijo ta denar kar ::.ogoče hitro. V ta namen so kupili nekaj podrtin za ogromno svoto Sedaj se je pa oglasil deželni cdbor in pojasnil, da je zapravljeni denar ustanova ne dar in se torej ne sme razmetati. Kaj bo neki sedaj ? — Nemci proti štajerskemu deželnemu zboru. Občinski zastop v Radgoni je sklenil po nasvetu dr. Kamnikerja, naj nem iki poslanci ne vstopijo v deželni zbor, ako se ne skliče takoj državni zbor ter se ne odpuste tretjeletniki iz vojaške službe — Novi okrajni glavarstvih Z naredbo ministrstva notranjih zadev se ustanovita novi okr. glavarstvi v Konjicah na Štajer skem in in v Št. Petru v Dalmaciji. — Korupcija v Trstu. V ponedeljek se je začela že naznanjena obravnava zaradi sleparstev, ki so se zgodile pri zadnjih mestnih, oziroma deželnozborakih volitvah v Trstu. Obtoženih je 13 oseb, na čelu jim pisar Edmund C o san i. Poleg njega sta najzanimivejša obtoženca občinska svetnika Benussi in C um ar. Obravnava, ki je spravila mnogo zanimivih reči na dan in pokazala, kaka korupcija vlada v Trstu, bo danes končana. — Občinska volitev v Bo-ljunu v Istri, ki se je vršila mi Deli teden, je bila zanimiva. V I razredu sta se dogovorili obe stranki, da bodeta volili 6 Hrvatov in 2 La-hona. Hrvatje niso zaupali Lahom in so zahtevali, naj Lahi najprej glasujejo. Lahi pa tega niso hoteli storiti. Volilci vsled tega vzlic opeto Tanemu pozivu niso hoteli na volišče in tako se je zgodilo, da so glaso vali samo člani volilne komi sije, ki so izvolili hrvatske kandidate. — Učiteljske vesti. Absol-virani učiteljski kandidat Josip Pogačnik iz Ljubnega je imenovan začasnim učiteljem na trirazredni ljudski Šoli na Raki. — Umrla je v Ljubljani po dolgi in težki bolezni c. kr. davkarja vdova gospa Lucija Milčin-8 k i, mati gospoda sodnega tajnika Frana Milčinskega. — V Semiču je umrla gospa M. Pečjak *oj. šusteršič vdovela Štepic. — Naj v miru počivate! — Poročil se je na Dunaju ? Ludovik Valjavec, c. kr. asistent finančnega ministrstva z gospodično Mici Sislovo, učiteljico glasovira. Čestitamo! — Velikodušen dar. Gospa Jo sipin a Hotschevarjevaje izročila okrajnemu šolskemu svetu v Kr- škem znesek po 6 0.000 K v svrho, da se svojecasno izpopolni meščanska šola v Krškem v fctirirazrednico. Plemenita gospa je nadalje še darovala 15.000 K za popravo poslopja meščanske šole in 400 0 K za stavbo novega Šolskega poslopja v Cerkljah pri Krškem. — Iz čtiške se nam piše: Vročina zadnjih tednov vtegne poleg ajde tudi nemško šolo v Šiški — posušiti. Število otrok, zaradi katerih naj bi se taka šola vstanovila, skrčilo se je baje na — 14!! Ločitev šolskih občin Zgornja in Spodnja SiŠka je v principu določena. Spodnja Šiška postane samostojna in si zgradi potrebne šolske prostore na primernem kraiu. Veletržeč in posestnik v Spodnji Šiški g. Josip Vodnik je vstopil v vrsto ustanovnikov šišen skega »Sokola« s 50 K. S šolskim letom pričnejo redne telovadne vaje za šolarje, vajence in društvenike. Vajenci, kateri žele telovaditi in se hočejo disciplinarnemu redu brezpogojno pokoriti, naj se zglasijo pri odborniku gosp. Mihaelu Devu v J Vodnikovi hiši, kjer se nahaja čitalnica in telovadnica šišenskega ©Sokola« — Vegova slavnost. ? Is Moravč se nam piše: V nedelje 6 t. m. se je tu vršila proslava Vegovega spomina. Po izvrstno uspeli deklamaciji »Kdo je mar?« je govoril moravski gospod kaplan Škerjanec o Vegi kot učenjaku in junaku. Igra »Divji lovec« je jako dobro izpadla, in naša dolžnost je, da se vsem gg. igralcem in gospioam igralkam prav iskreno zahvaljujemo. Bila je to prva predstava v Moravčah v proslavo in čast duševnemu velikanu in rojaku našemu. Udeležnikov se je zbralo precejšnje število. Posebno nas je razveselilo, da so se tudi tujci v tolikem številu odzvali povabilu. Pripravljalnemu odboru ste došli dve brzijavki in sioer od gosp. profesorja Franceta Hauptmanna iz Maribora, ki je dokazal, da je bil Vega Slovenec, in od gospoda Fridolina Kavčiča, stotnika na Dunaju. Ker name rava pripravljalni odDor postaviti neumrlemu