mm T@ŽfLSTTO H .|2..VM93/c< L E T O 43 g T E V. 24. M E S E G N A PRILOGA »NOVICE V S E 1 K A H« V LJUBLJANI, DNE 12. JUNIJA 1930 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izdaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati UpravuUtvu »Domoljuba« v Ljubi juhi, Janez Kalan: Za našega kmeta. i. Da se razumemo, najprej tole: Morebiti ste slišali — vsi seveda ne, mnogi izmed vas pa gotovo — da sem napisal pred dobrim pol letom dva članka v >Kmetski list«. Kateri me poznate, ste gotovo precej debelo pogledali in si morda mislili: Kaj se je temu možu na stara leta zmešalo, da gre pisat v tak protikatoliški list?! In da odkrito povem: mene je pa skrbelo — prej nisem na to mislil, a ko sem imel tiskano pred seboj, me je zaskrbelo: kaj bodo neki rekli na to dobri pri-prosti ljudje, ki me poznajo? Kaj tod o rekli gospodje, duhovni ali svetni, to me ni skrbelo, ker sem vedel, kaj hočem; a kaj boste rekli moji tisočeri dobri znanci^ in prijatelji izmed ljudstva, ki vas tako srčno rad imam, to sem se vpraševal. Da vam torej ne bom dajal pohujšanja, da vas no zbegam in ne zmotim, pa da vas pomirim in potolažim, se mi zdi najprej potrebno, da vam to pojasnim. Bodite prepričani, da sem jaz še ravno tisti, kakor sem bil! In naša katoliška vera, katero sem dolgo vrsto let branil z besedo in peresom, je še danes pri meni ravno tako edino prava, kakor je bila. Pa morebiti me je ravno ta naša vera nagnila in pripravila k temu koraku. Res sem imel za to še neki vnanji povod; a tisti povod sam bi ne bil zadosti, ko bi ne bil imel pri tem višjih namenov. Dokler sem imel bivšo samostojno kmetsko stranko za cerkvi nevarno, sem bil njen nasprotnik. Nevem, če se kdo še spominja, da sem napisal proti nji celo drobno knjižico z naslovom Velika nevarnost za vero;. Tam pravim: Kmet je glavni steber vere in cerkve; če tega od cerkve odvrnejo, kaj bo?! — Preteklo poletje sem Pa slišal iz ust takih, ki .»kmetski pokret-, kakor ga imenujejo, morajo dobro poznati, «'-ie besede: > Samostojna kmetska stranka Je bila res ustanovljena iz protiklerikalnih namenov; kmetski pokret pa zdaj nima "rugega namena kakor povidigo in podporo kmetskega stanu.« I, — sem odgovo-j'11 7 za to sem pa jaz tudi! Kateri pame-1(!» človek pa ni za to, da bi se kmetu polagalo! ... In poprašal sem: Kakšni pa so ti ljudje, ki so zbrani okoli »Kmetskega lista«?, pa sem dobil odgovor: Večinoma — so že tudi druge baže ljudje zraven — a velika večina so verni in hodijo v cerkev. No, sem rekel, če stojimo na stališču iste vere, morda bi se pa — če imajo res poštene namene — na stališču skupne vere in na stališču skupnega dela za kmeta vendar mogli sporazumeti. Poskusimo! Kakor veste, je kraljeva vlada razpustila vse stranke in veseli smo, da so strankarski preziri precej utihnili. Toda bolj kot to je name vplivala želja sv. očeta, naj bi bil sad njegove zlate maše tudi ta: Da bi se strankarski razdori povsod ublažili! ... Jaz sem bil vedno odločen strankar. Ravno tako sem pa vedno obžaloval, da je bil na Slovenskem tak strašen strankarski razdor kakor ne zlepa kje drugod. Ko sem bil dobrih pet let v Nemčiji, sem se tega še bolj zavedal. Tam je polno strank, več kakor pri nas; a kakega sovraštva med pristaši raznih strank, kakor je bilo na Slovenskem, ni opaziti nič. Te misli sem napisal v posebno knjižico z naslovom Mir Vam — Slovenci!, ki je ravnokar izšla. Knjižica je namenjena predvsme študiranim ljudem, ki naj ljudstvu pot kažejo. Vendar pa knjižico, razen nekaterih tujih besedi, lahko razume vsak. Priporočam, da bi jo vsaj razumnejši med vami tudi prebrali. Posebno pa prosim: Skrbite, da pride v roke tudi onim, ki smo jih imeli do Kdaj za svoje nasprotnike! Le potem more doseči svoj namen in roditi za-željeni sad. Knjižica se bo dobila po vseh večjih krajih in' stane 20 Din. ' Toliko za danes — kot uvod. O našem kmetu se bomo pa na tem mestu še kaj pogovorili. Strpnost. Hranilnica m Jesenicah v župnišču najvarnejše hrani Vaš denar Uraduje vsak delavnik od 8.-12. in 14.-17., v nedeljo ocl 15,—17, ure. 3V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! Dvojna je: strpnost do oseb, strpnosf do resnice. Prvo katoličan priznava in neguje, drugo obsoja. Katoliška cerkev namreč uči, da je treba obsojati zmoto, ljubiti in spoštovati pa tistega, ki se zmoti. Temelj tega nareka je ljubezen do bližnjega, ki članu katoliške cerkve ne zapoveduje le strpljivosti, ampak celo ljubezen do drugorodcev. Tako strpljivost je oznanjal sveti Pavel, ko je priporočal vernikom, naj molijo tudi za drugorodce. — Ta strpljivost je tudi podlaga pravi domovinski ljubezni. V domovinski ljubezni ni sovraštva do tujcev. > Zakaj en Bog je, tudi en sodnik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, ki je dal sebe v rešenje za vse« (1 Tim. 2, 56). Pravi patriotizem je krepost blagega ljubečega srca. Zato goji ljubezen do vseh ljudi, prvo ljubezen pa do matere in rojakov. Mržnja med narodi je že dokazala, da prave blaginje narodom ne more dati. Sovraštvo med rodovi je omiko zaviralo; tem niže so stala ljudstva, čim manjši je bil krog svojcev, izven katerih je njih ljubezen nehala. Ko je krščanstvo začelo oznanjati ljubezen do vseh, je odprlo vrata omike sedanjim rodovom. Večje in trajno zbližanje narodov je tudi kesneje pospeševalo napredek. Drugače pa je z resnicami zlasti z verskimi. Noben računar ne bo priznal, da 2X2 = 5 in kdor je bil v svetovni vojni, ga nihče ne bo pripravil do tega, da bi iz ljubezni do miru trdil, da se je V3e mirno izteklo in da ni bilo prelivanja krvi. Te vrste nestrpnosti ima tudi vsak posamezen človek. Naj ti je kdo še tako podoben, vendar on ni ti in ti ne on. Lepo bi se zahvalil, če bi ti kdo na podlagi te podobnosti podtikal tatvino, ki je nisi zagrešil. Podobnost še ne napravi enakosti. Če sta si dve veroizpovedi še tako slični, vendar zato nista enaki in eno in isto. In tega edino pametnega načela se drži katoliška Cerkev. Ona je prepričana, da je edino ona prava od Kristusa ustanovljena cerkev in kot taka steber in podlag« resnice (I Tim. 3, 15). To svoje prepričanj« ona črpa iz znakov, ki jih je Kristus da' svoji cerkvi. Kakor hitro pa ima to prepričanje, mora biti glede resnic nujno ne- strpna. Kajti Jezus Kristus vendar ni ustanovil več cerkva, ampak le eno. Prav odtod tudi pride, da Cerkev katoličanom prepoveduje — izvzemši, da imajo zadosten vzrok, ki pa mora biti toliko večji, kolikor bolj služi sodelovanje katoličanov v dosego namenov drugovercev. d Prvič sv. birma. Naznanjamo veselo vest, da bo letos in sicer v ponedeljek dne 16. junija v podružnični cerkvi Sv. Križ pri Moravčah (nad Jevnico) prvič kar pomni zgodovina, sv. birma. Jugoslovansko ia francosko zastavo so zažgali fašistični dijaki V italijanskem Bariju.____________ Neurje nad ljubljansko okolico In Dolenjsko. Nevihta, ki je dne 4. junija divjala v ljubljanski okolici in nad delom Dolenjske je bila najstrašnejša v zadnjih tridesetih letih, zakaj napravila je mnogomilijonsko škodo. Vse sodi, da je bilo zbirališče neurja v okolici Šmarne gore, odtod se je pa preteči oblak pomikal ob Savi, segel do šišike, koder je tudi pustil sledove, mimo ljubljanske cerkve Srea Jezusovega, Tabor že oplazil s točo, proti Mostam in do Štepanje vasi. Na pokopališču Sv. Križa je na grobeh razbito vse cvetje, vrtovi v Mostah, Fužinah uničeni. Segala je še onstran polja pri Devici Mariji v Polju, popolnoma razbil žita v občinah Dobrunje, Bizovik. Smer neurja je bilo opaziti proti Sv. Lenartu v Sostrem, koder je tudi vse uničeno, odtod čez Pancc, Javor, Zg. Besnico, Janč se je ognilo, dalje nad občino Polico v Staro vas, Lipoglav pri Šmarju in od tam čez Višnjo goro. Škodo je zaenkrat nemogoče natančno preceniti. Žito je porabno Ie še za krmo, krompir se mogoče še s 50 odstotki opomore; slično, pa po zatrdilu starejših oseb ne tako strašno uničenje, pomni ljubljanska okolica izza leta 1899. Takrat je na bin-koštni ponedeljek toča tudi razbila ozimino tako občutno, da so jo morali pokositi. Plaz pa takrat ni bil tako širok. Toča seveda tudi šipam ni prizanesla; samo v Višnji gori in okolici je pobila nad 6000 šip. Debela toča je padala tudi na Kočevskem in v Suhi krajini. Za vzgled težke nesreče naj podamo samo opis strašnega dne iz Sostrega. Poročilo se glasi: Toča je padala debela kot oreh, klestila drevje, pobijala šipe. Vihar je metal opeko s streh, prevrnil v Zadvoru že itak siromašnemu posestniku Osredkarju kozolec, ob cesti telebnil ob tla drogove z električno napeljavo iz Fužin. Dva posestnika sta v največjem neurju peljala iz gozda ste-Jjo. Toča je nabijala konje, da niso poslušali gospodarja. Oba voza je vihar treščil pod cesto, le razsodnosti gospodarjev se je zahvaliti, da ni bilo nesreče. Občinska hiša v Dobrunjah nosi precej očitno znamenje neurja. Drog z električno napeljavo je padel na streho hiše, razbil opeko, šipe so zažvenketale in v sejno sobo je nakrat pri-curijala skozi strop voda. Žalostno tavajo ®ed razori gospodarji in gospodinje, za-ptakaje, Se jib vprašaš m ne vedo odgovo- ra. Oblastni odbor jim je preskrbel semensko pšenico iz Belja, z največjimi upi so gledali v bujno rast, danes so pa njive strte, okleščene. Pod drevjem leži drobno mlado sadje, krompir je zakopalo skoro v prst. Nekateri sade zelje, da bi vsaj nekaj ustvarili za jesen. Cerkev so pred 14 dnevi ometali in zdelo se je, da je omet že suh. Danes se pa poznajo na ometu udrtine; zdi se, kot da bi cerkev obstreljevali. Strašno je bilo .v Češnjicah, kjer ni hiše, ki bi ne imela cele vrste češnjevega drevja. Letos iso bile češnje kot že dolgo ne zdrave, polne in ogromno bi pomagale siromašnemu kmetu. Vprav zarile1 so se, danes pS leže po tleh. Prosimo pristojne oblasti za hitro in izdatno pomoč! Novice iz Belgrada. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o bivših oblastnih eestah. Po tem zakonu se spremenijo bivše »oblastne« ceste, odgovarjajoče novemu upravnemu stanju, v banovinske. Načelnike in člane sreskih cestnih odborov postavlja in razrešuje ban na predlog sreskih načelnikov. Načelnik sreskega cestnega odbora je naprivaloma predsednik občine, kjer je sedež sreskega načelnika. Blagajnik te občine je blagajnik sreskega cestnega odbora. Za namestnika načelnika sreskega cestnega odbora je postavil v prvi vrsti osebo, ki se spozna v gradnji in vzdrževanju cest. Člani sreskih cestnih odborov opravljajo praviloma svoje delo brezplačno. Odbornikom, katerih stanovanja so oddaljena nad 4 km od sedeža cestnega odbora in ki prisostvujejo celodnevni seji tega odbora, se sme izplačati najnujnejša dnevnica, katere višino določi ban. Ban takisto določa nagrado blagajniku cestnega odbora, njegova nagrada pa ne sme presegati 100 Din mesečno. Načelniki sreskih cestnih odborov prejemajo za svoje delo nagrado v višini 15 do 30 Din, člani cestnih odborov pa nagrado 5 do 10 Din letno za vsak kilometer banovinske ceste, ki ga vzdržujejo. Višino te nagrade določi ban. Noben član sreskega cestnega odbora ne sme v svojem srezu prevzeti cestno-grad-benega dela ali dobav za cestne gradnje v sresu in to dotlej, dokler traja njegovo službovanje. V nujnih slučajih sme ban odrediti drugače, čim je izvršeno imenovanje novega cestnega odbora ali odrejena njegova razrešitev, mora odstopivši načelnik izročiti svojemu nasledniku vse spise itd. najdlje v roku 8 dni. Ti sreski cestni odbori morajo biti imenovani po tem zakonu najdalje do konca tega meseca. Potrjen je tudi muslimanski verski zakon, ki urejuje način volitve poglavarja muslimanske veroizpovedi, določa prejemke uslužbencev te vere itd. Kanjam za moške obleke »e dobro kupi pri R. Miklauc »Pri škofu«, Ljubljana Gorenjci na Sv. Joštu. Na klic svojih duhovnih pastirjev so se na binkoštni ponedeljek zbrali pri Sv, Joštu nad Kranjem fantje in možje iz vse kranjske dekanije k versko-prosvetnemu zborovanju. Mnogo je bilo fantov, mnogo je prišlo mož, tudi žene in dekleta so bile seveda vmes. Prišel je tudi g. škof dr. Rožman iz Ljubljane in bral množici slovesno sv. mašo. Potem pa se je pred cerkvijo na trati začelo zborovanje. povorili so dr. Miha Krek, predsednik urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, g. Avsenek iz Prddoselj ter g. župnik dr. Arnejc iz Trstenika. Vsi govori so se sukali v glavnem okrog katoliške akcije. Katoličanom je namreč treba zbrati vse sile k delu, k boju, k odporu. Svetu vlada zdaj duh bo-gapozablienja, ki dosledno zanika vse dobrine katoliške vere, ki hoče uničiti tudi svetost in nedotakljivost krščanske družine. Ta duh hoče staršem celo vzeti otroka, ki je njihova edina last in božja. Zato pripada njim tudi pravica nad otrokom, nihče te pravice staršem in Cerkvi vzeti ne more. Moramo pa seveda katoličani čvrsto strniti svoje vrste in sile, zakaj ves tok časa je tak, da vedno in vedno plavamo proti vodi. Zato je vzgoja otrok vsak dan težja, pa zato tembolj potrebna. Je prav za prav umetnost, v današnjih časih prav vzgojiti svoje otroke. Vzgoja je bila sicer vedno umetnost, toda zdaj je to še hujše. Otrok je podvržen vse hujšim vplivom ceste, ulice, kina, škodljivega branja. Katoliška akcija pa je tudi drugače potrebna. Vsepovsod moramo biti katoličani strnjeni, moramo držati skupaj. Vse nič ne pomaga, druge pomoči ni; če si svojih pravic ne bomo branili sami, nihče drugi nam jih ne bo! Pa ponos naših katoliških mož in fantov, — ali je ta ponos res kaj vreden? Ali so naši fantje in možje res vredni, da jim rečemo — mož!? So in niso. Časih seveda kdo okleva, toda tisti že ni več mož. Mož gre vedno svojo določno pot, ne vidi desne, ne vidi leve, se tudi nikogar ne straši. Pa zine, kadar je treba, ne tišči ust, ko je treba govoriti. Tak mož je v resnici mož in takih nam je treba. Prvi naš mož je naš škof Jeglič — skozi in skozi je bil Gorenec, skozi in skozi je bil mož. Pa še vi, fantje in možje, ki ste Gorenjci, pojdite domov, vriskajte s krivci za klobuki, ampak bodite možje! Ves čas zborovanja so zbrani govornikom vneto pritrjevali in zlasti navdušeno klicali škofu Jegliču. Zborovanje je na Sv. Joštu res prav lepo uspelo. Fantje in možje iz vse kranjske dekanije so se imenitno postavili, duhovniki so svoj namen dosegli. Takih zborovanj nam je še mnogo treba, vsepovsod po naši zemlji bo ljudstvo hvaležno zanje. Na roti je vreden toliko, kolikor čuva zakonsko zvestobo. > — 1 ' .................................. ■ PO SVITU Romunija. Romunija je bila pretekli teden pozo-rišče izrednih dogodkov: princ Karel, bivši kralj, ki se je moral pred par leti odpove-Jati prestolu na korist svojemu sinu Mihaelu, je prispel nenadoma s francoskim aeroplanom v Romunijo, kjer je bil navdušeno sprejet od ljudstva in vojske. Prihod gotovo ni bil nepripravljen, saj je bil princ tako od regentskega sveta, kakor tudi od vlade, ki ji načelu je voditelj kmetske stranke Manili, lepo in navdušeno sprejet. Kraljica mati Marija se je odpeljala v inozemstvo, vlada Maniua je odstopila in je novo vlado sestavil zun. minister Miro-nescu. Ta jc sklical na binkoštno nedeljo veliko narodno skupščino, ki je proglasila bivšega kralja, princa Karla zopet za kralja velike Romunije, njegovega nedolet-liega sina Mihaela, doslej kralja Romunije, pa za prestolonaslednika. Ves narod je s tem, kar se je zgodilo, zadovoljen. Le liberalna stranka, ki je bila Karelu vedno nasprotna, je ostala taka tudi danes. Vendar se b'o morala vdati v usodo, zakaj naroda nima za seboj. Mir in red je po vsej Romuniji. Više se posvetovanja za sestavo nove vlade in jc skoraj gotovo, da ji bodo na čelu zopet možje iz kmetske stranke. Kralj Karel je izjavil: »Prišel sem, da pomirim duhove. V meni ni sovraštva, niti maščevalnih naklepov. Prišel sem, da pride (lo sloge v državi.« Kraljica-vdova Marija, ki je v Ober-ammergauu pri pasijonskih igrah, je poslala svojemu sinu kralju Karlu brzojavko, v kateri mu častita k proglasitvi za kralja in izjavlja, da ga bo z vsemi močmi podpirala pri obrambi domovine. Kralj se je svo-i' materi brzojavno zahvalil za naklonjenost in obenem izdal navodila, naj so sprejme kraljica Marija, ko se bo vrnila, z izrednimi svečanostmi. Poravnajte naročnino! Italiga. s »Braniti svoj jezik je pravica in dolžnost omikanega naroda.« Na angleškem otoku Malti je nekaj prebivalcev, ki govore italijanščini podoben jezik. Italijani so pro--glasili te ljudi za svoje rojake. Uživajo sicer pod Angleži svobodo, tako da bi se primorski Slovenci fašizmu do tal klanjali, ako bi jim v narodnem, gospodarskem in kulturnem oziru dovolil kaj podobnega. Pa Italijani še niso zadovoljeni. Istočasno ko proglašajo vsemu svetu, da se tuje države ne smejo brigati za nemško in slovansko narodno manjšino v Italiji, se sami vtikajo v notranjo zadevo angleške države. Za nas in naše trpeče rojake je zanimivo, kako zagovarjajo svoje postopanje. »Corriere del-la Sera« piše med drugim:: »Italija ne misli zavzeti (!) Malte, ampak se peča samo z vprašanjem italijanskega jezika in italijanske kulture na Malti. Za to se zanima, ker mora braniti italijanski jezik proti vsem, ki ga na Malti zatirajo in ovirajo, začenši s prvim ministrom. Braniti svoj jezik, to je pravica in dolžnost omikanega naroda.