264. štcvilka. Ljubljana, v soboto 15. novembra. XVII. leto, 1884. *^^B ^^H ^^1 ^^B ^^1 ^^H I ^^m ^H l^^l I ^H ^^1 ^^1 ^F ^^B BIB I l^^l ^^1 ^^m ^^1 ^^1 ^^m ^^B bbaja VBhk dan avefter, izimii neđelje in praznike, ter velja po poSti prejeman za avatrij ako-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa J«den meseo 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubijano brez po&iljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za roesee, po 30 kr. za ftetrt leta. — Za taje deiele toliko već, koiikor po&tntna znaAa. Za oznanila plaCuje ae od četiristopne petit-vrate po ti kr., će Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veflkrat tiska. Dopisi naj te izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraćajo. Uredništvo in upravniStv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiii, „GledaliSka Btolba". Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. ~V Ljubljani 15. novembra. Ko je pred petimi leti grof Taaff-* vzel vladno krmilo v roke io razvil svoj prapor ravnopravnosti, pomirenja in blažene spmvljivoati, zavladalo jo veliko veselje mej avsHJBkimi narodi, ki so zaupoo in polni veselih nad začeli gledati v bodofnost. Potem se je leto za letom v dolgih rektroperspektivnih flan-kib praznovals obletuicu TaaflVjevega vladanja z velikim naporom in z vso mogočo ostroumoostjo se je skušalo pokazati uekoliko, če tuđi atouom podobnih VBpehov, katerib neznatna malenkost se je opravičevala b tem, da kruta opozicija ne dopušta izvajati vsega, kar camerava in kar bi rad. N*-posled pa Be nam je v takih člankih davala nekaka &B:goacija na bodočnost, oakazuica na nadaljnje upanje. In tako je prišlo, du danes čez dolgih pet let, ne vemo, čeaa se nam je nadejati in da se veduo bolj širi preverjenje, da vsaka vlada z dubrimi, mu-rebiti ćelo z najboljAimi nameni vzame krmilo v roke, pozneje pa, ko je okusila vladanja slast, smatra za Bvojo prvo in glavno nnlogo: v/držati se. "Vsaj mi smo dobli to prepričanje, ko smo prestali pred kratkim v Lipsketn izišlo brošuro: nDie Absten tiouspoiitik in der modemen Mu-narchie". (Leipzig. Verlag von Otto "VVigand. 1884) Pirana je „von einem deutscben Oesterreicher", a prečitavši jo, bode Čitatelj tttkoj m gotovetn, da se pod to krinko skriva ificijozno pero, kakerčnih je danea v uobilji, pero, kateremu se je v tem ulučaji dal nalog, vladnim namenom gladiti pot mej Nemci. Namen brošure je že po njenem naslovu jasen: Bvariti hoče Nemce, naj bi Be ne udali pasivnoj po-litiki, b katero so začela nekatera njih glasila stra-fiiti. Da bi se dosegel ta nameti, upon»bljbjo se vsa uiožna sredstva io vzgledi iz zgodovine. Nnjprej priđe na vrsto državica Kurhesaen. Dasi je primera te duodez-kueževine z avstrijskim cesarstvom jako šepava, vender služi razpor mej kurheseuskimi stanovi in njih maioslavuim vladarjem v prikladen pouk, kaiti tamkaj gori Be je samovoljno hotela rušiti Ustava z leta 1831, abstinpnca besenskih staoov bila je popolnem opravifiena, zaradi tega je tuđi njih pa-Kivna pol'tika 1. 1862. priSla do cilja, da seje ustava zopet obnovila in stopila v veljavo. Tacega povoda pa Nemci v Avstriji nema.jo, tukuj se ni nobena ustavna pravica porubila, torej nikakor ne kaže, po-»nemati kurhesenBke stanove. Pa tuđi Gehov pasivnu politika bila je brez vpppšna, ker ui bila nikakor opravičena, torej naj Nvmci ne posn^majo Čehov na potu pasivne politike, murveč deklaraotov nevspehi naj jim bodo v Rvttrilun vzgled, kajti že slavni Maurice Block je rekel, da je ptsivna politika nune nnullation de soi n-iGme, un suicide polit queu. Ko bi v Nemcib prodrla politika ođsotnosti, pasivnosti, bila bi to nova biba, ki bi se ne dala popraviti. Do aedaj grofu T.aff-ja vlada fie ni podlegla pred „pravi krone teške" ; a kaj bode, vpruša pisutelj omemene brošute, ko bi nemško ljudstvo vsprejelo to nbu dal ost" in zafcelo pasivoo politiko? Pisatelj na to vpruAanje kar snm od^ovarja rekofi: nŽ^ dunes, ko so nem^ki poslanci prt mej soboj in vlado jedva prerezali na dvoje, mora se konstato-vati, da čim dalje še nemški oštrog od vlade od-daljuje, temveč korihti imajo iz tega prottvuiki. Kako pa se le bode, kadar se začne popolnem posnemati igra (eske pasivnosti? Potem He pac državnik* levice ne amejo hudo-vati, £t> bodo gospodarji aedanjega položaja isto tako ravnali, kakor so delali gonpodje prej^nje situvacije. Narneravatia nemSka abstiuenca bi nemško prebi valstvo v Avatriji Še bolj potluHa v ozadje, in moglo bi se ćelo to dogoditi, dabislovanska samovlada porazila mioisterstvo Taaffejevo inž njim ustavo. To