lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd
.0.0.
Podjetje za Investicijsko dejavnost, trgovino In storitve
> Izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov H Tehnično svetovanje ^ nadzor nad gradnjo obiektov
Ptuj, petek, 27. julija 2012
letnik LXV • št. 57 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC -
RADIOPTUJ
89,8*98,2*ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Kidričani
verjamejo v svoje sposobnosti
O Stran 11
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
NAJ MEDICINSKA
MEDICINSKI TEHNIK 201
Poiščite glasovalni kupon v notranjo.
Ptuj • Kje najraje
dopustujejo
Ptujčani?
O stran 9
Štajerski
Ptujsko • Kakšna bo bodočnost Komunalnega podjetja Ptuj?
Prihaja rešitev z jesenjo?
V pripravah na včerajšnjo skupščino Komunalnega podjetja so ptujski mestni svetniki ponovno načeli razpravo o bodoči organiziranosti tega ptujskega podjetja, ki naj bi se iz delniške družbe preoblikovalo v javno podjetje.
Medtem ko so imeli v prejšnjih letih dovolj podatkov za kvalificirano razpravo, so se na julijski seji mestnega sveta izgovorili na premalo podatkov, zato naj bi na jesenski seji ponovno temeljiteje razpravljali o tem vprašanju, predvsem pa je čas, da se ta zgodba enkrat zaključi, tudi zato naj bi že končno prišli do podatkov o pravi vrednosti podjetja in na tej osnovi do kvalitetne odločitve, tako za podjetje kot lastnike. Kot pravi zdajšnji direktor mag. Franc Dover, so rešitve možne, odvisne pa so od pogojev lastnikov - malih delničarjev in politične volje lastnikov. Eden izmed pogojev za začetek reševanja težav je tudi rešitev lastništva Top energije.
V prvem polletju letos je podjetje poslovalo z dobičkom. O pokrivanju izgube za leto 2011 v višini 826.610 evrov so delničarji odločali na včerajšnji skupščini.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Mišja mrzlica
Ze 143 okuženih
O tem, da se je v Sloveniji letos spet začelo povečevati število okužb ljudi z mišjo mrzlico, je bilo slišati že pred dobrim mesecem. Takrat je bilo evidentiranih 54 primerov okužbe. Inštitut za varovanje zdravja pa je do 20. julija letos prejel prijavo o že 143 primerih okužb z mišjo mrzlico. Zbolel je 101 moški in 42 žensk.
O Stran 24

Letno karto moraš met!
Za karto pokliči na 051 310 626 Pridi na prvo tekmo na domačem igrišču NK Aluminij: NK Domžale,
v nedeljo, 29. 7. 2012 ob 18.uri
(A
^^Nirodno ^Fabavne Km lasbe
Ptuj 2012
Minoritski samostan, 24. avgusta 2012 ob 19.30 uri
Perutnina Ptuj
f-|AGER
MESTNA OBČINA PTUJ
• litini
V»E«T»N
Štajerski
TEDNIK
4. GLASBENI FESTIVAL
ARSANA
S tem kupončkom lahko nabavite vstopnice za vse koncerte POLETNEGA FESTIVALA z 10% popustom.
www.artptuj.si
•M&C-«
MARIB0R2012
Evropska prestolnica kulture
Slovenija • Delo vlade ob polletju
Koalicijska pogodba doslej uresničena predvsem na področju reorganizacije javne uprave
Pol leta po podpisu koalicijske pogodbe - vladne stranke SDS, DL, SLS, DeSUS in NSi so jo podpisale 25. januarja - je ta uresničena predvsem v delu, ki zadeva varčevanje in krčenje javne uprave. Do konca leta vlada ob uspešnem usklajevanju s socialnimi partnerji načrtuje še sprejetje predlogov pokojninske reforme in reforme trga dela.
Koalicija je v pogodbi opredelila 16 prioritet in na večini področij že sprejela ali vsaj začrtala spremembe.
Ključen varčevalni premik v skladu s koalicijskimi zavezami je vlada naredila z obsežnim zakonom za uravnoteženje javnih financ. Z varčevanjem na večjem delu proračunske porabe naj bi vlada tudi na daljši rok omogočila znižanje strukturnega primanjkljaja -torej tistega, ki ni vezan na gospodarske cikle - na raven, kot ga določa fiskalni pakt.
Zakon je med drugim plače javnih uslužbencev ob hkratni odpravi plačnih nesorazmerij s 1. junijem znižal za osem odstotkov, nižji je regres in tudi nekatere pokojnine. Zaradi odpora sindikatov, predvsem
Uvodnik
s področja vzgoje in izobraževanja, upokojencev in drugih družbenih sfer ter grožnje z referendumom, je bila vlada že v postopku sprejemanja zakona primorana nekoliko popustiti pri nekaterih ukrepih. Tudi posamezni členi končnega besedila pa so zdaj v presoji na sodiščih, tudi ustavnem.
Varčevanje in učinkovito vodenje države sta bila razloga tudi zato, da je »koalicija za izhod iz krize« med prioritetami napovedala in takoj uresničila zmanjšanje števila ministrstev na 11. V luči reorganizacije je že ukinila tudi več institucij javne uprave.
S tem naj bi se zniževalo tudi število javnih uslužbencev, a rezultatov za zdaj še ni. Kljub načelni prepovedi
Med dinozavri
Nekaj dni nazaj, med branjem prave starinske debele knjige, ki meje čisto potegnila vase, meje zmotil sin prijateljice. Tak čisto tipičen računalniško nadarjen najstnik, ki sicer še zelo dobro ve, kaj je knjiga iti kako izgleda, ampak bolj zato, ker jih imajo doma še polne police. Pa fantinu sploh ni šlo v račun, da ljudje res (vsaj nekateri in vsaj tu in tam) še beremo tiste na papirju tiskane in zvezane bukle ...
Priznam, da sem se ob njegovem začudenem pogledu, kljub vsej moji ljubezni do knjig, začela počutiti kot edinstven primerek preživelega dinozavra. A nikakor ne toliko zaradi prebiranja klasične knjige kot zaradi ostalih stvari, ki bi jih morala že imeti in uporabljati kot nekaj vsakdanjega. Recimo, hudo nemoderna sem, ker še nimam klime v stanovanju. Pa ker mi po tleh ne leta robotski sesalnik in čisti namesto mene. Sploh je nedoumljivo, da še nimam GPS-a v avtu in da uporabljam en čisto navaden mobitel z nekaj najosnovnejšimi funkcijami. Kako preživeti brez ipodov in ifonov je menda danes za mlade že na meji znanstvene fantastike. Pravzaprav, če povem iskreno, mi nič od tega niti ne manjka, čeprav bi bilo čisto fino imeti omenjen robotski sesalec, še rajši pa bi bila, če bi že končno izumili takšen likalni stroj, kot je recimo sušilni - da vanj flikneš obleke in padejo ven lepo zlikane in še zložene po vrhu. To - priznam - bi kupila prej kot karkoli drugega.
Se pa včasih vprašam, kako smo preživeli nekaj let nazaj? Ne mislim 30 ali več let - dovolj je dobrih 15 ali kakšno leto več. Ko so bili računalniki še vedno bolj pisalni stroji kot karkoli drugega, internet praktično še povsem neznan, prvi (seveda tudi primerno žafranasto dragi) mobiteli, izključno s funkcijo telefoniranja, pa nerodni, veliki in težki, da sijih komaj držalpri ušesu... Pa še zelo redki posamezniki so si jih privoščili.
Še malo nazaj nismo imeli nič od sodobnih čudes tehnike, brez katere danes niti tisti, ki smo bolj dinozavr-ske sorte, ne bi znali več preživeti. Zanimivo, ali ne? Si predstavljate, da se ukinejo zgolj medmrežje in mobilna telefonija?! Bi znali živeti in delati?
Simona Meznarič
zaposlovanja, omejitvi sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb, ki je prizadela predvsem kulturno sfero, ter študentskega dela, se je namreč število zaposlenih zmanjšalo le v organih državne uprave. V celotnem javnem sektorju se je po podatkih Ajpesa število zaposlenih, izračunano na podlagi opravljenih ur, od lanskega decembra do letošnjega maja povečalo za več kot 1000 na dobrih 161.800. Je pa zaradi določb varčevalnega zakona v prihodnjih mesecih pričakovati več upokojitev v javnem sektorju.
Na področju reorganizacije je odmeval tudi prenos tožilstva s pravosodnega ministrstva pod okrilje ministrstva za notranje zadeve. Z uresničitvijo te zaveze naj bi povečali učinkovitost sodelovanja tožilstva in policije tudi na področju gospodarskega kriminala, katerega preganjanje je prav tako ena od prioritet koalicije.
Dialog s socialnimi partnerji odprt, partnerstva za razvoj ne bo
Pri dialogu je bila vlada le delno uspešna. Dialog s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta je sicer stekel, časovnica sprejemanja socialnega sporazu-
ma 2012 - 2016, ki je ena od prioritet v koalicijski pogodbi, pa se je premaknila na jesen. Usklajevanje s socialnimi partnerji je pomembno tudi v luči priprave novih strukturnih reform, ki so potrebne za dolgoročnejšo stabilizacijo javnih financ.
Koalicijska pogodba je predvidevala tudi sklenitev partnerstva za razvoj z opozicijo, a jo je ta zavrnila. Učinkovitega sodelovanja strank pri iskanju rešitev za izhod iz krize in usklajevanju predlogov za ustavne spremembe (referendum, fiskalno pravilo in državni svet) ni bilo. Več naj bi prinesla jesen, potem ko so parlamentarne stranke ob nedavni možnosti glasovanja o zaupnici vladi premiera Janeza Janše stopile korak nazaj.
Opozicija vladi očita tudi politično kadrovanje, čeprav se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo kadrovala po sposobnostih in osebnem poštenju ter da bo opoziciji zagotovila možnost sodelovanja in nadzora v vseh nadzornih organih, ki jih oblikuje vlada.
Kršenje koalicijske pogodbe v delu, ki govori o neodpiranju ideoloških tem, pa je privedlo do nesoglasij celo znotraj koalicije, saj so se nanj ostro odzvale DeSUS, Državljanska lista in SLS. Ob zagotovilu Janše, da se bodo v bodoče posvečali le reševanju krize, pa jo je koalicija na tem mestu za zdaj odnesla brez prask.
Prvi davčni paket za zagon gospodarstva že sprejet
V okviru koalicijskih obljub za zagon gospodarstva je bil izpeljan prvi reformni davčni paket za zagon gospodarske rasti. Z novelama zakonov o dohodnini in o dohodku pravnih oseb sta se zvišali olajšavi za investicije s 30 na 40 odstotkov za osebe, za vlaganje v raziskave in razvoj pa na 100 odstotkov. Davek od dohodka pravnih oseb se je znižal z 20 na 18 odstotkov. Drugi reformni davčni paket z novimi rešitvami na področju obdavčevanja je v pripravi.
Za izboljšanje plačilne nediscipline je vlada v zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih uvedla instrument izvr-šnice, ki omogoča, da se dolg neposredno poplača iz katerihkoli njegovih sredstev. Vlada je sprejela več ukrepov za zmanjšanje administrativnih bremen in zakonov s področja prostora in okolja, ki med drugim olajšujejo umeščanje objektov v prostor.
Med prioritetnimi ukrepi v koalicijski pogodbi je tudi odprava kreditnega krča. Način sanacije bančnih bilanc, predvsem največje NLB, ki jo bremeni 1,5 milijarde evrov slabih terjatev, bo dorečen v prihodnjih mesecih, predvidoma pa naj bi potekal prek posebne agencije ali sklada.
Strategije upravljanja kapitalskih naložb z načrtom umika države iz gospodarstva, ki jo predvideva koalicijska pogodba, vlada še ni sprejela, je pa že jasna želja vlade, da bi sedanjo Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS nadomestil holding, ki bi upravljal okoli deset milijard evrov državnega premoženja.
Po številnih zapletih in pod pogojem, da cena projekta ne bo presegla zdaj predvidenih 1,3 milijarde evrov, je vlada v skladu z napovedjo iz koalicijske pogodbe odobrila poroštvo za 440 milijonov evrov posojila pri EIB za projekt Teš 6.
Na področju zunanje politike je bil prednostni ukrep okrepitev gospodarske diplomacije, ki je navkljub koalicijski zavezi ostala na zunanjem ministrstvu. Bodo pa v luči varčevanja predvidoma jeseni zaprli štiri veleposlaništva - v Lizboni, Stockholmu, Helsinkih in Dublinu - ter konzulata v New Yorku in Dusseldorfu.
Koalicija je napovedala tudi, da bo nemudoma pristopila k pripravi podrobne opredelitve vsebine mejnega spora s Hrvaško, kot predvideva arbitražni sporazum. Javnost s podrobnostmi priprav na zagovor pred arbitražnim sodiščem ni seznanjena, je pa zunanji minister Karl Erjavec junija v DZ dejal, da je z njimi zadovoljen, in za jesen napovedal obravnavo memoranduma za zagovor. (sta)
Ljubljana • Virant za jesen napoveduje bolj umirjen tempo dela DZ
»Janša zaupnice ne bi smel vezati za fiskalno pravilo!«
Poslanke in poslanci so se po prvih šestih mesecih mandata, ki je bil zaznamovan predvsem z gospodarsko in finančno krizo, le odpravili na počitnice. Potem ko je bilo delo v prve pol leta zelo intenzivno, predsednik DZ Gregor Virant napoveduje, da se bo jeseni zakonodajni tempo umiril.
DZ je namreč v tem obdobju zasedal na petih rednih in kar 17 izrednih sejah. Vse seje skupaj so trajale 36 dni oziroma skoraj 203 ure. Ob 293 zastavljenih poslanskih vprašanjih in pobudah so poslanci v tem času obravnavali 134 točk dnevnega reda in sprejeli 71 zakonov, sprememb zakonov in ratifikacij ter 80 drugih različnih aktov. Večino, kar 35 zakonskih besedil je DZ sprejel po nujnem postopku, 22 po skrajšanem, le tri pa po rednem. Zato so se pojavljali
številni očitki, da sta vlada in DZ zaobšla ustaljene demokratične postopke.
Virant priznava, da so se ukrepi za izhod iz krize pripravljali in sprejemali zelo hitro, a je prepričan, da je bilo hitro in odločno ukrepanje v tem času nujno, zato s to statistiko nima večjega problema. Tudi primerjave z začetkom prejšnjega mandata kažejo, da večjih odstopanj ni, je za STA dejal predsednik DZ. Tudi sam sicer meni, da je »šlo proti koncu morda malo preda-
leč«, na zadnji izredni seji pa ga je zmotil tudi omejen čas razprave, ki so ga izglasovali vodje poslanskih skupin koalicije.
Za jesen tako predsednik DZ napoveduje, da bo tudi prek svoje poslanske skupine več pozornosti posvetil temu, da se zakonodajni tempo umiri, saj sta prva nujna sklopa zakonov že pod streho. Državljanska lista ima namreč »usodnih sedem glasov«, ki odločajo, ali se nujni postopek izglasuje ali ne.
Zadovoljen pa je, da so dve
»kapitalni« točki, odločanje o vnosu fiskalnega pravila v ustavo ter o Slovenskem državnem holdingu, preložili na jesen. Zavrnitev fiskalnega pravila bi namreč po Virantovih besedah državi povzročila škodo, če pa bi zaradi vezave zaupnice na fiskalno pravilo padla še vlada, bi se »znašli v veliki godlji«. Virant je sicer prepričan, da premier Janez Janša tudi jeseni ne bi smel vezati zaupnice na fiskalno pravilo, saj bi bilo to nespametno. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pogovor z direktorjem Komunalnega podjetja Ptuj
Prihodnost odvisna od malih delničarjev in lokalnih skupnosti
Franc Dover, aktualni direktor Komunalnega podjetja Ptuj, ugotavlja, da je Komunalno podjetje možno ohraniti in sanirati, vendar čarobne palice nima, da bi se to lahko zgodilo v šestih mesecih, za kolikor je bil imenovan za direktorja, in sicer ne glede na javni razpis o imenovanju za obdobje petih let, ob sočasnem prenosu še nekaterih dejavnosti iz podjetja.
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Franc Dover, univ. dipl. inž. str., direktor Komunalnega podjetja Ptuj: „Stanje ni rožnato, je pa rešljivo ob sodelovanju več deležnikov v našem okolju."
Organizacija družbe v javno podjetje je odvisna predvsem od pogojev lastnikov - malih delničarjev in politične volje lokalnih skupnosti. Eden izmed pogojev za začetek reševanja nakopičenih težav je tudi rešitev lastništva Top energije, je med drugim povedal direktor Komunalnega podjetja Franc Dover, ki je želel javnosti tudi predstaviti zdajšnje stanje v tem podjetju.
Gospod Dover, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, v katerem je trenutno še 169 zaposlenih, ste postali 2. aprila letos. S kakšnimi pričakovanji ste se zaposlili v tem ptujskem podjetju? Kolikor vem, ste v to okolje prišli iz Maribora.
„Kot eden izmed petih kandidatov sem podal prijavo za petletni mandat. Nadzorni svet Komunalnega podjetja Ptuj me je izbral za šestmesečni mandat. Ko sem bil še zaposlen v Plinarni Maribor, sem poznal poslovanje Komunalnega podjetja Ptuj na energetskem področju in takratne željami o skupnem nastopu za pridobitev koncesije za sistemskega operaterja distribucije omrežja zemeljskega plina. MO Ptuj se je takrat odločila za rešitev, kakršno ima Ptuj še danes. Moja pričakovanja, kot menedžerja, glede procesov dejavnosti, ki jih izvaja podjetje, so vedno visoka glede na dane zmožnosti. Realno stanje, v katerem se je znašlo Komunalno podjetje Ptuj, sem spoznal ob prejemu letnega poročila za 2011, in sicer konec marca letos ter v aprilu, ko sem aktivno sodeloval pri nastajanju revidiranega poslovnega poročila za leto 2011, ki smo ga zaklju-
čili v rdečih številkah. Stanje ni rožnato, je pa rešljivo ob sodelovanju več deležnikov v našem okolju. V tem sem tudi videl svoj izziv za delo. Za dobro delo so potrebni tudi motivirani zaposleni. Velika težava je v tem, da podjetje nima uvedenih sodobnih orodij poslovanja, med njimi tudi ustreznih standardov ISO za kakovost in okolje. To bomo popravili in posodobili procese, ki jih bomo še opravljali.
Sicer pa prihajam iz Slovenskih Konjic, z družino živim v Mariboru, od koder sedaj dnevno prihajam na delo v Komunalno podjetje Ptuj."
Kakšna je bila in je še vizija reševanja podjetja, ki naj bi se po pričakovanjih javnega sektorja (občin) iz delniške družbe preoblikovalo v javno podjetje; občine solastnice so bolj ali manj dejavnosti, ki jim pripadajo, že „odnesle"?
„Obstaja več scenarijev. Po moji oceni je bila pri Komunalnem podjetju Ptuj narejena napaka v času lastninskega preoblikovanja. Nič ni narobe, če je podjetje delniška družba, le lastniška struktura bi morala biti drugačna. Lastništvo bi moralo biti porazdeljeno v 100-odstotnem deležu na vse občine, ki so v našem podjetju videle dovolj interesa za sodelovanje. Žal je danes 39 odstotkov zasebnega kapitala, ki po moji oceni, vsaj do sedaj, ni zagotovil podjetju novega razvoja in dela, kot se to trudi 61 odstotkov kapitala, t. j. lastništvo lokalnih skupnosti. Zaradi te oblike se danes dogaja oziroma se je zgodilo to, da so lokalne skupnosti ustanavljale javna podjetja ali režijske obrate ter neposredno iz podjetja prenesle določene dejavnosti
z odlokom, kar je enostavneje, kot pa razpisati koncesijo. Po moji oceni danes nekatere lokalne skupnosti že ugotavljajo, da to tudi ni vedno ekonomsko upravičeno.
Sam vidim lastninsko rešitev v tem, da bi lokalne skupnosti, ki v našem podjetju še vidijo interes po dobrem sodelovanju, odkupile 39-od-stotni zasebni delež. Težava oziroma vprašanje je samo v tem, po kakšni ceni. Cena se lahko danes giblje od nič do računovodske vrednosti. Dejansko je danes podjetje v lasti tistih dobaviteljev, s katerimi smo sklenili dogovore o poplačilu dolga, ki so ga povzročili v upravi v letu 2011. Verjamem, da je bil med njimi tudi razlog o zagotavljanju likvidnosti, vendar se mora enkrat plačati vsak račun. S tem se sedaj ukvarja četrta uprava v tem štirimesečnem obdobju poleg sistemizacije in priprave na vitko organizacijo."
Kakšno je trenutno sta-
nje v podjetju, v katerem se vam izteka četrti mesec vodenja? Podjetje je lansko leto zaključilo z izgubo. Kako mu kaže v tem letu, kakšni so podatki za prvo polletje letos?
„Poslovanje družbe v prvem polletju 2012 je pozitivno, ustvarjen dobiček znaša 483.757 evrov. Skupni ustvarjeni prihodki tega obdobja znašajo 5,548 milijona evrov, skupni stroški pa 5 milijonov 64 tisoč evrov. V enakem obdobju lanskega leta je skupna izguba družbe zanaša 114.493 evra. V letošnjem letu smo v družbi aktivno pristopili k racionalizaciji stroškov. Tako je skupni realizirani prihodek za šest odstotkov višji kot v enakem obdobju lani, skupni stroški pa so nižji za šest odstotkov od lanskoletnih v tem obdobju. Z vsemi večjimi dobavitelji, ki se jim v letu 2011 niso poravnavale obveznosti, so sklenjeni dogovori o prestrukturiranju obveznosti. Vseh dogovorov se v celoti držimo, družba torej z rednim, tekočim poslovanjem zagotavlja pokrivanje tekočih obveznosti ter obveznosti do dobaviteljev, nastalih v letu 2011.
Vse tekoče obveznosti do dobaviteljev se poravnavajo na valuto, družba tudi redno poravnava obveznosti do zaposlenih, plače so skladne s kolektivno pogodbo dejavnosti, večji prvi del regresa za letni dopust, tj. 500 evrov, je bil izplačan.
V postopku je sprejem nove sistemizacije delovnih mest v družbi. S tem bomo organizacijsko in formalnopravno uredili pogodbena razmerja zaposlenih, skladno z delov-nopravno zakonodajo."
Na julijski seji mestnega sveta smo slišali precej kritik na delo dosedanjih uprav, ki ne izpolnjujejo sklepov nadzornega sveta. Kakšen je vaš odgovor mestnim svetnikom in ptujskemu županu?
„Osebno ocenjujem, da sem si na osnovi obiskov pri vseh županih pridobil zaupanje vrednega in poštenega sogovornika iz Komunalnega podjetja Ptuj. V ožjem kolegiju in srednjem menedžmentu uvajam drugačno kulturo poslovanja, kot so je bili vajeni do sedaj. Res je, da se bomo z nekaterimi sodelavci tudi poslovili zaradi izgube oziroma prenosa določenih dejavnosti na nove pravne subjekte in ohranili najboljšo možno strukturo zaposlenih, za katere bomo pridobili dovolj dela oziroma uvedli nove projekte. Če tega ne bomo uspeli, bo pritisk na prekinjanje pogodb iz poslovnih razlogov samo še večji.
Ponudbe za 20 milijonov evrov, o kateri je govoril ptujski župan Štefan Čelan, nisem videl in je tudi ne morem komentirati. Strinjam pa se z nekaterimi, da se naroči vrednotenje podjetja, s čimer bi se ugotovila dejanska vrednost podjetja. Za hitre izračune lahko rečem, da je računovodska vrednost delnice Komunalnega podjetja Ptuj nekaj več kot 15 evrov, kar pomeni, da je vrednost 39-odstotnega deleža nekaj več kot milijon evrov. To sem tudi povedal na zadnjem sestanku županov, ki je bil 23. julija na občini Videm pri Ptuju ter predstavil tri scenarije možnih rešitev podjetja. Vse to je sedaj v rokah lastnikov z 61-odstotnim deležem v našem podjetju.
Moje delo spremlja nadzorni svet. Čarobne palice nimam, da bi lahko v šestih mesecih sanirali stanje ob sočasnem prenosu še nekaterih dejavnosti iz podjetja. Za postopno saniranje potrebuje podjetje najmanj dve leti časa ob resnem razvojnem delu in obvladovanju stroškov na vseh nivojih poslovanja. Kolikor vem, sem do sedaj vse, kar mi je bilo naloženo, izpolnil. S pripravo strategije razvoja Komunalnega podjetja Ptuj od leta 2012 do 2015 skupaj s sodelavci sem pripravil podlago za nadaljnji razvoj podjetja. Nadaljevanje je sedaj v rokah nadzornikov. Žal se vedno vidijo samo slabe odločitve, res pa je, da tudi uspešnih odločitev v zadnjih dveh do treh letih ni bilo veliko. Vse je baziralo na starejših dogovorih in sklenjenih pogodbah, ki pa se počasi zaključujejo.
Glede neobveščenosti mestnih svetnikov menim, da je to stvar pravočasnega vprašanja in odgovora ter zaupanja. Zelo rad bom odgovoril na vsako vprašanje, ki se bo vezalo na poslovanje našega podjetja. Del trenutnega stanja je možno razbrati iz podatkov poslovanja v prvi polovici leta 2012. Vse to smo dosegli z velikimi napori na različnih projektih izgradnje različne infrastrukture. Prepričan sem, da je med sodelavci še dovolj pozitivne energije, da bo naša ladja, ki je trenutno precej obremenjena, zaplula v pravi smeri."
Uprava podjetja in ne zasebni lastniki, kot smo napačno zapisali v torkovi številki Štajerskega tednika, je za opravljanje revizije za leto 2012 predlagala revizijsko hišo ABC. Ptujski mestni svet tega predloga za včerajšnjo skupščino ni potrdil in je predlagal, da revizijo tudi v letu 2012 opravi dosedanja revizijska hiša Auditor s Ptuja. Kako komentirate ta predlog?
„Popravek: uprava je tako kot vsako leto do sedaj pridobila več ponudb za izvedbo revizije za leto 2012. Med temi ponudbami je bila omenjena trenutno cenovno najugodnejša. Lastniki pa lahko izberejo tisto, za katero bodo na skupščini zbrali potrebno večino."
Je po vaši oceni podjetje sploh možno izviti iz težav in ga organizirati kot javno podjetje?
„Da. Tekoče poslovanje družbe ni problematično, tudi likvidni tok je zadovoljiv, dejstvo pa je, da je družba v svojem poslovanju močno odvisna od političnega okolja. Glede na sedanjo strukturo lastništva prihaja do konflikta interesov med zasebnim in javnim kapitalom. Organizacija družbe v javno podjetje je odvisna predvsem od pogojev lastnikov - malih delničarjev in politične volje lokalnih skupnosti. Eden izmed pogojev za začetek reševanja težav je tudi rešitev lastništva Top energije."
MG
Ptuj • O praznih stanovanjih in njihovi prodaji
MO brez strategije upravljanja s stanovanji
in nasploh z nepremičninami?
Mlade družine v MO Ptuj so brez stanovanj, na drugi strani pa naj bi bilo praznih več kot 60 občinskih stanovanj, so podatki, s katerimi razpolaga svetnik Zaresa Miro Vamberger. Pridobil si jih je pri Podjetju za stanovanjske storitve Ptuj, ki je pogodbeni upravljavec stanovanjskega fonda MO Ptuj. Na seznamu, ki so mu ga posredovali, je več kot 50 stanovanj, ki 16. julija letos naj ne bi bila zasedena. Ti podatki naj bi po svetnikovem mnenju demantirali trditev ptujskega župana Štefana Čelana, da je praznih samo deset stanovanj.
Ptujski župan je namreč na 19. seji mestnega sveta, ki je bila 18. junija, pri obravnavi prodaje občinskega stanovanja v Kraigherjevi ulici 19 na Ptuju, med drugim povedal, da to stanovanje kupuje mlada družina, da je seznam mladih družin, ki čakajo na stanovanje, zelo dolg ter da je reba mladim družinam pomagati pri reševanju stanovanjskega problema. Prav za takšne in podobne primere, na primer prisilne deložacije, ima MO Ptuj na razpolago okrog deset stanovanj. Vambergerju je upravljavec zagotovil, da je v tem trenutku praznih več kot 60 občinskih stanovanj in sob, od teh so nekatera prazna že več kot leto dni.
Stanovanje v Kraigherji 19 pa je bilo prazno in obnovljeno že od 18. maja leta 2011. Zato MO Ptuj sprašuje, zakaj teh stanovanj ne dodeli mladim družinam, če že menimo, da bi jim morali pomagati pri rešitvi njihovega stanovanjskega problema, ali pa jih dodeli kandidatom na prednostni listi. Svetnika Zaresa tudi zanima, kdo bo kril nastalo škodo, če s tem, ko so stanovanja prazna, nastaja škoda, saj se sredstva za obnovo stanovanj črpajo iz najemnin. Miro Vamberger je tudi prepričan, da je cena 794,25 evra po m2, po kateri je MO Ptuj prodala obnovljeno stanovanje v Kraigherjevi ulici, krepko podcenjena, saj je tržna vrednost neobnovlje-nih stanovanj na Ptuju najmanj tisoč evrov po m2. Ali to pomeni, da MO Ptuj poceni razprodaja svoj stanovanjski fond, in koliko stanovanj bo pod ceno še prodala, se sprašuje svetnik. Za odgovor so zaprosili direktorja občinske uprave MO Ptuj mag. Janka Širca.