našemu velikanu bronast spomenik v Moravčah, priporo čamo se MoravČani vsem njegovim častilcem, da pripomorejo, da se po stavi Vegi spomenik, kakoršnega )e v resnici zaslužil — Nova pot na Triglav. Osrednji odbor »Slovenskega planinskega društva« je zgradil v Vratih nedaleč Aljaževe koče novo pot, ki vodi v 4 urah na Kredarico oz; roma do Triglavske koče. Zvedenci hvalijo pot kot najzanimivejšo vseh dosedanjih, ker ji je razgled vedno zanimiv, vedno se menjajoč, hvalijo jO pa tudi kot varno in vsakemu pristopno. Iz Vrat se vzpenja mimo Ctnira navzgor proti Begunjskemu vrhu in konča na snežišču tik pod Triglavsko kočo. Novo to pot je izročilo »Slov planinsko društvo« v nedeljo 6. t. m. javnosti ob primerni otvoritveni slavnosti, pri kateri se je sklenilo, da se imenuje pot T o -minškova pot, to v priznanje icrednih zaslug, koje zahvaija osrednji odbor neumorni delavnosti svo jega podnačt-lmka, gospoda odvetnika dr. Frana Tominška. O priliki otvoritve pota je šlo po novi poti 45 turistov na Triglav, med njimi 8 dam. — Iz Čateža ob Savi se nam sporoča: N* Mali Šmaren po poldne ob 3 uri zaklal je pri kopanji v S*vi 15 letni deček JelčiČ baš toliko starega Namorša. Bil je takoj mrtev. Nadepolna mladina! To je sad slabe domače vzgoje! — Tamburaiko društvo Sloga" v Logatcu je poslalo zupaostvu v Vačah za pogorelce GO K 30 vin. kot čisti dohodek od veselice, katera «e je vršila 30 avgusta pri Krameriu v Logatcu. Vstopnino so preplačali: g Mulaj. župan, 4 40 K; go*pa T »lacijeva 4 20 K; g. okraini glavar 180 K; g. Domicelj 140 K; potem ger. Lah, c. kr. poštar 140 K, Senčar 140 K, Zalar 140 K, Detrle-ria 1 60 K, Dolenec 1 K, Japelj 60 b Majdič 80 h, Z*ic 40 h, Villa lunga 40 h. David 20 h, Drabek 20 h, Ka-srebc 20 h, Braune 40 h, Lang 40 h, Vehovc 60 h, Mulej mlajši 40 h, Hlad n-k Franc 4o h, Lenarčič 40 h, go spodične Puppisove 80 h, goopa Gnjezrta 40 h, gospa Wesner 40 h. Konečno so poslali še gg. Dulschein 8 K, M. 2 K, Segala 1 K V imenu pogorelcev se vsem darovateljem lepo zah"aliuiemo. — Iz Begunj na Gorenjskem se nam piše: Pretečeno ne del|o je imela tukajšna kmetijska podružnica svojo letno tombolo pri g. Šturmu v Poljčah, katera je do-nesla čez 100 K Da pa je bilo to mogoče se je zahvaliti v prvi vrsti g. V. Šturmu, kateri je preskrbel večinoma vse dobitke od tu bivajo-čih tujcev; zahvaliti se je tudi slednjim in sploh vsem, kateri so v to kako darilo dali. — Kakor je Že »Slov. Narod« sporočil, umrla je pre- tekli teden tukaj gospa A. Rekar roj Kollmann. Ob tej priliki daroval je g. Fran Kollmann, veletržeo itd. v Ljubljani tukajšnjemu gasilnemu društvu 20 K, sa kar se mu isto iskreno zahvaljuje — Požar« Preteklo soboto je nenadoma začelo goreti podstrešje Fr. Bizjakove hiše v Postojni. Ker ste prihiteli na lice mesta takoj požarni hrambi iz Postojne in Velikega otoka, se je požar z velikim trudom lokolizi-ral, da je zgorelo samo podstrešje, pod, tamkaj shranjena krma in nekaj gospodarskega orodja. Škoda se ceni na 4000 kron, zavarovalnina pa znaša komaj 1600 kron. Ogenj so zanetili najbrže otroci. Ker so večino požarov v zadujem času povzročili otroci, je pač umestno, ako se stariši opominjajo, da naj vendar bolj pazijo na svoje otroke, da ne bodo zakrivili toliko nesreč. — Vojaški begun prijet. Pri Ljubnem na Zgornjem Štajerskem so 3. t. m. zaprli brezposelnega Ivana Krajšeka iz Polhovega Gradca, ker se je brez dela okrog potepal. Krajšeka, ki se je odteguil svoji vojaški dolžnosti, zasleduje tudi okrožno sodišče v Celju zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe vsled Česar se bode isti tudi izročil temu sodišču. — Stara poročenca. Poroča se nam iz Morovca na Kočevskem: V nedeljo dne 6. t. m. sta bila v tukajšnji župni cerkvi poročena kočljarja Tomaž Zekol iu Juljana Janeš. Srečna nevesta že šteje 69 pomladi, ženin pa je pravkar prekoračil 67 leto svojega življenja. Nevesta je že sedaj petič stopila pred oltar, da sprejme zakrament s% zakona, dočimje njen „mladiu ženin sele v drugič podal roko