bila bi naravna posledica nemike pasivne politike." Po teb besedab bi mi Slovani morali noč in dan Boga prositi, da bi se avatrijski Nemci rea poprijeli pasivne politike. A k temu ni upanja, kajti vse kar se je o tem pikalo, ima i*ti pomen, kakor strašilo, ki ae postavi v zelnik, Nemci 8B ne bodo mkdar posluževali tacega skrajnega koraka in do-zdeva se n^m, da ima brošura mnj vrat«;mi narrn.u : poravnati in Bpraviti Nemce z grofom Taaffejem io niegovo politiko. Zategadelj jim tuđi na steno riše „plimo Blovansko", očita vse politične hibe io grehe in j'h koneCoo roti, naj se ohrabre k popolnemu preobratu, da bode nemdko prebivalstvo zopet prišlo na politično površje in zadobilo potreb-nega upliva, kar se drugare ne da doseći, nego jedino s pomočjo in z ministarstvom grofa Taaffeja. 0 tem ne more dvojiti niti tišti, ki ni pristaš sedanje vlade, a si je vender ohranil bister vid. Grof Tahffe ni — kakor se navadno misli — obljubil splosnega pomirjenja, ampak le p o-mirjenje „auf dem Boden der Verfa ssung" in „ z ustav ni mi sred at vi" in ko bi se dan danes mej Nemci nahajali realni politiki, ki bi hoteli podpirati vlado v njenih gospodarskih reformah, iskala bi grofa Taalfe-ja vlada, koje naloga nikakor ni, „izvuj ati politične ali pa narodna Želje, tak oj v nemškemprebivalstvupod-poro, katero je izgubila.1* Te besede so vender jasne, rekli bi, da skoro preveč, in ko bi omenjena brošura tuđi nobenega druzega vspeha ne imela, moramo oficijoznetnu pisatelj u vsaj hvaležui biti, da uam je to razkril tako odkritosrćno in v tako lapidarnih besedab, da nam je objavil, kaka sapa veje v gotovih krogih in ćesa se nam je v bodočnosti nadejati. Iz navedenih besed more si razborit čitatelj pojasnjevati marsikatere novejSe dogodke in prikazui v našem politiSkem življenji in sicer bolj svohodoo in neomejeno, nego bi utegnilo nam biti do voljeno na tem mestu. Delegacije. Ogerska delfgac ja je včeraj imela svoj tretji obfii zbor. Najprvo izro&i se bodofcemu odboru po-roCilo (uuDcijum), katero je doposlala delegacija avstrijaka. Potem predložil je odborov načelnik, po-ročilo o proračunu v na njega ministarstva. Porocilo to je zložil dr. M. Falk. Hvali se v njem voftujepa minintra pol tika, ki meri oa to, da bi tuđi za vojno smerao zanašati na pridobljene prijatelje; LISTEK. Potovanje križem domovine. Opiaujo ProBtoBlav Krotanov, xxxxv. Pri „ljubimci tužne Istre*. Takoj drugo jutro po prihodu v Pazin, ođ-peljalsem se gori v — Cerovlje, k velezaslužnemu sahiratelju isterskih prislovic in narodnih pesmi... Železnica od Pazina navzgor je napeljan*i v ravnih potezah po samotni dolini, po kateri se mej zelenimi travniki vije rečica Fojba. Na iztočni strani se vrstijo visoki, z grmovjem, tu in tam z vinogradi obrasteni holmi, mej katerimi Be dolina razteka v razne postronske panoge. Tu gori nad Pazinskim kolodvorom, n& strmem bribovem robu je Ltndar, od koder se avet znižuje tja gori proti severju do Gole Gorice in od ondot na deano navzdol k Če-piSkemu jezeru ... Na večerni plati dolino so nižji, valovito razčlenjeni griči z razlifinimi selišči. Tam-le v stranskem zakotji Da pr. je Zarefje, dalje gori na sever so Novake in Se nekatera druga sela . . . Toda, isti dan me no zanimala pokrajinska Bcenerija; kajti dub mi je brepenel naprej, k iz-voljenemu smotru. Že dolgo sem željel poznati vrlega moža, kateri nam je svoje dni toli zanimljivo opisoval brižne Istrane in zdaj, ko sem ae bližal njegovemu bivaliSču, obhajale so mi arce slastno-otožne slutnje. Tu Be je \lak ustavil pred aamotoo železui.4ko postajo, katero diči kUsitni napis: Cerovgle. Selo Cerovlje je na zapadni strani železnice, na nevisokem, polagoma navzgor kipeCem brdu Od kolodvora te pelje pot me) ujivami gori po otlem klanci, ob katerem stoji nekoliko saduega drevj«, s trtami opletenega. Selo je jako ubožno. Gole, neometane, tu iu tam na pol poruSCene ko5e, razpo-stavljene so po griči, slučajno sem ali tja obrnene, brez vsakega nacrta in reda. Izza temnih, na većih kri'jih razbitih oken zre ti naproti breztolažna selska beda: prazne, okajene stene, brez vsega lepoticja; borno, ogoljeno pohižtvo, podedovano morda že po trojnih, četvornih prednikih . . . Iu ljudje, ki bivajo v teh mračnih, kameuenih skroviščih, ogrneni so s preprosto, primitivno ukrojeno obleko in z jadnih, nagubanih obrazov bb jim bere brezvoljna izpoved o brižaem, jednomernem životarenji v selski šamoti, brez vshke vzradostljive premene — nehote ti v duši ZMZvene vse zalomile pripovedke o tožui Istri, kar si njih kedaj čital ali