„Mestna občina Ptuj dodeljuje stanovanja, ki so v njeni lasti, v najem na podlagi Pravilnika o dodeljevanju ne-profitnih stanovanj v najem, v katerem je postopek dodeljevanja natančno določen. Stanovanja se upravičencem dodeljujejo v najem glede na vrstni red na čakalni listi, pri čemer je treba upoštevati površinski normativ za število oseb, za katero se rešuje stanovanjsko vprašanje. Prav tako na podlagi pravilnika v okviru svojih zmožnosti
Foto: Črtomir Goznik
Svetnika Mira Vambergerja je na 20. seji mestnega sveta zanimalo, koliko stanovanj v lasti MO Ptuj je v resnici praznih, zanima pa ga tudi, ali MO Ptuj svoj stanovanjski fond razprodaja pod ceno.
omogočamo menjave stanovanj, pri tem pa upoštevamo primerno stanovanjsko površino, lokacijo stanovanja, lego, višino najemnine in druge stroške za uporabo stanovanja.
Za obnove stanovanja, ki so v lasti Mestne občine Ptuj, je odgovorno Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj, ki ga je Mestna občina Ptuj pooblastila za upravljanje s stanovanji. Naseljujejo se vsa stanovanja, za katere nas upravnik obvesti, da so vselji-va. Na priloženem seznamu praznih stanovanj, ki ga je v svojem svetniškem vprašanju predložil svetnik Zaresa Miro Vamberger, je kar 15 takšnih, ki jih je upravnik določil kot vseljiva, čeprav je bil z naše strani že obveščen o tem, da je v 13 vseljivih stanovanj že napotenih osem oseb s čakalne liste in pet oseb zaradi zamenjave stanovanj. Prav tako je bil upravnik obveščen o tem, da je eno prazno stanovanje namenjeno prodaji, eno pa predvideni menjavi.
V Mestni hiši nikoli nismo zatrjevali, da je praznih zgolj deset stanovanj, ker smo ves čas aktivno iskali njihove najemnike (bodisi prek čakalne liste bodisi z menjavami), o čemer smo ves čas korektno obveščali tudi upravnika. Prav v letošnjem letu smo se veliko posvečali menjavam stanovanj, saj je ekonomska situacija nekatere najemnike pripeljala do tega, da niso več zmogli plačevanja najemnin in so nas prosili za zamenja-
ve, prav tako smo omogočili menjave mladim družinam, ki so bivale v premajhnih stanovanjih in na drugi strani najemnikom, ki so bivali v prevelikih stanovanjih. Treba pa je poudariti, da se v večini primerov menjav število praznih stanovanj ne zmanjša, kajti stanovanja, ki jih po menjavi dobimo v svojo posest, je v večini primerov treba obnoviti. Zaradi aktivnosti z menjavami stanovanj je bilo nekaj stanovanj dalj časa praznih, kot bi sicer bila, če bi vanje naselili čakajoče na čakalni listi. Upravnik je bil prav tako že obveščen o tem, da se posamezne sobe, navedene na seznamu, združijo s sosednjimi stanovanji, ker s tem pridobimo na večji funkcionalnosti samega stanovanja.
Večji problem pri prenovi stanovanj predstavljajo tudi stanovanja, ki so jih najemniki zanemarjali oziroma so bila celo načrtno uničena. Vsa ta stanovanja je treba celovito prenoviti, kar je pogojeno z velikimi finančnimi sredstvi, pri čemer pa zgolj sredstva, pridobljena z neprofitnimi najemninami, vedno ne zadoščajo. Poudarjam, da so vse naše aktivnosti ves čas usmerjene v reševanje stanovanjskih problemov naših občanov, kar je tudi naša dolžnost, zato zavračamo vse očitke, da stanovanj ne naseljujemo. Seveda pa je treba poudariti, da se naselitve stanovanj lahko zgodijo, ko upravnik izvrši svoje dolžnosti in stanovanja
preuredi. Glede stanovanja na Kraigherjevi ulici 19 na Ptuju, za katero so nekateri svetniki menili, da je bilo
premalo ocenjeno, je treba povedati, da ga je ocenila pooblaščena ocenjevalka vrednosti nepremičnin, ki ji je dovoljenje izdal Slovenski inštitut za revizijo, zato zavračamo vse očitke, da Mestna občina Ptuj svoja stanovanja prodaja pod ceno. Glede na ekonomsko situacijo je vrednost m2 stanovanja, ki ga je ocenila pooblaščena ocenjevalka realna, poudariti pa je treba, da so zaradi nastale situacije cene stanovanjskih nepremičnin realno padle za tri odstotke, približno toliko pa se je zmanjšal tudi promet z njimi. Na podlagi sklepa Mestnega sveta Mestne občine Ptuj bo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljeno javno zbiranje ponudb, kjer bo cena opisana kot izhodiščna vrednost, ponudbe ponudnikov pa bodo odraz realne vrednosti stanova-
nja na trgu," je odgovor MO Ptuj na svetnikovo vprašanja oziroma trditve, ki ga je posredoval direktor občinske uprave mag. Ptuj mag. Janko Širec.
Tudi po tem odgovoru MO Ptuj stanje praznega stanovanjskega fonda v lasti MO Ptuj ni povsem jasno oziroma ne daje natančnega odgovora o tem, koliko pa je v resnici praznih stanovanj, predvsem takšnih, ki bi jih sorazmerno hitro lahko dodelili tistim, ki jih potrebujejo, ob upoštevanju dejstva o „nujni" rezervi tudi na tem področju za vsa nepredvidljiva stanja. Iz razprave na junijski seji mestnega sveta pa tudi izhaja potreba po izvedbi razprave o strategiji upravljanja s stanovanjskim fondom MO Ptuj oziroma sploh o upravljanju z nepremičninami v celoti.
MG
Prlekija • Pomanjkanje nočitvenih zmogljivosti
Zakaj ljutomerski hotel ne obratuje?
Kljub številnim govoricam in tihim željam mnogih Ljutomerčanov, da bi hotel Jeruzalem v mestnem središču ponovno pričel obratovati, z uresničitvijo ne bo nič. Vsaj v doglednem času ne.
Od lanskega decembra so vrata prenovljenega objekta zaprta, poslovna pogodba z najemnikom, družbo Celovite storitve iz Maribora, pa prekinjena. In že drugič v minulih treh letih se je usoda o zapiranju ljutomerskega hotela ponovila. Kako naprej? Odgovorni v družbi Sava hotels & resorts kot lastniki hotela so v svojih izjavah skromni in nedefinirani. Pravijo, da v skladu z njihovo poslovno strategijo, ki temelji na zdraviliški dejavnosti, aktivno iščejo ustrezno in dolgoročno rešitev hotela Jeruzalem. A njegovo odprtje ni predvideno ... Spomnimo: družba Zdravilišče Radenci je 1. junija 2009 zaprla namestitveni del hotela in nadaljevala z gostinsko dejavnostjo za zaključene družbe in predvsem s kuhanjem malic za nekatera prleška podjetja. Pojavila se je želja po prodaji, vendar za ceno 2,5 milijona evrov hotela s 36 zaposlenimi ni želel prevzeti nihče. Leta 2006 je bilo v hotelu prenovljenih vseh
43 sob, uredili so tudi konferenčno dvorano, restavracijo in posebno gostinsko sobo, pa vendar je poslovanje izkazovalo izgubo. Ko je najemnik hotela postala družba Celovite storitve, ki je poleg predkupne pravice prevzela tudi okrog 20 zaposlenih, je bilo pričakovati razcvet ljutomerskega hotelskega turizma. Žal se to ni zgodilo, še več novemu, najemniku ni uspelo poslovati pozitivno, zato je lastniku
mariborska družba pogodbo odpovedala. Neuradno je izguba v prvih desetih mesecih lanskega leta znašala okoli 100 tisoč evrov. Kot razlog za prekinitev pogodbe je najemnik navedel tudi večjo okvaro na sistemu centralnega ogrevanja. Ta je sicer že bila odpravljena z obnovo kotlovnice in namestitvijo nove peči, toda hotel Jeruzalem v Ljutomeru še naprej žalostno sameva .
NŠ
Zaprta vrata hotela Jeruzalem v Ljutomeru
Foto: NS
Ptuj • Festivalsko poletje v polnem zagonu
Poletje, kakršnega v mestu ob Dravi še ni bilo
Ptujske ulice in trge so preplavili umetniki s celega sveta. Skorajda ni kotička, ki ga v teh dneh ne bi polnil festivalski in umetniški duh.
Ptuj s svojim poletnim festivalskim dogajanjem daje svetovljanski utrip, kakršnega si je želeti vse dni v letu. S fotografskim aparatom smo se sprehodili po nekaterih prizoriščih, kjer je vedno zanimivo. Tako bo vse do zaključka festivala Art v začetku avgusta. Sledilo bo odprtje vseh razstav festivala sodobne umetnosti, ki bodo na ogled do 1. septembra. Na minoritskem dvorišču, ki je v letošnjem poletju dobil začasno streho, bo nocoj nastopila edinstvena skupina Cubismo. Jutri pa bodo ljubitelji tanga na tem prizorišču lahko uživali v Zgodbi o tangu, ki je nastala v produkciji društva Arsana, in je tudi eden od projektov EPK 2012 - Ptuj partner. V njej bodo nastopili Marko Hatlak, Marko Korošec, Mladen Delin, Luka Herman Gaiser, Ana Delin, Primož Vidovič, Uroš Andič, Mateja Juvan in kot solist Štefan Milenkovich.
MG S koncerta Neishe v akustični različici.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Z glasbene poslastice, posvečene največji ikoni popa - Michaelu Jacksonu. Nastopili so David Matici, Karin
Zemljič, Beno Soršak, Denis Horvat, Tomaž Gajšt, Matjaž Vertuš, in Bruno Domiter.	Tudi pokrito minoritsko dvorišče, ki bo s streho vabilo na prireditve še septembra, se je dobro prijelo.
Foto: Črtomir Goznik
Z nastopa mladih glasbenikov; glasbeni festival Arsana je tudi kovnica mladih glasbenih talentov.
Foto: Črtomir Goznik
Na razstavi del ameriške avantgardne umetnice Yoko Ono, ki velja za eno najpomembnejših predstavnic gibanja Fluxus, je na ogled njen projekt Nebesne lestve.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske ulice in trge so preplavili umetniki s celega sveta; na foto-	Foto: Črtomir Goznik
grafiji poljski umetnik Cyryl Zakrzewski, ki bo ustvaril skulpturo iz V Krempljevi 1 je Ptuj pridobil veliko razstavišče, ki se lahko kosa
najdenih predmetov in naravnih materialov.
z največjimi tovrstnimi ustanovami v Sloveniji.
Foto: Črtomir Goznik
Grška umetnica Alina Gavrielatos med ustvarjanjem.
Ptuj • Obiskali smo kmetijo leta v MO Ptuj
Kmetija Kokol - kmetija z zagotovljeno prihodnostjo
Naslov Kmetija leta 2012 v MO Ptuj si je pripela kmetija Kokol iz Krčevine pri Vurbergu 106. Naslov na nek način prihaja ob pravem času; Drago in Danica Kokol namreč kmetijo po 30 letih, toliko je minilo od takrat, ko sta jo prevzela sama, predajata v roke svojemu najmlajšemu sinu, 24-letnemu Damirju, računalniškemu tehniku, ki si je dodatna znanja za delo na kmetiji najprej želel pridobiti na Fakulteti za kmetijstvo, a jo je zaradi očetove operacije na hrbtenici, pri kateri je prišlo do neljubih zapletov, moral opustiti, uspel pa si je pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo.
Na Kokolovi kmetiji so doslej gospodarile že tri generacije, z Damirjevim prevzemom se pričenja obdobje četrte generacije. Ukvarjajo se z živinorejo, poljedelstvom, prašičerejo in perutninar-stvom. Razpolagajo s 37 ha njiv, 13 ha travnih površin, 35 arov imajo goric in štiri ha gozdov, od tega je okrog 22 ha lastne zemlje, ostalo predstavlja najem. Površine za obdelovanje se nahajajo na območju 12 km, od Vurberka do Ptuja. Stanje v slovenskem kmetijstvu v tem trenutku ni rožnato, nobene panoge ni mogoče izvzeti, vse so bolj ali manj v krizi. Vse se namreč draži, cene kmetijskih izdelkov pa so vedno nižje, povedo Kokolovi, ki tržne viške oddajajo zadrugam. Nekdo bi se že moral končno zavzeti
Foto: Črtomir Goznik
Kokolovi - (od leve) Damir, Danica in Drago
za to panogo, tudi zaradi samooskrbe, ki je iz leta v leto manjša. Tolažba, da je drugje še slabše, je slaba tolažba, ob tem, da gre za dejavnost, ki je v veliki meri odvisna od vremena - vedno si v strahu, kaj bo prineslo. Kmetijstvo reže
tanko rezino kruha, za preživetje je treba delati od jutra do večera, tudi ponoči, pravijo Kokolovi, ki imajo to srečo, da jim v času, ko je največ dela, vedno pomagajo tudi sorodniki, Dragovi bratje in sestri. V veliko pomoč pa sta
Foto: Črtomir Goznik
Kmetija leta 2012 v MO Ptuj: kmetija Kokol, Krčevina pri Vurbergu 106
Prejeli smo
Kakšen je naš odnos do polpretekle zgodovine?
Novinarka MG ugotavlja v svojem prispevku da »Spomenik žrtvam za samostojno Slovenijo sameva«. Naj mi bo dovoljena skromna dopolnitev: sameva v času šolskih počitnic, drugače pa je skozi vse leto okrog njega pravi dijaški živ-žav. Da se nanj ne spomnimo, preprosto ni res. Delegacija Zveze borcev za vrednote NOB Ptuj je skupaj s predstavnikom Mestne občine Ptuj in veteranskih organizacij tudi letos ob dnevu upora položila venec k spomeniku. Na spomeniku je namreč napis »Vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo«. Pa nič hudega, samevajo tudi druga spominska obeležja iz različnih obdobij slovenske zgodovine, ki so jih pionirji nove oblasti takoj po osamosvojitvi začeli odstranjevati, prestavljati na neugledna in skrita mesta. Tega ni storil niti Hitler, ki je svojim biričem zau-kazal še pred napadom na našo takratno skupno domovino, da varujejo kulturno in zgodovinsko dediščino. Tudi za Ptuj so imeli okupatorji podroben načrt, kaj morajo ohraniti. Res, preimenoval pa je naše kraje, ulice, ustanove ... To so po osamosvojitvi
delali tudi naši novi oblastniki. Ne bom jih našteval, preveč jih je. Odstranjevalci se izgovarjajo, da predvsem zaradi estetskega videza, čeprav je očitno, da zaradi ideološke gonje. Kot da narodnoosvobodilno gibanje v letih 1941-45 ni ničesar prispevalo k stoletni težnji po svobodni, neodvisni in samostojni Sloveniji.
Za Slovence je bilo teh sto let usodnih, po dolgotrajnem prizadevanju, narodnoosvobodilnem boju in osamosvojitveni vojni smo le postali gospodar na svoji zemlji. Cena je bila visoka. Škode in žrtve prve, druge in osamosvojitvene vojne so bile v zgodovinskem in človeškem pogledu prevelike, da bi smeli spomin nanje prepustiti pozabi. Tudi ne pozabiti na dogodke, na katere nas opozarjajo pomniki naše pretekle in polpretekle zgodovine.
Žal so nekaterim še danes napoti. Zgovorni dokazje prestavitev Lackovega spomenika (1992), poskus odstranitve spomenika šestim članom Reševe družine na Ojstrovcu (2000), večkratna odstranitev doprsnega kipa Olge Meglič, izginotje doprsnega kipa Borisa Kidriča (baje so ga ukradli
Foto: Črtomir Goznik
Kvedrov spomenik
»cigani« zaradi brona, še vedno drage kovine) in najnovejšega izginotja doprsnega kipa Dušana Kvedra - Tomaža na kompleksu Šolskega centra Ptuj na Vičavi (v bivši vojašnici, nekdaj imenovani po njem).
Končno mi je uspelo izvedeti, da so ga zaradi varnosti deponirali v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Tudi ta spomenik je bil kar nekajkrat tarča sodobnega vandaliz-ma. Vem pa, da ga je iz belega marmorja izklesal kipar - vojak iz Arandelovca, takrat pobratenega mesta iz Srbije. Izklesal ga je v spomin na nekdanjega ptujskega gimnazijca, slovenskega španskega borca, komunista, prvoborca, političnega komisarja
II. grupe odredov, od leta 1944 komandanta glavnega štaba narodnoosvobodilne vojne in partizanskih odredov Slovenije, narodnega heroja in diplomata.
Vprašujem se, komu je bil napoti, kdo so ti vandali in kateri strici stoje za njimi?
Tisti, ki spoštujemo vrednote narodnoosvobodilnega boja, ne bomo obupali in se vdali. Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj bo skupaj z Mestno občino Ptuj in veteranskimi organizacijami našega območja tudi letos, že tretjič, na Vičavi organiziralo spominsko svečanost za Dan s pošto-vanja vrednot NOB na Ptujskem. Ta bo 7. avgusta ob 18. uri
ob 70-letnici junaškega in poslednjega boja Slovenskogoriške - Lackove čete. In to ob spomeniku Vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo na Vičavi s kulturnim programom in položitvijo venca. Še eno razmišljanje: kaj pa, če bi ta dan, v spomin na Lackove borce, poimenovali po napisu na spomeniku?
Stanko Lepej
jim tudi oba starejša sinova. Sloga v družini je velikega pomena, sicer pa dela na kmetiji nikoli ne zmanjka, pravi bodoči gospodar Damir, ki se zaveda velike odgovornosti, ki jo prevzema. Danica in Drago mu bosta pomagala, kolikor bosta lahko. Bodoči gospodar kmetije Kokol je že začel vnašati nekatere spremembe. Za začetek se je lotil postavitve sončne elektrarne na strehi hlevov in farme, naložba naj bi bila povrnjena v desetih letih. Kot pravi Damir,
se bo trudil čim bolj posodobiti pridelavo, vedno je treba slediti novostim, brez česar ni mogoče slediti sodobnim trendom. Želi pa si tudi neko normalno življenje, da ne bo stalno privezan za delo, da si bo tako kot že doslej starša, privoščil malo oddiha poleti in pozimi.
Kokolovi skromno povedo, da jim priznanje naj kmetija leta 2012 pomeni veliko, predvsem pa daje dober občutek, da je nekdo opazil njihovo delo, da se trudijo po
najboljših močeh pridelati kakovostno hrano in delati dobro. Nismo pa radi izpostavljeni, zato se tudi držimo bolj ob strani, so povedali ob našem obisku na njihovi kmetiji, ki je tudi od zunaj vzorno urejena. Danica in Drago Ko-kol pa sta najbolj zadovoljna, da kmetijo, na kateri sta pustila veliko znoja, lahko predata svojemu nasledniku, zavedajoč se, da prehaja v prave roke, in da ji je prihodnost zagotovljena.
MG
Ljutomer • Zaključen 8. Grossmannov festival
Huda mačka v Španijo in
Veliko Britanijo
S podelitvijo nagrad in priznanj najboljšim ustvarjalcem, se je v prleški prestolnici zaključilo šestdnevno dogajanje na letošnjem že 8. Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina. Tudi tokrat več kot uspešno.
Strokovna žirija v sestavi Slobodan Šijan, Phillip Bergson in Christian Hallman je odločila, da hudega mačka za najboljši celovečerni film tokrat prejmeta dva filma -španski Medtem, ko si spala (Sleep Tight) in britanski Izro-jeno (Inbred). Hrupni maček za najboljši glasbeni dokumentarec je pripadel Srbu Si-niši Dugonjicu za film Fanzini z Marsa, Slakov hudi maček za najboljši kratki film je dobil film Ujeta ptica kanadske režiserke Jovanke Vuckovic, nominacija za nagrado Melies d'Or pa je pripadla filmu Legenda španskega režiserja Pa-uja Teixidorja. Srbski režiser, scenarist in dramski pisec Goran Markovic je prejel festivalsko nagrado Stari hudi maček za življenjsko delo, sicer pa si organizatorji Grossmannove-ga festivala zagotovo štejejo
v čast in ponos, da so po Ro-gerju Cormanu, Brianu Yuzni, Christopherju Leeju, Mena-hemu Golanu in Slobodanu Šijanu gostili tudi Markovica. Ob prisotnosti slovenske vinske kraljice Martine Baškovič (na posnetku skupaj z Gora-nom Markovicem) je več kot
30 posebnih gostov letošnjega Grossmannovega festivala izbiralo tudi najboljše vino. Med šestimi vinogradniškimi hišami je nagrada pripadla vinogradništvu PRA - Vino Čurin - Prapotnik s Koga za renski rizling izbor 2009.
NŠ
Vinska kraljica Martina Baškovič s srbskim umetnikom Goranom Markovicem, prejemnikom nagrade Stari hudi maček.
Foto: NS
Ptuj • KZ pred odprtjem trgovine
Domača zelenjava za domače kupce
Da je slovenska samooskrba z zelenjavo že skoraj povsem na dnu, ni nič novega. Žal pa se ne zgodi prav nič, da bi se stanje popravilo. Poskusi nekaj zadrug, ki bi se naj povezale na področju skupnega trženja slovenske zelenjave, so zastali na besedni ravni, tudi nedolgo nazaj ustanovljeno interesno združenje GIZ Slovenska zelenjava ne daje nobenih rezultatov, razen tega, da so bile preračunane lastne cene za posamezne vrste zelenjave.
V KZ Ptuj so se zato odločili težavo reševati na lokalnem nivoju, s čimer želijo vsaj nekoliko pomagati ze-lenjadarjem: „Na področju zelenjadarstva je stanje res kritično. Problem so trgovci, ki govorijo eno, nato delajo drugo, pametni in dolgoročnejši dogovori pa sploh niso izvedljivi. Nemogoče je namreč pridelovati in odkupovati zelenjavo, če nimaš zagotovljenega količinskega odkupa s pogodbo, do tega pa nikakor ne moremo priti. Pred časom smo imeli na zadružni zvezi sestanek, na katerem smo govorili o tem področju. Takrat smo se uspeli dogovoriti tudi z novim pred-
sednikom uprave Mercatorja Tonijem Balažičem, ki je zame osebno pošten človek, kar je že dokazal pri dogovoru o ceni pšenice lani. Po tem razgovoru smo formirali skupino nekaj direktorjev večjih slovenskih zadrug, med katerimi sem tudi sam. Z odgovornimi člani Mer-catorjeve uprave se bomo v prihodnje sestali prav na temo bolj organiziranega odkupa domače zelenjave. Kot že rečeno, je potrebno odkup urediti pogodbeno na način, da bodo dogovorjene količine odkupa posamezne vrste zelenjave, kontinuiran odkup in seveda odkupne cene ter roki plačila. Brez
Trgovina KZ bi se naj do jeseni preselila na lokacijo centralnega skladišča zadruge v industrijski coni, kjer bo poleg repromateria-la kupcem na voljo tudi dnevno sveža zelenjava z domačih polj.
tega slovenske zelenjave ne moremo regenerirati, z lepo-rečjem se ne rešuje ničesar,"
je najprej povedal direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič. Vendar pa KZ Ptuj ne čaka
zgolj na dogovor z Mercator-jem, pač pa so se lotili novega projekta: ureditve maloprodaje zelenjave domačih pridelovalcev. „V našem skladišču v industrijski coni bomo do začetka septembra uredili trgovino, v kateri se bo prodajala sveža zelenjava vseh vrst od naših članov. Odprta bo vse delovne dni do večera. To bo prva takšna trgovina z izključno domačo zelenjavo, saj je doslej še nismo imeli nikjer. Zelenjavo naših kmetov bomo seveda ponudili tudi gostincem in drugim obratom družbene prehrane. Naš cilj je oskrbovati okolje z domačo in čim bolj svežo zelenjavo, saj je ja-
sno, da ta prehrambeni artikel ne prenaša dolgih relacij in skladiščenja. Hkrati bomo na to lokacijo preselili tudi našo zadružno trgovino z repromaterialom, ki je zdaj v centru mesta, na Zadružnem trgu. Lokacija te trgovine je namreč precej neugodna, saj ni pravega parkirišča za stranke, posebej za tiste, ki opravljajo kakšen večji nakup. Te prostore sedanje trgovine pa bomo dali v najem ali prodali."
Po besedah Janžekoviča bi trgovina s svežo zelenjavo naj začela obratovati septembra, kupci pa bodo ob reproma-terialu lahko tam za začetek kupovali vso ozimnico, pridelano na širšem Ptujskem.
„Ponudbo bomo seveda prilagajali potrebam in povpraševanjem kupcev. Pomembno se mi zdi, da bo zelenjava sveža, zdrava, pridelana doma, kmetje pa jo bodo sami sproti dostavljali."
Čeprav ne gre za veliko korak, pa je res, kot pravi tudi Janžekovič, da je pomembno narediti prvi korak.
SM
Ptuj • Izbor za Naj javno stranišče 2012
Foto: SM
Letos bodo ocenili več kot 90 javnih stranisč
Društvo za kronično črevesno bolezen, ki si prizadeva izboljšati kakovost življenja ljudi s tem obolenjem, tudi letos izvaja projekt ocenjevanja urejenosti javnih stranišč. Bolezen se pojavi najpogosteje med 15. in 35. letom starosti, vse pogosteje obolevajo tudi otroci. V svetu je že pet milijonov tovrstnih bolnikov, v Evropi okrog 2,2 milijona, v Sloveniji pa med štiri in pet tisoč.
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen, ki deluje od leta 2004, ima status društva v javnem interesu in je član Evropskega združenja bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo. Ima več kot 800 članov. Letošnji izbor za Naj javno stranišče 2012 je že tretji po vrsti.
V teku je terensko ocenjevanje več kot 90 javnih stranišč po celi Sloveniji, ki bo predvidoma trajalo vse do konca avgusta. V letošnjem ocenjevanju zraven občin in bencinskih servisov sodeluje tudi enajst slovenskih bolnišnic, v katerih bodo ocenjevali stranišča v gastroenteroloških ambulantah, med njimi bo tudi ptujska ambulanta. Zbra-
ne podatke s terena bodo obdelali septembra in oktobra, Naj javno stranišče, pa bodo razglasili na zaključni slovesnosti, ki bo letos 16. novembra v Kopru. Takrat bodo obeležili tudi svetovni dan stranišča, ki je 19. novembra in ga obeležujejo po vsem svetu. Iz leta v leto se povečuje število vključenih v projekt, tako občin kot bencinskih servisov. V letu 2011 je bilo v ocenjevanje javnih stranišč vključenih 30 občin, letos jih bo že pet več.
Projekt Naj javno stranišče je v prvi vrsti namenjen osveščanju javnosti o pomenu stranišč, hkrati pa prinaša koristne informacije za člane in nečlane društva o tem, kje v obiskanih mestih oziroma ob-
činah in bencinskih servisih ob avtocestah imajo možnost dostopa do stranišča, ki ga kot svojo temeljno potrebo nujno potrebujemo vsi, poudarjajo v Društvu za kronično vnetno črevesno bolezen. Pri tem pa tudi ni nepomembno, kako so ta stranišča urejena. Tudi po zaslugi njihove akcije se je urejenost ocenjevanih stranišč dvignila. Še nekaj zanimivosti: „Človek gre na stranišče povprečno 2500-krat na leto oziroma šest- do osemkrat na dan; na stranišču preživimo tri leta svojega življenja; ženske za vsak obisk stranišča povprečno porabijo trikrat več časa kot moški, so v predstavitvi letošnje akcije ocenjevanja javnih stranišč zapisali v
društvu."
MO Ptuj je z edinim javnim straniščem v letu 2010 zasedla 4. mesto z oceno 4,34. Takrat so ji ocenjevalci tudi predlagali, da bi že zaradi dejstva, da je Ptuj turistično mesto, pristopila k urejanju še najmanj
treh javnih stranišč, ob tem pa bi morala lokacijo trenutno še edinega javnega stranišča oziroma vseh bodočih stranišč označiti tudi na zemljevidu mesta. Lansko ocenjevanje je MO Ptuj prineslo 8. mesto z oceno 4,29.
MO Ptuj od vstopa v ocenjevanje javnih stranišč še ni uredila novih javnih stranišč. Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen za spodbudo pri gradnji javnih stranišč podeljuje tudi zidake.
MG
Prlekija • Kanalizacijsko omrežje v Bunčanih
Milijoni evrov v kanalizacijo
Do konca meseca septembra bo murskosoboško podjetje SGP Pomgrad v Bunčanih (občina Veržej) zgradilo kanalizacijsko omrežje in omogočilo okoli 60 gospodinjstvom odvajanje fekalnih voda na čistilno napravo.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj je še vedno brez drugega javnega stranišča. Za zdaj edino nad mestno tržnico je dostopno iz Slomškove ulice.