« Tako italijanski časopis. Pristavljamo: načelo je in ostane načelo in kar velja za Italijane na angleški Malti, ali ne velja brezpogojno tudi za vse narodne manjšine v Italiji? Zato ponovno in z zadovoljstvom vzklikamo s »Corriere della Sera: : Braniti svoj jezik, to je pravica in dolžnost omikanega naroda. Tudi slovenskega! s Razno. V Idriji so preminuli 44 letni rud. pisar Franc Lapajne, 84 letna Barbara Maserjena in 50 letna Frančiška Arkova, nečakinja in kuharica tamošnjega gospoda dekana. — Na Vojskem je umrla blaga žena Ivana Podobnikova. — Iz Vrsnika so prinesli k večnemu počitku na Ledine 61 letno posetnico Marijo Brencetovo. — V Šembijah pri Knežaku zidajo novo pokopališče. — V Postojni so pokopali gospo Pcpco Winklerjevo, rojeno Počkaj. — Koncem maja'je"obKajal župnik v Rgpentaboru gosp. Emil Wester svoj god. Ko je slavljenec ravno povzdigoval med sveto maso, Je priletela na lipo pred cerkev kukavica in prav razločno štirikrat zakukala. Pač redek voščilecl — Coljevega gospodarja s Korpa pri Rihemberku je zadel solnčni pik, ko je cepil trte. Se je zgrudil mrtev na tla. — Preminul je bivši rihemberški župan Henrik Mrevle. — V Vrtojbi so pokopali 85 letnega Fr. Merinolja, ki je pred dvema letoma obhajal zlato poroko. — V. Barkovljah je umrla Ivana Vodopivčeva. — V Čepovenu je odšel na drugi svet ugleden mizar Jožef Renko. — Pri Sv. Luciji je umrla 76 letna Jermolova mati. Francija. s Francija ne pusti s seboj pometati. Italijani imajo navado, da proglašajo za svoje vse, kar so nekdaj posedovali Rimljani, pa če živi v dotični pokrajini prebivalec italijanskega rodu ali ne. Tako hrepene tudi po Nizzi in okolici, ki se nahaja ob francosko-italijanski rneji in spada pod francosko državo. Na poročne slavnosti italijanskega prestolonaslednika je poslal generalni tajnik italijanske fašistične skupine v Nizzi, Štefan de Notaria skupino mladih Italijank iz Nizze, katere so v sprevodu italijanskih pokrajin predstavljale »neod-rešeno Nizzo«. (Podobne komedije počenjajo Italijani pri raznih svojih slovesnostih tudi z jugoslovansko Dalmacijo.) To je bilo francoski vladi preveč in notranji minister Tardieu je izdal povelje, da neod-rešeni de Notario takoj izgine v odrešeno Italijo. Rusija. s Kako strašna slepota je človeka. V mesecu juliju se bo vršil v Moskvi mednarodni sestanek otrok. Na to , zborovanje« bodo poslali svoje zastopnike tudi boljševiki iz raznih evropskih držav in Amerike. Nemških komunističnih otrok je priglašenih že 800. Sestanek se vrši pod geslom: Boj družini in veri. Drobne novice. Bencin bodo pričeli izdelovati iz av-> stralskega premoga. Zlato valuto je vpeljala Perzija; manj ši novci imajo označbo — dinar. 67 ur 15 iuiuut sta ostala v zraku, nt da bi pristali, italijanska letalca Muddale na in Ceccohi. B1 J V ječi v Rimo je umrl bančni uradnik Miloš, ki so ga zaprli Italijani zaradi napada na list »Popolo di Trieste« v Trstu. Tako je umrl že drugi od aretirancev. 75.200 brezposelnih je sedaj na Dunaju. 78. rojstni dan je obhajal zadnjega maja sv. oče Pij XI. 18 tisoč dinarjev letno stane najemnina za petsobno stanovanje v Trstu. Izdatki za vojaštvo in topove naj se močno znižajo, je predlagal norveški vojni minister. 48.493 porok je bilo leta 1928. v Avstriji; skoraj 2 tisoč več kot prejšnje leto. Uvoz verskih knjig v Rusijo je prepovedala sovjetska vlada. Za novega notranjega ministra na Poljskem je imenovan general Sk!akowski. Nad 70.000 ljudi je bilo navzočih pri pogrebnih svečanostih za umrlim francoskim kardinalom Luconom. Popolnoma so bile premagane po komunistih čete kitajske narodne vlade v okraju Unan. Srebrno poroko sta obhajala 6. junija bivši nemški prestolonaslednik in njegova žena Cecilija. Izseljeuiški dom se je zrušil v italijanski Genovi. Mnogo mrtvih in ranjenih. Italijanska letala bombardirajo ustaše v afriški koloniji Cirenajki. Komunistična vstaja je izbruhnila v severni Koreji pri mandžurski meji. Popolno samoupravo dobi ameriško otočje Filipini. Neki nemški brezposelni mornar je ustrelil nemškega poslanika v portugalski Lisboni Baliganda. Vrednost španske pezete (denarja) je zopet nekoliko padla. Italijanski zunanji minister Grandi je odpotoval v poljsko Varšavo. Odpravljeni so vizumi med Avstrijo in Italijo. Kjerkoli na svetu ima Anglija težkoče, je vedno Rusija vmes, so rekli te dni v angleškem parlamentu. Slavna dunajska gledališka igralka Liana Fluder se je umaknila v samostan in postane redovnica. Okrog 10.000 v Marseilln živetih italijanskih beguncev je vložilo prošnjo za fran- | cosko državljanstvo. KAJ JE NOVEGA 652.000 mrtvih in nad 80 milijard šfcc- • de je imela Italija v svetovni rajni. Odstopiti hoče načelni« ja ruša-k etra »dmiralnega štaba, ker je brodovje f» londonskem dogovoru močno oškodovano. ! Z orožjem vzdržuje red po litija v fran- ! coski Indokini. Mnogo mrtvih in ranjenih. 800 kg tehta najtežji prašič na razstavi v Berlinu. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela .linion*. GMovanje najugodneje. "rtjtŠ^ prati d Nadškof iz Indije v Ljubljani. V slovenski prestolici se je mudil te dni katoliški nadškof iz indijske Kalkute msgr. Pe-rier. Gospod nadškof je belgijski jezuit, ki se ie rodil leta 1875. Misijonari že več desetletij v Indiji. Prišel je v Evropo, da obišče prijatelje in podpornike misijon-stva, še prav posebej si je pa hotel ogledati našo domovino, iz katere je prišlo v njegovo nadškofijo, ki šteje nad 300.000 katoličanov, že sedem misijonarjev. Naši misijonarji so po nadškofovem nalogu ustanovili ob izlivu reke Ganges samostojni misijen Bcšcnt. — Dne 4. junija zvečer ob 7 je indijski nadškof nagovoril v ljubljanski stolnici zbrane vernike. Cerkvena slovesnost je končala z litanijami Srca Jezusovega. Ob 8 je gosp. nadškof dojel v Akademski dom, kjer so ga pričakovali številni slovenski prijatelji misijen-stva. Indijski nadškof je imel kratko predavanje, pred vsem o Indiji, nakar se je odpeljal z vlakom proti svojemu demu v Belgijo. V Indijo se vrne dne 1. septembra. Gcspoda nadškofa spremlja božja pomoč na vseh daljnih potih! d Proslavo 1500-letnice smrti sv. Avguština, enega največjih umov krščanstva, je priredila dne 7. junija jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. Na slavnostnem zborovanju je predaval dr. Stjepan Cimerman o filozofiji (mo-drcslovju) v krščanstvu. d Gospodu duhovnemu svetniku Antonu čadežu, vzer-duhovniku, ob šestde-setletnici rojstva naše najiskrenejše ča-stitke! d Na župnijo Osilnica je bil umeščen dne 3. junija tamošnji župni upravitelj gospod Janez Pirkovič. d Pouk je končal na vseh srednjih šolah v soboto, dne 7. junija. d 120 otrok bo poslala mestna občina ljubljanska na svoje stroške na počitnice. d Potovanje ministra dr. Korošca. V spremstvu glavnega ravnatelja rudarskega ministrstva g. GostiJe je došel te dni nepričakovano v Kegotin minister dr. Korošec. Takoj po prihodu je obiskal tam bivajočo mat*r ministrskega predsednika generala Živkcvita. gospo Savo Živkovič. Nato je g. minister nadzoroval rudnik Bor, nakar se je vrnil v Zajefar, kjer je v nedeljo daroval sv. mašo in naklonil cerkvi tisoč dinarjev. — V soboto, 7. junija je obiskal dr. Korošec ljubljanski velesejem. d Spomenik pisatelju Ivanu Cankarju bodo odkrili na Vrhniki dne 27. junija. d Ic Maribora v Belgrad po vodi. Inž. gosp. Keržič v Mariboru se bavi z mislijo za nabavo večjega motornega čolna za 80 do 100 oseb ter uvedbo prometa na rečni progi Maribor—Varaždin, Osjek, Novi Sad— Zemun—Belgrad. d Okrog 100.000 knjig so prečitali v Mariboru leta 1929. d Zanimivost. Ljubljansko časopisje prihaja preko Zagreba v Belo krajino dve ure prej, kakor preko Novega mesta. Zdaj pa poglej na zemljevid, kje je Ljubljana in kje Zagreb in Novo mesto. d Glej jih, no! Iz Orehovške občine na Dolenjskem je bilo te dni pred naborno komisijo v Novem mestu od došlih 39, potrjenih 33 fantov. Lepo število! d Za načrt novega obrtnega zakona so se izjavili industrijci na svojem zborovanju dne 4. junija v Ljubljani. Delavstvo zakon v predloženi obliki odklanja. d Nemci po naših banovinah. Po ljudskem štetju iz leta 1921. je v dunavski banovini 16.33, v Velikem Belgradu 11.82, v dravski banovini 3.94, v savski 2.57, v drin-ski 2.33, v vrbaški 1.01, v primorski 0.16, v moravski in zetski 0.06 in v vardarski 0.02 odstotkov Nemcev. d Trikrat je že povila dvojčke Lenka Mojsorič v Kavadaru v Macedoniji. Prvič sta prišla na svet dva dečka, drugič deček in deklica in zadnjič dve deklici, ki jima je botroval vardarski ban Žika Lazič in sta bili krščeni na ime Zorka in — Zagorka. d Gospa,. Vi iščete zanesljivega