sliSal . . . Na gorenjem konci vaši stoji župna cerkev, nisko in priprosto zidana, posvečena Marijinemu uspenju (vnebovzetju.) Ceroveljska župnija je majhna, obaegujoCa jedva štiri sto štirideset duš; ima dve podružnici in samo jednega duhovnika. Oskromni župnikov dvor se nahaja na vzhodni strani cerkve, nekoliko nižje doli pod gričem. Pri ustopu me je vsprejela prijiznu, preproato oblečena ženska in me i/premila v gorenje nadatropje. Ondi mi priđe naproti visok, čestitljiv, sivolas starec — častiti g. župnik Jakob Volcič. Ko sem mu bil povedal, od kod pridem, vzkliknol je blagi mož uzneseno: „Oj dobro mi došli iz bele Ljubljane!u in v svetlih, modrih očeh somu zalesketale solzo. In kakor bi mu bil ta vzklik v/budil v duSi odmeve iz davno minolih let, začel mi je pripovedovati o blaženi svoji, v domovini pre-živeti mladosti in ko Bi ga videl govorečega tak6 iskreno in navdušeno, ne bil bi verjel, da je praznoval jte devetnajstkrat bvoj rojbtni dan preko polu-Btoletja ... Gospod Jakob Volčic je rodom Kranjec iz Škofje Loke, porojen v dan 14. julija meHeca 1815. leta. Duhovnik je od leta 1842. — torej že preko Stirideset let v tužni Iatri, kntera mu je postala druga domovina. In ta njegova nova domovina se mu je toli omilila, da je v njeno proslavo posvetit vse svoje življenje. Ves čas svojega dolgoletnega bivanja v krSni Istri nabirul je narodno blago: narodne pesmi, pripovedke, bajke, prislovice, pričice in izreke ter jih priobteval leta in leta v razlifinih knjigah in časo-pisib, Blovenskih in hrvatskih. Koliko ga je to na- uresniftiU se je želja, da bi tuđi Rusija pridružila se mirni in konservativni politiki, kateri temelj je zaveza avstro-uemAka; Da Skjerojevidkem anodu se je določilo složno poatopanje treh cesarjev, ki bodo moralno uplivali, da se evropski mir ne bo kalil in da se bodo sedanje razmere držav okrepile iu ustavile na podlogi danih pogodeb; odbor mi«li, da srne tuđi Ogerska popolnem zadovoljna biti s tako pol -tiko. Poročilo nadalje hvali, da so odoošaji naši tuđi is drug'mi državami dobri, hvali izjave vnanjega ministra glede orijentalskih pogodeb z Grško in Turčijo, gl**de Llovda, in k sklepu pravi, da je mi-niBter svoje naloge dovrševal prav in s pridom, da je zatorej odobriti njegov proračun. — To poročilo se pohvali. Izvoli se potem odbor sedmerih, potrdi proračun vkupnega finančnega ministerstva, tako tuđi vkupni računski sklep za leto 1882., in potem se zborovanje zaključi. Jutri bode pribodnja seja. Avstrijska delegacija zboruje danes, zadnji* krat pred koncem letoftnjib delegacij, ki se uteguejo raziti prihodnji torek, 18. daa t. m. Politični razgled. Notranje rtcžefe. V Ljubljani 15. novembra. Delo v delegacljali kaj naglo napreduje in bode kmalu koućauo. Kakor se misli, bodo se delegacije že v torek zaključile. Tafcoj po aaklju-čenji delegacij objavil se bode patent, s kitenra se skliće drfcavni zbor, vt>ndar se ta ne bode sesel ta mesec, ampak stoprav 4. decembra. V poslednjem zaBedanji iit'msKop „seliuI-verelna** so se dovolile podpore razuim učiteljem in Buh?m na Češkem in Štirskem. Fredsedmka ua-mestuku dr. pl. Krausu nuročilo se je, da pojde nadzorovat schulvereiuovo solo v Gorici iu nov otro-ki vrt v Ljubi juni Štedi Ina Koinlilja bode kmalu predložila vlaJi Bvoje predlože, kakor se poroća „Politiltia i Duuaja in vlada se bode poslužila tega gradiva, ako se jej bode primertio z l^lo. Gtališkl uamestnik, Zaleski, je mesto umr-legagroft Wodneto, svira gledaliska godba. 1 li. Iv. pl. Zajec. „Jurešičeva putnica", veliki zbor. — Pies. — Pri tej veselici evira gledalička godba pod vodstvom kupelnika g. J. G. Ltchtl-a. Ustop za ude prost, za neude 30 kr. Začetek ob 7. uri i večer. — Posebna vabila se ne razpošilj.tjo. — Ob jednem se opozarjajo gg. pevci jutri, nedeljo točno ob 2. uri popolu Ine priti k glav-nej skuSoji v društveno aobo. — K tej veselici vabi najuljudoeje vse prijatelje društva, petja, narodnega napredka in zabave odbor. — (K tisočletnici smrti Metodove.) Časopis nPo8enes Tageblatt" poroča, da Be v 5. dan aprila 1885 za slavnost Metodovo v Velehradu na Moravskem zbero slovanski vladike, in to rimsko-katoliški Skofje, kakor tuđi zjedmjeni pravoslavni iz vseh slovanskih pokrajio. Verjetno ni, a zakaj ne bi bilo mogoče? — (Gospod Ljudevit Grilc) razstavil je daneB pri gosp. Giont»niji drugo jako lepo sliko, ki predstavlja Sestletno hčerko gospoda Lavriča na Rakeku. — (Policija) ujela je obče znanega in ne-varnega Janeza Čraeta iz Zgornje Hruštce, ki je bil se le lsnsiko leto iz kaznilnico na Gradu