svoji izvoljenki v zakonsko /.vezo. — Oproščen«-«« Poštna upra viieljica Mari|a Wag i^r pri S*. B*r bari niže Maribora je por I * 873 K uradnega denarja. D *r j*j sicer povrnila, a šele potem, ko je revizor razkril poneverjenje. Pred porotniki v Mariboru je priznala ob toženka, da si je denar izposodila samovoljno, ker ni mogla z malo plačo skrbeti za svoje tri otroke. Porotniki so priznali tak nasilni nagon ter upraviteljico oprostili. — Za izseljence. Gosp. Fran Sakser v Novem Yorfcu nam piše: V razgovoru z naselnidkim nadzor nikom sem poizvedel, da namerava naseiniški ur«d zelo strogo postopati proti izseljencem iz Kranjske. Po vod temu je: 1.) Na Dunaju je neka tvrdka več let importirala direktno in i »direktno Slovence in Hrvate vešče v izdelovanju dog Vsi ti so iz ča-berske okolice. Nekaj teh so zvezni uradniki v gozdu zasačili in izpove dali so, da jih je trgovec dog, K..., imporfciral, sedaj so pa izštevilili, da jih pride vsako leto po več sto sem s kontraktom. Ztir.an sem ugovarjal tem izpovedim. Zato opozarjam rojake iz čaberske okolice in drugje, kateri nameravajo v južne dele Zje dinjenih držav priti doge delat, da naj se pazijo, in da jih bodo kaj hitro nazaj poslali in jih varujem s tem škode v denarju in času. Po uka, kako se imajo zadržati, jim tem potom ne morem dajati, ker mi to zabranjuje postava Zjedinjenih držav in kot državljanu su mi postave svete. Torej pozor, da si prihranite denar in da ne pridete v škodo. 2.) Dalje sem poizvedel od dotičnoga komisarja, da neki gostilničar, bivši v South Č krtgi, III, sedaj stanujoč v Litiji ali Šmartnem pri Litiji, tudi pošilja ljudi sem. To ve tudi našel niški urad, in bode v bodoče zelo pazil na naselnike iz litijskega okraja V obče bodo zelo strogi v naselniškem uradu, a bodo izdali še strožje naredbe. Nikakor n** želim, da bi ubogi slovenski delavci se doma zadolžili za potne stroške, a od tu bili nazaj poslani. Zato opo zarjam vsakega, da bodi previden. Bolehnim ljudem, zlasti če imajo očesne bolesni, ljudje, kateri nimajo tu sorodnikov ali pa pravega cilja, malo denarja, postarnim možem, delavcem, katerim je delo obljubljeno ali zagotovljeno, bodisi katerekoli vrste in to bodisi pismeno, naravnost od podjetnikov ali delavcev, ne svetujem priti sem v to deželo, najmanj pa samim ženskam v drugem stanu ali katere možu doma uidejo. Dovoljeno je pa iti ženam k možem, sinovom in hčeram k očetu, ali brat in sestra h bratu ali k drugim bližnjim sorodnikom. Na slabem potu pa je, kako se kdo meni naseliti z lažnjivimi izpovedbami, na to posebno opozarjam rojake svoje. Naseljevanje je bilo velikan sko poslednje leto, posebno iz južne Avstrije; zato nameravajo to preprečiti. Gg. duhovnike, učitelje in drugo inteligenco prosim, da našemu po izseljevanju hrepenečemu narodu do povedo to zadevo in ga na ta način varujejo gmotne škode. Slovenske liste pa prosim za ponatis tega svarila, ker mi čas ne dopušča vsakemu posebej pisati. Ne w York City, N. Y. 25. avgusta. Frank Sakser. — Zadruga slikarjev in pleskarjev je imela 1. septembra v gostilni pri Loiarju svoj zadružni zbor. 01 strani politične oblasti je interveniral magistratni svetnik g. Ivan Sesek. Prvomestnik F. S Baraga je pozdravil navzoče, na kar se je zborovanje zvršilo po določenem dnevnem redu. V novo starešinstvo so bili voljeni: Fran S Baraga, slikarski mojster, načelni kom; Fran X. Stare, slikarski mojster, Karol L i po vse k, slikar ski mojster in Tomo Brice 1, pleskar za odbornike; namestnika pa sta Filip Pristav, slikar in K a rol Speck. Po raznih nasvetih je prvomestnik zaključil zborovanje zahvalivši se za udeležbo članom, in zastopniku obrtnega oblastva. — Ustrelil se je včeraj na šišenskem hribu okoli sedme ure zvečer trgovski pomočnik Karol Jane, službujoč pri gosp. E. Jevnikerju na Dunajski cesti. Vzrok smrti je bilo anonimno pismo, poslano g Jeuni-kerju, da ima v službi nezvestega služabnika, lumpa in osebo, na katero se ne sme zanesti. Gospod Jeu-niker je včeraj prejel to pismo in je