pomočnika, osobito kadar imate pranje? Prav težko boste našli takega, ki bo odgovarjal vsem Vašim zahtevam. Ako pa j stopite k bližnjemu trgovcu in enostavno zahtevate pravo terpentinovo milo Gazela, boste s tem rešeni vseh skrbi. d Poroka. Poročil se je dne 9. junija gosp. Josip Jereb z gdč. Angelico Kepic Oba iz Praprotne Police. Mlademu paru želimo mnogo sreče. d Romanje na Trsat se je preložilo i dan 20. julija, o čemer so bili obveščeni vsi župni uradi. Ker bo takrat veliko prostora za. Slovence na Trsatu na razpolago, sprejmemo še 20 oseb, ki se pa morajo prijaviti najkasneje do 1. julija. Letos bomo imeli seboj tudi lastno godbo, ki bo igrala na vlaku, na Trsatu, dalje na ladji, ko s« bomo peljali na otok Krk itd. Tudi malino-ver. se bo dobil na vlaku in na Trsatu, di ne bo treba nikomur trpeti žeje. — Svet« vojska, Ljubljana, Komenskega ulica 17. d V Ljubljani je umrl znani gostilničar na Dolenjski cesti g. Herman Češnovar. d V Sveticah pri Karlovcu je preminul pri svojem nečaku zlatomašnik gosp. Jakob Bajec. Naj počiva v miru! d V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Uršula Gerbic, mati člana »Slovence-vega uredništva g. Stanka Gerbica. Blag ji spomin! d V ljubljanski splošni bolnišnici je preminul gosp. Janez Krmec, dolgoletni in marljivi uslužbenec Jugoslovanske tiskarne. Bog mu daj večni mir! d Truplo 50-letnega f revi jurskega mojstra Štefana Vojvode so našli v Dravi pri Ptuju. d Naglo m a je umrl v Zaloga pri Ljubljani železniški upokojenec g. J os. Schlag-Prejšnji dan je bil še pri spovedi in sv. obhajilu. Naj v miru počiva! d V Šiški pri Ljubljani je umrla najstarejša Šiskarica Jožefa Cimerman roj. Novak, rojena v Beli Krajini. . . d V Gospodu je zaspala gospa Bm« Sekmidt roj. Indof, soproga g. R»dol,a fiohmidta. tajnika pri uredništvu »Sloven- v Ljubljani. Svetila ji večna luč, prešlim naše iskreno sožaljel d Strela jo ubila ženo posestnika Gru-baria iz Velikega Bana pri Št. Jerneju, ko jf na polju plela. . 1 d Smrt zvestega posla. V Ljdbljant pri rodbini Schiffrer je preminula 88 let stara kuharica Ana Krulc, ki je 43 let zvesto služila pri isti hiši. Bog ji daj večno pla- V Dravi pri Osjeku sta utonila 14- letni brivski učenec Franc Lechner in brivski pomočnik Vlatko Lepuš. Trupel še niso našli. d Pijan Jo je umoril z nožem. V Red-(ali pri Osjeku je neki F. H. pil v raznih dostilnah, nato pa prišel domov in začel pretepati svojo ženo. Ko mu je hotela uiti, je prišel za njo na dvorišče in jo z nožem umoril. Nato jo je zvlekel v sobo, zmil kri, jo položil na posteljo, v rauo pa potisnil nož. Nato ji je roke sklenil na prsih, v roke pa ji je dal rožni venec in molitvenik. Nato je odšel ven in pil naprej. Ko je prišel brat umorjenke domov, je odkril grozen prizor. Takoj je obvestil občino in policijo, ki je prijela moža in ga odvedla v zapor. Areti-ranec taji in ničesar ne prizna, dasi so na njem razločno vidni krvavi sledovi. d Ko je hotel izstopiti iz vlaka na postaji Orehova vas-Slivnica, je 84 letni Ivan žižeh iz Čreta tako nesrečno padel na tla, da se je do smrti pobil. d Z veliko težavo so ga izvlekli iz jame. V Gračanih pri Zagrebu na dvorišču kmeta Mate Hramije so te dni kopali vodnjak. Ko so došli do globine 22 metrov, se je delavec Stjepan Kobelščak radi plinov zadušil in so ga z veliko težavo mrtvega izvlekli iz jame. Ugotovilo se je, da so v vodnjaku plini (metan), ki bi se lahko razle-tel. Da ne bi prišlo do nove nesreče, je orožništvo odredilo, da se vodnjak zasuje. d Čudno, da se ni ubil. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali te dni 36 letnega zidarskega pomočnika Ivana Bizjaka iz vasi Torovo pri Medvodah. V Sori belijo zidarji cerkev. Okoli cerkvenega stolpa je postavljen zidarski oder, na katerem je bil Bizjak, privezan z vrvjo. Vrv se je nenadoma utrgala in Bizjak je padel 18 m v globino. Ima hude notranje poškodbe in ranjen hrbet in je čudno, da se pri padcu ni ubil niti polomil udov. d Na begu pred policisti je bil obstre-Ijen v Belgradu znani komunist Milan De-lič, ki ga je policija že dalje časa iskala. Ko je Delič videl, da ne bo mogel ubežati, si je pognal kroglo v glavo ter obležal mrtev. Pri njem so našli — dva samokresa. d Ko je napajal konje je padel v Opo-vern v Banatu v reko Temeš neki 20 letni mizarski pomočnik in izginil v valovih. d C'e krava zdivja. Posestnik Peter Hruslelj iz Kozjaka pri Mislinju je gnal oni l'an po banovinski cesti Vitanje—Zgornji Dolič proti svojemu domu kravo, katero je k"pil v Vitanju. V Spodnjem Doliču je krava zdivjala in se s Hrustelom pognala v fivji tek. Hrustel si je verigo, na kateri je kravo gonil, med potjo omotal okrog desne joke, kar je bil vzrok, da se iz tega položaja ni mogel več rešiti, ter dirjal s kravo P« cesti proti Sv. Florijanu v Doliču. Nezavestnega Hrastla je krava privlekla do Na- vinškove hiše, kjer so ponesrečenca rešili iz težkega položaja. Hrustel je na zadoblje-nih težkih ranah kmalu nato preminul. d Načrt zakona za varstvo živali so izdelali v Belgradu. d Pokrovitelj kočevskih slavnosti, ki se bodo vršile od 1. do 4. avgusta ob 600 letnici, odkar so se naselili Kočevci na slovenskih tleh, je vsled dovoljenja Nj. Vel. kralja postal kraljevič Andrej. d Nova ljudska posojilnica je začela poslovati dne 2. junija v Kočevju. d Ta nam pa ne dela časti. Na podlagi več ovadb je orožništvo v Apatinu zgrabilo 30-letno E. P. nekje iz Slovenije. Je prodajala po raznih vojvodinskih krajih prašek proti božjemu blagoslovu. P.-va bo imela opravka s sodiščem. d Umor v blaznosti. Zakonca Logar iz Matinjaka št, 8 pri Cerknici sta brez otrok. Vzela sta k sebi Franceta Kontel od Sv. Ane pod Križno goro pri Ložu, ki je svojčas že kazal znake umobolnosti. Na opazovalnem oddelku v Ljubljani so ga poslali kot zdravega domov. V nedeljo dne 8. junija zjutraj pa je 36 letni Franc z nožem napadel gospodinjo Marjeto Logar in ji prerezal v vratu žilo odvodnico. Reva je bežala v sobo, da bi ušla norcu skozi okno, pa je hitro omagala in izkrvavela. — Po dejanju je fant pokleknil pred umrlo in jokaje prosil došle sosede, naj ga uklenejo in zapro. Odpeljali so ga v norišnico v Ljubljano, pokojno pa v mrtvašnico v Cerknico. d V vodo je hotel streljati, pa je zadel neki I. B. iz Toplic svojega tovariša v prsi, tako, da so morali reveža prepeljati v bolnišnico. d Požar v kranjski okolici. Na bin-koštno nedeljo so zgoreli v vasi Bregu ob savski soteski »Zarica« nižje Kranja hiša, hlev in gospodarsko poslopje posestniku Kalanu, nekemu kajžarju pa kajža. Skupne škode je nad 100.000 Din. Požar so omejili gasilci iz Kranja, Mavčič in Trboj. d Ogenj je v Kresnicah upepelil hlev čuvaja Ivana Kinka. d Hišo in vsa gospodarska poslopja je vpepelil požar posestniku Jožefu Kastelicu v Tisovcu pri Strugah na Dolenjskem. d Do tal je pogorela hiša posestnika Franca Špegu v Skalah pri Slovenjgradcu. d Strela je zažgala hišo Alojzija Medveda, krojača pod Studeniškim klancem pri Stični. V par minutah je zgorelo vse, kar je bilo zgorljivega. d »Uspehi« današnje »moderne« vzgoje. Dijak Jovanovič iz Kruševca je v razredu streljal na profesorja Perovica, in ga ranil v roko, ker je dal fantu slab red iz fran-coščine. d Na smrt jo bil obsojen dne 4. junija v Osjeku gozdni delavec Dragar Tradina, ki je februarja v gozdu napadel in ubil starega oglarja Plušiča in njegovo ženo, eno hčerko ranil, druga pa mu je ušla. Napadalec je tekel za njo, ona pa se je spretno skrivala po gozdu, da jo je zgrešil. Napadalec je nato šel v kočo, da jo izropa, vendar ni našel nič primernega in tudi denarja ne. Hči je medtem doklicala orožnike, ki se jim je obupani zločinec sam izročil. d Na 2 leti in 6 mesecev ječe je bil obsojen pred sodiščem v Zanrebu Josip Pre- daveč radi prestopka prevare v zadevi poloma Hrvatske seljačke banke. d Vsem čebelarjem sporočamo, da se je blagovni oddelek Čebelarskega društva otvoril v novem lokalu v Vošnjakovi ul. št. 4 v Ljubljani, to je ulica, ki vodi od gostilne pri Novem svetu proti kolodvoru v Šiški. Blagovni oddelek je odprt za stranke vsak dan dopoldne in popoldne. V zalogi ima vse čebelarske potrebščine, umetno satje in razne vrste medu ter kupuje vosek razne količine. Priporočamo s« za obilna naročila, Za binkoštne praznike so se nas spomnili slovenski fantje, ki služijo kot vojaki v Bosni. Pozdravljajo vse slovenske fante in dekleta. (Josip Stare, Janez Kocjan.) Italija. dHrvatski časopis »Dom«, ki ga je iz dajal dr. Maček, je v smislu zakona prenehal izhajati, ker je bil trikrat zaplenjen. d Našo lesno industrijo ovirajo v veliki meri razni strogi železniško