izpuSfteu iu aaradi tatvine mnogokrat kaznovan. Zadnjo tatviuo izvršil je Crne na Ljubljanskem barji, na Hiuptrninci, kjer je nekemu kmetovalcu pokral vso praznično obleko, poleg tega pa še uro z verige», toLrjem in zlatim prstanom. Ljubljanska detektiva Šober ia Toplikar sta Črnetu neumorno bila za petami ia včeraj ae jima je posrećilo, da sta ga v Moatah ujela. Uro in verižico s tolarjem in prstanom je bil že prodal. Nekaj obleke in škoruje je še imel. laro-čili so ga deželni soduiji. — (Podzenieljski brodniki.) Poroča se, da odborniki „avstnjskega plaoinskega druitva* že uC.li Ca3a preiakujejo, kod hadi voda Reka, ki prihaja od notranjske^a SuCŽnika, se potem v kraške jame izgubi ia pri Devinu 2<>Pet na dan Pri" biranje stalo truda in gmotnita stroško\, to ve preče niti le oni, ki pozna žalostne razmere tukaj v Istri. Koli mui'no in težavno je tako nabiranje, o tem nam prifajo — da ne sežeino daleč preko slovenskih mej — Stanko Vraz, Korvtko in v novej-Sem čaši hrvatski nabiratelj narodn h pesmi in na-pevov — Kuhač: prvemu so nemturski biriči tam gori pod Golido čez ranio gledali, arogantno povpra-Sevaje: „Bos sehreiben? Ber hot g'hassenV"; po-slednj'ga pa so nedavno tu v Istri zalezovali krivo-nosi lahonski vobuni, češ, — kakor mi je zatrjeval v Pičnu nek nšjor Meuigu" — da je „un spia delta Rusia" . . . Ruzven jednakih politiakih spletek — koliko ovir dela nabirateljem ljudstvo samo! „Kmet je kmetl" pravi naš modrec in to je res! Ne samo, da mrzi na vsakega „škrij'ja", kateremu nagaja, kje, kdaj in kolikor le more, boji se kmet v svoji ne-vednosti iu otročji uajivnosti sploh vsakega zapiska. Sediš-li ž njim ob čaši viua kje v krčmi in če ga ima mož nekoliko pod klobukom, predel ti bode brez konca in kraja vaakovrstne burke iu Šale, res-ničDe io — izmišljene in to drage volje kar sam ob Bebi, brez vaakega povoda in vprušanja; kakor hitro pa potegneš iz žepa kos papirja in svinčnik, — to ti se govoričavemu kmetu na mah ustavi jezik in ne samo, da ti reče, ka ne ve ničesar več, utajf ti še ono, kar ti je ravnokur bil povedal. Ljudstvo je kakor otrok: v Kvoji brezbrižnosti ti skače iu poje, da ga je veselje gledati; in v takib neopazovanih trenotkih se ti kaže v pravi svoji prirodni podobi; ako pa opazi, da ga gledaš in pro-učujeS, poloti se ga sramežljivost in proč je vsa njegova nedolžna ne^avzetost in bajevna najivnost! Označujoče je baš v tem oziru, kar nama je tukaj pripovedovala župnikova kuharica o svojem prepe-vanji narodnih pesmi gori omenjenemu nabiratelju Kuhaču. „Dokle me je gospodin mirno poslušao," rekla je ženica v svoji najivni octkritosrčnosti, „išlo je dobro; a ko je on počeo sa svojima guslima loviti moje „kajde" (note) in takte, bila sam sva ztnućena, pak onda sam mu kazala, da ne znam više pevuti, premda ih znadem još preko petdeset" . . . Da, taksi smo! Še mi, od kulture oblizani ljudje ćutimo se le tak rat popolnem svobodne, če smo „entre noua" ; zato se zapiramo bojažljivo mej štiri stene. Ako pa nam kdo pogleda za kulise duševnega glumišča: bodi si v „zaduhli pisačji sobi" ali pa v prosvetljeni — pesniški kovačnici, pa smo kar nervozni in zbegaui, pa bi ne bil zbegau bore kmet, kateri, da ai je „ustvarjen tuđi po božji podobi/ ni zajemal iz eklede modrosti s „to veliko žlico" . . . Zatorej je treba ljudstvo motriti in proučevati, ka-der je na svojih domačih tleh, tako rekoč, „mej seboj", brez nepoklicanih tujih prič, in sicer pri njegovih narodnih veselicah ia nravstveno-verskih obredih . . . Žal! Pri nabiranji narodnih zakladov godilo se je plemeuitemu našemu idejalistu, kakor poetu v Schillerjevi pesni: 0Die Theiluug der Erd^!" V tem ko je on bil zamaknen v dragocene svetinje na* rodne poezije, pozabil je nabirati sam za se posvet-nih zakladov! Sicer pa jih tukaj v Istri ni nikjer dosti nabirati! In kakor je usoda vseh idejalnih ljudij, prezirali so velezuslužnega Hvečenika v mero-davnih krogih: skoio vsi njegovi nekdanji vrstniki so splezali že za nekai klinov po stanovski lestvici navzgor, marsikaterega izmej njih objema že rudeč ovratnik iu zlata verižica, blagi, požrtvovalni rodoljub pa je še vedno brižen upravitelj ubožne žup-nije, — tout come chez nous, bodi si na — Šta-jerskem ali — Goriškem ! In vender pri vaej svojej — brižnosti blago-dušni mož ne toži! Jedino, kar mu teži Brce, je propad in ugašnjevanje narodne zavesti in ž njo ginevanje predivnih narodnih pesmi mej tlačenim, v bedo ugreznenim ljudstvom. „0 dragi moj!" vzdihnil je blagođušni prijatelj zatiranih Istranov, „koliko je še lepih, drago-cenih