S tem projektom se zaključuje naložba na področju čiščenja in odvajanja fekalnih voda v vseh treh naseljih (Veržej, Banovci, Bunčani) veržejske občine. Na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj je s tovrstno investicijo bilo pridobljenih 485 tisoč evrov, preostali del sredstev v višini 770 tisoč evrov pa bo zagotovljen v občinskem proračunu. Naselje Bunčani se bo priključilo na obstoječo čistilno napravo v Veržeju, ki ima še dovolj prostih kapacitet trenutnih zmogljivosti. Skupna dolžina kanalizacijskega omrežja znaša več kot štiri kilometre, za izvajalca pa je kot najugodnejše bilo izbrano podjetje SGP Pomgrad. Pogodbo o izgradnji omrežja v Bunčanih sta podpisala župan občine Veržej Slavko Petovar in namestnik predsednika uprave soboškega gradbenega podjetje Boris Sapač (na posnetku).
Gradbeno podjetje SGP Pomgrad iz Murske Sobote v teh dneh v Veržeju ureja osrednji del naselja, saj je do konca meseca avgusta predvidena povsem nova podoba trga Slavka Osterca in bližnje okolice. Opravljena bo rekonstrukcija obstoječe dotrajane ceste v osrednjem delu Veržeja z ob-
novo pločnikov in ureditvijo javne razsvetljave. Naložba je vredna 943 tisoč evrov, občina Veržej pa je bila tudi za ta projekt uspešna na javnem razpisu Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, saj je bilo odobrenih 419 tisoč evrov.
NŠ
Zupan Veržeja Slavko Petovar in predsednik uprave Pomgrada Boris Sapač sta podpisala pogodbo za izgradnjo kanalizacije.
Foto: NS
Slovenija • Znižanje odškodnin za kmetijska zemljišča
80 odstotkov nižje odškodnine?
Poročali smo že, da so koalicijske stranke pripravile predlog spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih, po katerem naj bi se znižala višina odškodnine za gradnjo na kmetijskih zemljiščih. Sredi prejšnjega tedna je Državni zbor prav ta predlog oz. novelo zakona potrdil, medtem ko je Državni svet podal odložilni veto.
Vodstvo Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije (KGZS) je nad sprejetjem spremenjenega zakona o kmetijskih zemljiščih ogorčeno in razočarano: „Dovolj visoka odškodnina za spremembo namembnosti, ki zaenkrat še velja, je trenutno edina varovalka pred pozidavo. Poleg zbornice je bila proti sprejetju tega zakona vsa slovenska strokovna javnost (ne samo kmetijska), ki si je z ohranitvijo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča obetala, da bodo kmetijska zemljišča kot naravni vir pred pozidavo vsaj malo zaščitena. Na KGZS menimo, da odškodnina ne bi smela biti edina zaščita pred pozidavo kmetijskih zemljišč, vendar je bila od ponovne uvedbe do sedaj edina in tudi dovolj učinkovita zaščita pred pozidavo. Znižanje odškodnin za več kot 80 odstotkov, kot to določa novela zakona, po-
meni ponovno vzpostavitev stanja pred sprejemom zakona o kmetijskih zemljiščih, torej hitro izgubo najboljših kmetijskih zemljišč in zastoj pri izvajanju kmetijsko-zemlji-ških ukrepov (melioracije in odprava zaraščenosti, komasacije ...), ki naj bi se financirali večinoma iz sredstev, zbranih z odškodnino."
V zbornici se tudi sprašujejo, kako to, da se je odškodnina kar znižala, ne da bi se pred tem opravila vsaj kakšna analiza, ki bi pokazala učinek uvedbe odškodnine: „Nenava-dno je tudi, da se ni počakalo, da Ministrstvo za kmetijstvo in okolje sprejme podzakonske akte na podlagi sprejetega zakona. Uvedba odškodnin po naših ocenah ni posebej oslabila konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kot je trdil predlagatelj spremembe zakona, bo pa takšno zmanjšanje odškodnin zagotovo pri-
zadelo del slovenskega gospodarstva, to je kmetijstvo, ki bo ponovno začelo intenzivneje izgubljati najboljša kmetijska zemljišča in bo prisiljeno vlagati v izboljšavo slabših ter bolj strmih kmetijskih zemljišč."
Delež kmetijskih zemljišč bi bilo treba povečati!
V zbornici so tudi prepričani, da se gradnja hiš na podeželju, zlasti za mlade družine, zaradi nižjih odškodnin ne bo povečala. Ob tem še pravijo, da je Slovenija v preteklih letih zaradi pozidave že tako in tako izgubila ogromno kmetijskih zemljišč: „Za zadovoljivo samooskrbo imamo skoraj štirikrat premalo zemljišč na prebivalca. Vlada je že leta 2005 sprejela Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015, v ka-
Razprava vseh sodelujočih je trajala precej časa, vrtela pa se je predvsem okoli nujnosti povezovanja hmeljarjev v ustrezno obliko združenja, s čimer se je strinjal tudi kmetijski minister Franc Bogovič, ki je ob tem dodal, da bo MKO lahko finančno pomagalo oz. sofinanciralo le projekte in vodenje združenja, nepovezanih hmeljarjev pa ne.
Velika težava slovenskih hmeljarjev so predvsem neprodane zaloge hmelja iz nekaj prejšnjih sezon, zato so se zbrani pogovarjali tudi o možnostih uničenja ali odprodaje hmelja v zalogah in o zavarovanju hmelja.
Srečanje se je končalo z več sklepi oziroma zaključki. Prvi med njimi je, da se morajo za začetek hmeljarji nujno poslovno povezati, na MKO pa jim bodo pripravili shemo za spodbujanje povezovanja (podobno kot v zelenjadarstvu, prašičereji itd.). Ministrstvo je sicer hmeljarjem predlagalo ustanovitev enega samega združenja, vendar je pripravljeno pomagati tudi več združenjem, vendar pod pogojem, da vanje ne bodo vključeni
tisti hmeljarji, ki so pred leti izgubili zaupanje zaradi neizpolnjevanja pogodb o odkupu. Tudi ukrepe kmetijske politike bodo lahko koristili le hmeljarji - člani združenj.
Povedano je bilo tudi, da hmeljarji, ki niso prejeli finančnih sredstev za obnovo nasadov, poškodovanih v neurju leta 2007, in so do teh upravičeni, lahko z računi na MKO še vedno uveljavijo izplačilo sredstev v ta namen. Ali bodo hmeljarji oproščeni pla-
Z novelo zakona o kmetijskih zemljiščih naj bi se odškodnina za gradnje znižala za 80 %.
Slovenija • Hmeljarji v težavah
Za začetek reševanja nujno poslovno združenje
Tudi slovensko hmeljarstvo je enako kot številne druge kmetijske (in gospodarske panoge) že dalj časa v krizi. Kako rešiti že nekaj let trajajočo situacijo, so se hmeljarji skupaj z vodstvom Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO), Zadružne zveze in KGZS poskušali dogovoriti na skupnem srečanju v Petrovčah.
terem je med cilji zapisano, da bo do leta 2015 20 odstotkov kmetijskih zemljišč vključenih v ekološko pridelavo. Pridelki so v ekološki pridelavi zaradi načina pridelave nekoliko nižji kot pri konvencionalnem in integriranem načinu pridelave. Prav tako je treba tudi sicer spoštovati mnoge omejitve pri kmetovanju, in sicer zmanjševanje uporabe fitofar-macevtskih sredstev in gnojil, posebej v bližini vodotokov in zajetij pitne vode v bližini naselij. Tudi ob takem načinu
kmetovanja so pridelki nižji. Posledično to pomeni, da moramo delež kmetijskih zemljišč nujno močno povečati in ne samo ohraniti. Po sedaj še veljavnem zakonu o kmetijskih zemljiščih so odškodnine za spremembo namembnosti
še dovolj visoke, da bi se lahko nabralo precej namenskega denarja za izvajanje ukrepov kmetijske zemljiške politike. Ob uveljavitvi sprejetega zakona pa se bo delež teh sredstev zmanjšal za več kot 80 odstotkov."
Državni svet uveljavil veto
Medtem ko so v KGZS zelo razočarani nad odločitvijo Državnega zbora, pa toliko bolj navdušeno pozdravljajo potezo Državnega sveta, ki je pred nekaj dnevi na omenjeno novelo zakona izglasoval veto. Za odložilni veto, ki ga je predlagala interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, je glasovalo 19 svetnikov, proti pa jih je bilo 8. Državni zbor bo moral o noveli zakona odločiti še enkrat. Za njegovo ponovno sprejetje je potrebnih vsaj 46 glasov poslancev in poslank. Tako zaenkrat nov zakon o kmetijskih zemljiščih še ne bo stopil v veljavo, vendar upanja, da bi se visoka odškodnina po sedanjem zakonu ohranila tudi v prihodnje, skorajda ni.
SM
3
r. sloga, si V Slogi je moč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OLJNO OGRSCICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj
čila najemnin za zemljišča pri skladu, je ostalo odprto vprašanje, prav tako je še vprašljiva izvedba promocije. Hmeljarji se zavzemajo še za to, da bi jim država pomagala oz. sofinancirala žlahtnjenje in prenovo zastarele tehnologije, saj sami nimajo sredstev za to.
Glede sistema zavarovanja kmetijskih pridelkov pa so se tudi hmeljarji, tako kot ostali kmetje, zavzeli za nov sistem kmetijskih zavarovanj z nižjo odbitno franšizo.
SM
Slovenija • Ekološko kmetovanje še v povojih
Ekološko kmetovanje -pretežno le na pašnikih ...
Čeprav naj bi v prihodnjem obdobju kmetijske politike ekološko kmetovanje postalo prednostno (in tudi najbolj sofinancirano oziroma subvencionirano), je v Sloveniji ekološka pridelava še vedno bolj kot ne vzorčna.
Slovenski hmeljarji so (predvsem zaradi ogromne količine neprodanega hmelja v preteklih sezonah) zašli v hudo krizo; prvi korak k rešitvi pa je po mnenju kmetijskega ministra v ustanovitvi poslovnega združenja hmeljarjev.
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo tako v lanskem letu v državi ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč le za slabih šest odstotkov. Sicer število kmetij, ki se že ukvarjajo z ekološko pridelavo ali pa se v njo uvajajo, iz leta v leto raste, vendar jih je kljub temu malo; lani jih je bilo za 5 odstotkov več kot leta 2010. Počasi se veča tudi število kmetij, ki se preusmerjajo v ekološko kmetovanje (potrebno je namreč prehodno obdobje). Tako je bilo lani kmetij v preusmeritvi v ekološko kmetovanje 59, leto pred tem pa 34. Skupno število ekoloških kmetij v sistemu nadzora znaša vsega skupaj le tri odstotke, kar je sicer napredek glede na leto 2010, ko je bilo teh kmetij v nadzoru le za pol odstotka. Res pa je tudi, da se je v tem obdobju v državi zmanjšalo število vseh kmetij za kar 14 odstotkov.
Po Akcijskem načrtu razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015 naj bi delež kmetijskih gospodarstev v sis-
temu nadzora narasel na 15 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev. Kmetijska zemljišča, kjer se kmetuje ekološko, so se v letu 2011 glede na leto 2010 znova povečala in to za dobrih 9 odstotkov. Vendar pa, če pogledamo strukturo teh kmetijskih zemljišč z ekološkim načinom kmetovanja, slika ni več tako optimistična. Namreč veliko večino „ekoloških" kmetijskih površin predstavljajo
travniki in pašniki (kar dobrih 86 odstotkov), sledijo njive in vrtovi (10 odstotkov), na repu pa so sadovnjaki (3 odstotki). Površine za ekološko pridelavo zelenjadnic in jagod so se od leta 2010 do leta 2011 za malenkost povečale, njihov delež pa je vseeno padel. Skoraj popolnoma nič pa v Sloveniji ni ekoloških vinogradov (manj kot pol odstotka).
SM
M ■
1 ' 1 ' sfer.

Med površinami, ki so zajete v ekološko kmetovanje, prevladujejo pašniki in travniki; teh je kar 86 odstotkov, vinogradov je le za pol odstotka, prav tako zelenjadnic.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Svet je majhen
LONDON 2012: NOVA DOBA!
Začenjajo se nove olimpijske igre! London po več kot šestdesetih letih gostuje najpomembnejši športni dogodek na Zemlji in se skuša ponovno umestiti v mednarodni prostor z novim obrazom. Ko je Združeno kraljestvo nazadnje leta 1948 gostovalo prve povojne 01, je bil svet popolnoma drugačen. Štiri leta pred tem je VB v Bretton Woodsu simbolično predala oblast sveta novi zahodni velesili ZDA in se počasi pripravljala na vlogo soigralca, center bivšega, zgodovinsko največjega cesarstva, in si tako pripravljala novo vlogo v sodobni zgodovini. Vlogo Aten do novega Rima. Vendar so imele zadnje londonske igre velik simbolični pomen. Sledile so berlinskim in poudarile nov začetek za zahodne demokracije. Zmago nad nacifašizmom tudi na simbolični ravni! Takrat je v Veliki Britaniji začel vladati laburist Clement Attlee, kije zamenjal Winstona Churchilla in uvedel nacionalizacijo celotne težke industrije in socialno državo na podlagi intervenističnih gospodarskih teorij prof. Keynesa. Državljanom Otoka, na katerega so se začele stekati mase priseljencev iz celotnega Commonweltha, je ponudil nov začetek, novo vizijo življenja po hudih udarcih druge svetovne vojne. Attlee je bil poseben laburist. Izjemno vezan na ZDA in podpornik Churchilla v času konflikta. Ni bil negativno naravnan do svojih političnih nasprotnikov. Vladal je zato, ker je dejansko prišel njegov čas. Tako kot je bilo Siru Winstonu Churchillu usojeno voditi vojno obdobje. Attlee je vodil prehod Združenega kraljestva v novo obdobje in državi ponovno v zgodovini zagotovil njeno posebno vlogo. London je od samega začetka lastne svetovne oblasti, ki se je začela v XVI. stoletju, bil vodilna prestolnica pri oblikovanju oziroma odkrivanju gospodarskih in socialnih trendov bodočnosti.
V Angliji je nastal tržni kapitalizem, liberalizem in gospodarska mehka oblast. V Angljii se je začela industrializacija, kasneje pa preobrat v storitvene in finančne panoge. Na Otoku čez Rokav so vedno pravočasno zavohali spremembe in se prilagodili. Preoblikovanje Clementa Attleeja je VB ponudilo petindvajset let zagona in razvoja. Sledile so proračunske težave, preveliki primanjkljaji in neomejena moč sindikatov. Od leta 1974 do prevzema oblasti Margaret Thatcher je država životarila in se na koncu ponovno postavila na noge, pripravila teren za nov razvoj na podlagi storitev in prišla do današnjih dni bogata oziroma bogatejša, kot je bila pred drugo svetovno vojno.
Kako bo po olimpijskih igrah, je težko reči. Združeno kraljestvo ne potrebuje reklame zase. Vsi vedo, kje se nahaja in kako pomembno geopolitično vlogo igra v svetu. Igre bi mogoče bile reklama za našo malo Slovenijo, da bi končno premagali naš sindrom majhnosti, ki je v re-snicipopolnoma nerealen! A kraljica Elizabeta in njena država takšnega marketinga res ne potrebujeta. London 2012 bo prelomnica, od katere bomo čez nekaj desetletij začeli šteti začetek dobe novega, drugačnega gospodarskega in socialnega razvoja, ker današnji sistem, na katerem temelji anglosaksonski svet, teče proti koncu življenjske dobe.
Tako, kot so olimpijska četrtletja zaznamovala prihod iz enega zgodovinskega obdobja v drugega in ritem življenja v preteklosti, bo mogoče tudi London 2012 zaznamoval začetek nove socialne paradigme. Iz turbokapita-lističnega sistema se moramo čim prej oddaljiti. Krize ne bomo rešili brez nove vizije in novih vzorcev. Nam jih bo ponovno, tako kot vedno od XVI. stoletja naprej, ponudila Velika Britanija?
Pa ne recimo, da je v tem primeru pomembno le sodelovati!
Laris Gaiser
Številni Ptujčani dopust preživijo na hrvaški obali.
Foto: Mateja Tomašič
Ptuj • Kje se Ptujčani poleti najraje hladijo
Pomembna sta počitek in zabava
Nekateri so se že vrnili z dopusta ob morju, v termah ali v planinah, drugi nestrpno odštevajo dneve do odhoda na letovanje. Ptujčani še vedno najraje letujejo na hrvaški obali, vse več pa jih oddih preživi v Turčiji, Tuniziji, Egiptu ter na grških otokih, iskani destinaciji pa sta tudi Ciper in Španija. V potovalnih agencijah, ki imajo svoje poslovalnice tudi na Ptuju, ponujajo še letovanja v Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Bolgariji.
Ker smo že kar pošteno zakorakali v poletno sezono, ste se za kraj letovanja zagotovo že odločili. Razen če ste med tistimi, ki čakajo na ponudbo „last minute" - zadnji trenutek, ki je sicer še vedno zelo priljubljena, je pa tovrstne ponudbe iz leta v leto manj in glede cene ne preseže ponudbe „first minute" - zgodnja rezervacija, pri kateri v začetku leta znižajo ceno celo do 30 odstotkov. Pri tem lahko izbiramo med tem, kar želimo, pri ponudbi v zadnjem trenutku pa le med ponudbami, ki so takrat na voljo.
V	potovalnih agencijah menijo, da se potniki preveč zanašajo na to ponudbo in se premalo poslužujejo ponudbe paketov „first minute", ki so tudi precej ugodni. Teh se poslužujejo predvsem družine, ki si ne želijo stresov pred potovanjem in želijo imeti vse prej določeno in urejeno. Mladi, predvsem tisti, ki letujejo v večjih skupinah, se odločajo za najem apartmajev.
Najboljši pregled nad letovanji in potovanji Ptujčanov imajo zagotovo potovalne agencije. Med poizvedovanjem v njihovih poslovalnicah na Ptuju smo izvedeli, da so za številne Ptujčane še vedno zanimivi Istra, srednja Dalmacija in otoki. Precej povprašujejo po hotelih, kjer imajo agencije svoje klube, saj jim nudijo dodatno ponudbo, kot je športna in zabavna animacija za otroke in odrasle ter večerna zabava. Številni se odpravijo v Turčijo (Antalya in Alanya), letos pa jih veliko potuje tudi v Tunizijo (otok Djerba in Hammamet) in Egipt (Sharm el Sheikh in Hurgada), kjer se jih večina odloči za ponudbo paketa „vse vključeno v ceno". Družine z mlajšimi otroki se za to ponudbo odločajo tudi na letovanju na hrvaški obali. Mlajšim, ki potujejo v Grčijo, Španijo ali na Ciper, pa v agencijah svetujejo polpenzion.
V	želji čim bolj ustreči potnikom v potovalnih agencijah ponujajo vsako leto nekaj novega. Programi so v glavnem sedemdnevni, možni pa so tudi dvo-, tri-, štiri- in petdnevni paketi ter desetdnevne počitnice, tako da dan odhoda lahko prilagodi-
jo želji potnikov. Ponujajo pa tudi družinske pakete. Letos je povečano povpraševanje po 3-5-dnevnih paketih, dan prihoda pa običajno ni samo ob koncih tedna, temveč je fleksibilen.
Prek potovalnih agencij je tudi zdaj precej povpraševanja po letovanju na slovenski obali, so pa kapacitete tam majhne in precej hitro zapolnjene, tako da možnosti ponudbe „last minute" skorajda ni. Na agencijah opažajo, da se vse več Slovencev odloča za letovanje na slovenski obali, za počitnice v termah pa več povprašujejo spomladi, jeseni in pozimi. Za sedemdnevno letovanje v teh mesecih na Hrvaškem posameznik povprečno odšteje od 350 do 400 evrov za prevoz, nočitev in hrano ter za pakete z vključenim letalskim prevozom od 500 do 700 evrov. Številni Ptujčani na hrvaški obali letujejo v zasebnih apartmajih, še vedno pa je priljubljen način preživljanja dopusta kampiranje v prikolicah ali šotorih.
Ciper, Florida, Nizozemska in predvsem hrvaška obala
Ujeli smo nekaj Ptujčanov z različnimi željami glede leto-
šnjega letovanja.
Tanja Rebov: „Letos sem se odločila za dopust v tujini, na Cipru, predvsem zato, ker ponujajo za takšno ceno največ. Destinacijo sem izbrala prek turistične agencije, pol-penzion za en teden. Za to destinacijo pa sem se odločila, ker še tam nisem bila in sem tudi slišala precej pozitivnih informacij, kar me je dodatno prepričalo, da grem."
Rok Svenšek: „Letos sva se s punco odločila za teden dni jadranja po Jadranu. Bila sva že lani in nama je bilo všeč, zato sva se tudi letos odločila za ta način preživljanja dopusta. Dopust sva si organizirala sama, na hrvaško obalo pa se bova peljala z lastnim prevozom. V jesenskih mesecih pa še načrtujeva potovanje z osebnim avtomobilom na Nizozemsko, kjer bova prenočevala v hostlih."
Anja Cuznar: „V tem poletju bom najprej obiskala Plymouth v Angliji, kjer bom v okviru mobilnostne izkušnje spoznavala potovalne navade Angležev. Kasneje si bova s fantom privoščila tudi kak teden razvajanja v Dalmaciji, kjer bova obiskala mednarodni festival sodobnega gledališča, ki bo v Zadru potekal avgusta. Veselim se tudi domačega kulinaričnega razvajanja z ribjimi specialitetami z žara,
ki jih bosta pripravila moj oče in moj fant, saj dopust na Hrvaškem preživljava na družinskem vikendu, ki ga vsi zelo radi obiskujemo. V nizki sezoni od septembra naprej se odločam tudi za obisk krajev, ki ponujajo različne aktivnosti v naravi in upam na jesenski oddih na Madeiri."
Mateja Lapuh: „Dopustu-jem pozimi, saj se rada odpravim v toplejše kraje, ko je pri nas hladno. Letošnje poletje bom preživela bolj delovno, morda bom kakšen konec tedna preživela na krajšem oddihu v gorah ali ob vodi. Pozimi pa rada odpotujem čim dlje, za čim dalj časa. Letos sem bila na Novi Zelandiji, lani pa v Južni Ameriki."
Danilo Bezjak: „Vsako leto letujemo na hrvaški obali v Sa-kušanu. Dopust preživimo v kampu v prikolici. Tam se zelo dobro počutimo, zadovoljni smo z urejenostjo kampa in tudi cenovno je takšen dopust precej ugoden. Letovanje si vedno organiziramo v lastni režiji."
Maša Ravnikar: „Z možem se septembra odpravljava na drugi del poročnega potovanja, in sicer na Florido. Tja greva v lastni režiji, trenutno imava kupljene le letalske vozovnice, namestitev pa bova poiskala kar sproti. Potovanje bo trajalo 14 dni."
Mateja Tomašič
Tanja Rebov
Rok Svenšek
Anja Cuznar
Mateja Lapuh
Danilo Bezjak
Maša Ravnikar
Foto: MT
Foto: MT
Foto: MT
Foto: MT
Foto: MT
Foto: MT
Ptuj • Pestro poletno dogajanje v CID-u
Ustvarjajo in se učijo tujih jezikov
Med poletnimi počitnicami osnovnošolci in tudi predšolski otroci v Centru interesnih dejavnosti (CID) na Ptuju kot vsako leto ustvarjajo in se zabavajo na zanimivih tečajih in delavnicah. Ta teden izvajajo ulične delavnice z bratoma Malek ter poletna potepanja z Viktorijo Dabič.
Energični in polni idej mentorji in mentorice oziroma vodje tečajev in delavnic so za otroke izbrali zanimive vsebine ter poskrbeli za medsebojno druženje na poletnih delavnicah, na katerih se otroci lahko naučijo nekaj novega ter se sprostijo tudi ob zabavnih družabnih igrah. Na poletnih uličnih delavnicah ustvarjajo in se zabavajo z bratoma Malek. Delavnice so se začele ob koncu šolskega leta in so vsak teden na drugi lokaciji. Do zdaj so bili že v Mestnem parku, na Rimski ploščadi, v Arbajterjevi ulici, v parku Ljudskega vrta, ta teden pa so v Kvedrovi ulici. Ustvarjalne in gibalne delavnice so namenjene osnovnošolcem in predšolskim otrokom, ki naj bi bili v spremstvu odraslih. Že več let v CID-u sodelujejo z Viktorijo Dabič, ki otroke popelje na zanimiva poletna potepanja: z vlakom so se odpeljali v Celje ter se sprehajali med drevesi po Ljudskem vrtu in po turni-škem parku. Ta četrtek se bodo odpravili na potep po ptujskih mestnih ulicah in trgih. Ta teden do petka, 27. julija, se osnovnošolci lahko udeležujejo poletnih likovnih ustvarjal-nic, ki potekajo v sodelovanju s festivalom Art Stays. Zaključile se bodo z otvoritvijo razstave nastalih likovnih izdelkov mladih ustvarjalcev, v petek, ob 15. uri v CID-u. Na Vrazovem trgu bodo predšolski otroci in osnovnošolski otroci 22. avgusta skupaj z mentorico Alenko Belšak Zelenik ustvarjali, mešali in delali poskuse v delavnici Laboratorij doktorja Možgančka. Delavnica bo potekala v sodelovanju s festivalom Dnevi poezije in vina.
Precej spretnosti in tudi ravnotežja so otroci pokazali na delavnici, na kateri so se učili osnov žongliranja in hoje po vrvi („slackline"). CID je delavnico organiziral v Mestnem parku z Blažem Slaničem, državnim prvakom v žonglira-nju. Vedoželjna mladina se je učila tudi tujih jezikov. Osnove italijanskega jezika jim je v 15-urnem tečaju predstavila Jana Gerl, švedskega pa Iva Klemenčič, pri čemer so spoznavali tudi kulturo, geografijo in kulinariko Švedske, tudi s pomočjo krajših filmov in glasbe. Dobro obiskana je bila tudi že tradicionalna modelarska delavnica, na kateri so pod mentorstvom Mira Dajčmana izdelovali letalske modele. Delavnica je nastala v sodelovanju z Elektro in računalniško šolo Ptuj in Modelarskim društvom Aviotech. Z Leo Kolednik pa so otroci izdelovali nakit iz najrazličnejših materialov.
„CID-ove poletne aktivnosti so že dobro uveljavljene in lepo sprejete. Precej otrok
Udeleženci tečaja švedščine z mentorico (z leve): Valentina Zajc, mentorica Iva Klemenčič, Tjaša Rojko in Tomi Petek.
se vedno znova vrača. Glede na to, da je v današnjem času mlade precej težko motivirati za karkoli, smo veseli, da se jih z določenimi aktivnostmi še da pritegniti. Zadovoljni smo z obiskom, sploh na poletnih uličnih delavnicah, ki so izjemno priljubljene in dobro sprejete, pa tudi na raznih ustvarjalnih tečajih in delavnicah," je povedala Mateja Lapuh iz Centra interesnih dejavnosti Ptuj.
Pestro poletno dogajanje se nadaljuje: Filmski kampus in Kino brez stropa
Med 27. julijem in 6. avgustom se bo na Ptuju odvil Filmski kampus v organizaciji Društva zaveznikov mehkega pristanka oziroma Luksuz produkcije iz Krškega. Projekt je pod okriljem EPK 2012, CID Ptuj pa v njem sodeluje kot partner. „Mladi filmski ustvarjalci iz Slovenije, Belgije, Francije, Španije, Litve, Portugalske in Irske, ki prihajajo iz nadvse različnih etničnih, nacionalnih, kulturnih, verskih in družbenih situacij, se bodo na Ptuju v vlogi 'prosto-
voljnih novinarjev in filmar-jev' osredotočali na aktualno družbeno in gospodarsko problematiko ter kulturne posebnosti našega okolja. Cilj delavnice, poimenovane Filmski kampus, je spodbujanje in razvijanje komunikacije med posamezniki iz različnih kultur, bolj fleksibilnega odnosa do koncepta kulturne raznolikosti v Sloveniji in drugih evropskih državah ter prepoznavanje skupne dediščine človeštva. Poglavitni otipljivi rezultat projekta bodo kratki dokumentarni filmi, ki jih bodo mladi entuziasti ustvarili pod mentorstvom mednarodne ekipe filmskih ustvarjalcev. Filme, ki bodo izkazovali videnje sodobne družbe skozi oči mlajše generacije ter osvetljevali nekatere značilno ptujske teme, si bomo premierno ogledali na otvoritveni projekciji Kina brez stropa 2012 6. avgusta ob 21. uri na dvorišču ptujskega gradu," je projekt Filmski kampus predstavila Mateja Lapuh in hkrati napovedala CID-ov največji poletni projekt namenjen širšemu krogu, letni kino Kino brez stropa. Projekt bo letos zaživel med 6. in 12. avgustom, in sicer že tretje leto zapored, a tokrat na novi lokaciji - na
dvorišču ptujskega gradu, saj prizorišče v atriju dominikanskega samostana letos zaradi gradbenih del ni na voljo. Ogledi filmov, ki jih letos povezujejo mračne vizije, bodo na ogled brezplačno. „Pravijo, da bo še letos konec sveta. Isto so sicer rekli tudi pred dvanajstimi leti, a to nas ne potolaži kaj prida. V luči trenutnih razmer se zdi to, da smo trepetali pred nekim milenijskim hroščkom, naravnost smešno. Naši današnji strahovi imajo globlje temelje: ekonomske, politične in ekološke. Pogosto nas prevevajo negotovost, tesnoba in melanholija in včasih si ne moremo kaj, da si ne bi izkopavali lastnih majhnih zaklonišč. V sklopu letošnjega projekta Kino brez stropa si boste lahko ogledali: ali nas bo uničil apokaliptični vihar (Zaklonišče), mednarodni terorizem (Štirje levi), brutalne vojne (Ženska, ki poje)? Bo na Zemljo padel komet (Mumini lovijo komet) ali kar cel planet (Melanholija)? Nas bodo napadli Nezemljani oziroma ali nismo v resnici Zemljani veliko nevarnejši (Okrožje 9)? Še najverjetneje se zdi, da nas bodo pogubile družbene razmere neoliberalnega kapitalizma, kjer je naprodaj tako ljubezen (Glorija kurb) kot smrt (Alpe), z bližnjim in s sabo pa ne znamo več prav ravnati (Sramota). Bo zmaga mračnega vladarja dokončna (Kdo ima danes rojstni dan?)? Čas teče in medtem je najbolje zaplesati (Umetnik) in zaigrati bugi (Disko črvi)," so zapisali na spletni strani projekta.