prometni predpisi. Z ozirom na to je bil na občnem zboru trgovskih društev v Kočevju sprejet predlog, naj železnica lesnim trgovcem dovoli dovažanje lesa ležarine prosto, čim so vagoni naročeni. d Tovarno vžigalic bodo preložiti iz Novega Vrbasa v Osijek. Z dernontažo so že pričeli. d V Vrhovni zakonodajni svet je imenovanih novih osem članov, med njimi bivši minister dr. Albert Kramer iz Ljubljane. d Državna Hipotekama banka je dovolila za zgradbo carinskih poslopij dolgo-. ročno posojilo tudi naslednjim slovenskim občinam: Jesenicam 4 milijone, Rakeku 1 milijon 800 tisoč in Bohinjski Bistrici 300.000 Din. d Novo bolnišnico bodo zgradili v Splitu. V njej bo prostora za 500 bolnikov. Dela bodo trajala tri leta. Gradbeni stroški so proračunani na 50 milijonov dinarjev. d 90 rojstni dan je obhajal pretekli teden sodni uradnik v pokoju, gosp. Alojzij Lindtner v Ljubljani. Velfkemu zaščitniku revežev in vnetemu delavcu na dobrodelnem polju daj Bog še mnogo leti d C'e bi bili vsi bogataši podobnega srca. V Mislinju pri Slovenjgradcu je delavstvo zaposleno v lesni industriji gosp. Pergerja, doživelo vesel dan. Te dni so njegovi delavci dobili iz zapuščine blagopokoj-nega, letos umrlega lastnika po tri tisoč dinarjev. Vsak je prejel hranilno knjižico, glasečo se na povedani znesek. Kako veseli so se revni delavci vračali na svoje domove! d Jugoslovanske državne železnice potrebujejo mesečno okrog 160.000 ton premoga, ki so razdeljene takole: 50.000 ton dobavlja Trboveljska premogokopna družba, 57 tisoč ton državni rudniki, približno 50.000 ton mali rudniki iz hrvatskega Zagorja in predvsem iz Srbije. Trboveljska bo torej po zadnjem dogovoru nabavljala na leto 600.00 ton premoga državnim železnicam. d Izjava novega nemškega poslanika v Belgradu von Hasela, ki je te dni nastopil svoje me3to, se glasi med drugim takoi-le: »Jugoslovanski narod se visoko ceni v Nemčiji. Srbi uživajo velike simpatije radi uspehov v vojni. Dobra odnošaji med Ju- o o d o n goslavijo in Nemčijo so važen činitelj v razvoju Evrope in srednje Evrope in mnogo pomenjajo. Novo mesto sem sprejel z ra-d ost jo, prepričan o njegovi važnosti.?. d Načrt novega zakona o zavarovanju delavcev in zasebnih nameščencev izdelujejo v ministrstvu za sccialno politiko v Belgradu. Kakor zatrjujejo, se bodo zahteve delavcev in zasebnih nameščencev v polni meri upoštevale. Namen novega zakona je, da se delavstvu in nameščencem povsod zagotovi cbstcj za slučaj bolezni, starosti in onemoglosti. d Vcjaško bolnišnico bodo začeli graditi v kratkem v Subctici. Bo največja v naši državi. d Ljubljana napreduje! Med letošnja gradbena dela se je vrinil tudi vrt »Pri Šestici«, kjer se je lesena lopa spremenila v lepe in prijazne lože in velik vrtni salon, tako da napravi vsa moderna preureditev naravnost velikomesten utis. Prijatelje modernega senčnega vrta in druge posetnike Ljubljane vabimo na poset! Čemu hoditi na draga letovišča, ko pa vse to dobite v Ljubljani, na vrtu »Pri Šestici«. Oglejte si ga vsi! d Nedeljski počitek v trgovinah z vinom na deželi. Ker je stopila naredba o odpiranju in zapiranju trgovin v veljavo, se vsi interesenti vina opozarjajo, da smejo imeti veletrgovci z vinom na deželi svoje obratovalnice odprte ob nedeljah in praznikih le v času od 8 do 10 dopoldne. Vsi interesenti se naprošajo, da se preskrbijo z nakupom vina ob nedeljah in praznikih le v navedenem času oziroma ob navadnih dneh. —- Sekcija trgovcev z vinom na debelo. d Kdor ieli lelos napravili brezalkoholna pijačo iz grozdja ali sadja, naj javi svoj naslov Brezalkoholni produkciji, Ljubljana. Komenskega ulica št. 17. Pojasnila dobi brezplačno, za pcšinino naj pošlje v pismu 2 Din v znamkah. •k Pri tcžkočali v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči časa naravne ^Franz-Josef« greočiee točno poživljenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo > Franz-Josef«-vodo kot važuo pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. Frani-,Tosef-gren-čiea se dobiva v lekarnah, drogerijab in špecerijskih trgovinah. Radio. Radio-program od 12,—10. junija. Četrtek, 12. junija iu petek, 13. juuija: Postaja ne oddaja radi čiščenja strojev. Vsak delavnik: 12.30 Reproducir. glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 18.00 Popoldanski koncert — 22.00 Poročila. Sobota, 14. jun.: 19.00 Nemščina — 10.30 O novem kazenskem zakonu — 20.C0 Prenos iz Eeo-grada. — Nedelja, 15. jun.: 030 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Versko predavanje — 10.20 Kmetijsko predavanje — 11.00 Dopoldanski koncerl — 12.15 Tedenski pregled — 15.00 Reproduc. glasba — 15.30 Prenos iz Beograda: Sokolski zlci — javna telovadba — 20.30 Prenos vojnih godb iz Beograda. — Ponedeljek, 10. jun.: 19.00 Avgušli-nova filozofija — 19.30 Angleščina — 20.00 Koncert Radio 1-orkestra. — Torek, 17. jun.: 18.30 Reproducirana glasba — 19.00 Nekaj poglavij iz lii-gijene mladega človeka »Sokola« — 19.30 Ruščina — 20.00 Prenos iz Zagreba. —Sreda, 18. jun.: 19.00 Lev Nikolajevič Tolstoj predavanje — 19.30 Srbohrvaščina — 20.00 Solospeve s klavirjem poje gdč. Antič — 21.00 Koncert Radio-orktstra. Pismo it Argentine. V Argentini je sedaj doba velikega deževja. 11. maja smo prišli v mesto Buenos Aires, v zbirališče vseh siromakov. O, da bi naša slovenska mati vedela, kakšni reveži smo; še bolj bi biia žalostna, kot smo mi. Doslej je mogel ubogi alo-vnnski fant spati vsaj v cestnem jarku, sedaj, ko nastopa zima in ponebuje vsako delo, bo še ena skrb več. Doslej smo bili uslužbeni pri nekem Španjoku. Ko je pričela zima, katera je pri nas takrat, ko je pri vas poletje, nas je odpustil iz službe in odpeljal do posla je, da se nas je tako iznebil. Kaj naj začnemo? Tisoče in tisoče jih je, ki ravno tako iščejo dela, kol mi, a ga ne dobe. Dragi rojaki, veseli bodite, da ste doma! Tujina je mačeha. Boljša je revna mati, ki ljubi, kot bogata mačeha, ki samo izžema. Pozdravljajo vas vaši rojaki: A. Saje, F. Žnidaršič, J. Zupančič, A. Olavan. Pismo iz Francije. (Merlebacli, Francija.) V petek, 80. maja. smo spremili k večnemu počitku na pokopališče v Hoehwaldu ženo tukajšnjega rudarja Viktorja Blatnik iz hinjske fare na' Dolenjskem. Zapustila je pet nepreskrbljenih otrok, najmanjšega v starosti dveh mesecev. Pač težka preizkušnja za delavca-očeta, posebno ker je tu težko dobiti gospodinjo, bodisi kot služkinjo, bodisi kot ženo. Naj počiva rajnica v miru! Včeraj 1. junija smo pa zagrebli istotam Fr. Žlof. fanta i ž župnije Žusem na štajerskem. Njegova smrt je bila posebno tragična. Pred pičlimi 10 meseci sc je ravno poslavljal od tukajšnjih svojih tovarišev, Inata in znancev, da se odpelje domov k starišem, da tam prevzame sčasoma posc-slvo. Pri vožnji na kolesu ga je presenetil avlo, za v oz i I nanj, mu zlomil križ in ga tudi sicer poškodoval, da so ga prepeljali pol mrtvega v bolnišnico, kjer ga je šele po tako dolgotrajnih mukali rešila smrt. Človek obrača, Bog obrne. V mislih smo že vsi doma, dasi bomo nastopili vožnjo na tridnevni obisk domovine šele dne i 2o. avgusta. Da bi se kmalu pretekli Ii meseci, ki nas še ločijo- Vse se veseli že vnaprej. Od tu nas ho okoli 200. Nekateri so se ludi priglasili, pa jim bo zmanjkalo »špage«, kakor se je pokazalo Ko bi listih vejic ne bilo nad nekaterimi hišami! Prilike za pitje je tu preveč. Samo slovenskih gostilen je pet in prav toliko posebnih zalog piva, ki so v slovenskih, oziroma hrvatskih rokah. Strašna nevihta. Grosuplje. Dne 4. junija so se začeli zbirati na severni strani Grosuplja temni oblaki. Okrog 2. ure popoldan je zapihal sever in kmalu je začelo ropotati in pokati. Najprej je nastal hud vihar; malo je manjkalo, da ni lomil drevja; podrl in polomil pa je dosli električnih drogov. Tudi opeko je metat s streh. Nato je začela padali toča, ki je bila debela kot orehi; potem pa je bil še močan naliv. Toča je šla le kakih 5 minut, toda padlo jo je toliko, da se je drugo jutro dobila j>od kapom. Napravila je veliko škodo, zlasti na polju. Poljske rastline so uničene, zlasli rž, ječmen in pšenica, ki ni za drugega kot da se pokosi. Fižol je skoraj popolnoma uničen. Tudi krompir ni dosli boljši. Zelo veliko škodo je naredila tudi na sadnem drevju. Skoro vse sadje je zbila doli. Odbila je tudi dosti mladik in s tem poškodovala drevje. Nič boljše kot po njivah je po travnikih. Vsa trava, ki je bila letos lako lepa, je stepena v tla. Zato bo morala tudi živina občutiti to. Pobila je tudi mnogo šip na oknih. Nekateri pravijo, da že več kot 30 let ne pomnijo kaj takega. Pri vsej tej veliki nesreči je bila vsaj ta sreča, da ni tako treskalo, kol navadno ob takem vremenu. Pa ne samo v iej dolini, tudi v Stari vasi in na Gorenji Slivnici, od koder je prišla ta nevihta, in proti Šmarju je vse uničeno, in sicer še bolj kakor tukaj. 