biserov mej ljudstvom; ali — Bogu bodi po-toženo! — v petdesetih letih bode se ves ta na-rodov zaklad razneael in v prah poteptal ... Ni ga človeka, ki bi pobral to zlato zrnje in če se tuđi kaj nabere, splesnuje zopet po celih dvajset let v kakej zaduhlej sbrambi tega ali onega zavoda . . . Kolikor sem mogel, rešil sem jaz v prejinjih, krep-kejsih letih; toda zdaj se mi dan že u agi bije k večeru ..." \*.. baja Zadnjo Dedeijo bo se že tretjtš pri Škocijanu jedno uro dalječ od Divače, spustili v tamoAnjo precej slovefco jamo, v katero Reka, zlssti kedar je Tolika, pridere. Prišli so ta pot b čolni do Bedmega slapa, kacih 300 metrov daljeft pod zemljo, mej vi-Bokimi pečioami. Če bodo hoteli §e uaprej pretehta-vati tok staroga Timava, morali bodo toloiče oaem metrov globoko po skali doli spustiti v vodo, po kateri bodo lahko brodili do nove zapreke. Ali bode Tržaikim gospodom mogoče priti tej stvari do konca, to 8e ne more vedeti. A preiakave so že dosedaj pokazale mnogo prirodnih zanimljivosti, lepe pod-semeljske jame, slape, id mi bi bili hvaležni prijatelja našega lista, ki bi nam mogel io hotel poro-Čati kaj veČ o teh odkritbah nade prezao* mljive do-mače prirode. — (Zakupina) vsega dela za gradnjo nove pokrajinske bolnice v Zadru ost« I a je, kakor poroča „Narod" U Splita, 8. t. m. gospodu Touaiea-u v Ljubljani. — (Vidro) blizu 7 let staro, jeden meter dnlgo io 7 kilogramov tesao ulovil je v Krkt M Eatej. lovec grofa Margherija, ter zunjo dobit postavno premijo 6 gld. — (Bauka „Slavija") Bklenila ie v me-aecih julij, avguat i u »eptember t. 1. 23.269 novih zavarovanj za 27,181.357 gld. 49 kr. kapitala ter je zato prejela 524.100 gld. GO kr. znvarovalniue in pri stoj bio. Za škode plutala je v teh treh mesecib. 168 448 gld 95 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznaSal je 2 528 805 gld. 46 kr. V posojil-nicah bilo je v Um rasu naloženih 280 767 gold. 14 kr., na zemljišta posojenib pa 542.107 gld. 68 kr. Gasilne brizgulnice dobilo je sedein občin. — Od 1, januari ja do 30. septembra t. I. bilo je ukleue-nih 54.367 novih zavarovanj za 58 814 692 glrl. ter ee je uplatalo zavarovnloine in pristoibin 1,415.961 gold. 36 kr., izplhčalo pa za škode 424.383 gold. 58 kr. Samoupravna društva za zavarovanje pokoj-nin postujajo od dne do dne bolj priljubljena. Dokaz temu je, da štejejo do konca septembra 1884. že 1201 clena, ki so tskupno zavurovah 165.578 nld. 07 kr. pokojnin in zato obvezali ee uplačati 646.670 gl. 45 kr. ulog. — Tuđi zastopniški pokojninuki fond Be izdatno in hitro mno>i, knjti koncem septembra t. 1. imd je že 46.219 gld. 57 kr. premoženja. Ko-neftno naj omenimo še glede zavarovanja življenja nekaterib važuih Hpremeuib, v katetih nam poroča glavno ravnatelistvo banke „Slavije". Od aedaj za-naprej budo se namreč vaem onim za slučaj smrti ali doživetja zavarovanim čleuom, katerih zavaro-valne pogodbe ao bile vaaj tri leta že v veljavi, koncem vsacega leta izilajale posebne listine, iz katerih bodejo razvidne vrednosti zavarovulnih "pogo-deb, ko bi Be pooehala plai-.evoti znvarovalnina ali pa ko bi jeden ali drugi hotel svojo polico banki nazaj prodati. Dalje ostanejo police, ako se je na nje plafavalo vsaj pet let in ako zavarovaoi kapital ne presega 5000 gld., v popolnej veljavi tuđi tedaj, ko bi ae zavarovanec aam umoril. — Poslednja pre-memba pravil je pac znamenje našega „prosvetlje- nega" veka, m pa menda tuđi posledica aogleške konkurence; prva pa bode vsekakor jako ugajila vsem zavarovancem, ker bodo tako vedao vedeli, koliko so njihove zavarovslne pogodbe vredne tuđi tedaj, ko bi prenehali uplaćivati pogojene premije, — (Rrtzpisani službi.) Učitelja na dvo-razrednici v M.rni peči. Placa 400 gld. Proioje do BO. t. m. na okrajni šolski svet v Rudolfovem. — Začasua služba učitelja na jedoorazrednici v Bran-skem (okraj RateCe). Plafta 450 gld. Prošnje oa okr. Sol. Btet v Kr&kem v 4 tednih. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London 15. novembra. „Morning Post" ima poročilo iz Dongole z dne 14. t. m.; Wol-seley dobil je pismo od Gordona z dne 4. t. m., v katerem poroča Gordon, da so Ste^vvarta, Kowerja in francoskega konzula umorili, s pristavkom, da se more on (Gordon) še dobro braniti. Dunai 14. novembra. Slavni naravoslo-vec dr. Alfred Brehm umri je v Reutkendorfu pri Geri, Pariz 14. novembra. Včeraj jih je 75 za kolero umrlo, danes dopoludne 21. Razne vesti. * (Po maačevanji hrepeneč ženin.) 