Za otroke, družine in mladino so pripravili Kino vrtiček, ki bo s polno paro zaživel letos jeseni. Prvega septembra pa bodo predstavniki CID-a sodelovali na 9. Sejmu prostega časa na Novem trgu.
Mateja Tomašič
V Mestnem parku je državni prvak v žongliranju Blaž Slanič udeležence delavnice učil osnove žongli-ranja in hoje po vrvi („slackline").
Tednikova knjigarnica
Poletno branje ni eno, poletnih branj je več
Tokratna Knjigarnica ima prevzet naslov - tako lepo je namreč svoja razmišljanja o dopustniškem branju naslovil Samo Rugelj v zadnji številki revije Bukla, ki vam jo želim priporočiti. Namreč: Bukla je edina slovenska revijalna izdaja, ki je izključno namenjena knjigam oziroma leposlovnim novostim slovenskih založb. V podnaslovu ima zapisano: Brezplačna revija o dobrih knjigah, čemur ne gre oporekati, seveda pa bi bilo utopično pričakovati, da boste na 64 straneh, kolikor jih šteje dvojna poletna izdaja (julij— avgust) Bukle 2012, našli zares vse dobre knjige, a zagotovo je Buklino pisanje odličen pripomoček bralcu pri izbiranju knjižnih novosti, hkrati pa je delček revi-jalnega prostora namenjen intervjujem, predstavitvam in drugim knjigotrškim aktualitetam.
Bukla izhaja osmo leto in ves čas je njen urednik dr. Samo Rugelj, ki vodi tudi založbo UMco, kjer Bukla izhaja. Rugelj je poznavalec, presojevalec in pisec o kinematografiji ter o založništvu. Vzajemna knjižnična baza vsebuje trenutno 112 naslovov člankov in knjig z avtorstvom Sama Ruglja: od filmskih recenzij, pregledov, primerjav, antologij, do knjig o filmih in knjigah. Na primer: monografija v odlični zbirki Cankarjeve založbe Bralna znamenja Za vsako besedo cekin? s podnaslovom Slovensko knjižno založništvo med državo in trgom, 2010; pravi podvig Rugljeve male založbe je izdaja slovenskega izvoda Svetovna zgodovina filma, pa 1001 film: najboljši filmi vseh časov po izboru slovenskih kritikov, leta 2009 je izšla Rugljeva monografija Zapisi o filmih in knjigah, avtor je doktoriral z naslovom Optimatizacija družbeno-ekonom-skih vlaganj v slovensko založništvo, 2006.
Bukla, ki je sofinancirana iz Javne agencije za knjigo RS in izhaja s pomočjo založb, ki oglašajo v Bukli, je razdeljena na »osrednja poglavja«: Tuje leposlovje (mimogrede: morda bi koga zmotilo, da slovenska revija o knjigah ne začenja z izvirno, domačo knjigo), Potopisi, Domače leposlovje, Biografije, Spomini in poezija, Suspenz, Rahločutno, Fantazijske in znanstvenofantastične knjige, Stvarna literatura, Družboslovje, Filmi in knjige, Umetnost in knjige, Osebna rast in zdravo življenje, Priročniki, Branje za mladino, Otroške knjige in priročniki (zanimivo, zelo obsežna bera knjig za mlade bralce ima neprimerljivo majhen prostor v Bu-kli, pa še to ni ravno smetana za mlade bralce). Kratke predstavitve knjižnih novosti so opremljene z barvnimi slikami knjig, tudi avtorjev, vsebinsko so odlično povedne ter bralcu zares pomagajo pri »pakiranju bralnih kovčkov in popotnih malh«. Stalnica Bukle je bralni mesečni nasvet dr. Mance Košir, Pobliski v prevode je naslovljena odlična rubrika, ki jo pripravlja Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Mestna knjižnica Ljubljana pa ima stalno rubriko z bibliopedagoškimi priporočili, v letošnji poletni Bukli sta predstavljena dobitnika Sovretove nagrade: Branko Gradišnik za prevod Belega ognja Vladimirja Nabokova in Brane Senegačnik za prevod Senekovega Ojdipa. Vedno odlični pa so tudi Buklini intervjuji: tokrat so intevju-janci založniška nagrajenca 2012 Andrej Ilc in Saša Vodovnik (čestitke obema!) ter najslavnejša angleška literarna agentka Carole Blake ...
Z Buklo boste seznanjeni z literarnimi festivali doma in v tujini (več na www.bukla.si), z izbori knjig znanih Slovencev, avtorjev, znanstvenikov, v stalni rubriki Knjiga in moje življenje je tokrat v svojem atraktivnem slogu razmišljal prevajalec, glasbenik, igralec, na kratko tudi urednik Boštjan Gorenc Pižama.
Prijetno poletno branje želim.
Liljana Klemenčič
Foto: MT
Foto: MT
Športne igre šolarjev
Do zlate medalje in številnih novih vezi
Stran 12
Kolesarstvo
Bedenik odličen 2. na slovitem Piancavallu
Stran 12
jjl
FjL
Rokomet
Stella Mateša še naprej v dresu ŽRK Ptuj
Stran 13
Jadranje
Vid Lah v Dublinu nabiral izkušnje
Stran 13
Gothia Cup
Nepozabna švedska izkušnja
Stran 14
Mitja Kmetec
Ptujčanom ponuditi več kot le odbojko na mivki Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
Verjeti v svoje sposobnosti
Za nogometaši Aluminija je ognjeni krst v 1. SNL, ki se je končal z minimalnim porazom v Kranju. »Žal nam je lahko za izgubljenimi priložnostmi v 1. polčasu, iz katerih bi morali povesti. Kasneje se je tekma obrnila v korist tekmeca, nam pa ni uspelo izvesti preobrata, čeprav smo poskušali na vse načine,« je po tekmi povedal Bojan Flis. Temu je največ težav povzročila poškodba osrednjega branilca Almira Sulej-manovica na začetku tekme, čeprav je tudi spremenjena obrambna vrsta (Bingo in To-polovec v sredini, Medved in Rešek na bokih) delo opravila več kot solidno. Problem se je pokazal drugje, saj so manjkali prodori Topolovca po boku, prodori in podaje Režonje pred gol, predvsem pa nekoliko trša igra v polju. Prav s to so domačini dobili prevlado v določenih trenutkih, predvsem pa so s takšno igro učinkovito ustavljali napadalne akcije Ki-dričanov. Med najbolj prodornimi je bil Tadej Žagar, ki je pokazal predvsem veliko želje, pa tudi dobro telesno pripravljenost, saj se je tudi ob koncu tekme gibal praktično po celotnem igrišču. Izpostavili pa bi lahko tudi prispevek Marka Drevenška, ki je že na prvi tekmi v dresu Aluminija pokazal dodatno kvaliteto, ki bo resnično obogatila igro tega moštva.
S Flisom sta že sodelovala
Marko je prve nogometne korake naredil pri Dravi, pri 11 letih je odšel v Maribor. Tam je bil dve leti njegov trener Bojan Flis, soigralci pa Roki Štraus, Rene Mihelič,
Marko Drevenšek je bil eden najboljših igralcev Aluminija na tekmi minuti rednega dela pa je vratar Pelko ustavil s skrajnimi močmi.
1. SNL, 3. krog: Aluminij - Domžale, nedelja, 29. 7., ob 18.00 v Športnem parku Aluminij v Kidričevem
Klemen Medved, Gorazd Zajc ... »Prvo leto smo med kadeti osvojili drugo mesto, drugo leto smo bili prvaki. Za trenerja Flisa lahko rečem, da je eden najboljših trenerjev, kar sem jih imel, veliko sem se naučil od njega. Tudi sedaj je imel pomembno mesto pri moji odločitvi, da prestopim v Aluminij,« je povedal Marko, ki je z Aluminijem sklenil enoletno pogodbo.
Posebej dobro smo Dreven-ška spoznali, ko je iz Maribora prestopil v Dravo in na Ptuju
Cenik vstopnic za tekme NK Aluminij
Upravni odbor NK Aluminij je na svoji redni seji sprejel sklep o višini vstopnic za oglede prvoligaških tekem NK Aluminij, kakor tudi sklep o upravičenosti nakupa cenejših vstopnic:
-	enkratna dnevna karta = 7 EUR
-	enkratna dnevna karta za zaposlene v skupini Talum = 4 EUR
-	enkratna dnevna otroška (od 10 do 18 let) + ženske = 4 EUR
-	enkratna dnevna za ženske, zaposlene v skupini Talum = 2 EUR
-	sezonska karta = 100 EUR
-	sezonska karta za zaposlene v skupini Talum = 50 EUR
-	sezonska karta za družinske člane zaposlenih v skupini Talum = 70 EUR
-	sezonska karta za starše otrok, ki trenirajo v NK Aluminij = 70 EUR
-	sezonska karta za stalne in registrirane člane navijaške skupine = 50 EUR
-	enkratna dnevna karta za stalne in registrirane člane navijaške skupine = 3 EUR
-	otroci do 10. leta brezplačno
odigral nekaj odličnih prvoliga-ških sezon. »Ko sedaj pogledam nazaj, šele vidim, kakšno odlično ekipo smo imeli. Sami odlični igralci. Zares je škoda, da so se stvari obrnile v to smer.«
Sedaj je povsem osredotočen na igranje za Aluminij. »Ko se je Aluminij uvrstil v 1. ligo, so me prijatelji takoj začeli nagovarjati, da bi se sedaj moral vrniti domov in zaigrati za Aluminij. Sicer sem stanoval v Domžalah in sem domov prihajal le ob prostih dnevih. Na koncu so se njihove napovedi uresničile. Mislim, da so s to mojo odločitvijo vsi zadovoljni, dobro so sprejeli mojo vrnitev,« je povedal Marko, ki je bil na prvi prvenstveni tekmi v Kranju eden izmed najboljših mož svoje ekipe. »Po tekmi smo naredili analizo, trener nam je povedal, kje smo delali napake. Vsi smo bili enotnega mnenja, da smo igrali premalo agresivno, da so domačini naredili bistveno več prekrškov od nas. Glede kombinatorike ni bilo posebnih težav, treba pa je to kombiniranje prenesti bližje tekmečevemu golu. Le s takšno igro se nam bodo odpirale priložnosti, iz katerih lahko pričakujemo zadetke.«
V nedeljo v Kidričevo prihajajo Domžalčani, s katerimi je še pred mesecem dni delil
Foto: Črtomir Goznik
v Kranju, njegov poskus v zadnji
garderobo. »Po prvih dveh prvenstvenih tekmah je težko določiti, kakšna je dejanska moč Domžal. Zagotovo so izjemno dobro pripravljeni, za to je poskrbel trener Stevan Moj-silovič, ki ima svojo posebno filozofijo. Ima utečen sistem, od katerega ne odstopa. V ekipi Domžal je precej hitrih igralcev, na katere moramo biti posebej pozorni, Živec in Vuk sta dva izmed njih. Našemu trenerju sem seveda podal informacije, ki sem mu jih lahko, zagotovo pa je vse odvisno od naše igre. Vsaka tekma pač prinese nekaj novega. Mi bomo morali odigrati dobro tekmo in pred domačo publiko prikazati 100 % angažiranost. Le s takšnim pristopom lahko pričakujemo pozitiven rezultat, ki bi nam veliko pomenil pred nadaljevanjem.«
Ker bo šlo za Aluminijevo prvo prvenstveno tekmo sezone na domačem igrišču, vlada v Kidričevem in seveda tudi širše med nogometnimi privrženci posebno pričakovanje. Trenutno tudi še niso v teku prvenstva v nižjih ligah, zato je nedelja pravi dan za ogled srečanja slovenske elitne lige. Za Kidričane pa se bo angleški ritem igranja nedelja-sreda-sobota nadaljeval že v sredo, ko bo v Kidričevem v zaostalem srečanju 1. kroga gostoval Koper.
Jože Mohorič
Olimpijske igre 2012
Od 250 udeležencev do dogodka par excelence
Znova so pretekla štiri leta in na sporedu so letne olimpijske igre -zadnje je leta 2008 gostil Peking, letos se bodo odvijale v Londonu (leta 2016 bo njihov gostitelj brazilski Rio de Janeiro). Na prvih igrah moderne dobe, leta 1896 v Atenah, je nastopilo 250 športnikov, sedaj jih toliko na igre pošiljajo srednje velike države, skupna številka pa je presegla 10 tisoč udeležencev.
Olimpijske igre že dolgo niso več samo športno tekmovanje, ki bi temeljilo na Coubertinovem načelu: važno je sodelovati, ne zmagati. Tega načela se držijo le še redki, pravimo jim »eksoti«, večina jih cilja na visoke uvrstitve ali kar medalje. Te so seveda dosegljive redkim izbrancem, ki nato požanjejo večino pozornosti svetovne športne javnosti. Tega načela vrhunskosti se vedno bolj držijo tudi pri OKS, ki je tik pred zdajci preprečila odhod na OI edini Ptujčanki z izpolnjeno mednarodno olimpijsko normo, Nini Kola-rič. A pri tem moti predvsem njihova nedoslednost, saj bo v 65-članski slovenski delegaciji za London še vedno veliko takšnih, za katere -
tudi podrobni spremljevalci športa - nis(m)o še nikoli slišali. Vsekakor vsem športnikom privoščim sodelovanje na OI, ki so po navadi krona eno-, dve- ali celo triletnih priprav in trdega dela, privoščil bi ga tudi Nini, ki so ji poškodbe zares oteževale priprave in nastopanje.
Pred štirimi leti so se naši športniki iz Pekinga vrnili s petimi odli-čji: zlato je osvojil Primož Kozmus v metu kladiva, srebro Sara Isako-vic (plavanje, 200 metrov prosto) in Vasilij Žbogar (jadranje, razred laser), bron pa Rajmond Debevec (streljanje, trojni položaj na 50 metrov) in Lucija Polavder (judo, nad 78 kg). Ta dosežek bo izjemno težko ponoviti, kaj šele preseči, čeprav imamo v ognju kar nekaj vročih želez. Med temi izstopa močna judo ekipa (predvsem Urška Žolnir, Lucija Polavder in Raša Sraka Vukovic), kajakaši Peter Kauzer, Luka Božič in Sašo Taljat, strelec Rajmond De-bevec, jadralec Vasilij Žbogar, morda tudi Primož Kozmus in veslaški dvojec Luka Špik - Iztok Čop.
Jože Mohorič
Slovenija:	Grega Bole
Atletika	Polona Batagelj
	Kolesarstvo - gorsko
Primož Kozmus	Blaža Klemenčič
Martina Ratej	Tanja Žakelj
Marija Šestak	Kajak-kanu/mirne vode
Tina Šutej	Špela Ponomarenko Janic
Rožle Prezelj	Lokostrelstvo
Primož Kobe	Klemen Štrajhar
Matija Kranjc	Namizni tenis
Marina Tomic	Bojan Tokic
Barbara Špiler	Plavanje
Brent LaRue	Anja Klinar
Žana Jereb	Peter Mankoč
Sonja Roman	Sara Isakovic
Badminton	Tanja Šmid
Maja Tvrdy	Damir Dugonjič
Gimnastika	Robert Žbogar
Saša Golob	Anja Čarman
Jadranje	Tjaša Oder
Vasilij Žbogar	Tjaša Vozel
Karlo Hmeljak	Urša Bežan
Tina Mrak	Mojca Sagmeister
Teja Černe	Nastja Govejšek
Judo	Strelstvo
Rok Drakšič	Rajmond Debevec
Matjaž Ceraj	Boštjan Maček
Vesna Bukic	Živa Dvoršak
Urška Žolnir	Taekvondo
Raša Sraka Vukovic	Nuša Rajher
Lucija Polavder	Franka Anič
Ana Velenšek	Ivan Trajkovič
Aljaž Sedej	Tenis
Kajak-kanu/slalom	Polona Hercog
Peter Kauzer	Katarina Srebotnik
Luka Božič	Andreja Klepač
Sašo Taljat	Blaž Kavčič
Eva Terčelj	Triatlon
Benjamin Savšek	Mateja Šimic
Kolesarstvo - cestno	Veslanje
Jani Brajkovič	Luka Špik
Borut Božič	Iztok Čop
Šport mladih • 46. športne igre šolarjev
Do zlate medalje in številnih novih vezi
tmt
Športne igre šolarjev so edinstven dogodek, na katerem se zberejo najboljši mladi športniki in športnice z vsega sveta. Letos so igre med 11. in 18. julijem potekale v Daeguju v Južni Koreji. V sedmih različnih športih: atletiki, nogometu, odbojki, plavanju, tenisu, namiznem tenisu in taekwon-doju je sodelovalo okrog 1350 tekmovalcev in tekmovalk iz 37 držav.
Slovenijo so zastopali predstavniki iz Celja, Velenja, Maribora, Pesnice, Murske Sobote in Ptuja. V delegaciji MO Ptuj je bilo sedem atletov, ki so jih spremljali vodja ptujske ekipe Anica Ternovšek in trenerja Aleš Bezjak in Brina Ter-novšek. Po prihodu domov je med našimi predstavniki vladala izjemno pozitivna energija, ki jim je tudi na tekmovanju prinesla številne odlične rezultate. A velikost tekmovanja in posebni vremenski pogoji (izstopala je predvsem zelo visoka vlažnost zraka, op. a.) so bili dodatna ovira za člane AK Cestno podjetje Ptuj, ki so se kljub dodatnemu pritisku na velikem stadionu dobro znašli.
Prvo ime ekipe je bila prav gotovo izredno talentirana skakalka v daljino Maja Bedrač, od katere se je glede na prijavljen rezultat po tihem tudi pričakovala kakšna medalja. Z rezultatom 556 centimetrov je Bedračeva doskočila do zlate medalje in do njenega največjega uspeha do sedaj. Svojo dobro pripravljenost in formo je potrdila tudi v sprin-tu na 100 metrov, kjer je bila prav tako odlična šesta. Druga ptujska atletinja Tina Turk je bila v teku na 100 metrov 21., medtem ko je bila v skoku v daljino 14. Med fanti je med posamezniki dosegel najbolj odmeven rezultat Jan Bezjak,
Ptujska ekipa na športnih igrah šolarjev v Južni Koreji
Na vsakem koraku so športnike in njihove spremljevalce spremljali prijazni prostovoljci.
saj je s časom 11,74 sekunde dosegel vrhunsko 7. mesto na 100 metrov. V isti disciplini se je z 11. mestom izkazal Gregor Pavlovič. Tekač na srednje proge Žan Malek Petrovič je svojo kvaliteto pokazal z 11. mestom v teku na 1500 metrov, v skoku v daljino pa sta solidno tekmovala tudi Boštjan Nahberger in Miha Kovač. Omenjena atleta sta bila sku-
Maja Bedrač na najvišji stopnički zmagovalnega odra ob podelitvi medalj za skok v daljino
paj z Bezjakom in Pavlovi-
čem člana fantastične ptujske štafete 4-krat 100 metrov, ki ji je zaradi ene slabše predaje le malo zmanjkalo, da bi prišla do medalje in je na koncu osvojila 4. mesto.
Vsi ptujski tekmovalci so se v Daeguju zares izkazali, prihajajo pa iz treh ptujskih osnovnih šol: Mladike, Olge Meglič in Brega. Iz slednje prihajata Bedračeva in Nahberger, ki prihajata iz občine Hajdina, pri udeležbi na tako velikem tekmovanju pa jima je veliko pomagal hajdinski župan Stanko Glažar. Podobno je bilo pri ostalih športnikih na ptujski strani, kjer je na pomoč priskočil župan Štefan Celan.
Ptujska delegacija se je četrtič zapored udeležila mednarodnih športnih iger šolarjev, ki so bile v Daeguju vrhunsko organizirane. Že otvoritev je bila izpeljana na neverjetnem nivoju in je vključevala preplet tradicionalne kulture ter športa. Organizatorji so se zelo potrudili z nastanitvijo v študentskih domovih in tudi s tradicionalno hrano, za katero pravijo naši
športniki, da je bila bolj zdrava od naše - vsebovala je predvsem več okusne zelenjave. Njihova najboljša jed, ki so jo poizkusili, je bila kimchi (gre za posebno vrsto kitajskega zelja, ki je bilo zelo pikantno, op. a.). V prostem času, ki so ga zaradi napornega urnika tekmovanj imeli zelo malo, so bili v zabaviščem parku, ogledali so si del mesta, prav tako pa so tudi videli moderni stadion v Daeguju, na katerem je lansko leto potekalo svetovno prvenstvo v atletiki. 46. športne igre šolarjev bodo mladim ptujskim atletom dale prav gotovo novo spodbudo na njihovi nadaljnji športni poti. Nekatere izmed njih pa čaka nov velik športni dogodek že čez približno leto dni, ko bodo naslednje igre na sporedu v Kanadi.
David Breznik
Anica Ternovšek (vodja ptujske ekipe): »Kljub slabšemu vremenu je bilo v Daeguju zelo prijetno. Moram reči, da smo bili zares prava ekipa, ki smo se ob tekmovanjih tudi dobro zabavali. Prav tako pa moram dodati, da so naši atleti dosegli zares odlične rezultate. Za njih in tudi za nas spremljevalce so bile športne igre šolarjev v Daeguju, ki so bile brezhibno organizirane, nepozaben dogodek.«
Maja Bedrač: »Zelo sem bila vesela priložnosti, da se lahko udeležim mednarodnih iger šolarjev v Daeguju. Bilo je čudovito. Prvič sem se peljala z letalom in to že tako daleč. Najbolj mi je bil všeč zabaviščni park. Zelo sem srečna, da sem osvojila zlato medaljo v skoku v daljino in šesto mesto na 100 metrov. Mislim, da smo se vsi v naši skupini zelo dobro
odrezali. Upam, da se bomo udeležili takih prireditev tudi v prihodnje, saj tam srečamo ljudi različnih kultur in ras.«
Tina Turk: »Bila sem zelo prijetno presenečena nad domačimi prostovoljci, saj so bili zelo odprti in prijazni ter so na vsakem koraku pozdravljali. V Koreji sem spoznala zelo veliko prijateljev, saj smo vsi bili zelo odprti in komunikativni. Nikoli pa ne bom pozabila, kakšen naliv je bil, ko sem tekla na 100 metrov.«
Boštjan Nahberger: »V Daeguju sem se zelo zabaval. Gostitelji so bili zelo vljudni. Ogledali smo si tudi stadion, kjer je potekalo lansko svetovno prvenstvo v atletiki.«
Rezultati:
Maja Bedrač
skok v daljino, 1. mesto tek na 100 metrov, 6. mesto Tina Turk
skok v daljino, 21. mesto tek na 100 metrov, 11. mesto Jan Bezjak
tek na 100 metrov, 7. mesto
Grega Pavlovič
tek na 100 metrov, 11. mesto Žan Malek Petrovič tek na 1500 metrov, 7. mesto Boštjan Nahberger skok v daljino, 19. mesto Miha Kovač
skok v daljino, 34. mesto Nahberger, Pavlovič, Bez-jak, Kovač
štafeta 4 x 100 m, 4. mesto
Rokomet • Velika Nedelja
Carrera Optyl ostaja sponzor rokometašev Velike Nedelje
Rokometašem iz Velike Nedelje bo tudi v naslednji sezoni stal ob strani njihov sponzor Carrera Optyl Ormož, kar klubu veliko pomeni, še posebej v teh - za šport težavnih - časih. O tem nam je predsednik kluba Primož Kumer povedal naslednje: »Že tretje leto bomo nosili ime RK Velika Nedelja Carrera Optyl, na kar smo zelo ponosni in nam je v čast, da nam Carrera Optyl kot generalni sponzor daje finančno pomoč v teh hudih ekonomskih časih, ko se le redki še odločajo za sponzoriranje športa. Z naše strani obljubljamo, da bomo to sodelovanje upravičili z dobri-
mi rezultati. Neizmerno smo veseli, da smo podaljšali generalno sponzorstvo v našem klubu še za eno leto, saj si brez sredstev, ki jih Carrera Op-tyl namenja našemu društvu, enostavno ne predstavljamo nadaljnjega nemotenega dela. O sami višini ne bom govoril, saj mislim da je prav, da to ostane poslovna skrivnost med obema pogodbenima partnerjema.«
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • KK PP
Bedenik odličen 2. na slovitem Piancavallu
V nedeljo, 22. 7., so mladinci Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj tekmovali v Italiji na dirki Gran Premio Campana-Bornass, ki se je odvijala v okolici Aviana in se končala na znanem italijanskem smučišču Pianca-vallo. Na 62 km dolgi progi s 6 km zaključnim vzponom so za ptujsko ekipo tekmovali
Mitja Serdinšek, Manuel Be-derik, Alen Plajnšek, Mitja Mohorko in Nejc Rogina.
Fantje so po ravnini nadzirali dirko, za zaključek pa so bili dogovorjeni, da pod klanec pripeljejo skupino skupaj, kjer bi napadel Bedenik. Odlično delo sta v ravnini opravila Mohorko in Rogina, ki sta do klanca po-lovila ubežnike. V prvem kilometru vzpona so visok tempo diktirali Plajnšek, Serdinšek in Bedenik, ki so poskrbeli za veliko selekcijo kolesarjev. Bedenik, ki je najboljši prav v klanec, je na koncu ostal le z domačinom, ki ga je 2 km pred ciljem presenetil z napadom. Mlad ptujski kolesar je malce zamudil in v cilj pripeljal kot 2., nekaj sekund za domačim favoritom. Vseeno je bil Bede-nik najbolje uvrščen tujec na dirki. Klubski uspeh sta z 8. in 13. mestom dopolnila Serdin-šek in Plajnšek. Za odličen ekipni uspeh je ekipa mladincev s
Kasaštvo
Foto: Marjan Kelner
Manuel Bedenik, KK Perutnina Ptuj
Ptuja od organizatorjev prejela posebno priznanje. Vsekakor gre za nov lep uspeh nadarjene generacije mladih kolesarjev s Ptuja, ki so letos zares v odlični formi.
tp
Bedenik in Serdinšek, ki
sta mladinska reprezentanta Slovenije, kažeta zelo dobro formo pred reprezentančno etapno dirko v Avstriji, ki ju čaka v avgustu.
Znanih osem derbistov
Na hipodromu Stožice v Ljubljani so bile v okviru rednega tekmovalnega kasaškega dne odpeljane tudi kvalifikacije za letošnji kasaški derbi, ki bo 26. avgusta v Ljutomeru. Iz dveh skupin so se po štirje najuspešnejši kasači uvrstili na največje rejsko tekmovanje, nastop 4-letnih konjev. Na 22. kasaškem derbiju so si svoj nastop zagotovili štirje predstavniki KK Ljutomer: Inerra (Mirko Šo-naja), Leo Gerd (Dejan Jureš), Florko (Darko Sodec) in Apolis
(Jernej Slavič), priključili pa so se jim še: Jerry Lou GJ (Roman Jerovšek, Komenda), Prior Right (Slavko Franko, Šentjernej), Sun Naglo OM (Janez Horvat) in Patricia MP (Milan Prašnikar, oba Ljubljana). Za končen seznam sodelujočih v derbiju (12), bo treba počakati še na štiri kasače, ki si bodo pridobili pravico udeležbe z dosežkom najboljšega kilometrskega časa v dirkah, odpelja-nih v obdobju do 26. avgusta.
NŠ
Nogomet • NK Zavrč
Madžari še do druge zmage
ZAVRC - ZTE 0:3 (0:3)
STRELCI: 0:1 Grbic (20.), 0:2 Pa-vičevic (24.), 0:3 Grbic (26.)
ZAVRČ: Fink, Kokol, Kuserbanj, Sambolec, Filipovič, S. Čeh, A. Čeh, Letonja, Šnajder, Avguštin, Kelenc. Igrali so še: Sagadin, Murko, Gabro-vec, Dugolin, Kokot, Peric, Matjašič in Murat. Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Zavrča so se v pripravah še enkrat pomerili z ekipo ZTE iz Madžarske, tokrat na domačem terenu. Tudi tokrat je bil izid identičen kot pred tednom dni, ko so Madžari slavili s 3:0. Domačemu občinstvu se je prvič predstavil nov pomočnik Mirana Emeršiča, Hrvat Željko Orehovec, svoj čas član Medimurja in Varteksa.