25 letnica gas. društva. (Hotedršica) Letos poteče 25 let, ko so pri nas ustanovili gasilno društvo, katero naj jim bo v pomoč proli uničujoči sili ognja in drugih nezgod. Že dolgih 25 let vrši la samaritanska četa vestno svojo dol-žnosl. Saj je ravno v tem društvu dobro slovensko *m M g srce, vcepilo svoje najpleinenilejše nagnenje in svojo nesebično ljubezen do trpečega bhžnjika v jedro gasilske organizacije. Društvo si je napravilo po vojni svoj dom in prapor. Prihodnje leto si name-rava društvo kupiti novo motorno brizgatno. Manjka pa še denarja. Da se čimprej društvo pri. bliža temu cilju, priredi dne 29. junija, ob priliki 25 letnice, veliko vrtno veselico na prostoru gosp, Ivana Petkovšek. Na veselo svidenje! Toča. (Lipoglav.) V sredo dne 4. junija je okrog dveh pojiol-dne nastala silna nevihta. Med nevihto je kakih 10 minut padala debela toča, ki je uničila vse poljske pridelke. Ljudstvo je obupano in s strahom gleda v prihodnjost. Pomoč od strani države je nujno potrebna. Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod! Novi zvonovi, (Ravnik pri Hotedršici.) Na prijaznem hribu stoji cerkev sv. Barbare Daleč na okoli se je pred vojno razlegalo njeno ljubko zvonenje. Vojna pa tudi tu ni prizanesla, pobrala je srednji in veliki zvon. Pred nekaj teti so že Ravnčani pričeli zbirati denar za nove zvonove, pa ni šlo. Letos pa so se na pobudo gosp. župnika ojunačili in složno stopili na delo, ki ie uspelo. Dne 22. junija bodo zvonovi že zapeli. Ob 9 zjutraj bodo blagoslovljeni in nato potegnjeni v zvonik. Sv. maša bo ob 10. Popoldne bo pa veselica, pri kateri bo srečolov z obilnimi in lepimi dobitki ter različnim sporedom. Pridite okoličani k nam v velikem številu! Pevska prireditev. (Kostanjevica nn Krki.) V nedeljo 15. junija t. I. priredi pevsko okrožje Krško polje ob 15. uri pri nas koncerl z zbori, ki so ob Krki: Kostanjevica na Krki, Sv. Križ ob Krki, Krška vas pri Brežicah in Cerklje ob j Krki. Na programu je 22 pesmi, in sicer tako, da poje vsak zbor pet pesmi in skupni zbor dve pesmi. Nastopajo v sledečem redu: Kostanjevica (Lavrih) meš. zb., Sv. Križ (Torkar) inoš. zb., Krška vas (Kobal) moš. zb., Cerklje (Petelin) inoš. zb., okrožni zbor (Petelin) meš. zb. (okrog SO pevcev). Romarska stoletnica. (Šoštanj.) Prav pomemben jubilej praznuje letos naša lara. Obhaja namreč stoletnico romanja na Sv. Planino. Sto let! Li ni to mnogo? Vsak, ki ve, kakšne čase je moralo slovensko ljudstvo preživeti in preboleti v zadnjem stoletju, bo priznal, da je ta jubilej pomemben in upoštevanja vreden. Zato ga ne smemo prezreti. Prvič so naši farani pohiteli na Sv. Planino 1. 1830. Namen je bil: prošnja za dobro letino. In od lega leta dalje so romali vsako leto, ludi v najhujših časih svetovne vojne. Tako so letos dosegli častitljivo številko 100. Zavedajoč se pomembnosti tega jubileja so priredili letos, dne 24. maja, jubilejno procesijo na Sv. Planino. Vn lil jo je »svetoplaninski vojvoda g. Jug, ki že dolgo vrsto let vrši to ne bogve kako lahko dolžnost. Nebeški vremenarji so bili romarjem naklonjeni in tako je bilo na Sv. Planini prav lepo in živahno. Tudi sprejeli so bili od strani lamošnjega prebivalstva zelo prisrčno. Dva lepa slavoloka sla jih pozdravila z naslednjimi besedami: Pozdravljen, romar, ki očetov vernih zaobljub zvesto izpolnjuješ, za vse dobro vnet. Na goro to Marijo ti preljubo častit in prosit hodiš že sto let! mmamaa Z našo UMETNO i83@$£ovo esenc® ,,Plos> eden red-ostankov srednjeev-•pskih pragozdov. Ceško-»vaška država je lo svo-[poscsl proglasila za Na-park, da se ohranita pragozdno rastlinje in "alstvo, v kolikor še ni-» iztrebljena, nedotak-IMa. To bo za znanost 5 tujski promet zelo pri-Mna točka. Bober lek! Važka uči-nikakor ni mogla praviti nekega učenca, 'l le hodil bos v šolo, do % Zakon o tisku«, ki jo je uredil sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani Riladič Anton. Knjižica vsebuje pregledno tekst zakona o tisku z G. avgusta 1925 z vsemi dopolnitvami in spremembami po tiskovni noveli z 6. jan. in 11. jan. 1929 uvodnem zakonu k kazenskim zakonom z 16. febr. 1929, kazenskemu zakoniku z 27. jan. 1929 o izvrševanju kazni na prostosti od 10. tebr. 1929 in zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi z 6. jan. 1929 in je opremljena z nad 100 važnejšimi in zanimivejšimi razsodbami višjih sodišč. Knjižica je z ozirom na njeno vsebino, ki do sedaj še ni bila nikjer objavljena, neobhodno potrebna vsem praktičnim juristom, novinarjem in tiskarjem. 8*, 66 strani. Cena 16 Din. Ženske obleke in rute v največji izbiri, uma dobre kakovosti Cene nizke! R. Miklauc »Pri škofu«, Ljubljana Lakota bacil jetike. Rudarji so brez dela, zato brez kruha. Kriza premogovne industrije je najtežje udarila prizadete rudarje, ker ona je njim vzela vse: delovno priliko in s tem vsakdanji kruh. Zaloigra v naših črnih premogovnih dolinah in kotlinah ima svoj vrhunec v bedi in lakoti nežnih otroških bitij. Mlada telesca, katera bi potrebovala svežih sokov, da bi se krepko razvil njih telesni ustroj, hirajo in ginevajo, blede in propadajo. Matere jim na prošnjo ne morejo več dati kruha, samo s solzami v očeh in trpečim objemom jim morejo še izkazati svojo materinsko ljubezen. Lesk v očeh nežnih bitij, ki naj bi bil za nas odsev žarij bodočnosti, je zasenčen z mrakom žalosti in neme tuge. Kako strašno je življenje, preko katerega je padla črna temal Lakota je najstrašnejši bacil jetike. Mlado telo že itak nima odpora, če ga pa razjeda še lakota, je zaznamovano za to strašno bolezen in ji ne uide. Tako je ustvarjeno sto in sto novih bacilonoscev, kateri ogrožajo človeško družbo, bogatine in reveže v njej. Nevarnost jetičnih obolenj je po lakoti v vrstah otrok nevarno stopnjevana. Osrednja protituberkulozna liga se zaveda, da bi morala bednim in lačnim otrokom rudarjev priti z materijelno podporo na pomoč, da jim zagotovi vsaj najpotrebnejši dnevni kruh. Toda od ustanovitve lige je komaj nekaj mesecev in ona še nima sredstev, da bi izvedla uspeš- no pomoč v krizi, katera je tako strašno obsežna. Liga more zato le neposredno pomagati. Obrača se s tem na našo socialno čutečo javnost, na vse one, kateri morejo vedeti, kaj je lakota nežnih otrok in kakšne so njene posledice, da priskočijo na pomoč z denarnimi sredstvi ali s podpori v živilih. Podporo bodo radevolje sprejemali občinski odbori prizadetih občin ali pa posebni pomožni odbori, kateri so že ali bodo ustanovljeni v pomoč gla-dujočim otrokom brezposelnih rudarjev. Dobro slovensko srce ne bo šlo slepo mimo nežnih otrok, kateri prosijo kruha, da ostanejo zdravi in dobri sinovi naroda! — Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. Sprememba. Gospodična Loni, slišal sem, da ste bili pet let zaročeni. Ali ni bilo ta nekoliko dolgočasno? »Ne, zakaj, saj ni bil vedno eden in isti.« Prijatelj: »Kako si pa napravil, da imaš v kratkem času toliko odjemalcev — Trgovec: »Papagaja sem si nabavil, ki vsaki ženski, ki stopi v prodajalno, reče; ah, ta je pa lepa!« Raztresenost. »Na robcu imaš vozel, čemu pa?« Profesor: »Da, da, v gledališče greva nocoj z ženo in po vstopnice moram.« »V katero gledališče pa gresta?« »Zlomka vendar, na to sem pa pozabil.« Nisem imel časa, da bi premišljeval ta vprašanja, ki so se stavila mojemu duhu. »Kakor vidim, praznujete pustni torek,« je rekel, »to je prav srečno naključje, zakaj pošteno sem lačen; kaj pa imaš za večerjo?« Cvrtje sem naredila.« »To dobro vidim; pa menda vendar ne boš dala jesti cvrtja možu, ki je prehodil deset milj.« »Ničesar drugega nimam; danes te nismo pričakovali.« »Kako nič; ničesar za večerjo?« Začel je gledati krog sebe. Tukaj je maslo. Dvignil je oči v strop, tja, kjer je svojčas visela slanina; toda kavelj je bil že dolgo časa prazen; na brunu pa je viselo samo nekaj rešt česna in čebule. »Tukaj je čebula,« je dejal, in snel eno rešto s svojo palico; štiri ali pet čebul, kos masla in imeli bomo imenitno juho. Le spravi nazaj svoje cvrtje in speci nam v ponvi čebule.« Iz ponve vzeti cvrtje! Mati Barberina ni ničesar odgovorila. Storila je, kar je mož želel, medtem ko je le-ta sedel na klop, ki je stala v kotu pri ognjišču. Bii je to mož, star približno petdeset let, neprijaznega obličja in trdega izraza; glavo je nosil nagnjeno k desni rami zaradi rane, in ta spačenost je se povečala njegovo odurno zunanjost. Mati Barberina je pristavila ponev zopet k ognju. »Kaj, s tem malim koščkom masla nam hočeš napraviti juho?