dal prebrati tudi osumničenemu svojemu uslužbencu. Ves obupan in osramočen, čeravno čisto nedolžen, vzel si je janc to sumničenje toliko k srcu, da je šel v hrib in se ustrelil z revolverjem, ki ga je bil že pred kakim mesecem kupil. Obležal je ta koj mrtev Res, žalostno je bilo gledati to žrtev — svojega očeta, brumnega katoliškega moža in cerkvenega orglarja; žalostno je bilo glei.i', kako so mrtvega odpeljali v mrtvašnico. Tu si slišal jokati sestre, tam /. ipet govorjenje: »Kaj se hoče, saj oeo v cerkvi orgla« in »kaj se je očetu bilo treba ženiti še enkrat, a ni inv 1 dovolj šest otrok z eno ženo in sedaj, okoli 65 let star, si pridobiti z vdovo še tri!« Vsakemu človeku se je smilil rano umrli mladenič, le učeiu ne in še ko je bilo možu naznanjeno, da si je sin vzel življenje, glejte, rekel je: »Kaj men' Korl mar gre!« R^s, hvala Bogu, da so drugi otroci skoraj preskrbljeni. Pač res: v Š ški je vedno kak^ nesreča, čeravno »mežnar« zvoni ob enajstih poludne. — Zakoten »odvetnik". Pred nekaj časom je prisei posestnik Primož M ičnik iz Zadvora v juitično palačo. Ko je stal pred neko pisarno je prišel k njemu bivši odvetniški uradnik Ferdinand Kučera ter ga vprašal, kaj čaka. Ko mu je ta razodel celo stvar, je rekel, naj kar njemu vse izroči, češ, borao že v naši pisarni odpravili. Na roko je seveda zahteval tudi 4 K za koleke. Č^z par dni se je pa Kučera pripeljal k Močniku na dom ter ga zagotavljal, da bode pritožba zanj dobro izpadla in zopet zahteval 20 K, katere je tudi dobil. Obenem mu je tudi naroČil, da naj pride dne 9. t. m. v L|ubljano iu ga naj počaka ob gotovi uri na Marijinem trgu, ker ga takrat ne bode v pisarni. Rekel mu je, da naj tudi prinese zopet 10 K za nadaljne stroške. Močnik je danes res prtšsl v Ljubljano in ker se mu je cela stvar zdela sumljiva, je naznanil policiji, ki je zakotnega »dobtarja« aretovala. — Tepež. V noči od 5. na 6. t. m. je šlo več fantov po Karolinški zemlji, ki so prepevali ter na ta na čin klicali svoje nasprotnike na ko-rajžo. To ;e slikarskega pomočnika Antona Sernjaka tako ujezilo, da je tekel za njimi in s samokresom štirikrat nanj>> ustrelil. En strel je zadel Frana Ščurka, a samo v suknjo. Frana Grma pa v desno roko. Pri tem so se napadenci ustavili in ie Srnjak, nezadovoljen, da ni nobenega dobro zadel, skočil med nje ter Grma začel s samokresom po glavi tepsti, in ga je pri tem lahko telesno po škodoval. S^rnjak je bil aretovan. — Izseljevanje. V ponedeljek se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 61 Kranjcev in 94 Hrvatov. Med temi je bil eden aretovan, ker se je hotel odtegniti vojaškemu naboru. — Včeraj se je odpeljalo 6 Kranjcev in 187 Hrvatov. —h Ame rike je prišlo 15 Kranjcev. — Pogreša se 14letni kiju carski vajenec Fran Jaras, ki je dna 7. t. m. od svojega mojstra Jožefa Rebolja pobegnil. — Dezertiral- Včeraj zvečer je pobegnil prostak 27. pešpolka Karol Kapus. — Našel je potnik Rudolf Ćerv srebrno uro z verižico. — Hrvatske vesti. Razmere na hrvatskih kolodvo-r i h. Neki potnik je dal na zagrebškem kolodvoru shraniti prtljago. Potrdilo ima na eni strani madjarski, na drugi italijanski tekst, a v hrvat-tkem ni ne duha ne sluha. Potrdilo ima sledeči naslov: »668 sz. — D Sor, letotjegv — Vaglia di consegnaa. — »Srbsko-hrvatski«, a ne »bosanski« se bo odslej imeno val vsled naredbe Buriana jezik, ki ga govori narod v Bosni in Hercegovini. Vse tiskovine z oznakom »bosanski« jezik se bodo uničile in z novimi nadomestile- — Odlikovanji. Cssar je podelil odi. predstojniku kr. hrv. slav. dalm. sem. vlade Arminu Paviću rei železne krone 2. vrste, velikemu županu županije modrusko reske, dr. Vl+i. pl. Nikoliću Podrinakemu pa viteški križ Leopoldovega reda. — V A m e-riko odšel. SoŠički župnik Mak sim Relić, bivši administrator unijatske župnije v Mttrovici in veren sotrudnik »Hrvatskega Branika«, je odpotoval v Clevelani, kjer je edina unijatska župnija v celi Ameriki. — Zavetišče zajetične. V ponedeljek sta prevzela odposlanca okrožue blagajne