Kakšnih 200 gledalcev je v prvem polčasu videlo dinamično predstavo, ki so jo visoko dobili gostje. V osrednji vlogi je bil nekdanji nogometaš velenjskega Rudarja Denis
Grbic, ki je dosegel kar dva zadetka in pri enem asistiral. Domačini so predvsem v obrambi storili preveč napak, v uteho pa jim je treba šteti dejstvo, da so nastopili oslabljeni, saj so manjkali Golik, Rumež in Lenart. Igra je bila v drugem polčasu bolj umirjena, madžarski drugoli-gaš, ki je letos izpadel iz 1. lige, pa je povsem nadziral potek srečanja. Kljub vsemu je bilo srečanje dober pokazatelj trenutne forme Zavrča in tudi stvari, ki jih bodo morali pri novopečenem drugoligašu izboljšati, če bodo želeli uresničiti sanje o drznih ciljih.
V domačem dresu se je predstavil Marino Peric, hrvaški nogometaš na preizkušnji, ki pa v Zavrču zagotovo ne bo ostal. Generalka pred prvenstvom, ki se prične 5. 8., čaka Zavrčane v soboto, ko se bodo v Slovenski Bistrici pomerili z domačim tretjeligašem.
tp
Mali nogomet
29. Srečkov memorial v Žetalah
Srečkov turnir v Žetalah spada med najstarejše turnirje v malem nogometu. Letos je potekal že 29. po vrsti, čeprav ni veliko manjkalo, da bi ga onemogočilo slabo vreme. Kljub vsemu se je do 12. ure v Žetalah zbralo 12 ekip. Sledila sta kratka nagovora Srečkovega brata Janeza Voduška in župana občine Žetale Antona Butolena. Oba sta z nekaj besedami spomnila na Srečka in vsem ekipam zaželela športno
igro, gledalcem oziroma navijačem pa lepo počutje v Žetalah. Organizator se je odločil za tekmovalni sistem v štirih skupinah po tri ekipe, ki so v skupini odigrale tekme vsaka z vsako. Rezultati polfinala: ŠD Rim - Golgeter shop 0:1, ŠD Žetale - Ribičija Maribor 1:0; za 3. mesto: ŠD Rim - Ribičija Maribor 3:4 (0:0) po streljanju kazenskih strelov; za 1. mesto: ŠD Žetale -Golgeter shop (na fotografiji) 1:1 (2:4) po streljanju kazenskih strelov.
Danilo Klajnšek
Rokomet • ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Stella Mateša (in najverjetneje tudi Nikola Bistrovič) ostaja na Ptuju
Tudi rokometašice Mercator Tenzorja odštevajo zadnje ure počitnic in dopustov, saj se bodo že kmalu pričele priprave na novo prvoligaško sezono. Prvi zbor igralk bo namreč v sredo, 1. avgusta, ob 18. uri, trening pa bo izmenjaje potekal na Mestnem stadionu in v dvorani Mladika. Seveda se ob tem poraja vprašanje, kdo bo tisti, ki bo vodil ptujsko ekipo v novi sezoni. Nikola Bistrovič, ki je ptujsko barko uspešno krmaril zadnja leta, se je po koncu lanske izjemno uspešne sezone (ŽRK Mercator Tenzor je na koncu osvojil odlično 4. mesto) poslovil. Kljub vsemu smo uspeli izvedeti, da obstajajo povsem realne možnosti, da bo še naprej sodeloval s ptujskim prvoligašem. Tako se - če ne bo v zadnjem hipu prišlo do velikega preobrata - ne bomo veliko zmotili, če bomo zapisali, da bo Ptujčanke na prvi trening popeljala preizkušena naveza Bistrovič - Valenko.
V igralskem kadru je prišlo do kar nekaj sprememb: tako sta ambiciozni Žalec okrepili Sabina Majcen in Patricija Korotaj, k ekipi ŽUR Kopra pa se predvsem zaradi študijskih obveznosti seli vratarka Maruša Križanec. Vrzeli ob odhodu omenjenih igralk bodo v ptujski ekipi skušali zapolniti z mladimi obetajočimi rokometašicami iz okolice. Tako se je v najstarejše slovensko mesto dokončno preselila Barbara Selinšek, ob njej pa tudi njena sestra Mateja. Na posodo iz Rač prihaja vratarka Nežka Pušnik, prav tako pa tudi kadetinja Teja Kac, kar le priča o odličnem sodelovanju med kluboma v zadnjem obdobju. Blizu povratka v ekipo je tudi Nastasija Erhatič, ki v zadnjem času ni igrala rokometa. Vsekakor pa je najbolj spodbudna novica ta, da bo
Nogomet • 1A avto Gerečja vas
V Super ligi od sredine navzgor
Nogometaši iz Gerečje vasi so v minulem tekmovalnem letu igrali v 1. ligi MNZ Ptuj in osvojili 2. mesto. Letos bodo tako nastopili v Super ligi, v kateri imajo tudi visoke ambicije.
Pred sezono je prišlo do nekaterih sprememb v igralskem kadru. Ekipo je zapustil Matija
Letonja (NŠ Poli Drava Ptuj), z igranjem je prenehal hrvaški nogometaš Zoran Ivančič. Nove okrepitve so zaenkrat tri, in sicer Zoran Gavrič in Žiga Gavez (oba NK Starše) ter Rok Rampre (NK Aluminij). V klubu načrtujejo še nekaj okrepitev.
Nogometaši iz Gerečje vasi
so s treningi pričeli 16. julija, odigrali pa so že tudi prvo pripravljalno tekmo, v kateri so z 2:1 premagali Slivnico. Strelca sta bila Breg in Rampre. Do začetka prvenstva bodo predvidoma odigrali še najmanj štiri pripravljalna srečanja.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Stella Mateša bo še naprej eden glavnih adutov ptujske rokometne ekipe.
dres Mercator Tenzorja še naprej nosila odlična Hrvatica Stella Mateša, ki je, če ji bo le zdravje služilo, nedvomno največja »okrepitev« ptujskih rokometašic. Ob tem klubska uprava išče še kvalitetno in izkušeno vratarko, obenem pa še srednjo zunanjo igralko.
Kljub vsemu se zdi, da je prvoligaš, ki je v zadnjih sezonah mešal štrene pod samim vrhom, precej več izgubil kot dobil, zato bodo temu primerni tudi cilji v novi sezoni. Želja je pripeljati sezono brez posebnih turbulenc do konca, ob tem pa zasesti mesta nekje od
6. do 8., brez strahu pred izpadom iz lige. Poleg vsega naštetega pa je še naprej primarna vzgoja mladih perspektivnih domačih igralk, s katerimi želijo v klubu v nekaj letih ponovno priti proti vrhu slovenskega ženskega klubskega rokometa.
tp
Ekipa 1A Avto Gerečja vas
Jadranje • Vid Lah, BD Ranca Ptuj
Vid Lah v Dublinu nabiral izkušnje
Dublin je gostil evropsko prvenstvu v jadranju v razredu Laser Radial za mlade tekmovalce do 18. leta starosti. Po seriji dobrih rezultatov na domačih kriterij skih regatah se je v slovensko reprezentanco za to veliko tekmovanje uvrstil tudi ptujski jadralec Vid Lah.
V zelo spremenljivih vremenskih pogojih se je član BD Ranca s Ptuja, ki šele kratek čas tekmuje v tem razredu, iz regate v regato zelo »lovil«. Veter je pri tem igral zares zelo pomembno vlogo, saj je pihal s hitrostjo od 5 pa vse tja do 25 vozlov. Lah, ki ni navajen takšnih pogojev, je tekmovanje na Irskem končal na 44. mestu izmed 58 tekmovalcev. Skupno so organizatorji izvedli 12 zelo zahtevnih regat, na končni rezultat našega jadralca
pa je predvsem vplivalo dejstvo, da je kar trikrat prehitro startal. To pa v jadranju pomeni diskvalifikacijo v regati in maksimalno število kazenskih točk. Najmanj teh točk je dobil v deseti regati, ki jo je zaključil na 12. mestu, sicer pa je variiral po regatah od 17. do 48. mesta.
O svojem nastopu je Vid dejal: »Vremenski pogoji na evropskem prvenstvu so bili zelo nepredvidljivi in zato se je skozi regate dogajalo marsikaj. Sam takega vremena nisem pričakoval in zato je rezultat slabši, kot bi si ga želel. Moj končni rezultat pa ne pokaže, koliko truda sem letos vložil v jadranje.«
Mladi ptujski jadralec bi z bolj konstantnim jadranjem bil sposoben priti veliko višje in si je v težkih vremenskih pogojih
Mladinsko EP, Laser Radial, rezultati:
1.	Mark Spearman (Avs)
2.	Finn Lynch (Irs)
3.	Hermann Tomasgaard (Nor)
44. Vid Lah (Slo - BD Ranca Ptuj)
prav gotovo pridobil veliko novih jadralnih izkušenj. Zmago na EP je v razredu Laser Radial slavil Avstralec Mark Spearman. Sicer sta bolje od njega jadrala Norvežan Hermann Tomasgaard in predvsem Američan Mitchell Kiss, vendar sta zaradi prehitrega starta in posledično diskvalifikacije v posamezni regati v končni razvrstitvi zaostala za njim.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Vid Lah, BD Ranca Ptuj
Foto: DK
Nogomet • Gothia Cup na Švedskem
Nepozabna švedska izkušnja
V soboto, 14. 7., so mladi nogometaši Aluminija in njihovi spremljevalci z Brnika poleteli na Dansko, v Kopenhagen, od tam so pot proti švedskemu Goteborgu nadaljevali z avtobusom. Udeležili so se enega največjih turnirjev za mlajše starostne kategorije na svetu. Samo v kategoriji U-15, v kateri so nastopali igralci Aluminija, je sodelovalo več kot 150 ekip!
Turnir z nazivom Gothia cup ima že dolgo in bogato tradicijo, zato je organizacijsko poskrbljeno za vse podrobnosti. In nogometaši Aluminija so bili del tega spektakla! Vsekakor bo mladim nogometašem Aluminija najbolj ostala v spominu veličastna otvoritev na stadionu v Goteborgu, pred več kot 50.000 gledalci. Organizatorji so pripravili bogat otvoritveni program, vključno s slovesnim prihodom udeležencev na igrišče. Doživetje, ki ga bodo zagotovo z veseljem podelili s prijatelji - seveda prek pripovedi in fotografij ...
Fantje so nato komaj čakali, da stopijo na igrišče in tam pokažejo svoje znanje. Mladim nogometašem je bila pozornost namenjena na vsakem koraku, tudi s strani sponzorja Aluminija, podjetja SFK. »To je enostavno treba doživeti, saj je z besedami težko opisati. Pričakovali smo veliko prireditev, vendar smo bili vsi skupaj pozitivno presenečeni, saj je vse skupaj preseglo vsa naša pričakovanja,« je po vrnitvi domov dejal trener Borut Kolar.
Na Švedskem so za Aluminij nastopili: Luka Janžeko-vič, Domen Klajnšek, Dejan Petrovič, Jan Šavorič, Denis Majerič, Denis Zorec, Tilen Ahec, Sašo Pungartnik, Tim Lončarič, Marko Panikvar, Luka Petek, Jetmir Muha-remi, Aljoša Munda, Bruno Gale, Timotej Elšnik, Nejc Brodnjak, Denis Hreljič, Jan Bračič. Ekipo sta vodila trener Borut Kolar in njegov pomočnik Sašo Gajser.
Otvoritvene slovesnosti na stadionu v Goteborgu se je udeležilo več kot 50 tisoč gledalcev!
Ekipa Aluminija in spremljevalcev na Švedskem
Kidričani uspešni tudi na igrišču
Najprej so v skupini dosegli štiri prepričljive zmage, na katerih niso prejeli niti enega samega zadetka, na drugi strani pa so jih dosegli 18! Predtekmovanje: Aluminij - FC Calspar (Škotska) 4:0, Aluminij - Hipica Campinas (Brazilija) 3:0, Aluminij - Bjarreds (Švedska) 9:0, Aluminij - IK Vilijan (Švedska) 2:0 1/64 finala:
Aluminij - FC Hisinsback (Švedska) 3:0 1/32 finala:
Aluminij - Emmabado (Švedska) 6:1 1/16 finala:
Aluminij - PMZ Postavnik (Ukrajina) 1:2.
»Mislim, da smo se dobro odrezali in na koncu osvojili 17. mesto. Za takšno uvrstitev je bilo treba nanizati kar nekaj zmag in nam je to uspelo,« je dodal Borut Kolar.
Podobnega mnenja je bil tudi nogometaš Tilen Ahec,
ki je zadovoljno povedal: »To je bilo za vse nas enkratno doživetje, še posebej otvoritev, ki je bila zares veličastna. Poleg igranja smo imeli priložnost spoznati nove ljudi, navezati stike z novimi prijatelji. Kar pa se igranja tiče, bi dejal, da smo igrali dobro, predvsem sproščeno. Žal pa nismo imeli sreče v našem zadnjem srečanju proti ukrajinski ekipi, ni nam veliko zmanjkalo za še odmevnejši
dosežek.«
Po turnirju je bilo slišati in prebrati zelo pozitivne komentarje ob nastopu mladih nogometašev iz Kidričevega, ki so dobro predstavljali svoj klub, kraj in celotno Slovenijo. Sicer pa je bilo to za njih pravo doživetje, ko so se po sedmih dneh vrnili v objem staršev na letališču na Brniku in potem še na stadionu Aluminija.
Danilo Klajnšek
Otvoritvena slovesnost je bila prava paša za oči.
Planinski kotiček
Pohod na najvišje ležeč kraj v Mestni občini Ptuj
PD Ptuj organizira v soboto, 4. 8., pohod za vse občane Mestne občine Ptuj. Ta se bo začel ob 9. uri izpred Mestne hiše in bo potekal do vodohrana na Dolgem kamnu v Krčevini pri Vurbergu, ki je s 417 m najvišje ležeč kraj v Mestni občini Ptuj. Pohod bomo združili s pohodniki, ki bodo v sodelovanju z Društvom vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice odšli na postavitev klopotca v vinogradu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku.
Pohod bomo pričeli na Mestnem trgu, nadaljevali po Prešernovi ulici preko grajskega hriba do sedeža Biotehnične srednje šole Ptuj, kjer se nam bodo pridružili pohodniki na postavitev klopotca. Nadaljevali bomo po Volkmerjevi cesti v Mestni Vrh do Knezovega ribnika. Po označeni gozdni učni poti bomo prispeli na Gomilo med vinogradi v Mestnem Vrhu. Po gozdu se bomo spustili v Lisič-nik v Mestnem Vrhu, nato pa povzpeli na Grajenščak do posestva Biotehnične srednje šole Ptuj, kjer bomo sodelovali na otvoritvi prireditve ob postavitvi klopotca. Od tod bomo nekaj časa hodili po gozdnih poteh, nato pa po cesti do kapele na Grajenščaku. Po gozdni cesti bomo prispeli na koto 417 m, kjer je vodohran Komunalnega podjetja Ptuj. Tam je predvidena malica. Pri povratku se bomo spustili do kapele na Grajenščaku, od tod pa nazaj na Ptuj ali pa nazaj na prireditev ob postavitvi klopotca na Grajenščaku in na vinogradniške igre.
Za pohod so potrebni lahki pohodni čevlji ali močnejši športni copati, obleka, primerna vremenu, in zaščita proti dežju v primeru slabega vremena (lahko tudi dežnik). Pohod bo vodil Janez Vertič s pomočniki vodniki PD Ptuj. Pohod se vključuje v okvir prireditev ob prazniku Mestne občine Ptuj. Predhodne prijave niso potrebne, razen večjih skupin.
Prisrčno vabljeni!
Športni napovednik
Nogomet
1. SNL
PARI 3. KROGA - SOBOTA 20.00: Celje - Rudar Velenje, Luka Koper - Triglav; NEDELJA 18.00: Aluminij - Domžale, Mura - Maribor; NEDELJA 20.00: Olimpija - Gorica
Prijateljski srečanji
SOBOTA 17.00: AHA EMMI Bistrica - Zavrč
NEDELJA 18.00: Tehnotim Pesnica - 1A AVTO Gerečja vas
20. memorial Janeza Petroviča v Podvincih
NK Podvinci organizira 20. tradicionalni turnir v spomin Janezu Petroviču. Turnir se bo odvijal v soboto in nedeljo, 28. in 29. julija, na nogometnem igrišču v Podvincih. Na turnirju bo sodelovalo 6 ekip iz Dornave, Rogoznice, Bukovcev, Ormoža in dve iz Podvincev. Program prireditve: Sobota, 28. 7.: 12.30 - otvoritev turnirja
13.00 - ŠD Rogoznica - NK Podvinci Agrocenter Ptuj (A1 - A2) 14.10 - ŠD Ormož Carrera Optyl - NK Podvinci Betonarna Kuhar (B1 - B2) 15.20 - ŠD Rogoznica - ŠD Bukovci (A1 - A3) 16.30 - ŠD Ormož Carrera Optyl - ŠD Dornava Vrtnarstvo Ko-vačec (B1 - B3) 17.40 - NK Podvinci Agrocenter Ptuj - ŠD Bukovci (A2 - A3) 18.50 - NK Podvinci Betonarna Kuhar - ŠD Dornava Vrtnarstvo Kovačec (B2 - B3) Vse tekme se igrajo 2 x 30 min. Nedelja, 29. 7. 16.00 - tekma za 3. mesto 18.00 - tekma za 1. mesto 20.30 - podelitev pokalov in priznanj Obe tekmi se igrata 2 x 45 min.
Mali nogomet
Turnir na Ptujski Gori
Na pobudo organizatorja rekreacijske lige malega nogometa (RLMN) Haloze Petra Kolarja se bo v petek, 27. 7., s pričetkom ob 20.20 pričel turnir v malem nogometu - mega spektakel, na katerem bodo sodelovale povabljene ekipe iz okoliških lig.
PARI - 20.20: Ptujska Gora I. - Višnjica, 21.00: Kostrivnica -Ptujska Gora II., 21.40: Draženci - ŠD Žetale, 22.20: ŠD Rim -KMN Majolka, 23.00: Bar Žabica - ŠD AS. Prosta je ekipa FC Ptuj.
Dnevno-nočni turnir v Pušencih
Športno društvo Pušenci vabi na dnevno-nočni turnir v malem nogometu, ki se bo odvijal v petek, 27. 7. 2012, na igrišču pri vaškem domu v Pušencih od 19. ure naprej. Prijavnina znaša 40 evrov za ekipo. Nagrade:
1.	mesto: 50 % od prijavnine + pokal + prenosni pokal
2.	mesto: 30 % od prijavnine + pokal
3.	mesto: 20 % od prijavnine + pokal
Informacije: 031 641 908 (Marko Kaloh) ali po e-pošti: marko@ sd-pusenci.si.
V primeru, da bo vreme ponovno »slabo«, bo turnir izveden v okviru zimske lige malega nogometa 2012/2013. Vabljeni!
LMN Juršinci
PARI 8. KROGA, 27. 7.: 20.00: KMN Draženci - Okrepčevalnica Pumpa, 20.40: Sakušak-Puch - ŠD Rim, 21.20: ŠD Kenguru-Mitmau - Sadjarstvo Lovrec, 22.00: Bar Žabica - Vinogradništvo Toplak.
Boks • Revija pred BK Ring
Boks klub Ring s Ptuja v petek, 27. 7., pred svojimi klubskimi prostori na Maistrovi ulici organizira že 4. letošnjo poletno boksarsko revijo. Ta zanimiva športna prireditev na prostem se prične ob 18. uri, organizatorji pa načrtujejo, da bodo izvedli deset dvobojev.
DK, JM, UK, DB
Nogomet • ŽNK Dornava
Okrepljene v prvenstvo
Nogometašice ŽNK Dornava se že nekaj časa pripravljajo na prvenstvo v prihajajoči tekmovalni sezoni. Da bi imeli dovolj velik igralski kader, so v Dorna-vi poskrbeli za šest okrepitev. V bistvu si želijo, da bi se njihova dekleta še bolj enakovredno kosala s tekmicami. Igralke, ki so okrepile ŽNK Dornava, so Maja in Saška Makovec - obe ŽNK Pomurje, Valentina Pernat in Nina Cafuta - obe Maribor, Urška Pavlec - Slovenj Gradec in Andreja Pajnki-her - Cirkulane.
Trener Mitja Serdinšek
nam je dejal: »V kadru bomo imeli 21 igralk, oz. 20, saj na vratarko Alenko Murko zaradi poškodbe križnih kolenskih vezi še nekaj časa ne bomo mogli računati. Vse igralke so seveda dobrodošle, veliki okrepitvi pa bosta seveda igralka sredine Valentina Pernat in napadalka Nina Cafuta. Kje je trenutno naša pripravljenost, bomo videli v soboto, ko igramo v Velenju.«
V klubu bosta še nadalje delovali selekciji deklet U-12 in U-14.
Danilo Klajnšek
Odbojka na mivki • Mitja Kmetec
Ptujcanom ponuditi vec kot le odbojko na mivki
Mitja Kmetec je mlad in amiciozen Ptujčan na začasnem delu v Ljubljani. Pot ga je pred leti po spletu okoliščin zanesla tudi v odbojkarske vode in danes je direktor ptujskega turnirja Beachmaster, ki vsako leto na ptujskem morju poskrbi za enega izmed vrhuncev poletne ponudbe. Letos sam turnir zaradi znanih finančnih težav ni sodil v sklop serije Beachmaster, toda kljub vsemu -predvsem v petek - številčna publika ni ostala prikrajšana za odlične in napete dvoboje. Kljub letošnjim težavam organizatorji, v prvi vrsti Promina Sport, katere direktor je ravno Kmetec, in Beach volley klub Ptuj, že snujejo ambiciozne načrte za naslednje leto, ko se na Ptuj po Kmetčevih besedah vrača Beachmaster v vsej svoji veličini.
Kljub temu, da je bil letošnji predznak turnirja na mivki na Ptuju »rekreacija«, smo lahko videli nekaj najboljših tekmovalcev v Sloveniji ta hip. Kako ste vi kot direktor turnirja zadovoljni z izvedbo?
Mitja Kmetec: »Res je, da je bil letošnji turnir rekreacijske in neprofesionalne oblike, vendar pa po prikazanem v rekreacijskem turnirju trojk v turnirju 'challenge' in z našimi profesionalnimi igralci, ki so se odzvali vabilu na ekshi-bicijske tekme, lahko vseeno
zatrdim, da z vidika kvalitete igre in pa same zanimivosti za ptujsko publiko, turnir zagotovo ni na nič nižjem nivoju kot pretekla leta. Že spet nam jo je sicer precej zagodlo vreme, toda tako pač je. Zastavili smo si dolgoročne cilje, kar nenazadnje skozi vsa ta štiri leta tudi dokazujemo. Kot sem že dejal, je to že četrta izvedba turnirja in kar trikrat smo imeli težave z vremenom. Kar se pa tiče samega odziva Ptujčanov in okolice, pa moram reči, da so sam turnir sprejeli kot pomemben dogodek v poletni sezoni, nam pa vse to daje energijo in voljo za naprej. Cilji so, kot je bilo že večkrat povedano, pripeljati na Ptuj enega izmed turnirjev evropske serije, kakšno tekmovanje pod okriljem CEV (Evropska odbojkarska zveza, op. a.) ali FIVB (Mednarodna odbojkarska zveza, op. a.).«
Med najbolje
a	■ ■	■ ■
organiziranimi turnirji
Glede na to, da je organizacija turnirja bila še do pred kratkim nazaj močno vprašljiva, ste si organizatorji s samo izvedbo prislužili marsikatero simpatijo ljubiteljev odbojke na mivki. Prav tako pa si pohvale zaslužijo tudi nekateri odlični odbojkarji, ki so se
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Kmetec: »V celotno zgodbo 'komponiramo' določene elemente glasbenega festivala, pri čemer dolgoročno ciljamo na to, da privabimo v naše mesto čim več ljudi in obenem skušamo predstaviti Ptuj širše, prav tako pa potencial samega jezera.«
ne glede na to, da turnir ni imel posebnega tekmovalnega naboja, odločili priti na Ptuj.
Mitja Kmetec: »Če pogledamo na letošnji turnir, vidimo, da smo na njem imeli same slovenske zvezdnike te panoge. Ob tem pa naj poudarim, da so tudi igralci na rekreativnem challengerju pokazali veliko več, kot smo pričakovali. Žal nam je lahko le, da nam jo je tako zagodlo vreme in da
sam dogodek ni privabil toliko publike, kot bi jo drugače. Ni namreč isto spremljati bojev v lepem sončnem vremenu ali pa v hladnem deževnem vremenu. Še enkrat kapo dol profesionalnim igralcem, ki so se že nekako pred potrditvijo letošnjega turnirja odzvali in v veliki meri tudi sami ponudili. Nenazadnje je turnir postal sinonim zelo dobro organiziranega dogodka, primerljivega z največjimi in najbolje organiziranimi turnirji po svetu, kar nam priznavajo tudi krovne organizacije FIVB in CEV. S tem pa je turnir postal za slovenske igralce tisti največji dogodek, seveda ob državnem prvenstvu. V seriji Slovenian Beachtour je Beachmaster tisti turnir, ki ni zgolj lokalna zgodba Ptuja, temveč visok nivo standarda organizacije dogodkov, povezanih z odbojko na mivki v Sloveniji in tudi širše.«
Sam turnir pa ni le dogajanje na mivki na igrišču, ampak vedno znova ponudi široko paleto spremljevalnih dogodkov. Tudi s tem ste širšo prepoznavnost že dosegli. Kam še lahko pose-
žete na tem področju?
Mitja Kmetec: »Resnično turnir ni le odbojka na mivki. Koncept je bil že pred prvo izvedbo zastavljen na dolgi rok, in sicer kot največji špor-tno-zabavni dogodek v Sloveniji. To je lahko publika v vseh teh letih tudi spoznala in v tej smeri bomo tudi nadaljevali. Kot vemo, dogodek sestavljajo turnir, animacijsko-zabavni programi, koncerti, promocije, dodatne športne aktivnosti in še kaj. V celotno zgodbo 'komponiramo' določene elemente glasbenega festivala, pri čemer dolgoročno ciljamo na to -upam, da že naslednje leto, v kolikor bo finančna podpora pokroviteljev dovolj velika -, da privabimo v naše mesto čim več ljudi in obenem skušamo predstaviti Ptuj širše, prav tako pa potencial samega jezera.«
Izkoristiti potenciale Ptuja
Vi ste Ptujčan, ki živi in dela v Ljubljani, toda turnir organizirate v svojem matičnem mestu. Verjetno ima
dogodek za vas še poseben, morda čustven pomen?
Mitja Kmetec: »Res je. Osebno sem se v odbojko na mivki vpletel pred petimi leti. Vzljubil sem koncept in videl v tem veliko priložnost kot Ptuj-čan, ki je takoj po srednji šoli odšel študirat in delat v Ljubljano. V meni je vseskozi živela želja, in sicer pokazati ljudem, ki imajo potenciale in govorijo o potencialih, ki jih Ptuj nedvomno ima, da se da storiti kak korak ali dva naprej in dejansko nekaj narediti. Tako je vse skupaj privedlo do točke, ko smo skupaj s partnerji na Ptuju, tu bi še posebej izpostavil Emila Mesariča, predsednika Brodarskega društva Ranca in sedaj tudi Beach volley kluba Ptuj, videli priložnost in se odločili skupaj z Odbojkarsko zvezo Slovenije narediti resnično velik dogodek, primerljiv z velikimi tujimi turnirji, in to nam je nenazadnje tudi uspelo. Osnovno vodilo pa je, da pokažemo lepote in čare Ptuja in to je bilo izhodišče, ki me je pripravilo do tega, da smo zgodbo pričeli in je tudi vodilo za naprej.«
Tadej Podvršek
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbira,
NAJ MEDIC
MEDICINS
33SPJ J t (Gtil	'
i iskali naj natakarja/-ico, smo se letos ponovno odločili
Naj medicinska sestra / medicinski tehnik po vašem izboru bo prejel/a: Paket OLIMSKI ODDIH vključuje:
•	2-krat polpenzion z olimskim samopostrežnim bifejem,
•	kopalni plašč,
•	termalnovodovsobi,
•	kopanje v bazenih Wellness centra Termalija,
•	kopanje bazenih v Termah Tuhelj,
•	kopanje v Termalnem parku Aqualuna (od maja do septembra),
•	vodno aerobiko po programu,
•	telovadbo za dobro jutro,
•	uporabo fitnes studia,
•	nočna kopanja v Wellness centru Termalija - ob petkih in sobotah,
•	živa glasba za ples v Gostišču Lipa.
Turistična taksa se plača v recepciji.
Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
IK 2012
DRUŽINSKI PAKET - STARI, GREVA NA SAFARI - za kopanje v Termalnem parku Aqualuna vključuje:
•	kopanje, 4-krat hrana - piščančji zrezki s pomfritom, 4-krat pijača -voda 0,5 I z okusom ali brez okusa, majica za otroke
•	2 odrasla + 2 otroka (5-14 let)
www.terme-olimia.com
Terme OI i m i a
Trenutni vrstni red (prvih 15):
GLASOVALNI KUPON NAJ MEDICINSKA
SESTRA
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Glasujem za:
f^ Catering
ÏUCRAY
zdenkaversic - ambulanta dr. sasko marija kozel - ordinacija dr. berič valerija božičko - splošna ambulanta videm andreja bračič - ambulanta dr. pribožič ivanka potrč - intenzivna nega splošne bolnišnice ptuj alenka ratek-interni oddelek splošne bolnišnice ptuj stanka zupanc - ambulanta dr. jovanovič jadranka gerdak - ginekološki oddelek sb ptuj natalija kidrič - zd kidričevo andreja obran - zd ormož
breda zavec - interni oddelek splošne bolnišnice ptuj
darinkasvenSek-ambulantadr. javšovec
ignac balažic - bolnišnica ormož zlatka knez - klinkon zdravstveni zavod branka krivec - zd vitomarci
Naziv in naslov ordinacije:
Ime in priimek glasovalca:
Naslov: _
Telefonska številka: Davčna številka: _

Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Zaposleni v družbi Radio Tednik Ptuj in z družbo povezane osebe ne morejo glasovati za svojo naj medicinsko sestro / medicinskega tehnika.
Akcija poteka od 10. 7. do28. 8. 2012.
Zmagovalec/-ka akcije bo objavljena v torek 31. 8. 2012, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po posti.
Kuharski nasveti
Paprika
Tako sladka kot pekoča paprika izhajata iz divje paprike, ki raste v Srednji in Južni Ameriki. V kolikor prevedem njeno latinsko ime, pomeni škatlica in velikokrat jo res uporabimo kot škatlico oziroma jo nadevamo, danes že z najrazličnejšimi nadevi. Verjetno so najprej gojili pekočo papriko. Velja za eno izmed zelenjav novega sveta, ki jo je odkril Kolumb. Bij je sicer prepričan, da je našel črni poper. Takrat je bil poper izjemno iskana in draga začimba. Ta navidezni poper se je hitro raznesel tudi v Španijo in na Portugalsko. V Španiji so priljubljene zelene olive zelo hitro začeli polniti z rdečo sladko papriko.
V	sorodu s papriko je tudi čili, ki slovi po tem, da peče kot ogenj. Pekoč okus mu daje alkaloid kapsaicina, ki ga merimo s Scovillovo lestvico. Blag čili ima približno 600 enot, čili pa lahko celo do 350.000 enot. Paprika je zraven paradižnika ena izmed najpogostejših vrst plodov, ki jo v večji meri uporabljamo tudi pri nas. Njeni plodovi se razlikujejo po barvi in obliki. Glede na barvo pri nas najpogosteje uporabljamo rumeno, rdečo in zeleno papriko. Zraven teh barv pa poznamo še oranžno in vijoličasto papriko. Glede na obliko pa poznamo od večje škatlaste do tanke zvonaste oblike paprike.
Paprika je tudi glede na hranilno vrednost zelenjava, ki jo lahko pogosto vključujemo, saj vsebuje malo beljakovin in ogljikovih hidratov, surova pa veliko vitamina C in provitamina A. Večje paprike, ki so precej škatlaste in se na koncu zavijejo v zvonasto obliko, imajo surov blažji okus kot ožje in koničaste paprike. Sicer pa je velikost in oblika paprike odvisna od sorte in tako so lahko določene sorte tudi 18 centimetrov dolge in 10 centimetrov široke in ravno te so najbolj primerne za polnjenje.
V	kulinariki papriko upora-
Na porabo vode vpliva več dejavnikov, kot so starost živali, telesna aktivnost, zdravstveno stanje, brejost, debelost in prehrana ter seveda vremenske razmere oziroma letni čas. Mladiči potrebujejo več vode kot odrasli, saj njihovo telo sestavlja kar 80 odstotkov vode,
Pečena paprika
bljamo pri jedeh, da popestri barvo in okus kot živilo za pripravo samostojnih jedi ali kot živilo, iz katerega lahko pripravimo različne zelenjavne izdelke. Lahko jih uživamo kar surove v solati ali kot prilogo jedem na žaru, spečemo jih lahko v pečici, olupimo in prelijemo z omako iz oljčnega olja in sesekljanega česna. V kolikor pripravimo omenjeno jed, zmeraj uporabimo rdečo podolgovato papriko. Papriko spečemo tudi na žaru ali jo pražimo skupaj s čebulo in zraven zdušimo riž. Lahko jo dodamo enolončnicam, riževim in ribjim jedem. Pogosto papriko dodamo tudi omakam iz mletega mesa, ki jih uporabimo kot polivko za testenine, riž ali krompir.
Paprika se po okusu ujema tudi s paradižnikom, jajčevci, česnom, lovorovim listom, timijanom, origanom, sirom, govedino, perutnino, teletino, gnjatjo in smetano. In že ravno zaradi množice živil, s katerimi se ujema tako pri nas kot tudi drugod v svetu, pripravljamo različne jedi. Tako na Madžarskem pogosto pripravljajo enolončnico iz različnih vrst paprike in jo mešajo z mesom, prav tako jo nadevajo z rižem, česnom in čebulo, v Franciji pripravljajo posebno omako iz gorčice, limoninega soka in
paprike, v Španiji jo pogosto pražijo skupaj s paradižniki in bučkami. Pri nas pa še vedno najpogosteje pripravljamo polnjeno papriko, tako z mešanico svinjine in govedine, polnimo jo tudi z drugimi vrstami zelenjave v kombinaciji s siri, na primer bučkami, korenjem in jajčevci, ali naredimo nadev iz mešanice kuhane ječmenove kaše in opražene slanine ter vežemo s sirom ali jajcem.
Ne glede na to, s kakšnim nadevom papriko polnimo, jo je priporočljivo po nadevanju zložiti v nizki pekač od pečice, narahlo pokapljati s poljubnim oljem in v pečici z obeh strani zlato rjavo zapeči. Tako zmehčamo lupino paprike in med dušenjem v omaki se nam ne prijema. Če pripravljamo zraven nadevane paprike paradižnikovo omako, opečene paprike v omaki dušimo vsaj 5 minut pred koncem priprave jedi, da omaka dobi zaokrožen okus.
Papriko kot živilo pogosto uporabljamo tudi pri pripravi namazov za kruh. Tako jo pogosto kombiniramo skupaj s skuto, uporabimo lahko svežo papriko, takrat jo operemo in v kuhinjskem strojčku fino zmeljemo, dodamo k skuti, začinimo s soljo, peteršiljem in z namazom premažemo kruh
ali nabrizgamo obložene kruhke. Lahko pa rdečo papriko spečemo, ohladimo, olupimo in ji odstranimo semena ter prav tako sesekljamo, dodamo maslo, skuto in začimbe in uporabimo. Pečene file rdeče ali rumene paprike pa lahko tudi ocvremo. In sicer tako, da paprike najprej opečemo, ohladimo, ohlajene povaljamo v moki, jajcih in drobtinah ter na hitro ocvremo.
Lahko pa si pripravimo tudi džuveč. To hrvaška jed s pre-finjenim okusom, ki jo lahko ponudimo kot samostojno jed za kosilo ali večerjo. Pripravimo ga tako, da v kozici segreje-mo poljubno maščobo, na njej prepražimo sesekljano čebulo, nato dodamo sesekljan česen in večjo količino sladke zelene, rumene ali rdeče paprike. Paprike vzamemo toliko, da čebulo in česen prekrijemo. Čez papriko potresemo še narezani paradižnik in na koncu prisipamo riž s poljubnim mesom, ki ga narežemo na male kocke. Vse sestavine zalijemo s poljubno mesno juho, pokrijemo in v pečici dušimo od 30 do 45 minut. Odvisno od količine. Če jed pripravljamo na štedilniku, riž zdušimo posebej in ga na koncu prisipamo k ostalim sestavinam.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Koliko vode lahko popije dnevno naš kužek?
Lastnike kužkov pogosto zanima, koliko vode naj popije njihov kužek na dan, oziroma kdaj spije preveč vode in kakšen je vzrok pretirani žeji. Vprašanja so aktualna predvsem v tej poletni vročini, ko se sprašujemo, ali je kužek bolan, ker veliko pije, ali je preprosto bolj žejen zaradi vročine.
Foto: E. Senear
pri odraslem pa je vode v telesu 40 do 65 odstotkov. Delovni psi, s katerimi vadimo in psi, ki so čez dan veliko aktivni, npr. tečejo z lastnikom ali imajo dolge sprehode, potrebujejo tudi do 5-krat več vode kakor psi, ki niso aktivni. Voda tudi uravnava telesno temperaturo, izpareva prek jezika pri hlajenju psa, pri slinjenju kuža prav tako izgublja tekočino. Jasno je, da kužki, ki jedo briketira-no hrano, potrebujejo vodo vseskozi po izbiri, kadar koli si jo zaželijo. Ti najintenzivneje pijejo 2 do 3 ure po obroku, ko hrana zapušča želodec in prehaja v črevo in mora biti temu primerno dovolj tekoča. Kuža, ki nima dovolj vode in
je hranjen z briketi, lahko začne bruhati ali pa lahko pride do močnega zaprtja. Povečano potrebo po pitju imajo psi pri nekaterih bolezenskih stanjih, takrat ogromno pijejo in ogromno urinirajo (polidipsija in poliurija).
Povečano pitje vode je karakteristično za gnojno vnetje maternice pri psičkah, za hormonske bolezni pri prekomernem izločanju glukokortikoidov (Cushingov sindrom, sladkorna bolezen). Pri boleznih ledvic in funkcionalnih okvarah jeter je žeja prav tako povečana kot tudi pri uporabi določenih zdravil, npr. glukokortikoidov in zdravil za odvajanje vode. Pri prehrani z briketi kuža normalno popije od 40 do 50 ml vode na kilogram telesne teže, pri prehrani s pločevinkami pa od 10 do 20 ml vode na kilogram v enem dnevu, tj. v 24 urah.
Kdaj lahko govorimo o povečanem, bolezenskem pitju vode, o pretirani žeji? To je takrat, ko kužek popije več kot 100 ml vode (1 deciliter) na kilogram telesne teže pri normalni telesni aktivnosti in pri normalnih zunanjih temperaturah (okrog 20 stopinj Celzija). Če se to dogaja, je vsekakor treba
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
poiskati odgovor in pomoč pri veterinarju.
V poletnih vročih mesecih je zaradi pregrevanja živali potreba po zaužiti vodi višja nekje za četrtino. Naj nas ne zavede poletna vročina, da z njo povezujemo pretirano pitje vode naše živali, v resnici pa gre za bolezensko stanje ledvic, sladkorno bolezen ali drug inter-nistični problem. Večkrat sem že zapisal, da je pri živalih zelo pomembno pravočasno ukrepanje in razčiščevanje zdravstvenih težav, saj je s tem zelo povezana prognoza bolezni in ozdravitev živali.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
SIROTKA - vir zdravja in dobrega počutja
Sirotka je tekoč stranski produkt, ki nastane ob predelavi mleka v sir. Mlečne beljakovine sestojijo iz dveh podskupin, in sicer: kazein (pri pridelavi sira ga izločimo) in sirotkine beljakovine, ki ostanejo v sirotki. Mimo so časi. ko se je na sirotko gledalo kot na material, ki se ga zavrže. Že pred stoletji je v Evropi sirotka veljala za zdravilno pijačo. V alpskih deželah (z izjemo Slovenije) je sirotka še vedno dokaj pogosta in priljubljena osvežilna oz. zdravilna pijača, v zadnjih letih pa postaja bolj priljubljena tudi širše po svetu. Njeni produkti se danes večinoma uporabljajo kot aditiv (npr. pri peki, kjer močno izboljšuje kakovost testa), saj imajo lastnosti, ki izboljšajo formulacijo hrane. Uporabljajo se tudi kot začimbni dodatek nekaterim jedem. Najdemo jih v športni prehrani in v hrani za dojenčke, saj imajo visoko hranilno vrednost in so dober vir kalcija, vitaminov in mineralov. Dodajajo jih tudi v krmo za živali.
Sestava
V nasprotju s splošnim prepričanjem je sirotka prehransko najkakovostnejši del mleka. Dobimo jo, ko iz mleka med postopkom sirjenja izstopita beljakovina kazein in večina mlečne maščobe. Po sirjenju v sirotki ostane približno polovica rudnin, skoraj ves mlečni sladkor in sirotkine beljakovine (albumini in globulini), ki po sestavi in izkoristku sodijo med najkakovostnejše beljakovine nasploh.
Beljakovine sirotke
Albumine in globuline (beljakovine sirotke) iz sirotke izločimo z nadaljnjim postopkom predelave, kjer izstopijo v obliki sirarske ali albuminske skute. Tako nastane skoraj povsem brezbeljakovinska ali sekundarna sirotka, medtem ko je njena predhodnica, ki vsebuje albumine in globuline, znana tudi kot primarna sirotka. V kravjem mleku je 20 % beljakovin sirotke in 80 % beljakovine kazeina, medtem ko je v mleku pri ljudeh vsebnost si-rotkinih proteinov višja - 60 %, kazeina predstavlja 40 % vseh beljakovin.
Beljakovine sirotke so mešanica beta-laktoglobulinov, alfa-laktoalbumi-nov, serumskih albuminov in imunoglobinov, ki predstavljajo štiri glavne frakcije. Poleg omenjenih štirih glavnih frakcij najdemo še šest frakcij, ki so v prisotne v manjšem obsegu (laktoferin, laktoperioksidaza, lizocim ...). V primerjavi z ostalimi viri beljakovin imajo beljakovine sirotke visoko vsebnost esencialnih aminokislin, in sicer: levcin, izolevcin in valin, ki so posebej pomembni (prednjači levcin) pri obnovi in graditvi telesnega tkiva. Prav tako je pomembno dejstvo, da so zaradi vsebnosti aminokislin cisteina in metionina sirotkine beljakovine pomemben vir žvepla, ki stimulativno deluje na spodbujanje pozitivnega imunskega sistema telesa.
Sirotka in telesna aktivnost
Za ljudi, ki se intenzivno ukvarjajo s športno aktivnostjo, predstavljajo beljakovine iz sirotke pomembno prehransko dopolnilo. S hitro razgradnjo v telesu pomagajo pri sestavljanju mišic, povečajo energijo in zmanjšajo utrujenost ter tako pomagajo pri regeneraciji po treningih in posledično pomagajo športniku do boljših rezultatov. Prav zato so sirotkini proteini pomemben del prehrane v bodibildingu in pri ostalih (fizično zahtevnejših) športih. Dobro so v ZDA raziskani tudi zelo pozitivni učinki pri starejši populaciji ljudi, ki obolevajo za sarkopenijo, tj. problem z nezadostnim vnosom beljakovin v telo in posledično izgubo mišične mase, ki vodi v fizično krhkost človeka. Tudi v tem primeru, je lahko sirotka pomemben del v prehrani.
Zdravstveni učinki sirotke
-	spodbuja krepitev imunskega sistema, pomaga pri premagovanju raka, virusnih okužb
Beljakovine iz sirotke uravnavajo imunost človeškega telesa s povečevanjem proizvodnje glutationa v različnih tkivih in z ohranjanjem rezerv glutamina v mišicah. Glutation predstavlja osrednjo molekulo v telesnem antioksidantskem obrambnem sistemu. Glutamin v mišicah predstavlja osnovno gorivo imunskega sistema. Tako naj bi z vključevanjem sirotkinih proteinov v prehrano poskrbeli za povečanje imunosti in za zaščito zdravja v vseh starostnih obdobjih.
-	boj proti rakavim obolenjem in virusnim obolenjem
Dober imunski sistem je še posebej pomemben pri ljudeh, ki zbolijo za rakom oz. za vse bolnike, ki okrevajo po operaciji. V svojo prehrano morajo vključiti dober vir beljakovin. Tako naj bi uživanje sirotkinih proteinov pomagalo tej skupini ljudi ravno zaradi aktivnih dipeptidnih frakcij, ki so prisotne v njih. Ti namreč služijo kot osnovni material za produkcijo že prej omenjenega glutationa, ki je antioksidant. Nedavne raziskave so na živalskih modelih pokazale, da so sirotkine beljakovine uspešnejše v primerjavi z drugimi proteini pri zaviranju raka na dojkah in prostati. Podobni pozitivni učinki so bili dokazni tudi pri pacientih, okuženih z virusom HIV in virusom hepatitis B.
-	srce in ožilje
Sirotka vsebuje različne bioaktivne komponente, ki pozitivno vplivajo na zdravje srca in ožilja. Določeni bioaktivni peptidi naj bi z inhibicijo ACE encima (angiotensin converting enzyme) ščitili pred povečanjem krvnega tlaka. Sodelujejo tudi pri preprečevanju strjevanja trombocitov in zniževanju holesterola. Tudi ostale komponente iz sirotke, kot so npr. kalcij, magnezij, cink, vitamini B in določene frakcije lipidov, zmanjšujejo tveganje za srčno-žilna obolenja.
Laktoza (mlečni sladkor) je v sirotki primaren vir sladkorja, ki pa ima nizek glikemični indeks. Laktoza ima minimalen in počasen vpliv na nivo krvnega sladkorja in na odzivnost inzulina (pomembno pri osebah z diabetesom tipa 2).
Specifične beljakovine sirotke, minerali in peptidi pomagajo pri hujšanju, saj pri ljudeh, ki uživajo te produkte ustvarijo občutek sitosti in jim pomagajo pri vzdrževanju telesne mase in odpravljanju debelosti.
Produkti sirotke so tudi odličen vir kalcija, ki je pomemben dejavnik pri zdravju kosti.
Zaključek
Dandanes je sirotka pomemben, cenjen in iskan prehrambeni dodatek z učinki protimikrobnega delovanja, spodbujanja splošne odpornosti, obnove mišičnega tkiva, uravnavanja telesne mase in prebavnih težav in še bi lahko naštevali. Omeniti moramo, da napredna procesna tehnologija, ki vključuje postopke ultrafiltracije, mikrofiltracije, sušenja (hidrolizacija) in drugih omogoča izdelavo končnih produktov sirotke (različni praški), ki rezultirajo v višji vsebnosti beljakovine, lahko so brez laktoze, brez mineralov ipd. Ti izdelki so prisotni v specializiranih trgovinah. Vsekakor pa vas želimo s tem člankom pripraviti do tega, da pri bližnjem kmečkem sirarju nabavite zdravo sirotko in jo pričnete uživati. Gotovo vam bo dobro teknila in koristila, vaše počutje bo boljše in prenekatera težava bo prešla.
Stane Levart, uni. dipl. ing. kmet
KGZ - Zavod Ptuj
Foto: ASV
Iščete svoj stil
Simona v stilu elegantne dame
Simona Rodošek je 37-letna mamica dveh otrok, doma v Spodnjih Jablanah (Cirkovce), po poklicu živilska tehnica, zaposlena v domačem samostojnem podjetju. Prostega časa ima ob dveh majhnih otrocih zelo malo, že od nekdaj pa ji je blizu folklora. Tako v folklorni skupini Vinko Korže Cirkovce beleži celih 15 let udejstvovanja, zelo rada pa tudi plava. Prijavo za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil je izpolnil mož, izziv je sprejela.
. ;:.< . A ?." : ■ --Í? '
••' '•H-.t.,;-. -A
■t/
V	kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Simoni ugotovili suho občutljivo kožo. Po površinskem čiščenju, pilingu, depilaciji brade in ureditvi obraza, so ji podali še nekaj koristnih nasvetov za nego suhe občutljive kože v tem vročem poletnem času, ki zahteva še posebno skrb.
V	Frizerskem salonu Stanka je frizerka Sabina Vaj da Simono postrigla na kratki paž, iz dolgolaske je postala kratkolaska. Da je dobila rde-čerjavo barvo, je lase najprej pobelila, nato pa pobarvala z rdečerjavo barvo. Posušila pa jih je s krtačo in sušilcem.
Obraz je vizažistka Min-ka Feguš poudarila z nežno turkiznimi, temno sivimi in svetlikajočimi kožnimi toni.
KOLEKTIV SALONA
njosKo m zensKo
FiUHeRSCVO Slomškova 22 10 % popust v juliju
V rožnato sivi je poudarila ličnice in ustnice. Predhodno pa ga je prekrila s pudrom v kremi, ki ga je nato utrdila. Liče-nje, za katerega se je odločila pri Simoni, je primerno za poletne dni vse dni v tednu.
„Mlado mamico Simono sem se odločila obleči v slogu elegantne mlade dame, ki naj žari v močnih barvah in okrog sebe oddaja pozitivno energijo in moč. Kontrast temnim lasem, ki so sicer mnogo krajši, kot so bili ob prvem srečanju, je močno zelena poletna obleka, ozkega kroja, ki ji lahko glede na dodatke hitro spremeni modni slog. Tokrat sem k obleki izbrala elegantne temno modre sandale z visoko peto, temno moder slamnik in za kontrast rdečo usnjeno torbico. Ta obleka pa lahko v kombinaciji z rjavim usnjenim pasom, rjavimi sandali z nizko peto in rjavo torbico dobi popolnoma nov videz. Seveda se lahko kombinira tudi s kakšnim kontrastnim
Foto: Črtomir Goznik
Simona prej ...
kosom nakita, ki mu prilagodimo čevlje in torbico. Mlada dama je torej pripravljena za uživanje na popoldanskem soncu, ki si ga lahko zamisli na kakšni terasi ob hladni limonadi, vendar raje v družbi prijateljice, saj za tekanje za otrokom današnja izbira oblačil ni najbolj primerna - torej za tisto urico prostega časa, ko je ati dežuren za varstvo otrok. Otroka bosta še kar nekaj časa narekovala mamino izbiro oblačil, kar pomeni le-
žerna, športna oblačila, nizke pete in velika torba, ampak tu in tam si je treba tudi v času porodnega dopusta vzeti čas zase, se urediti in pobegniti od vsakdanjih obveznosti. Naj nas ne zavedejo nadvse udobne trenirke, majice in mehki športni copati. Obleko in slamnik sem našla v trgovini Modiana, sandale pa so imeli na Alpinini polici, " je Simonino stilsko spremembo predstavila stilistka Sanja Ve-ličkovic.
Foto: Črtomir Goznik
Simona v oblačilih iz Modiane, čevlji so iz prodajalne Alpina.
V kozmetičnem studiu Olimpic se je Simona odločila za limfno drenažo. „Dobro delovanje limfnega sistema je nujno za človekovo zdravje. Ta sistem odvaja tekočino, razstruplja in prenavlja tkiva, preceja strupe in tuje substance ter pomaga doseči zdrav imunski sistem. Če limfni sistem ne deluje najbolje, se začnejo v telesu nabirati strupi,
ogroženo je delovanje celic, posledično to pripelje vse do fizičnih težav (bolezen, prekomerna teža, celulit, slabo počutje ...). Limfna drenaža je posebna masažna tehnika, ki se izvaja po principu potisk - premik. Namen drenaže je povečanje krvnega obtoka," je limfno drenažo predstavila kozmetičarka Silva Čuš.
MG
Midva • Zakonski družinski center
Sin še vedno ni poročen
Sin živi s partnerko v moji hiši. Stanovanje sta si uredila v prizidku. Njegova partnerka je čudna ženska. Skupaj sta tri leta. Poročiti se ne želi, je namreč že ločena in je s seboj pripeljala sina, ki je star 12 let. Z menoj skoraj ne govori. S svojimi starši je sprta zaradi nekega dedovanja, ki ga je dobil njen brat. Skratka, vse to me zelo boli. Tudi do sina se grdo vede. Najbolj pa me boli, da se je moj sin začel od mene oddaljevati. Noče poslušati mojega mnenja, izogiba se me in je včasih že kar nesramen. Prej sva imela dober odnos. Mislim, da je za vse kriva ta ženska. Kaj mi svetujete? Jaz bi bila najbolj vesela, če bi se vsi odselili in bi bila sama.
Duševno zdravje
Lepo pozdravljeni!
Vaše pismo izraža stisko položaja, v katerem ste se znašli. Sin si je v hišo pripeljal žensko, s katero živi, vi pa njunega odnosa ne odobravate. Še več, odkar je prišla ona in pripeljala še svojega sina iz prejšnjega odnosa, ste izgubili še sina, s katerim sta imela krasen odnos.
Lahko razumem vašo stisko, življenje se vam je kar čez noč
spremenilo, v vašo hišo pa so stopili tuji ljudje. In sedaj se v svoji hiši počutite sami in nesrečni. Poskušajte sprejeti dejstvo, da je sin odrasel in sam odloča o svojem življenju. Verjamem, da vas boli, ko gledate njun odnos, saj ste si vedno želeli, da bi vaš sin bil srečen. Morda pa vaš sin je srečen ob tej ženski, le vi ga vidite drugače. Poskušajte sprejeti te tuje ljudi. Morda pa si tudi njegova ženska želi stika z vami in je osamljena, pa ne ve, kako se vam približati. Predvsem bi vsi skupaj morali biti drug z drugim bolj strpni in si nameniti tudi kakšno pozitivno misel. Vsi smo v istem življenju, vendar vsak vidi svet s svojimi očmi. Če bi se naučili sprejeti svet drugega, bi se med nami zgradilo zaupanje in občutek varnosti. V takšnih čutenjih se človek počuti prijetno in domače. Kadar pa drugim pošiljamo negativne
misli in jezo, se ljudje od nas umikajo. Vse to pa nastaja zaradi strahu, ki ga nosimo v sebi. V resnici si vsi želimo toplih in prijetnih odnosov. Vsi si želimo, da bi nas drugi imeli radi, saj smo vendarle ljudje. Hkrati pa se bojimo, da nas bodo drugi prizadeli in zapustili. Bojimo se svoje lastne samote in jo posledično temu tudi ustvarjamo.
Poskušajte danes narediti kaj pozitivnega, da bodo odnosi med vami topli in prijetni. Pokličite to gospo na kavo in poskušajte imeti do nje čim bolj pozitiven in sprejemajoč odnos. Opazite na njej kaj pozitivnega, kot je recimo vzgoja njenega sina. Najverjetneje ji ni lahko, tudi ona ima za seboj že zgodbe, ki so bile težke in boleče in najverjetneje si samo želi, da bi bila z vaše strani sprejeta. Saj ste vendarle mama njenega partnerja. Dajte si možnost, da jo
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na mid-va.zdc@siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
spoznate in da zgradita zdrav odnos. Sinu pa prepustite njegovo življenje in odločitve, ki jih sprejema. Odrasel je in življenje ga uči po svojih poteh. Nikogar ni, ki bi lahko vzel vajin odnos in ga spremenil, on bo za vedno ostal vaš sin. Le majhne spremembe so nastale med vama, ki vama dajejo možnost, da se sprejmeta in spoznata na drugačen način.
Vse dobro vam želim in srečno.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije Midva - Zakonski in družinski center, Trstenjakova ul. 9
Strahovi pri otrocih
Brigito zanima, kakšni strahovi so pri otrocih v obdobju od rojstva do 2 let še običajni in pričakovani. Kaj jih povzroča? Sama je pravkar prvič rodila in bi bila rada tudi s tem seznanjena, da ne bi mislila, da je z njenim otrokom kaj narobe.
V	starosti do 5 mesecev bo pri otroku vzbudil strah predvsem močan ali neobičajen dražljaj, npr. močan zvok ali kakšen drug neobičajen glas. V tej starosti se dojenčki odzivajo s strahom, tudi če nenadoma izgubijo podlago (telesno oporo).
V	starosti od 6 do 23 mesecev se otrok ustraši tujcev, posebno če je v novi, zanj tuji situaciji. Tudi ločitev od roditelja je v tej starosti situacija, ki zbuja strah, podobno pa tudi nekateri novi dražljaji (npr. pustne maske ipd.).
To so običajni, normalni strahovi pri tej starosti, v predšolskem obdobju pa se pojavljajo tile strahovi.
Pri 3 letih strah pred psi ali živalmi nasploh, pri 4 letih strah pred temo, kasneje pa pred fantazijskimi bitji (čarovnicami,velikani, raznimi pošastmi ...), smrtjo, tatovi in vlomilci ter strah pred tem, da bi bil sam v stanovanju.
Po 6 letu pa večina strahov upade in 60 % otrok nima nobenih strahov, pri tistih, ki jih še imajo, pa se pojavijo nekateri drugi.
Mag. Bojan Šinko
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04Í3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Zdravniški nasveti z Marijo Slodnjak. Vsak torek ob 11. uri in ponovitev v ponedeljek po 19. uri.
Slo glasbene novice
■k-k-k
Aleksander Mežek letos praznuje 40 let svojega bivanja in delovanja v Veliki Britaniji. Njegova slovenska glasbena kariera je tekla vzporedno z angleško. Začela seje leta 1965 z nastopom v radijski oddaji Pokaži, kaj znaš in se nadaljuje z njegovim dvaindvajsetim studijskim albumom, ki ga je naslovil Fair play. Pevčev opus šteje več kot 400 pesmi. Skladbe, kot so Siva pot, Julija, Ajda pa znova cveti, Nebo po dežju in Podarjeno srcu še vedno sodijo med največkrat predvajane pesmi v programih slovenskih radijskih postaj. Aleksander Mežek je svojo novo ploščo posvetil Londonu, svojemu drugemu domu, ki bo julija in avgusta 2012 gostil najboljše športnike sveta, med njimi tudi odlične Slovence. Naslovno pesem Fair play je Svet Evrope leta 2003 sprejel za športno himno Evrope.