« je vprašal. Tedaj je prijel sam za krožnik, na katerem je bilo maslo m vrgel vsega v ponev Masla ni bilo več In cvrtje je splavalo po vodi. • V V^kem ''ruSem slučaju žalosten, toda jaz nisem prav nič mislil na cvrtje; edina misel o" ki mi je rojila po glavi, je bila, da je ta trdi mož moj oče. Moj oče? moj oče! To so bile besede, ki sem jih v mislih ponavljal. Nikoli si nisem bil stavil jasnega vprašanja, kakšen in kdo je moj oče in negotovo sem si ga predstavljal kot mater z moškim glasom. Toda ko sem gledal tega, me je bilo strah. Hotel sem ga objeti, pa me je zavrnil s palico, zakaj? Mati Barberina me ni nikdar zavrnila, kadar sem jo hotel objeti, nasprotno, sprejela me je v svoje naročje in stisnila k sebi. »Kaj stojiš tam, kakor da bi zmrznil, deni raje krožnike na mizo. " Ubogal sem. Juha je bila gotova. Mati Barberina jo je prinesla na mizo. Dvignil se je iz kota pri ognjišču, sedel k mizi in pričel jesti in le od časa do časa se je ustavil ter mo ogledoval. Tako sem bil zbegan, da nisem mogel jesti in tudi jaz sera ga gledal, toda na skrivnem, povešujoč oči, kadar so se srečale z njegovimi. »Ali sicer tudi ne poije več kakor danes?« je vprašal iztezajoč žlico proti meni. »O pač, rad je.« »Tem slabše; če bi vsaj ne jedel.« »Naravno, da mi ni bilo do govorenja, in tudi mati Barberina ni' bila razpoložena za razgovor: sukala se je sem in tja pri mizi in stregla možu. »Torej Ti nisi lačen?« me je vprašal. »Ne.« »Dobro, potem pojdi spat. Glej, da takoj zaspiši sicer bom hud.« Mati Barberina mi je s pogledom delala, da naj ubogam brez ugovora. Koliko je vreden prst? Zguba enega prsta je m navadnega zemljana zelo bridka iu boleatna zadeva, vendar mu pri njegovem vsakdanjem delu to navadno ne povzroča posebnih težko?, Drugače pa so; di o tem neki pariški modni krojač. Pri neki avtomobilni nesreči je zgubil en Rrst. Sedaj zahteva 800.000 lir odškodnine, ker pravi, da ue more brez vseh prstov izvrševati svojega poklic« in je tako njegov življenjski položaj omajan iu zelo poslabšan. Izbomo kosilo. V Kaliforniji živi bogato dekle miss Marien Hollins, lastnica petrolejskih vrelcev. Ob neki priliki, se je ba-hala, da pri njej lahko kosiš, kot nikjer druRje na svetu. In res je povabila dva svojih naijvnetej-ših častilcev na kosilo. Bilo ni pa nič posebnega. Le jx>d krožnikom sla našla vsak po en ček M 25.000 dolarjev (okrog I M pol mil. dinarjev), kur Jima je vsekakor izvrstno teknilo. I« ljubeani do bližnjega. Sodnik: »Alt ste resi pri" posodili denar po •*> o« sto?« Oderuh: »Jaz bi m« sicer ne bi smel posodili, pa storil sem to Ia da bi on ne prišel kakemu iudu v roke.« yiiiimimmmHMmmm^ Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. — Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov Din. Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v »Domoljubu"! 4 V podmornici na severni tečaj. Amerikanci to dogradili posebno podmornico, v kaleri bo nastopil vožnjo proti severnemu tečaju v letošnjem letu /jiani raziskovalec severnih pokrajin Jurij Hubert Wilkins. \Vilkins namerava premagali ledene Ovire krog tečaja z vožnjo pod ledeno plastjo. Vsaka peta Struca pridelana v tujini. V sorazmerju kakor se prebivalstvo v Angliji množi, se tam ne prideluje toliko več živil, da bi se ljud-eivo s tem moglo preživljati. Po natančnem proračunu se je dognalo, da izmed vsakih 5 štruc kruha, kolikor se ga v Angliji speče, jc ena spe-fena iz pšenice, ki je pridelana v tujini. Maščevanje. Petrona, ki ga je imela cela tara za norca, je ugriznil »tekel P«. Prijatelj mu je svetoval: Hitro, hitro k zdravniku! Drugače boš v par dneh stekel £e ti.« Petron je odšel domov, se zaprl v e"bo in pisal cel dan in celo noč. Drugo jutro ga je prišel prijatelj obiskat 'n ga začuden vpraial, kaj P>se. »Imena ljudi, ki jih nameravam obgriziti, ka-««r bom »tekel.« Kakor pri velikem številu kmetskih hiš, tako Je tudi pri nas služila kuhinja tudi za spalnico. Poleg ognjišča so bile spravljene posode, na drugem koncu pa je spalna oprava; v enem kotu je stala postelja matere Barberine; v nasprotnem pa moja postelja, ki se je nahajala v nekakšni omari, katero je obdala zavesa iz rdečega platna. Naglo sem se slekel in legel spat. Toda zaspati je bila druga stvar. Na povelje se ne da s;-i.ti; zaspi se, ker je človek zaspan in miren. In jaz nisem bil zaspan in nisem bil miren. Nasprotno, strašno sem bil razburjen in povrhu vsega še zelo nesrečen. Kaj, ta mož je moj cče! Zakaj pa potem ravna z menoj tako trdo? „ Obrnjen k steni sem se siliH da prepodim te misli in da zaspim, kakor mi je bil on to naročil; toda bilo mi je nemogoče, spanec ni hotel priti; nikdar se se nisem čutil tako budnega. Čez nekaj časa sem slišal, da s" lekdo približuje moji postelji. , Na počasnem, šepaječem in trdem koraku sem takoj spoznal, da to ni bila mati Barbenna. Topel dih se je dotaknil mojih las. »Ali spiš, je vprašal zamolkel glas.« Bal sem se'odgovoriti, zakaj strašne besede :;hu«l bonu: so mi zvenele še vedno v ušesih. »Spi, je rekla mati Barberina; kakor hitro se vleže, že zaspi, to je njegova navada; brez skrbi lahko govori«.« , . Reči bi moral, da ne spim, toda nisem »e upal, ukazal mi je spati, spal pa nisem, biJ sem kriv. »Kako pa je s tvojo pravdo?« ga je vprašala mati Barberina. »Izgubljena je! Sodniki so določili, da sem se proti predpisom nahajal pod oporami in da mi podjetnik zato ničesar ne dolguje.« Nato je udaril s pestjo po mizi in pričel preklinjati, ne da bi spregovoril kake smiselne besede. »Pravda je izgubljena,« je kmalu nato zopet pričel; »naš denar je izgubljen, pohabljen sem, glej revščina:! In kakor da bi tega še ne bilo dovolj, najdem tu pri vrnitvi še otroka. Razložila boš, zakaj nisi storila, kakor sem Ti rekel, da stori?« »Ker nisem tega mogla.« »Ali ga nisi megla zanesti v dom za najdenčke?« »Otroka sem vzgojila z lastnim mlekom in ljubim ga; ne morem ga zapustiti kar tako.« »Saj to vendar ni Tvoj otrok.« »Hotela sem sicer storiti, kar si velel, pa je ravno takrat obolel.« »Bolan je bil?« »Da, bolan; in to ni bil trenutek, kaj ne, da bi ga nesla v azil, kjer bi umrl.« »Kdaj je pa ozdravel?« »To je ravno, on ni takoj ozdravel. Po tej bolezni je prišla druga: kašljal je revček, da se Bogu smili. Prav tako je umiral naš ubegi mali Nikolaj; zdelo se mi je, da bi umrl, če bi ga bila nesla v mesto. »In potem?« »Čas je potekal. Ker sem čakala že tako dolgo, megla sem čakati še dalje.« »Koliko let ima sedaj?« »Osem let.« »Dobro! Šei bo torej z osmim letom tj«, kamor bi bil moral iti že preje, in to mu ne bo prijetaeje.« »Ah! Jerome, tega ne boč storil. »Ja«, da ne bi stori leg«? Kdo pa ml bo braniK Misliš 1», da ga morem* i* vedno imeti?< ^ ?rirviaa ■&rtaa*itičaa m&tasBČBa LECENJE KILE a§M£T20.e Čtztz z&u&cin.. 3rsz m&temsL pakiizz ? > ae.ašketn dtrž. 5a.i«a.ta lte*r a.7jtr.:sk 21 pataai^i * 115-ž37 fttES* \JAXJAi Cla^eaziurt. ictar. Jutah. Kjaiadmnkjt. cet?ta 5 t eetrtak. da« f&sfia id S - 12 ire. T32ack, jgtffe Lasni. Klari Fjcn«:. •7 p*?«k. 27 iisai-js od ? - £2 So^žeid. gost-isa KmcaL v so&et-i. irta 21- ;unija. «d 12 -sra Po Mcraci;* 5« zs^et pojavi 7ia k3a vrArz.-! .-ena z ai^-iraa pate-siicsa. POTS.DCLO: 5/3*0 ^-4 Leta «iar<5 kile lets dal -.-:«rvratt v :aaaar?tt 1929 ia sem con: atescasti, 4a nt ;e po 5 asesecia z^pet chs/ifv.rs Penbu tess pa test trrdke b -iraer ia moresi danes po 4 mesnim pora bi potrditi. dz. je kila po-cl-nom.a vzdra vtUiai.^£svaL —- Teta tess jaf 0- ix>n . ■ 4 j p : 4 j e >. ž t a. Žena nekega kretSjJarji je zsr-jt, Na dan pogreba pa je pestre videl moža rajnke na svojem a!aižbe&ee sK-ita. Kako pa So. mar ■ia« •„ fe potn^-faa š-'cje že-ne? Nato že-i'pa Rev-Rcva. da so rtoccj vlomili v hranilnico? Ko so zapazili nfjčnega čuvaja, so pobegnili. — To bili gotovo tujci, kajti domači ! vteaiki in tatovi se našega nočnega čuvaja m boje.- N' e h v a 1 e ž n o s t Tu se pa že vse ; oeha. Arbarja vabil k večerji zato, da • fc '.za:*Tu vidite, kako žival zna ločiti pravo od nepravega. Zakaj pa se ne dotakne vina? — Zato, ker je osel, se je zdaj oglasil ljubitelj božje kapljice. Kako je * Ameriki. Mi:,t' r Kozleuchar je dal pri krojaču pomeriti nov (rak Krojač je meril ir. meril, končno pa vljudno vpraial: Kako pa naj bodo žepi0 _ .j kako, kot navadno, je ta odrrnil. — ne vem riič več kot prej. Vede! M namreo rad. ali rabite žep«- za polliter- •: . ali za iitf.-rsl:ft steklenice? Kaasčl i Najboljši trdi in mehki ksfcs ia ItSOlIki pranfl Vmo nudi Onjižaa ftfi a, "-1" Duaa.sii c. t' r.