dr. Milivoj De&min in ravnatelj Ancelj zemljišče, katero je podaril grof Kulrner za gradnjo zavetišča za jetične. — N a r. z a s t. Evgen Kumičič je odšel v nedeljo v Varaždinske toplica, kjer ostane kakih 14 dni. Nar. zast. dr. Frank okreval je že toliko, da je zapustil posteljo. — Nevesto nevarno obstrelil je na nerazjašnjen način neki Milan Viahović iz Stenjevca. — Petrolejska steklenica se je raz po čila v hiši Simona Žigulici v M rosevcu, vsled Česar so se vneli tudi bližnji predmeti. Kmet je hotel gasiti, a se mu je pri tem vnela obleka in je dobil hude opekline — Vsled griže je obolelo in umrlo več oseb v Kloštar - Ivaniću — Morskega volka, 2 m dolgega in 90 kg težkega, so vjeli v Suoaartinu na otoku Braću. * Najnovejše novice. — V založni v V. Me s eri č u znašajo pasiva 1,900.000 K. — Nerodnosti pri upravi „Petrovega vinarja". Ker so se pri tej upravi zasledile velike nerednosti, jo je sedanji papež preustrojil ter nastavil za ravnatelja nekega višjega uradnika rimske banke. — Sinu je razparal trebuh v Plznu delavec Kryc, ker mu sia ni hotel dati denarja za pijačo. — Policaj — morilec. V Travi v Dalmaciji je policaj Malo van ubil s sabljo nekega Daddo, ker mu ni hotel slediti v zapor. Za kugo je umrl v Carigradu neki Arabec iz Aleppo. — Spomenik padlim pri Do-boju so odkrili v Brnu. — Pri požaru v Travniku ni nihče zgorel. — Egipt ski kedive Abbaz Hil-mi paša je prišel na Duuaj. — Deželno razstavo so otvorili v Liucu. — Roparski napad. Blizu Ogulina so ponoči napadli roparji višjega uradnika Schlesingerja iz Reke, ki je za tvrdko Neuberger nesel 22.000 K, da bi v Jasaku izplačal delavce. Roparji so Schlesingerja, euega konja in neko deklico ustrelili ter odnesli ves denar. Telefonska in brzojavna poročila. Kranjska gora 9. septembra. Na Mojstrani se je včeraj ubil neki mož iz Beljaka. Dunaj 9. septembra. Včeraj je nenadoma umrl v Lincu klerikalni državni poslanec dr. Leopold Kern Dunaj 9. septembra. Danes je bil zaključen interparlamentarni mirovni kongres. Senzacija dneva je bil veliki govor prezidenta ogrske poslanske zbornica grofa Apponvija. Praga 9. septembra. V Chru-dimu je bil volilni shod, na katerem so se agrarci in Mladočehi stepli, na kar je bil^ shod raz-puščen Praga 9 septembra. Iz Vod-njema se poroča, da je bilo pri ondotnih vojaških vajah tekom nekaterih dni petkrat ustreljeno na nekega polkovnika, ki pa ni bil zadet. Storilcem se ni moglo priti na sled. Budimpešta 9. septembra D a-nes popoldne se odpelje cesar naDunaj, ne da bi se bila rešila velika kriza. To je očiten dokaz, da je konflikt med krono in med parlamentom tak, da se iz lepa ne da poravnati. Kako c^sar misli o zahtevanih koncesijah, priča njegov izrek: „Pustite me v miru — jaz o tem nečem ničesar slišati". Opozicija je prepričana, da ima grof Khuen Hedervarv ža v rokah reskript glede razpusta zbornice in razpisa novih volitev. Jutri pride Szell v Budimpešto in poskusi združiti večino na nov program glede armade, a sodi se, da tudi ta poskus ne bo imel uspeha. Avstrijska spsoljslllsts. Na želodcu bo-lehajočim ljudem priporočati je porabo|prist-nega »Moll-ovega Seidlits-pra&ka", ki je pre-skuSeno domaČe zdravilo in vpliva na zelo-dec krepilno ter pospeftilno na prebavjjenje in sicer z rastočim uspehom. Skatljua 2 K. Po po&tnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in Kr dvorni salagatelj, DT7NAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in 8 podpisom. 6 (10—12) RnffaŠlfi nareja apetit, IlUgGum povspešuje pre- Jempel-vrelec' ureja odvajanje. 1 ] ,£toile'~mape Nepokončljive! Nikaka peresna sestava! Locnji so nevničljivi, se ne dado upogniti, ne obrniti. Veliko boljše cd Shannon-map. Vkljub temu enaka cena. Zunanja oblika in velikost odprtine kakor pri Shannon-mapab, zato nikako motenje (2088) upeljanega sistema. b (4) Zaloga: Josip Steni, Dunaj, IV j Margarethenstrasse 44. Sp€cialra trgovina za popolno pisarniško opra*", Cenik zastonj. — p^hi.T7°-'«* *° " nab " " ^atbA« se v vseh trgovi- . pr^-prsarniškimi potrebščinami. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Oradni kurzi dana j. borze 9. septembra 1903. !Ralošbenl~paplxil. 1 Denar Blago i*S°/& majeva renta . . . 100 05 10025 4*Sd/o srebrna renta . . . 99 95 10016 lc/0 avstr. kronska renta . IOC'45 10065 i°/0 » zlata „ 120 25 120 45 »•/o ogrska kronska „ 97 95 98 15 4% „ zlata „ 11880 119 — 4% posojilo dežele Kranjske 9975 100*75 **/»*/• posojilo mesta Spljeta §*/«•/• ii n Zadra *I/1a/0bo8.-herc. žel. pos.;i902 100 — —•— 100- —•— 100-40 10140 4°. c Češka dež. banka k. o. 99 75 99 85 *€/o n » n z- °- i 99 75 99 85 §*/«•/■ zast. pis.gal. d. hip. b. 101 — 10170 4'/s°/0 pest. kom. k. o. z 1C510 10610 il/f°'o zast. pis. Innerst. hr. 101- 102 — **/■% n » ogr. centr. deželne hranilnice 10025 10125 ity»*/i zast. pis. ogr. hip. b. 4Vi9/o °hl ogr. lokalne že- 100 — 100-70 leznice d. dr. . . . 10O— 101-— iVi°/o •» ceBke ind. banke 10025 10125 48/„ prior. Trst-Poreč lok. Zel. 98 50 s°, 0 „ dolenjskih železnic 99 — 99 50 3*/. „ ju5. zel. kup. Vi Vi 304 — 306 - *l/*°/o av. pos. za žel. p. o. 100 — 101 — Srečke od teta 1854 . . . 170 — 179 — „ „ || 18601(t • • 153- 154 - n m >j 1864 • ■ • 247 — 251 — tizake...... 154 25 155 25 zemij. kred. I. emisije 287— 292 — 277 — 280 — ogrske hip. banke . 260 50 266 50 M srbske a frs. 100*— 86 50 8860 „ turske . ... 115 25 116 25 Basilika srečke . . 18-75 1975 Kreditne * ... 435- 441 — inomo&ke , . . 83 — 87 — Krakovske » ... 79- 81-— Ljubljanske n . . 71 — 75 — Avstr. rud. križa % ... 5325 54 25 Ogr. ,| t, n • • » 26-- 27'— Budolfove a ... 68— 72 — Salcbnrske „ . . . 77*— 81 — Dunajske kom. . . . . 477 — 48f— Delnice* Južne železnice • . . 80-- 81 — Državne železnice, • , • 650 - 651-— Avstro-ogrske bančne del. 1577 — 1585 — Avstr. kreditne banke . . 642- 643 — Ogrske Zivnostenske „ . . 714- 716 — 250 50 251*50 Premogokop v Mostu (Brux) eso— 660 — Alpinske montan .... 38650 367 50 Praske želez. ind. dr. . . 1675 — 1684 — Rima-Muracvi..... 453- 454 — Trboveljske prem. družbe . 376 — 380 — Avstr. orožne tovr. dražbe 349 — 352 — Cefike sladkorne družbe. . 146 — 150 — Valute. | C. kr. cekin ...... 1136 1142 1907 19-09 80 marke....... 23*48 23 56 2393 2401 117-30 11750 Laski bankovci.....\ 95'10 9530 Bublji 253 — 253 75 Dolarji........ 484 —'— Žitne cene v Budimpešti, dne 9. septembra 1903. ■In. Pšenica za oktober . za 50 kg K 7-43 mm TJ april 1904. • n 50 „ n 768 Rž Jt oktober • it 50 „ „6 23 Koruza n sept. 1904 rt BO . n 633 TI n maj 1904 . rt 60 n n 556 Oves oktober Ti 50 „ ■ 549 n » april 1904. a 50 n n 572 Vzdržno Meteorologično poročilo. Viiiiia nad morjem 806*2. Srednji zračni tlak 736-0 mm — Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. . .... t Vetrovi Nebo 7. 9. zv. 7382 19*4 si. svzhod jasne 8. V. zj. 2. pop. 739 0 737*8 12 0 283 si. jvzhod sr. svzhod jasno jasno « 9. zv. 7384 190 si- svzhod jasno 9. a 7. zj. 2. pop. 738-1 735 3 128 273 al. jzahod si. jug jasno jasno Srednja temperatura pondeljka in torka 19 5 in 19'8°, — normaie: 16 0° in 16 9°. — Mokrina v 24 urah: 0*0 mm in 0 0 mm. — ,£e Grijfott« najboljši cigaretni papir. 27 Dobiva se povsod. 705 Javljava pretužno vest, da je po dolgem mučeništvu in prevideaa s sv. zakramenti za umirajoCe danes popoludne ob treh izdihnila svojo blago duSo najina preljuba mamka, gospa (2333) Lucija Milčinski c. kr. davkarja vdova in da jo k večnemu počitku poneso v sredo, 9. t. m , popoludne ob petih iz hiše na Resljevi cesti št 13. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi pri Sv. Petru. V Ljubljani, 7. septembra 1903. Fran in Angela Milčinski Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu Vsemo gočnemu dopadlo, našo preljubljeno soprogo, oziroma mater, hčer, sestro in svakinjo, gospo Marijo Pečjak rojeno Šušteršič vdovo Štepic danes, 8. t. m., ob 6 uri zjutraj, po daljši in mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, v 30. letu svoje starosti, v •boljše življenje poklicati. Pogreb predrage ranjce bode v četrtek, dne IU. t. m , ob 7.. uri zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče k sv. Duhu pri Semiču. Svete maše zadušnice brale se bodo v več cerkvah. Pokojno priporočamo v molitev in blag spomin. (2341) V Semiču, 8. septembra 1903. Adolf Pečjak, trgovec in posestnik, soprog. — Olga Štepic, Angela Štepic, hčeri. — Ivan Šušteršič, Neža Šušteršič, stariši. — Ivan Šušteršič, brat — Marija Šušteršič roj. Drganc, svakinja. Dva dijaka iz boljših hiš sprejmeta se v stanovanje in popolno oskrbo. Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (2337—1) Izurjene šivilje za krila in živote, kakor tudi učenke se takoj sprejmejo pri M. Schlechan 230'3 Židovske ulice št. 1, II. nadstropje. Dr. Iv. Oražem VVolfove ulice štv. 12 (2342 ordinira od 10. do 30. se^ Jvan Škerjanec gostilničar v Ljubljani, Kopitarjeve ulice štev. 6 priporoča (2338—1) kranjske klobase lastnega izdelka, iz zanesljivega prašičjega mesa. Razpošilja tudi v zavojih po 5 klg. in višje po pd^ti proti povzetju. Vsak pondeljek in četrtek večer dobe se sveže klooase za pečenje, prekajene pa vsak dan Burno V lastili K°»4tiliftl« kjer se tudi toči pristno, naravno vino. Za prav slepo ceno se dobe nova, najfinejša kolesa. Ogromna zaloga rabljenih, popolnoma dobro ohranjenih koles z novimi pnevmatikami brez napake a K 75, 86, 95; skoro nova a K 100. Le znani izdelki (nikaki ničvredni stroji brez imena). Pnevmatike: zunanje kron 7, 8, 9; notranje kron 4—5; acetilenke K 4—5; oljnate svetilke K 2 40—3 — ; zvonci 80 v.; zvonci na kolo K 2 20; sedla na pero angl. K 5 — : ročna sesalka K 1 —; 4 redne tele-skopne sesalke K 2—; sesalke na nogo K 3—4; 1 škatljica črnega ali rumenega email-Iaka K 1*—; 1 škatljica snovi za po-nikljanje K 2 20. Trikotna torbica za orodje iz prima-usnja K P40, kaBete za popravila (;0 vin., s klejem namazani držaji za par 70 vin. M. Rundbakin, Dunaj, IX., Berg-gasse štev. 3. ^2317—1) Trebanjski cestni odbor oddaja stavbo mostu potom minuendo-dražbe. Stavba mostu je proračunjena ua 1550 kron. Nacrti in proračun so na vpogled pri posestniku Al. Žlajpah-n v Vel. Loki na Dolenjskem. Dražba se vrši dne 1. oktobra t. 1. ločno ol> 19. url opoludne na licu mesta v St. Lorencu na Temenici. (2336—1) Trebnje, 7. septembra 1903. Cestni odbor. KKKKKKKKKKKX*tXXKXXKKXXKXXXXKX X X X Kolosalno X X X zalogo smo kupili po ceni, torej zaraoremo tudi po čuda nizki ceni )f J# prodajati. ^£ X Letne in jesenske obleke, površnike, haveloke, X |C športne suknje od........4 gld. višje % K damski jopiči jesenski in zimski, ovrat- K niki dolgi od....... • 3 K jesenski in zimski paletoti od ... 5 J( nepremočni dež. plašči iz Reithoferjeve K proževine (gumi), športne suknje X v modnih barvah..... 7 klobuke iz volne in klobuoevine od 50 kr. višje. )C fc> I\tftjvečja Izbcra vl§okoniodneya »uRun, konfek- )C fljU za dmue In »oMp»dc v ntajilnej^l laspeljavl In S le po rudno nlzltlh eenali« J# T? 1) 97 7? 99 X X X X X X I Angleško skladišče blaga | ~ 3(apamacsija & Bondy ** Ljubljana, Mestni trg štev. 5. O. Bernatović, poslovodja. X X X X X (23tl9—1) X X X KXXttttKXXttXKKttttXXXKXXXXXXKXXXX Telegram!! Krasni brcoparnik 99St. Louimc< amerikanske Črte je prevozil med 30. avgustom in 4. septembrom iz Havre oziroma Cherburor (Francosko) v 6 dnevih 22 urah v New York! Za hitro, varno in najeenejo vožnjo na te krasne brzoparnike obrnite se vedno na: Edino .Slovensko agenturo' Zastopniki Ivan Bihelj & Comp. v 3uksu (meja). (sss*) Jf e pojdi nikdar počivat predno si se na 9 \4v|l*lifc*Ji fioeut«kl4. v želodeu • • • \«j»m-|»ii»*j!if »panje s požirkom J Klauer-jevega 9/WmrtggMmvmu zavaroval „Triglava" naj se po malem srkajoče vživa. Izdeluj« edine: tli—2 Kranjska rastlinska destilacija ,,FIorian** Edmund Kavčič v Ljubljani. Jzvežbane agent« proti visoki proviziji In doneskom otro. •kov isce druiba, ki ima kapčijo za blage v masah po celi Avstro-Ogrski. Ponudb* na poštni predal štev. 21, Budimpešta! glavna posta. (22^0-i>] Agenti sa razpečavanje nove, postavno zavarovane elegantne igre I »rej o. Kupec je vsafc gostilničar in zasebnik. Ponudbe pod ,,D 240" na Haasenstein Sl Vogler, A. G. Vratislava (Breslau). «2205—i 2323-1) / 24 metrov finega zeflrja za /©' c J (q 5* riranega, 72 cm Širok, gld /£ 6 - ; 25 metrov temnega /J*- i zeflrja za predpasnike, 72 cm Širok, gld. 5 25; 23 metrov pisanega damasta + 30 m Ia flanele za dame, svetle in fine za postelje 78 cm / Q> o4.