9. t. m. bi se bil imel v Bordeaux kupee Guyere porofrti z guspodičino Margareto Artot. A nesrećui žeuin, korakhjoft za svojo mlado neve^to po ozkib »topnijcuh županijakega urada, stopi slućajuo na ne-veste belo atlasovo vletko („Šlep"'). Jezna nevesta, se obrne in srdito reče: „Kako neumnol" Ko četrt ure po/.neje Blužbujoči župan (maire) ženina običajno vpraSa, hoče li gospodićiuo Artot vzeti za soprogo, odgovori ta: „Ne, tako ne ume u vender neseml" Mej divjim krikom in razsajujoĆ so uejevolni »vatje ostavili dvorano in se raspršili na razne kraje. Mar-ga etn, ki je omedlela, so pa priuesh na pol mrtvo domov. * (Reserva in deželna braraba.) Mlada gospa sreća na ženitovanskem potovanji bvojo že nekoliko časa omozeuo pri*atHl|ico in jo mei drugim vpra^a: „Iu tvoj soprog?" — nnln tvoj?"u — „S prva je bil prav Ijubeznjiv in je jako pažljivo za me skrbel. Zlaj me pa pušfa v nemar in se drži te malo v renervi/ Prijateljica jej prav suhoparno odvrue: „Moj aoprog je že davno v deželni b r a m b i!' — * (Pojasnilo.) Gospodičina: „Dragi prija-jatelj, poveite in poJHsnite mi, kaj je to hiperbola ?u Gospod: „Hperbola? Goapodicina, Vi sto tako lepi, da tuđi tednj, kadar mi kažete svoj žalonten in teman obraz^k, m^nim, da sveti svetio rumeno solnce". Go-»podićina : Je li to znHbiti izjava ljubezni?*1 Gospod: „N kakor, to p hiperbola." Meteoiologicno »oročilo. Srednja temperatura + 0-5«, za 3*4° pod normalom. Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo j' tnljo takoj pekuoino in b<»lečine vsem ranaiu in balavi, zabranjuje divje meso, uvlače vsaka nlesa brez raztnehčalnega sredstva iu brez rezanja akorMJ bruz boltiftin. V kratkem ćhsii ozdravi prsnoga raka, krvava nleHa, znstarane pttškodbe nn noguh, zaiu'htniee, ozcbljtne, prinadue rano, razpuhane roke itd. Hitro pomaka pri kačlju, dušivnnma kašlja, dit'teritldl, trganju, bolecinuh v krizi, revmati^mu v ćlonkili. Dobiva Se škatljica po 30 kr. pri leknrmirji T. 8wobudi« v Ljub* ljani, na Preširnovona trnu. (715—5J) Knjigoprodajalnica v Ljubljani blagovoljno priporoCa p. n. čitateljem alcde£a dela v sno-pičih in prićakuje mnogobrojnih cenjenih naročil. Die Orientreise bescbrieben vom Kronprinzeo Hudolf voo Oenterreich. V 20 stiopićih po 30 kr. Faulmann: Stenograflache Unterrichtabriefe, v 12 snopić h po...........25 kr. Arndt: Gaografie und Statiatik, v 12 saopidib po................36 „ Maier-Rothschild: Handbuch der geaammten Handel3WLsa6nach.ai'ten, v '22 snopiftih po 30 n tichirarz: StofiFund Kraft in der menschlichen Arbeit, v 17 snopiftih po........30 n Milller: Haua- und Familienbucli, v lf> snopi- ^.ih po...............25 n Wilhclm fluttch: Album oder humorist. Haua- 8 3natz Uiiko zaniinivo), v u20 anopićili po . . 48 „ IU. Familien Journal, v 30 snopićih po ... 15 n Schubert: Aaleitung mm Gebrauched.es Lese- buohes, v 12 Biiopičih po.......30 „ Pole^ tega vsprejoina naročita tia vse avstrijske in in inozemske ilustrovanu in modno listu, /.hvati priporoča: Buch fur* AUe, Chronik der Zeit, Heimat, Garten- iautae, Illustrirte Welt, Ueber Land und Meei1, lllustrirte Romane, Illustrirte Wiener Zeitung, Bibliothek der Unter-haltung und des VVissens, Bazar, Modenvvelt, Fravienzeitung itd. ild. itd. 09" Točna in najcenejša upravii. '9B ]Nu|vo<6Ju. SBulo^u- pisnih, stenskih, block in zabavnih koledarčkov ■■ sa, leto 1SSS iB po vseh cenah. (738—1) Tukaj Be je govornikov glau npremmil v giu-Ijivo, tožeče šepetanje iu pogled mu je vsplaval ne kam daleč tja vun na hribe, kakor bi hotel po-leteti za minolim časom . . . Dolgo sva »edela mol5e, uglobljena vsak v Bvoje misli — kar se čestitljivi gospod vzdrami iz evojib spominov ter naglo otide. Hod^t po sobi gori in doli, opazim ondi na eteni v oskromuem okviru tiskano čestitko, katero bo I. 1881. isterski rodoljubi poklonili goapodu Vol-fcifcu za god in sicer v imenu Hrvatske Iatre. Ta 6e-tititka slove: „0 pjesmo! sladka moja drugarice, Razd-viv krila, u Zanočje leti, Ljubimca moga Jakova posjeti, U njegvo svjetlo pćljubi ga lice. Od tužne Istre, crne sirotice, Od Brca pozdrav p6ncBt mu sveti — ^>u' tužno Istre, kojoj dušuiau kleti Zada i© ljute rane danomice. On „giago.'skiini pial" nać proslavi, Od „pjestn/1 mojih" Uep mi vienac savi — Za ljubav otu' n* vjoko mu hvala! Na svietu dokle bu'^em obatojala: Uz moje ime i nje& vo l''u 8tAt', Uz moje njegvo svedj 8e spominjati". Ta nežna, globoko Čutna Ce8titkn, katero je bil zložil č. g. Ante Kalac, sedauji dekan Buzetaki, ne označuje samo delovanje prezaslužentv>(?a nUubimca tužne Istre", temveC jeob jednem v kratki.11 potezah obrisana slika vse nesrefcne Istre. Da! Volfcifi je pristeu ljubimec in vereu