•k-k-k
Odlična vokalistka Manca Izmajlova bo nocoj nastopila v letnem gledališču Khislstein v Kranju. Koncert bo tokrat še posebej čudovit. Na odru seji bodo poleg njenega soproga Benjamina Izmajlova na violini pridružile tudi mlade zvezde klasične glasbe iz Rusije, Turčije in Kitajske. V Kranju bodo tako zazvenele najlepše skladbe iz muzikalov (Evita, My Fair Lady, West Side Story, Les miserables...), operet (Vesela vdova, Netopir ...) in oper (Karmen, Turandot, Traviata...). Tudi tokrat se obeta poseben, raznolik, čustven in dinamičen večer. Sploh zato, ker Manca zaradi številnih obveznosti v tujini zadnje čase poredko nastopa v domačih krajih.
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. NEOMI - ČUDOVITO
I.MANiHl;-EXPL0ZIJA
... - —___ - 2 .
8. VESNA- KOMAJ ČAKAM DA BO PETEK 7. ŽAN SERČIČ ' - TO POLETJE 6. MARTINA ŠRAJ - PLEŠETA 5. ALMA MERKLIN - VSAKA MINUTA
4. ALYA - MOJA PESEM 3. GAL GJURIN - KNJIGA OBRAZOV 2. ŠPELA & ŠPELCA - GREMO NA OBALO 1. MUFF - NAJ SIJE V OČEH
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Melodični Melodram
Skupina Melodrom je nastala leta 2000, sprva zgolj z namenom ustvarjanja glasbe za gledališke predstave. Melodrom so: Mina Špiler, Matevž Kolenc, Miha Žargi, Polona Janežič, Sašo Vollmaier in Blaž Celarec.
Ustanovni člani še vedno delujejo v skupini, a njihovo delo je preraslo meje gledališča, saj so do danes posneli že štiri albume. Ljubljanska zasedba Melodrom je svoj prvi album (naslovljen Melodrom) izdala leta 2004 in zanj s strani redakcij oddaje Videospotnice in Delovega Vikend magazina prejela naziv album leta. Leto kasneje so prejeli tudi nagrado zlata ptica, nato pa je sledilo sodelovanje s skupinama Laibach in Rammstein. Mina, vokalistka skupine, je od tedaj tudi stalna članica zasedbe Laibach. Jeseni 2006 je Melodrom izdal svoj drugi album The Guide, ki je bil prvič predstavljen v okviru razstave multimedijskih kolažev Melodrom Soundbox, kasneje razstavljenih tudi v ljubljanski moderni galeriji. Prvi singel z albuma, Counting
days, je žirija mednarodne mreže neodvisnih radijskih postaj Crossradio uvrstila na prvo mesto lestvice najboljših sin-glov leta 2008. Jeseni 2009 je skupina izdala album remiksov izbranih komadov z albuma The Guide z naslovom Variaci-
je. Poleg dveh predelav so na albumu objavljeni remiksi Alda Ivančiča, Petra Penka, elektro dua Temponauta in skupine Kamerad Krivatoff. Tretji studijski album je izšel maja 2010, naslovili pa so ga Vse, kar si pustila, da leži na tleh. Za razliko od povsem angleškega The Guide in angleško-slovensko-fran-coskega prvenca Melodrom so na tem albumu vsa besedila v slovenskem jeziku; izjema je le duet By the Bedlam Wall, na katerem gostuje Chris Eckman. Poleg glasbe in besedil so člani skupine za zadnji album sami ponovno pripravili tudi celotno grafično podobo, lotili pa
so se tudi video projekta Tableaux Vivants - Živih slik, ki si ga je mogoče ogledati na portalu You Tube. To poletje se je skupina po krajšem premoru vrnila na koncertne odre - v spremenjeni in razširjeni zasedbi (Blaž Celarec na bobnih in Sašo Vollmeier na klaviaturah), v živo pa se je skupina prvič povsem odrekla elektronskim podlagam. Na svojih koncertih z razširjeno zasedbo predstavljajo tako starejši repertoar (September, Counting Days, Marching On a Globe, Zasebne sobe ... ) kot tudi nove, še neobjavljene in nepredstavljene skladbe.
MZ
Foto: Založba Dallas
Zasedba Melodrom je v 12 letih posnela tri studijske albume in izdala album remiksov.
Filmski kotiček
Petletna zaroka
Ameriške romantične komedije se že skoraj od svojega nastanka naprej ne pretvarjajo, da so kaj več kot lahkotna zabava za urico in pol. Žanrska formula, določena vse od Afriške kraljice (1951) naprej, je ostala nespremenjena več kot pol stoletja iz preprostega razloga: ker deluje. Zato je toliko bolj pomenljivo videti film iz tega žanra, ki samega sebe jemlje sila resno. Petletna zaroka se jemlje tako resno, da ni več romantična komedija, ampak drama z občasnimi komičnimi vložki, ki so tokrat - presenetljivo - celo učinkoviti in dejansko smešni. Producent Judd Apa-tow ima sicer dobre zamisli, a
The Five-Year Engagement
Igrajo: Jason Segel, Emily Blunt, Chris Pratt, Alison Brie, Mimi Kennedy, Lauren Weedman, David Paymer
Režija: Nicholas Stoller Scenarij: Jason Segel, Nicholas Stoller Žanr: komična drama Dolžina: 124 minut Leto: 2012 Država: ZDA
jih v izvedbi pokvari, tako da v najboljšem primeru dobimo v redu komedijo, ki bi lahko bila nadpovprečno dobra, povečini pa dobimo podpovprečne komedije. Ker je tokrat pametno odstopil od pisanja scenarija in režiranja, smo dobili solidno dramo, ki si vzame dovolj časa za vzpostavljanje likov, njihovih razmerij in (seveda klišej-skih) dogodkov med njimi. Kljub debelima dvema urama, za kateri se zdi, da bi ju lahko malce obrezali, se film ne vleče kot petletna zaroka in bo ljubiteljem žanra predstavljal dovolj dober filmski izdelek za večerni ogled v kinu.
Film prikazuje značilno usodo zaljubljenih Američanov: izbrati morajo med ljubeznijo in samouresničitvijo. Tom in Violet sta lep par, vsak s svojo uspešno kariero, toda njun idealen odnos, okronan z zaroko, se pred poroko začne krhati, ko ona dobi sanjsko službo v nekem manjšem kraju. Tom je tik pred tem, da se tudi sam dokoplje do sanjske službe, a se ji zavoljo ljubezni odpove in se z Violet iz urbanega San Francisca odseli nekam bogu za hrbtom. V novem kraju se njun odnos počasi, a vztrajno
krha, saj Tom ne najde primerne službe, Violet pa vsa cveti in vedno več časa preživlja v družbi novih sodelavcev in šefa. Poroka se prestavlja v nedogled, dokler njun odnos na neki točki seveda ne poči. Od tu naprej film se film še bolj trdno oprime predvidljivega razvoja zgodbe in konec film bi seveda pravilno lahko uganil le Einstein.
Kljub simpatični predvidljivosti pa film poraja zanimiva vprašanja o vlogi spolov v sodobnem svetu in ugotavlja, da se niso v zadnjih nekaj desetletjih prav nič spremenila. Težave te generacije so težave mnogih prejšnjih generacij, le da seveda vsaka zadnja generacija zase misli, da se je svet začel z njo in da se stvari, ki se ji dogajajo, niso dogajale še nikomur prej. Že tisočletja ženske čisto na koncu vedno
zmagajo in dosežejo svoje in tudi v tem filmu je tako. Ubogi Tom se pri tem seveda počuti kastriranega in eden od stranskih likov srhljivo prikaže, kako bo Tom končal („Ne spomnim se več, kdaj sem izgubil penis."). Ta zanimiva in večna dilema pa se žal odvije preveč idealno. To je sicer značilno za ta žanr, a vseeno je malce škoda, da za sladkobno rešitev glavnima junakoma ni treba ničesar plačati, saj se vse ovire in „negativci" kar sami izločijo iz slike ob pravih trenutkih in jima pripravijo teren. Ja, to je eden tistih filmov, v katerem stranski liki v natančno pravih trenutkih govorijo natančno to, kar si želijo glavni junaki slišati, in kjer se svet sam sproti preureja tako, da glavna junaka kljub svojemu tavanju in cinca-nju na koncu prideta na cilj.
Matej Frece
J
(g
^ " OVEN
(21.3. - 20.4.)
_o
S	Pred vami je čas za osebno bi-
'g	lanco. Na delovnem mestu boste
.g	morali reči bobu bob. Označevalo
S	vas bo delo in delovne obveznosti.
'CO
-a Pomembno bo uvesti zdrav način "s življenja, v katerem se boste do-1 volj gibali in razmišljali pozitiv-1 no. Ljubezen: pogovor bo prinesel ključ do srca.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Kolo usode se bo zavrtelo v vašo korist. Doživeli boste paleto romantike in skladnosti. Življenje vam bo ponudilo več sladkih razvad. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj naporno. Popaziti bo treba, da ne boste spregledati smerokazov. Prosti čas bo priložnost za kreativne
wl
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Obeta se zanimiv in nekoliko nenavaden teden. Vsekakor se bodo stvari uredile v vašo korist. Daleč v ospredju bo močna želja po romantiki in skladnosti. Toplo sonce vam bo vir navdiha. Ljubezenska sreča bo na strani najbolj pogumnih. Popazite le, da ne boste spregledati smerokazov.
¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.)
Iz zvezdnih namigov bo moč razbrati, da vas bo spremljal nek nemir. S svojo odločnostjo boste kos delovnim obveznostim. Pomembno bo, da se boste umirili in uvideli svetle točke. Koristne učinke bo imela intuicija. Sprostila vas bo neka večja skupina ljudi. Smeh je pol zdravja!

im
LEV
(23.7. - 22.8.)
Avgust bo prinesel osvežitev. Sprostili se boste v pogledu denarja. Pred vami bo obdobje, v katerem si boste izdelali več načrtov in tako se boste lahko odločili, kaj je vaša prava pot. S svojim znanjem in odločnostjo pomagate drugim. Prosti čas bo priložnost za dokončanje zadev, s katerimi ste odlašali.
« DEVICA
i (23.8. - 22.9.)
Pred vami je obdobje, v katerem bo veliko ambicioznih idej. Seveda boste naredili selekcijo in ugotovili, kdo vašo pomoč potrebuje. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in skladnosti. Plesali boste po taktu svojega partnerja. Obstajala bo povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja.
SESTAVIL
EDI KLASINC
IZOSTANEK, MANJKANJE
DOBITNICA NAGRADE, NAGRAJENKA
NAŠ PESNIK (ANTON-OKIŠKI)
ČEBELJA TVORBA V PANJU
KRAPOVO MESO
OBČUTEK, ČUSTVO, SENTIMENT
DEL ŽITNEGA ZRNA
TLAK
SUROVINA ZA IZDELAVO LANA
NEOBSTOJ
LOČJE, LOČEK
NOČ PRED BOŽIČEM
RIMSKI DEMON SMRTI
PETJE, PESEM (ZASTAR.)
TELUR
GOZDNA ZVER
HRIB NAD STIČNO
BIVALIŠČE UMRLIH, NAVJE
SEVERNI JELEN
VIDEOREKORDER
RAVNOTEŽNI KAMENČEK V UŠESU
KMEČKO VOZILO
GREGOR VIRANT
PREGIB BESEDE
PRODAJALNA VINA
BRISAČA, OTIRALKA
POLOVICA OBROČA
PRIPADNIK LEGITIMIZMA
PLAFON
LJUDSKO IME ZA REGRAT
VRSTA DENARJA
SLOVANKSI KNEZ
DOKTOR
STREL V ŠPORTU
100
POVRTNINA
, PRELEST
SKUPINA ŽUŽELK
ORANJE
STARA MAMA, BABICA
ČEHOVA OLGA
PLESTENJAK
SRČASTI KLIN, PREČNI KLIN
ČLAN ROTARIJCEV
PETER NEGRO
VELB, SVOD, ARKADA
POMOČ SAMEMU SEBI
AMERIŠKI MIKROBIO-LOG (JONAS)
SPOKOJ
GLAVNO MESTO ITALIJE
ŽELEZNI LONEC ZA KROP, KROPNICA
NAŠA VIOLINISTKA BUKOVEC
UGANKARSKI SLOVARČEK: DAMAR = surovina za izdelavo lakov, KROPNJAČA = železni lonec za krop, kropnica, OBOLNO = hrib nad Stično, OLUSK = del žitnega zrna, OTOLIT = ravnotežni kamenček v ušesu, SAČELJ = ribiška mreža, sak, SALK = ameriški mikrobiolog (Jonas, 1914-1995), ŠUT = strel v igrah z žogo, UMEK = slovenski pesnik (Anton-Okiški, 1838-1871).
eíuv 'eoeiudoj>i
'.nui '>t|es 'gowodowes '^oqo 'oeíueioj 'jegnedoi '03 '|bjo 'ois 'ins 'jp 'jeuep ¡uaous 'okaeio 'isjuniSei 'gojqo|od 'zoa 'p0A0|d0} 'nqeu 'eujAodej^ 'so| '}es '^|oa '^eiun 'e^eejAei 'isoupspo :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 28. julij:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovi-tev).12.00 SREDI DNEVA: Pregled tedna (ponovitev). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). NEDELJA, 29. julij:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE
(še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vr-tičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PONEDELJEK, 30. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in
22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa - Janko Bezjak. 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). TOREK, 31. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00,
13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo: Sredi življenja. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 1. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA.
18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 2. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (pono-
vitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Slovenske gorice). PETEK, 3. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
Vse o dogodkih na festivalih Art Stays in Arsana vsak dan po 12. uri v živo na Radiu Ptuj.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Popaziti boste morali na svoje misli. Spodbudno bo, da bodo pozitivne. Pričakovati je teden, ko se bodo zadeve dogajale iz ozadja. Fizična energija vam bo nihala. Po drugi strani bo to priložnost, da boste raziskovali svet duhovnosti in ezoterike. Osrečil vas bo prijateljev nasvet.
škorpijon^m strelec fi^-
(24. lO. -22. ll.) \ Y (IS. ll. - 2l. l2.)
KOZOROG
(22. l2. - 2O. l.)


V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo osrečili. Odgovorno se boste lotili svojih nalog in obveznosti. Od sebe boste oddajali neko magnetično energijo. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Narediti bo treba analizo in ugotoviti, kdo vašo pomoč resnično potrebuje in kdo ne.
Znali si boste polepšati avgustovske dni. Čeprav bodo pred vami mnoge delovne obveznosti, bo to tudi čas za zabavo in zabavno življenje. Obstajala bo povečana možnost, da dobite navdih. Koristne učinke bo imel tudi pogovor. Blesteli boste tako v službi kot tudi v ljubezni.
Pričakovati bo, da se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Jasno bo, da boste na delovnem mestu prejeli tako pohvalo, kot priznanje. Označevala vas bo posebna spontanost. Tako boste svojim nalogam in obveznostim v celoti kos. Ljubezen bo prinesla paleto izzivov in preizkušenj.
VODNAR (21.1. -18.2.)
Mesečina bo vir navdiha. Jasno bo, da se vam odpirajo nove poti in številne priložnosti. Pomembno bo, da boste znali ločiti slabo od dobrega. Srčni izvoljenec vam bo v pomoč. Na delovnem mestu bo čas preizkušenj. Hočete ali nočete - morali boste ugrizniti v jabolko odločitve.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Obiskala vas bo vila kreativnosti. Življenje vam bo ponudilo mnogo možnosti za uspeh in srečo. Odgovorno se boste soočili z obveznostmi. Na vse boste znali pogledati s svetle plati. Prosti čas bo priložnost za raziskovanje in odkrivanje drugačnosti. Drugi ljudje bodo vaše ogledalo.
Ptuj • Obisk pri kolesarskih navdušencih
Edinstveno druženje in prijateljstvo na kolesih
Kolesarski zanesenjaki in prijatelji Mirko Maroh, Robert Ivanuša in Ivo Djurdjevič so skupaj že nekaj časa. Pravzaprav so skupaj že deset let, v začetku jih je bilo sicer nekaj več, je v njihovem imenu povedal Ivo. Bolj ali manj pa gre za enako zasedbo, ki se je zapisala z odmevnimi turami v zadnjih šestih letih. Najprej so se družili v okviru društva, kmalu pa so spoznali, da društvene variante zanje, ker so želeli nekaj več, niso najboljša izbira. Našli so se v projektih, ki so jim predstavljali največji izziv tako po fizični pripravljenosti kot po krajih oziroma območjih, ki so si jih izbrali za svoje cilje.
Za večino dosedanjih tur je sicer dal pobudo Ivo, dodelali pa so jih vedno skupaj. Zdaj so že v takšni fazi športnega udejstvovanja, da se praktično za nove cilje pripravljajo skozi vse leto. Ukvarjajo se s tekom na smučeh, klasičnim tekom, pohodništvom, fitnesom. V vsako novo sezono vstopajo vedno bolj pripravljeni. Pred vsako novo etapo pa utrjujejo tudi zadnjice. To jim, odkrito priznavajo, dela še največje probleme. Tudi na letošnji poti do Tallinna v Estoniji je bilo tako. Gre pa za »vzporedno« zadevo, ki pa ni nikoli ovirala realizacije njihovih projektov.
Veliko jim v pripravah na nove cilje pomenijo bazne priprave. Letošnje, ki so jih opravili na Madžarskem, so bile še posebej zanimive, ker so bile namenjene tudi testiranju novih prikolic, ki so jih s svojimi specialkami vlekli Mirko, Robert in Vlado, in v katere so naložili najbolj nujno, kar je bila dobrodošla nova izkušnja, pove Ivo, zato letos tudi niso imeli nobenega spremljevalnega vozila. Kot pravi, so fantje vse to uspešno zmogli. Letošnja tura do Tallinna je trajala od 6. junija do 17. junija, dnevno so maksimalno prevozili 286 km, na celi letošnji etapi pa so v povprečju na uro dosegali 27 km. Šele sedaj, ko so se vtisi nekako usedli, pove Ivo Djurdjevič, so vedno bolj prepričani, da se je vse na tej poti poklopilo oziroma izšlo po pričakovanjih, seveda po zaslugi dobrega načrtovanja in tudi kančka sreče. Na letošnji progi so bili zelo pridni, na roke pa so jim šli tudi dolgi dnevi v teh baltskih državah, da so lahko vožnjo potegnili v noč.
Doslej jim je uspelo pre-kolesariti lepo število kilometrov, z vsakim več pa postajajo bolj utrjeni in pripravljeni na nove kolesarske izzive. Letos so bili še posebej ambiciozni, saj so se podali na 2150 km dolgo pot iz Slovenije preko Madžarske, Slovaške, Poljske, Litve, Latvije do Tallina v Estoniji. Pot so prekolesarili v dvanajstih dneh, od tam so se vrnili z letalom na Dunaj, od koder so preko Avstrije in Madžarske nazaj do Ptuja opravili še dodatnih 350 km poti. Skupaj so torej na
poti od Ptuja do Tallinna in nazaj na kolesih premagali kar 2500 km. Na ta svoj kolesarski podvig so še posebej ponosni, čeprav so ponosni na sleherni svoj podvig v vseh letih, odkar so skupaj. V svojo dosedanjo kolesarsko bilanco so zapisali tisoče km poti po Sloveniji in tujini, ob lastnih turah se udeležujejo tudi številnih kolesarskih maratonov in enodnevnih kolesarjenj. Za njimi je, kot že rečeno, več uspešnih kolesarskih podvigov. Leta 2006 so se podali na Tour de Mur, od izvira Mure do Gornje Radgone v dolžini 340 km, ki naj bi jih prekolesarili v največ 12 urah; vsi so jo premagali v manj kot desetih urah. Leta 2007 so razdaljo 1750 km od Ptuja do Aten prekole-sarili v sedmih dneh. Leta
2009	so imeli na koledarju dve dirki; v okviru prve so kolesarili po območju bivše skupne države in v Albaniji, v osmih dneh so premagali 1580 km poti, v drugi v tem letu, od Ptuja do Zrenjanina, pa v enem dnevu 468 km. Kolesarski podvig v letu
2010	so poimenovali Tour Transalp. V sedmih dneh so namreč premagali 19.980 metrov višinske razlike in 700 km poti. V letu 2011 je bila njihova pot na relaciji
Sava-Vrbas-Neretva-Ja-dran v sedmih dneh dolga 1350 km. Kar 1870 km pa je bila dolga njihova druga pot v letu 2011 v Ukrajino na relaciji Slovenija-Madžarska-Slovaška-Ukrajina-Romu-nija-Srbija-Hrvaška.
Ptujska
kolesarska ekipa, ki je ne najdeš kar tako
Ptujski kolesarji, ekipa, ki je ne najdeš kar tako, se veseli novih skupnih podvigov. Nova tura je v tem trenutku še neznanka. Kot pove Ivo, glavni načrtovalec poti, se pri njih vse skupaj dogaja zelo hitro, brez nepotrebnega besedičenja in izgube dragocenega časa. Vsak v ekipi zelo dobro obvlada svoj del naloge. Če ne bi bilo tako, bi se kaj hitro razšli, še preden bi lahko javnost dodobra spoznala to edinstveno rekreativno kolesarsko ekipo. Njihov moto je vsi za enega, eden za vse, da pridejo do cilja. Če bi med potjo kdo zbolel, bi mu prav tako omogočili, da pride do cilja, ne s kolesom, temveč z drugim prevoznim sredstvom. To se doslej na njihovo srečo še ni zgodilo, upajo, da bo tako tudi v bo-
doče. Mirka, Roberta, Vlada in Iva so na kolesa pripeljali različni razlogi. Vlado, najmlajši v ekipo po stažu, se je za kolo odločil, ker je želel shujšati, imel je namreč 108 kg. Sčasoma je to preraslo v neke vrste zasvojenost v pozitivnem pomenu besede, sprostitev brez telefona, da nekaj narediš zase, pokuriš odvečne kalorije. Mirko Ma-roh je najprej nehal kaditi, potem pa se je bilo treba začeti z nečim ukvarjati in izbral je kolo. Druženje in prijateljstvo je tisto, ki ga postavlja na prvo mesto, potem pa veliko prijetnih trenutkov, ki jih skupaj doživijo, na letošnji poti do Tallinna pa ga je bilo najbolj strah kamionov. Kolesarstva ne jemlje kot šport s pravimi treningi, čeprav z rezultati ne zaostajajo kaj dosti za tistimi, ki trenirajo. Za Roberta pomeni kolesarstvo način življenja, sproščanje od vsakodnevnega stresa, ko gre na kolo odmisli vse ostale skrbi. Ivu kolesarstvo pomeni mozaik v življenju, brez katerega bi danes težko shajal, v njem še posebej uživa, ko je dobro pripravljen, saj je takrat ta konjiček še toliko lepši. Letošnja pot je bila izziv tudi zaradi tega, ker so se na nek način podajali tudi v novo
okolje. Do Poljske jim je bil teren bolj ali manj poznan, naprej pa ne. Šoferji, dobri poznavalci tega območja, se kar niso mogli načuditi, kako da si upajo na takšno pot, zato so se tudi odločili za malo daljšo in bolj varno pot ob ukrajinsko-beloruski meji, zadnjih 150 km poti pa so hočeš - nočeš morali opraviti po edini in glavni prometni poti proti Baltiku, kjer so se lahko sami prepričali o tem, kaj pomeni konvoj tovornjakov, ki vozi po ozki cesti, na kateri se
nimaš kam umakniti. Ni jim preostalo drugega, kot da so se postavili na sredino svojega voznega pasu, da jih niso mogli zriniti s ceste. Ta manever jim je na njihovo veliko srečo tudi uspel, uspešno so premagali najbolj prometno nevarno etapo. Tovornjakarji so to spoštovali, nihče jim ni trobil, ni izgubljal živcev. Ob poti niso vzbujali nobenega zanimanja, ljudje v ruskih republikah živijo posebno življenje, pove Ivo. Le redke je zanimalo, od kod prihajamo, še bolj pa smo se čudili, ko smo jih spraševali po bližnjih prenočiščih - tudi na kratki razdalji niso vedeli zanje. V Tallinnu pa je bilo že čisto drugače, vse je bilo na zavidljivi ravni, mladi govorijo angleško, podobno je tudi v drugih državah, kjer s sporazumevanjem niso imeli problemov.
V letih, odkar so se zapisali tem vsakoletnim turam, so si nabrali kar precejšnje število sponzorjev in do-natorjev, ki so jim vedno pripravljeni stati ob strani, pove Robert. Tudi v teh kriznih časih jih niso zapustili, za kar so jim zelo hvaležni. S podporo jim sponzorji dajo na nek način tudi vedeti, da cenijo njihove napore. Na vsaki svoji turi ravnajo izredno skrbno in varčno, ne zanimajo jih zvezdice, samo da je čisto, da se lahko stuši-rajo in dobro naspijo.
Do nove ture jih bo popeljal preblisk, kdaj se bo zgodil, v tem trenutku Mirko, Robert, Vlado in Ivo še ne vedo.
MG
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
PRODAM premog in drva zelo ugodno, z dostavo, vozimo tudi gramoz, pesek (sekanec). Telefon 041 279 187. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
Slikopleskarstvo - fasaderstvo. Poskrbimo, da boste imeli kvalitetno izvedbo, dobre materiale, ugodno ceno ter pomoč pri pridobitvi subvencij eko sklada. Kristjan Murkovič, Muretinci 48 b. Tel: 041 510 853.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa? V Milumed, d. o. o. Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama-inox.si.
Slikopleskarstvo - fasaderstvo. Poskrbimo, da boste imeli kvalitetno izvedbo, dobre materiale, ugodno ceno ter pomoč pri pridobitvi subvencij eko sklada. Kristjan Murkovič, Muretinci 48 b. TEL: 041 510 853
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM odojke, cena 2,60 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766 - Ptuj.
BELE KOKOŠI, težke 4 kg, prodam. Cena 3,80 € za žival, naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
NESNICE, STARE 13 tednov, prodam. Cena 3,90 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM odojke mesnate pasme, težke 30 kg. Tel. 031 589 395.
PRODAM odojke. Tel. 755 23 21.
PRODAM pet pujskov, težkih okrog 25 kg. Tel. 031 469 819.
PRODAM odojke in kupim rotacijsko kosilnico, tračni obračalnik in izkopal-nik krompirja. Tel. 041 368 437.
BIKCE simentalce kupim. Tel. 041 825 057.
PRODAM pujske. Tel. 051 342 491.
PRODAM kravo simentalko in dva bikca simentalca ter enega črno-be-lega. Tel. 051 274 553.
MLADE rjave nesnice v začetku ne-snosti prodam, opravljena vsa cepljena. Baumanovi, tel. 02 790 03 51 ali 031 346 153.
PRODAM odojka. Tel. 031 845 522.
PRODAM bukova metrska drva. Telefon 031 839 764.
NEPREMICNINE
PRODAM stan. hišo, l. gradnje l. 1979, obnovljeno, 3 km iz Ptuja, smer Ormož. Tel. 041 226 204.
PRODAM posestvo v Krčevini (10 km iz Ptuja, smer Maribor), ob asfaltu, 2,8 ha, 5 gradbenih parcel z objekti. Cena 88.000,00. Tel. 068 158 244.
DOM - STANOVANJE
120 m2 delno opremljenega stanovanje na Ptujski Gori oddam v najem. Tel. 070 293 284.
V NAJEM DAM stanovnje na Ptuju, v izmeri 45 m2, tel. 051 414 320.
SOBO s posebnim vhodom in sanitarijami, opremljeno, oddam na Ptuju. Urejeno okolje. Tel. 040 145 200.
MANJŠO opremljeno enosobno stanovanje na Ptuju, zeleno okolje, prvo nadstopje oddam za daljši čas nekadilcu/nekadilki. Tel. 070 505 914.
MOTORNA VOZILA
Brezplačno odpeljem vaš dotrajan avto, na naše stroške Tel. 041 635 840.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ODDAM grob na starem rogozni-škem pokopališču, ostalo po dogovoru. Tel. 01 429 22 81.
PRODAMO bernske planšarske kuž-ke, mladiče, tel. 041 522 487.
OSAMLJEN moški, redno zaposlen, brez obveznosti išče osamljeno prijateljico, srednjih let, za resno zvezo. Tel. 051 859 797.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka cenejža kot pri koncesionaiju.