^. Širok, gld. 6 50 //> g K 24mbarhanta /g $ £ za obleke, /L q> 60 cm Širok / Ljubljeni Šelenbiirgove ulice nasproti c. kr. glavne pošte. Izorašaiia fte nn U z dobrimi spričevali, slovenščine in in nemščine popolnoma vešča, se sprejme s I. oktobrom 1903 v Ljubljani s popolno oskrbo in proti dogovorni denarni mezdi v svrho vzgojevanja treh 4 do 10 let ptarih deklic. Kje? pove upravnistvo »Sloven« skega Naroda«. (2309-2; namizno grozdje prve vrste 2251-1 prodajamo v vsaki množini od 5 k? višje. Za 3 K pošljemo poštni zaboj po 5 kg na vsako poštno postajo poštnine prosto. Vinogradna zadruga Samobor (Hrvatsko). Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnico v Beljaku. Zavodi veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod iz Ljubljane juZ. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Itiomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob B. uri zi sebni vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri & m zjutraj osobni vlak v Trbi2, Fontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, Cea Selzthal v Solnograd, Inomoat, čez Klein-Reitling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne csobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensieste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost., Bre-genc, Curib, Genevo, ParLs, čez Klein-Reiiiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzcns:. Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto 12 v Koč O&obni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplico, Kočevje, ub l b m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v 1 juž. \ol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 26 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, nakovo. Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensteste, Solnograd, Line, S:eyr Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago tdirektni vozovi 1 m II-razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, L'&ria, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mobor, Pontabei. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Seizthala, Beti*** Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer v vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta, čez K I Reitling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varo*, Pj Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-BIed samo ob nedeljah 11: | mkih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. ac\ : ob nedeljah in priznikih. — Proga ls Novega metta hi Sočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 11 m ZJ-iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Nove . Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v a&-Me&ani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 iu in o 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano dri. KaniLika. Mešani viaki : Ob b. uri 4b m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludnii Ob 6. mi I in ob y. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. [17191 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovratnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih pravico do dividende. let vzajemna za'raro^ralna Idet"ltv. 1xsl v IF3xsigrl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000kK. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z *H«>Hli«/,l slovnnMko - narodno upravo. (26—10;) Va» poji astop v Ljubljani, Generalni kanila daje: čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnino prot požarnim Škodam po najnižjih cenah Škodo cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podpore v narodne kin občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".