sin tužne majke Istre, ki njo )Q proslavil in jej okraail borno obleko s dra-goceuimi biserji in njegovo proslavljeno irce je združeno ž njenim na vse veke. Toda, kaj koristi možu za vse večnoat zago-tovljeua »lava, ko mu je zdaj v življe nj i — Govorimo jasno! Blagi mož je posvetil tužuej svojej domovini vse svoje življenje in jej žrtvoval svojo gmotno blaginjo; ali tužna majka Iatra nema vrlemu Hvojemu sinu z., vse te žrtve dati — ničesar! — Govorimo še jasneje! Naš vek ae kaj rad ponaša z napredkom, z onuko in s tolerauco! In kader je govorjenje o poapeševanji in razvoji obfcne filoveške blagiuje, prisvaja si bumauiteto in krš&ansko Ijube-zen! No dobro! Pojdimo dalje 1 Ako paaamifien 61o-vek dela za ves rod ter njemu v korist žrtvuje ne samo gmotno imetje, temvefc tuđi duševne raofii in nazadnje, kakor se to dostikrat zgodi — exempla suat odiosa! — tuđi svoj najdražji 2aklad: zdravje in življenje; da-li za takšega ćloveka ni dolžan skrbeti tuđi ves isti rod, po gaslu: jeden za vse, vsi za jedoega! Za Boga! Ako ta ali oni pojedini felovek more poapeševati razvoj io napređek vsega naroda, pafi menda ue bode toli velika težava, da ves ta narod omenjenemu Cloveku zavaruje ekbistenco. Da-H bodemo na vbo veCne fase toli nepraktični, kakor doslej, ko amo odlasali proslavljenje tega ali onega veiezaalužnega moža do njegove — smrti! Kaj mu koristi krasno oveučana rakva in dragocen nagrobni spomenik, ko pa mora vse svoje žive dni — stradati?! Dd-li ui grajal že Goethe, kateremu sa bogme ui Rodilo slabo, te bedaste posmrtne slave: „Waa frommt mir nach dem Tode dei- (iiabbtein? — Jetzt gebt mir, was icb brauche!" Da, res je! „Zaslepljeni fantasti" smo! Pre-piramo se, kolikokrat na dan se ima na trgu rax-klicati prečešćeno imo tega ali onega slavoblepneža; da bi pa ae lotili kake praktične ideje — prazne sanje! Neinci na pr. imajo za VBak stan podporna društva, pa ne samo za tište, ki si služijo kruh 3 kladivom, temveč tuđi za take, ki s peresom po pa-pirji orjtijo (vidi „Concordia" na Dunaji); mi pa drug uruzega maziliino s — tiskarskim čruilom! Da, praktiten, kržtansk vek! Vidim, da bode treba pre-narediti zuani Levstikov izrek tako-le: „Skrbi zii se, crti brata, Vdari ga, zaprl mu vratu Iq tvrdo imej srce 1" A tu se je bil vrnil gospod župnik b tenko-vratno posodo; vender moram takoj pristaviti, da ni bilo ob njej mej nama niti najmanjše sence o — „vitiokej politiki", kakor bi sploh ne bil hotel oskru-niti posvefiene urp, v kateri sem se bil sezuanil a toli plemenitim možem, z govorjenjem o pritlikovih strankaiskih prepirih ! Dixi et salvavi animatn meaml Proti vefieru sem se poslovil pri Cestitem „ljubimci tužne Istre" ter se vrnil nazaj doli v Pazin. § ^^P-'baSJ Tem- tVe". Nebo kr*°av q zovanja DayrO^ peratura trovi mfa > 7. zjutraj 74410 mm. — 0<5°C si. szb. obi. o 1 2. pop. 744 2Jram. -\- 30JC m. vzh. obi. OOOnun. ■^ 9. zvečer 744-6Cmi«. — 10°C ed. svz. ja». Llatnle* ar«4al««v«. Gosp. dr. M.: „H jr » de« juges M, tterlln." Sicer p» — pst! ID-CLi^^Jšlca- borza dne 15. novembra t 1. (Iivirno tole^rafiCno porodilo.) Papirna renti.......... 81 glđ. 3O kr. Srebrna ienU.........83 , 50 „ Zlata renta ....... . . 103 »85 „ 5°/0 marena renta.........96 „ SO B A.kcije naredne banke.......872 a — , Kreditne akcije...... . . 295 , — m London......... ... 122 ,90 _ Srebro............_T_ Sapot.............. 9 74 „ U. kr. oekiai.......... h n 78 . Semako marke ..... 60 . 05 n 4°/0 državne »recke iz 1. 1854 250 gld. 125 . — , Drlavne »rećke i* 1. 1864- 100 gld. 173 .50 » 4°/0 avat,r. xlata renta, davka prosta. . 103 , 85 n Ogrska zlata renta 6e/0 . . ; . . . 123 „35 „ . in!. . ... 93 „ 80 „ papirna renta 5*/0 ..... 89 , 40 B 5°/0 Štajerske zeraljilĆ. od/ez. oblig. . . 104 n 50 „ Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. 115 B 75 . Zemlj. ob*. avutr. 4f/a'/0 zl&ti zast. listi . 122 „10 n Prior, oblig. Elizabetiue zapad, ieleznice 109 „ 2> n Prior, oblig. Ferdinandove sev. železuice 105 ,25 a Kreditne Brecke......100 gtd. 178 „75 „ ttudolfove srećke .... 10 „ 18 „ 25 „ Akcije anglo-avstr. baoke . . 120 , 105 „75 „ TrH.tnmway-drnflt veli'. 170 gld. a. v. . 212 . 75 Plznsko zimsko pivo. Usojamo si s tem naznanjati, da se bode točarcujc našega ZilllSkcga piva pričelo s 15. novembrom t.