-'.ctoiiRJl KUPIL BI SOLO-RAKE Ponudbe na restavracijo \X'LMMER Dunaj, XIII. Penzingerstr 59. Prostovoljna sodna dražba vseh v zapuščino Zalar-jeve Než«, posest-niče na Jezera št. 18 (obč. Toraišelj}. spadajočih zemljišč, to je hiše št. 13 z gospodarskimi poslopji, pašnikov, njiv, travnikov, gozdov, vpisanih v vi. št, 66 in 67 k. o. Jezero, se bo vršila in prične dne 22. junij« 1930 (nedelja) ob 9 dopoldne v hiši št. IS vasi Jezero (obč. Toniiael)). Dražbeni pogoji in vsa pojasnila sc na razpolago v pisarni odvetnika dr. Vodušek-a Konrads v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št 10. •Težakovo olje za živino« «f dobi samo pri MJežaku Zagreb Gunduličeva 13 v kanticah od 5 kg in stane ena. kantica s poštnim povzetjem. Din 125 —. To olje je nesporna najuspešnejše sredstvo za krM«| ljenje slabotne in zahirane iivi-j ne in sicer radi bogate vsebin?, na vitaminu A in posebno radi vitamina D, ki ga v nobenem drugem krmilu ni. Kar je za AUTOMOBIL IN DVOKOLO GUMI OBROČ to je za pešca PALMA-peta Tu kot tam obvaruje elastični kaučuk vsak udarec s peto, s člmar varuje telo In živce ter nas očuva prenaglega utru-Jenja. Čevlji s PALMA-petanrrl ohranijo dolgo časa svojo obliko. Hbo ml ogledalo beda] pose neprijetno resnico tedaj najdem hitro pomoč pri preizkušenih F.lza PreparatUi ta nego lepote: Msa-nllla zdravja ln lepote v 7 finih in koristnih vrstah (milo ia liti Jinega mleka, tlhjlne kreme, iz rumeillakn. gli-cerlnovo, boraksoio, katranovo, brivsko); Rt»:i-Cr«nie-pom«*a za obraz in roke, Elsa-pomada zrn r«t laa. - Klua-Sehampoo 1 komad 3 Din 30 Elea-oont-pasta za zobe. 1 tuba B Din 80. - Vodno ra blin samo te preparate. Malte tudi VI lako, pomagat) bo tudi Vam! S komadov Elsa mila na izbiro stana 52 Diu fronto, ™ •• denar poilja naprej, po povaettu 12 Din, -Dobiva se povtodl Kjer ne, izvolite naročiti naravnost pri: Bvaen V. Feller - lekarnar ItublcG Donlo . ElMtro >• X VSAK« HIŠO »DOMOLJUBA«! Edino najboljši S"*[!« « <0JlMiM M. „Dubied stroji ter kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le los. Pefclinca Ariuncr, Adlcr Najnižje cenel Tudi na obroke) Ljubnona blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Prostovoljna sodna dražba V nedeljo, dne 15. junija 1930 ob 4 popoldne se bo vršila prostovoljna sodna dražba nastopnih, v katastralni občini Dravlje pri Ljubljani se naka-jajočih parceli a) Parcela St. 643 hiša št. 10 z drvarnico m parcela št. 642/2 travnik, v skupni izmeri 1446 ms; najnižji ponudek 100.000 Din. b) Parcela št. 695/1 travnik, v izmeri 1389 m"; najnižji ponudek 3600 Din. c) Parcela št. 550 njiva, v izmeri 2025 m1; najnižji ponudek 8000 Din. č) Parcela št. 1391 Jozd, v izmeri 1252 m1; najnižji ponudek 200 Din. Dražba se bo vršila na licu mesta v hiši it. 10 v Dravljah pri Ljobljani, kjer •• bodo objavili interesentom dražbeni pogoji. Pred dražbo si interesenti lahko ogledajo hišo in drutfe zemljiške parcele, temha brada In nadležni tasjo Eod pazduho, na rokah in na nogah odu s pomoSjo CITO-KUIt lako j odstranjeni, Zlasti na obrazu in na nogah, ki ho pokrite te s prozornimi uvitoniuii nogavicami, padejo ti moteči lasje v oč', in no Vas potovo ?.o velikokrat priuosli v iieprillke. OlTO od-trani vse ucza?.cljene lasne izrastke v nekaj trenutkih gnranti-[TavIK.^ I rano, brez bolečin, brez nevarnosti, U \ fm& I popolnoma in zavedno. — Gospa T. plSe: »Počutim ie srečno, odkar sem s CITO lasnim sovražnikom, odstranita korenine uezhželjenih lasnih izrastkov.« — Uporabljajo tudi gospodje. Brije brez mila, brez noža, brez aparata. Cena 12 Din, 8 steklenioe 25 Din, Dr. Nic. Kčmcny, KoSlee D PoStnl predal 1J/D S. O.S.B. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali uje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke aH iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Mninii za mlatilnico fllUlOF in drugo uporabo naprodaj. Naslov v upravi pod št, 6530. Za sredstvo M' vanje ščurkov, miši in podgan išče zastopnike povsod Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega ulica 17, Za odgovor pošljite 2 Din v znamkah. Hravar ali kravarica, starejši, trezen, samski, se išče. Plača in oskrba dobra. Naslov pove uprava pod štev. 6552. Suhe gobe, kuvpetr po najvišji dnevni ceni. Ana Krečič Skubic, Florijanska ulica 30., Ljubljana. Mesarski vajenen zdrav, močan ter s dobre hiše se sprejme takoj. Naslov v upravi pod štev. 6718. Posilite nam tako] Vaš naslov 1 Dnevno Dih 200-—, 300-— in še več, lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor. »TEHNA* družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Pncblir Preklicujem rrinilli. nepremišljeno besedo, izgovorjeno zoper Marijo Mlakar. Jožef Kočar. Ifaianra 2a medičar- VOjBHGfl s!l0 in sve. čarsko obrt sprejme proti polni oskrbi A. Skrbe, Žužemberk 27. Belile ali žensko, pridno iščem, srednjih let za na polje in k živini samo čez poletje v lep kraj na Gorenjskem. Dobra plača in oskrba. Naslov se izve v upravniitvu .,Domoljuba" pod št. 6705. Prodam liiiofi^ krito v bližini župne cerkve na Bučki pripravna za trgovino ali rokodelca, obstoječa ia treh sob, kuhinje in jedilne shrambe ter kleti. Zraven je tudi vrt za zelenjavo. Cena po dogovoru se izve pri lastniku Janezu Krajnc, posestnik, Laze št, 16, pošta Bučka na Dol. Z pekovska vajenca, ki imata veselje do obrti, se sprejmata pri Anton Smrekar-ju v Mokronogu. Ilfaltrjl sprejmem ta-UCenra koi za kovaško obrt. Hrana in stanovanje v .hiši, Jožef Flander, Železniki. Ilrnnbn sprejmem v trgovino z mešanim blagom. UbKMIU Starost 15—16 let. Naslov v upravi pod štev. 6729. z en in pol orala vrta in njive — IbIvCI naprodaj. - Vprašti: Ižanska cesta 30. Kovači! Nteii1 koks 100 kg Din 85'— Pri večjem naročilu popusti LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA. I POKOR GOZDARJI I Nabavit« ai prvovrsten izdelek sekir is plankač, katere pošiljam po poiti. — Ctn« mrke. — Za vsak komad prevzamem garantiMATEVŽ KRMELJ, Log, pošta Skolja Loka ZAHTEVAJTE CENI ORATIS IN FRANKI ZAHTEVAJTE CENIK GRATIS IN FRANKO! E SUTTNER - LJUBLJANA 1 tfjSngaž^ Ak PREŠERNOVA ULICA 4 - POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE NAJVEČJA ZALOGA UR, ZLATNINE IN SREBRNIKE, - LASTNA TOVARNA UR V ŠVICI Birmanske ure za dečke od Din 44*— naprej. Birmanske zapestne ure, srebrne od Din 152'— naprej. 14 karat zlato od Din 296'— naprej. Srebrne vratne verižice (Colller) ud Din 20'— naprej Ziate vratne verižice (Collier) ud Din 85'— naprej ■I ■lllll ObiSMte mojo razstava poljedelskih strojev navetesejmul BERITE I - BERITE I - BERITE! - BERITE I - BERITE I Pravkar sem dobil iz AMERIKE ORIGINAL. »DEERING« KOSILNICE obračalnike za seno, grablje, žetvene priprave in vse na-odmestne dele! Oglejte si tudi mojo veliko zalogo večkrat odlikov, poljedelskih strojev vseh vrst in razne železnine. v Ljubljani na Gcsposvetski cesti št. 1 - STUPICU Prometni zarod za prani d. d. LinMjcsa ' prodaja po najugodnejših conah ln samo na debelo PfBMBB. s ■3f" kurjavo in industrijske jn Kroailrt premo« vseh vrst Kofcs, livaruiškl, plavžarskl in plinski Brihete. Prometni zasod ki premog d. 4 b MnMlanl MikloSičeva cesta St. 15, I. n(VIslr. PREKLIC. Podpisani Franc Mesec, posestnika sin it Rovt štev. 21 pri Sv. Lenartu, sedaj dclavec v Mit-linjem vrhu štev. 10, obžalujem in preklicujemM neresnično vse, kar sem govoril o Angeli Benedjcs pd. Kamnarievi iz Martinjega vrha štev. 12, « da je imela ljubavno razmerje z Anionom Jctovfli iz Martinjega vrha štev. 6, Francetom letov® iz Ziprevala in Tomažem Jelovčan iz Spodme a-tine ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od sm-nijskega kazenskega postopanja, ter se zavezemp čati vse tozadevne stroške, zlasti tudi stroške ot>F tega preklica v »Domoljubu«. Skofia Loka, dne 7. junija 1930. Mesec Franc, Zadralna Gospodarska banka d. d V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10) ^^?J«ININASL0V; G0SP0BANKA. TELEFON ŠTEV, 2057, 2470, 2979. VLOGE NAD »IN 480,000 Sprejema VLOGE — daje KREDITE, eskomptira MENICE - Nakazila - akreditivi — Borzna naročila. BLED KOČEVJE NOVI SAD PODRUŽNICE i CELJE KRANJ SOMBOR ŠIBENIK KAPITAL IN REZERVE NAD DIN 16,000.000'- DJAKOVO MARIBOR SPLIT Izvršuje vse bančne posle najkulantneie. Kupuje in prodaja VALUTE, ČEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE, Safes - deposits. — Prodaja sreiK- Izda/atelj: Dr. Franc Kulovec, 1! Urednik: Jožo Košiček. Za Jugoslovansko tiskarno! Kaffl Ce8, 0101010002000102015301010006000002 484853485348484848532323482323534823534848235391235391534848532348232348015348235323480101000201010248230000004823