|K in pričakujeino z veseljem obilnih naročil. MešČanska piyovarna v Plznu, ufštiiic I ? pripoznane, ima veduo čiHto t v zalogi in razpo&ilja takoj po . poštnem povzetji I Jekama JULU pl. TBNK0G2Y-ja j „l>T-i samorogu" | -v- Hij-o-Toljctni, 3is4:estaa.i trg- la.. št. -i. i Kri čistilne krogljice, c. kr. priv., gf«???!0 i jednem goBpodinjstvu pogrešati in se* se žc tisofikrat sijajno , osvedofile pri zal>asanji človefikcga telesa, glavobulu, otrpnenih ' udih, Bkaženom želodcu, jetrnih in obistnih bok>znih; v Skatljsih | a '21 kr. •, jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se lo jeden zavoj. Planinski zelištaii sirop kranjski, i^rostTvrSo!; prsne in p'učne bolečine; 1 stekletrica 56 kr. Korietnejsi, Dego vsi v trgovini se nahnjiijoči suki in siropi. 1?r!lnriim najfinejši v botelijah po 30 in luaiciga 60 kr JVUIII G0 kr. ^«J najfinejši v zavitkih po 30 in 50 kr. (691—3) Izdelki morajo imeti, da /$r * "" I . > so pristiii zraven stoječi W^S^ s*/***' '^''^SSS—tž# podpis in zgornjo obrtno «^^ C/ —^^j^J^SC^^^ varstveuo marko. ć/ć/*^ W Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji. ~W| !!de Nantes — letos u]ete!! 12 vel kih dež (teža K. 5)..... gld. 680 22 malih dež „ „ „..... „ 720 18 dež (imperial s ključem, teža K. 5) „ 7 20 Veroneške salame, najboljše 4 K. netto „ 9 — razpošil a po zjror jih n-n^h carine, vožnine in na-ložnine prosto proti poštnemu povzetji Anton Paparotti v Trstu. 66i-5) Ti •" . i •■ "i" dobfi zastonj nov cenik a podo- pniPTPlii mlip ^ttini °d <65°-5) riljCuUiJI PlllU Laubsage-Werk7ftug-Specialilaten-Lager n mibsfia-PTi^ »2um 90'denen Pelikan" ^■LtaUUaa.gCn; Wien> VIi SiehenatemgaHBe 20. Ustanovljeno 1847, na Du-najl In Bndapeitl od 1861. I Ivan Hofl-s mđravtl-I no pivo Is sladuega I Izvlećka I 1 Btekltmica 60 kr. Ivan Hoff-a koncen- tr«»yanl »ladni isvle- «ek 1 at. gl. 1>12, m. at. 70 kr. Ivau HofT-a bonbont I iz Mladnf^u izvlećka j za prsi pristni samo v modrih za-vitkilia 0,.W,lfMul0kr. Ivan HoflT-a »đravll- I na sladna čokolada I po '/i kilo I. f?l. 2.40, II gl. 1.60, po '/♦ kilo I. gl. 1.30, II. 90 kr. lm zdravilni vspehi pri lmjšaiiji^ poinanjkaiijl apetita iit brezspanJi. kašlji. Gospodu IVANU HOFF-u, izanitelja in izdelovalca prppuratov iz sladne^a izvktka, c. kr. dvornema zalnžnikn škuro vseh suverenov evrupskili. I>uuhJ, Graben, BranuerBiraflse Nr. 8. V Trstu, 1. oktobra 187/. V. bi. Po rednej rabi Vaše Ivan lloff-a zdra-vilne Bladne čokolade vidim z veseljem precejšen vspeh na meni, na telesu hcih se zredil, kadolj, ki me je jako inučil, je precej popustil, in zadubi! 8em popolnein apetit in upanje. Prosim % nova sledi naročitev). Z velespoštovanjem Narcisa 8tefatiop|nilo, i Cor«o Stadion 11, v Trstu. V Gorii i, R. septembra 1882. Lansko leto sem porabilti stoklenic Ivan Hoff-a eladnega izvleCfca; to ao okrepčale moje fldravje, mi do Uro dele in pomagale. ! Prosim mi za letos zopet precej 12 steklenic po poštnem povzetji poslati. Z veleapoštovanjem Josip HiMtak, v Gorici, via Vogel 3. : Zdravnlško zdravno poročilo. V Rudolfovem na Kninjskem, 27. novemlira 1882. Naročeno Ivan Iloff-a zdravilno pivo dobro upliva in prosim tedaj mi je zopet poslati 13 ate-kletiic in Štiri zaviike Ivan IIofT-a bonbonov iz aladuega izvlečka. Dr. OiiMtuv FiHthor, c. kr. polkovni zđra nik, začasno (583—3) v Kudolfovem. Glavno x»lo£fo: Ljubljana: Peter Lassnik; Krunj: Fran Dolonc; I dalje: Kagreb: U. Araaim Sulvatorjeva lukama, I nadbiskupska leknrna, lekarna usiiiiljenih bratov ; I Olje: Kupferaclimidt, Mar«k, U'karni; Reka: G. I Ciitti, lekarna, Fr. Jechel, N. Pava6ii;, droeiiuriji", I Gorica: G. Cr atofoloui, dvoma lekarna: Celovec: I W. Tbtirmwiild, lukama; Marilior. W. Konig, le- I kurna, F. 1'. Ilolasuk; Tržič: J. Raiiharuk; Pulj: I G. li. \Vaaaernjann; Ptnj- J. Kaaimir; Trst: F. S. I Prinz Si^ravallo, Zanetti, lekarni; lteljak: F. Scliolz, I dr. Kumpf-ovi dediči, lekarni; Zader: Chr. Mozocco, I N. Androvice, lekarni. 60 viaoolh odlikovanj. "V X^jvvl>]jaiii u.v edena Dalmatinska klet na Frančiškanskem trgu št. 3, (Poddružnice: v Trstu, Celovci, Mariboru, Gradci, Dunaji in Linci,) v kiitemn we prodajejo I>uini£lćeva Dalmatinska vina, ki so po od- likovanjih in zgornjib prodajalnih niestih slavnoznana in od mej narodu epa sa-nitetnega kongresa 1874 bila za zdravilo proti raznim boleznim (kakor HvedoČijo mnogobrojni uapehi) pnznana. Olavni naineu te kleti je svetni trg seznaniti b popolnem pristnimi domaći mi dalmatinskimi vini in tako vaiovati Častito občin-stvo pred ponarejevanjom tega svetovno znanega trsnega soka, katorega kupu-jejo že svetovno znano viusko državo evropske. Za pristnost Duraićirevih zdravilnih vin, katera so dobe samo v gorenjej kleti in v poddružuicah, junaci kletino oskrbništvo. (^39 1) lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Naroane Tibkarne".