RADIOPTUJ
tta- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
AVTOMOBILI P.R. C Uffld ) Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
Prireditvenik
ZNAMKA LETNIK		CENAc	OPR.	BARVA
CITROEN XSARA 1.41	1888	1.000,00	2.LASTNIK,	KOV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1.81	1888	1.340,00	1.LASTNIK	T. MODRA
PEUGEOT BOXER 2.5 D	2001	2.400.00	MOŽ. ODBIT. DDV	BELA
FIATSUL01.61BVDYN.	2004	2.880,00	1.LAST.	KOV. T. MODRA
JAGUAR XJSOVEREGIN 4.0	1886	4.480,00	2.LASTNIK	BELA
PEUGEOT 307 2.0 HOI	2004	4.880,00	TEMP0MAT	KOV. SV. MODRA
FIAT PUNT01.2 ACTUAL	2008	4.880.00	SAMO 42.000 KM	KOV. ČRNA
OPEL VECTRA 2.2 DTI KARAV.	2004	5.380,00	XENON	RDEČA
RENAULT CLI01.216V	2007	5.580,00	1.1AST1IIK	KOV. SV. MODRA
NISSAN NOTE 1.416V	2008	6.680,00	1.LAST., OPR. SERVIS	KOV. SV.M0DRA
KIACEED 1.4 GSLUi FRESH	2007	6.880,00	1. LASTNIK	KOV. ČRNA
FORD FUSION 1.4 COMF.	2008	6.880,00	SAMO 20.000 KM	KOV. SV. MODRA
FORD FUSION 1.6 COMF.	2008	6.880,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
OPEL ASTRA 1.416V GTC COUPE	2008	7.450,00	1.LASTNICA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 2.0 SDI	2007	7.480,00	NIZKA PORABA	MODRA
FORD C-MAX 1.6100KM, TREND	2008	8.880,00	SAMO 58.000KM	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN GOLF 1.6 TREND.	2008	8.880,00	TEMP0MAT	ČRNA
FORD FIESTA TREND 1.25	2010	8.880,00	GAR. 0011/2012	KOV. ČRNA
PEUGEOT 807 2.0 HDI	2006	8.880,00	GLAVNI SERVIS	KOV. SREBRNA
FORD FIESTA TREND 1.25	NOVO	9.880,00	DOBAVATAKOJ!	RDEČA
FIAT BRAV01.4	2011	10.880,00	SLO., 1.LASTNIK	KOV. RDEČA
FORD FIESTA TITANIUM 1.25	2012	11.535,00	RAZSTAVNO VOZILO	KOV. ČRNA
VW T0URAN 2.0 TDIAVTOM.	2007	11.480,00	TEMP0MAT.SER.KN. KOV. T. SIVA	
FORD FOCUS EBONY 1.6	NOVO	12.315,00	TREND PLUS PAKET	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS EC0B00ST-AVTO L.	NOVO OD 13.830,00		ZELO NIZKA PORABA	KOV. ČRNA...
BMW M3SMG COUPE AVTOM.	1. REG.2003	17.990,00	USNJE, ZELO LEP	KOV. ZLATA
FORD C-MAX 1.6 EC0B00ST TIT.	2011	20.965,00	PAKET EASY DRIVER	KOV. RDEČA
FORD KUGA TREND 2.0 TDCI 4X2	NOVO OD 23.200,00		TEMP0MAT	KOV. BELA...
FORD MONDEO 2.0 TDCI TIT. 163 KM 05/2011		23.280,00	ČRNA STREHA	BELA
J FORDS-MAX TREND 2.0 TDCI	NOVO OD 23.330,00		PARKSENZ, LED LUČI BELA	
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
Štaje/t&ko'
buduka,
89,8 98,2 104,3 Ml*
jQ)ófbiáaj.te naó tudi na ôpletu:
plutj,.
UJLVW,
. y adío-p tai. ó t
RADIOPTUJ
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Program TV Ptuj
NAPOVED ODDAJE Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Glasbena oddaja 50 ZVEZDIC ZA OTROKE; Nastopajo:Vitezi polk in valčkov; Okrogli muzikantje; Dori; Boris Kopitar; Dan in noč; 4 asa, Pinochio; New Swing kvartet
Petek, 27. julij
09:00
09:00 10:00
10:00
10:00
15:00
15:00
16:00
16:00
18:00
19:00
19:30
21:00
Nova vas pri Ptuju: praznik MO Ptuj; 18. mednarodno srečanje motoristov
Ptuj, Terme: 16. Mednarodni balonarski praznik
Ptuj, CID: počitniški program, poletne likovne ustvarjalnice za
osnovnošolce do 12:00
Ptuj, Grajena, dom krajanov: praznik MO Ptuj; razglasitev Kmetije leta 2012
Ptuj, Kvedrova ulica: počitniški program, poletne ulične delavnice za osnovnošolce do 12:00
Ptuj, Osojnikova 9: 10. festival sodobne umetnosti Art Stays, odprtje razstave likovnih del otrok, nastalih v likovnih ustvarjalnicah Videm, Vidova klet: Vino cool, predstavitev zemljevida vinskih cest Slovenije in Avstrije
Juršinci, turistična kmetija Moj dom - Toplakovi: teden odprtih vrat gospodinje, kuharski tečaji - recepti, prleški pisker in degustacija vin
Ptuj, Slovenski trg, mali oder: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, pogovor z umetnikom Benom Darrehom iz Kanade Slovenska Bistrica, grad: strokovno vodenje po razstavi Umetniška družina Šantel s predniki in potomci
Ptuj, Salon umetnosti: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, odprtje razstave severnoameriških umetnikov iz ZDA, Kanade in Mehike
Ptuj, slavnostna dvorana gradu: 4. glasbeni festival Arsana; Večer muzikala in opernih arij študentov akademije za glasbo Ljubljana Ptuj, Minoritski samostan: TerasaFest 2012, KPŠ, koncert gl. skupine Cubismo
Sobota, 28. julij
10:00 Ptuj, Slovenski trg: Art Stays; Ciryl Zakrzewski, delavnica, ob
16.00 pogovor, ob 17.00 odprtje instalacije na gradu 15:00 Ptuj: odprtje 20. ptujske rancarije s tekmovanjem in razstavo 16:00 Selce pri Voličini: tradicionalna 22. blatoborba z veselico 16:00 Žamenci: 39. gobarski praznik, razstava gob in zelišč, igre in ples 16:30 Ptuj, Mestni trg: sprejem udeležencev 18. mednarodnega srečanja motoristov
19:00 Grajena, dom krajanov: osrednja prireditev ob 12. krajevnem prazniku
19:00 Ptuj, hotel Mitra: Elena Mazzi, performans, 22.00 večer multime-
dijskih performansov na Slov. trgu 20:30 Ptuj, minoritski samostan: Arsana, koncert Tango story - Ars tango
ensemble in Stefan Milenkovich 21:00 Lenart, Dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, koncert Nuška
Drašček - vokal n Blaž Jurjevčič - klavir 22:00 Ptuj, hotel Mitra in Slovenski trg: Arsana, poulično dogajanje, večer argentinske kuhinje, plesa in glasbe
Nedelja, 29. julij
15:00 Žamenci: 39. gobarski praznik, razstava gob in zelišč, čebelarji, konjenica, padalci, glasba in ples
16:00 Juršinci, gospodinjski dom: 17. praznik gospodinj, razstava od zrna do kruha
16:00 Juršinci, turistična kmetija Moj dom - Toplakovi: teden odprtih vrat, zdravilni učinki domačih čajev
16:00 Majšperk, Tovarna umetnosti: odprtje razstave Dušana Kirbiša, De rerum natura
18:00 Strnišče, Kidričevo, Galerija FO.VI: odprtje razstave Tjaše Čuš in Igorja Moline
20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samstana: Arsana, koncert
Ponedeljek, 30. julij
16:00 Ptuj, Slovenski trg: Art Stays; pogovor s Paolom Angelosantoem in njegov performans ob 21.00; 19:00 odprtje razstave Donne Franklin v razstavišču Art Stays;
19:30 Ptuj, grad: Arsana, zaključni koncert prof. poletne glasbene akademije
20:30 Ptuj, Vrazov trg: Art Stays, Transtromer - prostorska instalacija in dok. film; 21.30 vinski večer v Mitri
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 26. julij: 19:00 Alpe; petek, 27., sobota, 28., in nedelja, 29. julij: 17:00 Ulični ples 2; 19:00 Koča v gozdu; 21:00 Alpe.
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
LCD TV
gratis ob nakupu novega vozila na leasing
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 044) 911 000
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 28. 7.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Zaključna prireditev vrtca 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 14:30 Video strani
18:00 Zaključna prireditev vrtca iz Voličine
19:30 Glasbene novičke z Ingrid
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 2. del 2012
23:30 Video strani
NEDELJA29. 7.
00:00 Video strani 8:00 Žetev v Prvencih 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Zaključna prireditev vrtca iz Voličine 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Od kleti do kleti s prijatelji 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Vaške igre v Bukovcih 21:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani
PONEDELJEK 30. 7.
00:00 Video strani 8:00 Dan Gasilca GZ Videm 9:25 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:45 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Veseloigra - Slikar na vasi 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Vaške igre v Bukovcih 21:00 Praznujmo Markovo 1999 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Otroška oddaja 9:00 Slavnostna seja PGD Hajdina 10:40 Ptujska kronika 11:00 Veseloigra - Slikar na vasi 13:00 Žetev na Polenšaku 2012 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:20 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Žetev v Jiršovcih 17:30 Kmečki praznik na Destrnlku 2011 18:30 Zaključna prireditev vrtca iz Voličine 20:00 KD Velika Nedelja: Jesenska poroka 22:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Z vami že 15 let!
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
|PT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
RENAULT LIMUZ. LAGUNA 1.9 DCIEXP.	2005	4.950,00«	AVT.DEU. KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 4071.816VC0NF. PACK	2004	4.990,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT EXPR. CON. MEGANE 1.5 DCI BREAK	2006	4.350,00 (	KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01.0	1998	1.050,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01.2 BASIS	2002	2.800,00«	SERVOVOLAN	MODRA
VOLKSWAGEN POLO 1.4C0MF0RTLINE	2009	8.990,00«	SERV. KNJIGA	KOV. OPEČNA
CITROEN EXCLUSIVEXSARA PICASSO 2.0 HDI	2003	3.150,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
PEUGEOT 2071.4ITRENDY	2007	5.790,00«	54.000 PREV.	KOV. MODRA
PEUGEOT 2071.41GV OUTDOOR	2009	7.990,00«	40.000 PREV.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2071.41 PREMIUM	2006	6.090,00«	57.000 PREV.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.6HDISW	2005	4.190,00«	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCIINIT. PARIS	2008	12.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN Q 1.4 HDI SX PACK	2007	4.980,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.6 ECOUPE	1997	1.150,00«	SERVOVOLAN	KOV. B0RD0
SEAT IBIZA1.212V REFERENCE	2008	6.200,00«	54.000 PREV.	RDEČA
FORD FOCUS 1.416V AMBIENTE	2005	3.690,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
RENAULT SCENIC 1.6 ERT	1998	1.250,00«	KLIMA	KOV. T. ZELENA
CHEVROLET KALOS 1.2 SE	2004	2.850,00«	PRVAREG.05	KOV. SREBRNA
MERCEDES-BENZ CABRIO 320 CLK AVANTG.	2003	12.500,00«	USNJE	KOV. SREBRNA
CITROEN L2H1 JUMPY 2.0 HDI CON.	2008	9.420,00«	PRVI LAST.	BELA
FIAT PUNT01.2 SX	2002	1.750,00«	KLIMA	KOV. OLIVNA
SKODA FABIA1.2 HPI CLASSIC	2010	6.630,00«	34.000 PREV.	KOV. SREBRNA
PUNT01.4I8V ACTIVE	2008	5.350,00«	44.000 PREV.	KOV. ČRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
PTUJSKA TELEVIZIJA
ipean
Petek 27.7.
9,00 Drcvnik TV Maribor-poti.
9=25 Kutiinjica - pon.
10:00 Ptujska kronika - pon.
10:20 Manro-pon.
12:00 R&bJ TV Ormoi
15:35 Kumnjica
16:00 Duhovna oaza - pon.
17:00 Povabilo na kavo-pon.
18:20 Ptujske odrske desni - 7. oddaja - pon.
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Cista umetnost - 9, oddaja - pon..
20:40 Sport(no) - pon.
21:10 Beacltmaster2011 - pon.
21:20 Moto scena - 9. oddaja, pon.
21:45 Regi TV GoriSnioa - pon.
Sobota 28.7.
9:00 Ptujska kronika-pon. 10:3 j Dunovna oaza-pon. 10:25 Modro - pon. 11:20 Zemlja in mi-8. oddaja-pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 13:00 Pregled iecna 13:50 ReiiTVOrmoi —
0 Reii 15:15 KuBin 16:00 Ptujs 13:00 Ptujs
;ca - pon. ta kronika - pon. ;a kronika -pon.
13:20 Ptujske odrske deske - 7. oddaja - pon. 13:50 Pregled tedna - pon. 13:3010. Poli maraton-pon. 13:4010. Ptujske grajske igro - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 EPK napovednik - S. oddaja - pon. 20:50 Zemlja in mi - 7. oddaja - por. 21:15 Moto scena - 3. oddaja - pon. 21:40 Kultura na dlani - 6. oddaja - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelia 29.7.
9:00 Ptujska kronika-pon. 9:20 Kuninjioa 10:15 Duhovna oaza - pon. 13:00 Preelec tedna - pon. 13:25 Zemlja in mi - 6. oddaja - pon. 13:55 Polka in majolka 13:00 Ptujska kronika - pon. 18:2010. rti " '
..........¡e igre-pon.
19:40 Pregled tečna - pon. 20:00 Ptujska kronika - nor. 20:20 Kultura na dlani -5. oddaja -21:15 Spnrt(no) - poo, 21:45 Moto scena - 7. oddaja - pon.
Ponedeljek 30,7,
9,00 Dnevnik TV Marihor-pon.
9:25 Kubinjiea-pon.
9:50 Modro - pon.
10:25 Pregled tedna-pon.
15:00 Pomurski tednik
15:40 Kubinjica.
17:00 Povabilo na kavo-pon.
17:35 Pregled tedna - pon.
19 ¡1(1 Kultura na dlani-pon.
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Kimavčevi večeri 2011 -pon.
20:50 EPK napovednik -7. oddaja - pon.
21:20 Moto scena - 6. oddaja - pon.
21:40 Epk napovednik - pon.
por.
www.petv.tv
MJ nas lahVci sprem!/ate Mi r>a 12 in SI0L TV
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je ... Življenja naša so se spremenila, a srca te nikoli ne bodo pozabila.
SPOMIN
Minilo je 20 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
Milan Dornik
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 48
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in se ga spominjate z lepimi mislimi.
Tvoji najdražji
Slika na steni me vsak dan spominja na dan, ko sva se združila. Prišla je božja usoda, ki naju je le za kratek čas razdružila. 3 leta žalosti so minila, a tebe od nikoder ni. Zato v mojem srcu je ostala le globoka bolečina.
SPOMIN
26. julija so minila tri leta žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, deda in pradedek
Alojz Brunčič
S TRNOVSKEGA VRHA 30
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete luč miru in mir zaželite.
Žalujoči: žena Terezija in otroci z družinami
Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot, ostane nema bolečina in tiha solza spomina.
SPOMIN
29. julija 2012 minevajo štiri leta, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, ata, tast in dedi
Štefan Vaupotič
IZ HAJDOŠ 46
Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si vedno. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
O OMiklavž
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
znamka	letnik	cena€	opr.	barva
AUDI A6 2.7 TDi AVANT MULTIT.	2009	19.550,00	ALU PLAT.	SREBRN
BMW525DKARAVAN	2006	12.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
CHEVROLET LACETT11.416 V	2006,12.mes	3.999,00	KUMA	ČRNA
FORD FOCUSCMAX 1.6 TDCI	2009	8.790,00	KUMA	SREBRN
LANCIA DELTA 1.6 MULTUET	2010	11.990,00	NÄVI.	KOV. SIVA
MAZDA BT-50 2.5 TD 143CV	2008 »3668	DG (11.600,00)	KUMA	SREBRN
PEUGEOT 307 SW 1.6 HDI 16 V	2007	6.460,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
RENAULT CLI01.5 DCI	2009	6.390,00	KUMA	BELA
RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1.5 DCI 2010		9.280,00	KUMA	BELA
ŠKODA SUPERB 2.0 TDI	2009	15.490,00	ELEGANCE	SREBRN
TOYOTA AURIS 2.0 D4D	2009	9.680,00	AVT.KUMA	SREBRN
TOYOTA CEUCA 1.8 WT-I	2004,12.mes	7.550,00	AVT.KUMA	SREBRN
VOLVO S 80 2.4 TD5 AI/TOM.	2005	6.990,00	XSEN0N	KOV. SIVA
VW GOLF PLUS BLUEM. 1.6 TDI	2010	11.980,00	AVT.KUMA	MIŠJE SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2007	9.380,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI BLUEM. UMUZ.	2009	12.990,00	NÄVI.	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI BLUEM. KARAV.	2009	11.880,00	AVT.KUMA	JEKLENO SIVA
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice, sestre, botre
Kristine Petrovič
IZ STOJNCEV 92
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku Janezu Maučecu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, ge. Antoniji za molitev, govornicama za besede slovesa ter podjetju MIR. Zahvala tudi osebju internega odd. SB Ptuj in osebju odd. za hematologijo in hematološko onkologijo UKC Maribor.
Vsi njeni
Moč je v ljubezni, a tudi v trpljenju in žalosti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, drage mame, omice in prababice
Elizabete Murko,
roj. Kukovec
IZ MESTNEGA VRHA 39 PRI PTUJU
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu podjetja CNC Murko in sodelavcem podjetja Boxmark, sodelavcem Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju in Mestne občine Ptuj, Društvu upokojencev Grajena ter Etnografskemu društvu Ježevka in vsem znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše ter za cerkev, nam pa pisno in ustno izrekli sožalje. Hvala njeni osebni zdravnici, zdravnikom in medicinskemu osebju Splošne bolnišnice Ptuj in Zdravstvenega doma Ptuj. Zahvaljujemo se gospe in duhovnikoma za molitev, opravljen cerkveni obred in sveto mašo. Iskrena hvala govorniku, pevcem in za odigrano Tišino. Hvala Javnim službam Ptuj za pogrebne storitve in vso drugo pomoč. Srčna hvala vsem, ki jo boste ohranili v spominu.
Žalujoči mož Vinko, hčerki Majda in Marjana ter sin Milan z družinami, vnuki Tea, Matjaž, Barbara, Ana, Mitja, Urška in pravnukinja Eva
ODKUP VOZIL V ENI URI
www.radio-tednik.si
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
29. julija mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek
Janez Mlakar
IZ POPOVCEV 8
20. julija je minilo 9 mesecev, odkar nas je tragično zapustila draga žena, mamica, hčerka in sestra
Milena Burg
IZ TRŽCA 42
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižgete sveče in se z lepo mislijo spomnite
nanju.
Vsi vajini najdražji
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej živijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre, svakinje in tete
Marije Belšak,
roj. Vinkovič
15. 12. 1936 + 16. 7. 2012 IZ SPUHLJE 88 a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in za sv. maše. Posebej hvala dr. Karmen Pišek - Šuta, dr. Damjani Bosilj in osebju ginekološkega oddelka SB Ptuj za pomoč v času njene bolezni. Hvala patru Jožetu Osvaldu in župniku Ivanu Holobarju za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevkam za odpete pesmi, botri za opravljene molitve, Marti za poslovilne besede, nosilcu prapora DU Spuhlja in nosilcema križev. Iskrena hvala Zdenku, Treziki, Justiki, Marti in Idi. Hvala sindikatu in sodelavcem DE promet Perutnine Ptuj ter Pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njeni najdražji
Oblak ne ve in val ne kam, kam nese me obup ne znam. Samo to vem, da pred obličje njegovo grem.
Adijo, ljubica, otroci, vnuki, in zbogom vi, prijateji! V zemlji čem slovenski brezskrbno jaz živet.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od dragega moža, očeta, dedka in sorodnika
Janeza Golca st.
IZ PRVENCEV 12 21. 12. 1943 + 30. 6. 2012
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam na kakršenkoli način pomagali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi tvoji najdražji
Padam, kričim, ječim, neslišno je vse. Zemlja požira telo, duša uhaja v nebo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice, prababice
Ljudmile Štrafela,
roj. Maroh
16. 9. 1928 + 14. 7. 2012 IZ ŠTURMOVCA
Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem za darovano cvetje, sveče in maše ter za izrečena sožalja. Hvala sosedom in vsem vaščanom Šturmovca za nesebično pomoč in tolažilne besede v najtežjih trenutkih. Hvala internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, pevcem Feguš, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu zavodu Mir, g. župniku Janezu Ferležu za njegove obiske na domu in opravljen pogrebni cerkveni obred, Društvu upokojencev Videm, govorniku Kozelu za poslovilne besede. Hvala vsem sodelavcem. Posebej hvala sosedi Marici Gosak za občasno pomoč pri oskrbi naše mame.
Žalujoči: hči Štefka z otroki, sin Vid z družino
in sin Stanko
Ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te ne bo,
ker za vedno vzel si slovo.
ZAHVALA
ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in dedka
Otmarja Horvata
IZ PLACARJA 25, DESTRNIK 20. 10. 1943 + 16. 7. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem znancem za darovano cvetje, sveče ter izrečena pisna in ustna sožalja. HVALA g. Klemnu za opravljeno pogrebno daritev, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku za besede slovesa ter podjetju Javne službe Ptuj. HVALA VSEM, ki v teh bolečih trenutkih sočustvujete z nami.
Žalujoči: žena Anica, hčerki Anita z družino in Marjanca z družino
Slovenija • Vedno več primerov mišje mrzlice
Doslej ze 143 okuženih z mišjo mrzlico
O tem, da se je v Sloveniji letos spet začelo povečevati število okužb ljudi z mišjo mrzlico, je bilo slišati že pred dobrim mesecem. Takrat je bilo evidentiranih 54 primerov okužbe. Inštitut za varovanje zdravja pa je do 20. julija letos prejel prijavo o že 143 primerih okužb z mišjo mrzlico. Zbolel je 101 moški in 42 žensk.
Vse primere obolelosti je laboratorijsko potrdil Inštitut za mikrobiologijo in imuno-logijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Največ bolnikov je starih od 20 do 59 let. Vsi bolniki so bili zdravljeni v bolnišnici, umrl ni nihče.
Mišja mrzlica se sicer v Sloveniji ponavlja vsako leto s posamičnimi primeri, pretežno v poletnih in jesenskih mesecih, vendar je bilo primerov okužb prejšnja leta ( z izjemo leta 2008, ko je bilo okuženih 45 ljudi) le za vzorec. „Obole-nje se običajno pojavlja v pomladanskih, poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo poljska dela. Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi - taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo oziroma čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in ali iztrebki glodavcev. Bolezen se pogosteje pojavlja na podeželju, pojavlja pa se tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki okužijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih. Povzročitelj kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom miši in podobnih glodavcev. Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Predpostavlja se, da se bolezen z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja delcev izločkov glodavcev. Virus se izloča s sečem, iztrebki in slino okuženih glodavcev. S temi iztrebki se okuži hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka," pojasnjujejo na IVZ.
Pomaga čiščenje z varekino, a previdno
Cepiva proti tej bolezni zaenkrat še ni. Tako se je pred
Bolezen mišje mrzlice se večinoma pojavlja v Prekmurju, na Štajerskem in na Dolenjskem, prvič se je letos pojavila tudi na Koroškem. Na porast mišje mrzlice opozarjajo tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Maribor, kjer vsak dan prejemajo klice zaskrbljenih ljudi. Ugotavljajo, da se vse več miši pojavlja v gozdu in na kmetijskih površinah, kjer pa ZZV deratizacije ne izvaja. Strokovnjaki z oddelka za nalezljive bolezni in vročinska stanja UKC Maribor ljudem svetujejo, naj se izogibajo predelov, kjer so lahko miši, opozarjajo pa tudi na pomen umivanja sadja: „V primeru, da pospravljate opuščene lope, skladišča, kleti in veste, da so tam miši, si nataknite masko," še svetujejo.
okužbo možno zavarovati z osebno higieno in z uničevanjem glodavcev, strokovnjaki svetujejo tudi deratizacijo prostorov.
„Pomembno je, da glodav-cem onemogočimo dostop v stavbe, hiše, kleti oziroma naša bivališča. Razmnoževanje glodavcev lahko omejimo s tem, da skrbimo za čistočo, ustrezno skladiščimo živila, pospravljamo ostanke hrane in skrbimo za red v kleteh, garažah in skladiščih. Pri čiščenju prostorov in površin, kjer najdemo iztrebke glodav-cev, njihova gnezda oz. mrtve glodavce, je treba upoštevati naslednje: pred začetkom čiščenja naj se temeljito prezrači prostor ter na stežaj odpre vsa okna in vrata za najmanj 30 minut. V času prezračevanja naj se ljudje odstranijo iz prostora. Medtem se pripravi raztopina klorovega razkužila, kjer se enoto razkužila, npr. varekine, zmeša z 10 enotami vode. Ob uporabi že pripravljenega razkužila je treba upoštevati navodila proizvajalca. Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, je treba razkužiti s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko se uporabi pršil-ke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce se pobere s papirnato brisačo
in odstrani v vrečko. Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov priporočamo razkuževanje ostalih površin in predmetov, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in zato okuženi. Po razkuževanju je treba prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem je zelo pomembno, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodavcev in njihovi ostanki. Mrtve glodavce, ki ste jih odstranili v vrečo, za-kopljite v zemljo in posujte z apnom. V primeru najdbe velikega števila poginulih miši v hlevih, pa je o tem treba obvestiti pristojnega veterinarja," svetujejo na IVZ.
Kako prepoznati bolezen?
Inkubacijska doba (čas od okužbe človeka do nastanka znakov bolezni) bolezni je običajno 2 do 4 tedne, lahko pa tudi od nekaj dni do dveh mesecev. Bolezen poteka v več fazah. Bolezenski znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil. V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je
V IVZ so doslej potrdili kar 143 okužb ljudi z mišjo mrzlico, kar je daleč največ v zadnjih letih (fotografija je simbolična).
prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic.
V težkih primerih bolezni pa po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah.
Temu obdobju sledi obdobje, v katerem prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Pogosto je v poteku zdravljenja bolezni potrebno intenzivno podporno zdravljenje (dializa) v bolnišnici. Smrtnost bolezni je od 5 do 15 %. Pojav povečanega izločanja seča oznanja obdobje ozdravljenja. To obdobje lahko traja več tednov ali mesecev in se konča s popolnim ozdravljenjem.
SM
Napoved vremena za Slovenijo
Pasji dnevi mrzli in deževni so za vincarja revni.
12/28
Danes bo sončno. V gorskem svetu lahko proti večeru nastane kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 27 do 32 stopinj C.
Obeti
V soboto bo sončno in vroče. Zapihal bo jugozahodni veter, proti večeru bodo v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije možne posamezne nevihte. V nedeljo bo dopoldne sončno, popoldne spremenljivo oblačno, predvsem v severni polovici Slovenije se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte.
Črna kronika
Kradli kot srake
Neznani storilec je v nočnem času iz 19. in 20. julija iz ograjene parcele podjetja v Spodnjih Hočah ukradel viličarja. Odstranil je del ograje, vstopil v notranjost parcele do 2-tonskega viličarja ter ga odtujil. Premoženjska škoda znaša okoli 5.600 evrov.
Neznanec je v nočnem času iz 20. in 21. julija z dvorišča stanovanjske hiše v Leskovcu odtujil tovorno vozilo znamke Mercedes Benz Vito. Premoženjska škoda znaša 10.000 evrov. Neznani storilec je v času od 14. do 20. julija na Plaču vlomil v gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo s kletjo. Iz gospodarskega poslopja je odtujil kosilnico na nitko in kotel za kuhanje bograča, iz stanovanjske hiše pa okoli 15 metrov bakrenih žlebov. Premoženjska škoda znaša okoli 2.000 evrov.
Razkrili begunca
Policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor so 21. julija ob 0.10 na počivališču Lormanje ustavili in kontrolirali avtobus, ki je prevažal potnike na relaciji Torino (Italija) - Suce-ava (Romunija). Pri kontroli listin potnikov so ugotovili, da 39-letni državljan Egipta čez ozemlje Slovenije potuje brez ustreznega dovoljenja, saj nima vizuma, hkrati pa nima urejenega statusa v Italiji. Egipčanu so policisti odredili pridržanje, dopoldne istega dne pa je bil vrnjen italijanskim varnostnim organom.
Začetnik ob vozniško in 1000 evrov
Policisti PP Maribor II so v času izvajanja akcije Hitrost - počasneje je varneje 19. julija zaradi prekoračitve največje dovoljene hitrosti v naselju Razvanje ustavili voznika motornega kolesa, starega 20 let, ki je skozi naselje vozil s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Ker gre za voznika začetnika, mu je bilo na podlagi 113. a člena Zakona o prekrških odvzeto vozniško dovoljenje, ki bo skupaj z obdolžilnim predlogom poslano na Okrajno sodišče v Mariboru. Za tovrstni prekršek je predpisana globa v višini najmanj 1.000 evrov in 9 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za voznika začetnika.
Grozil direktorju
19. 7. 2012 ob 11.30 je uslužbenka podjetja iz Maribora Operativno-komu-nikacijski center PU Maribor obvestila, da neznanec grozi njihovemu direktorju. Z bencinom je polil njihove poslovne prostore in grozi, da bo vse zažgal. Policisti so na kraju ugotovili, da sta se direktor in osumljenec odpeljala. Policisti so njuno vozilo kmalu zatem izsledili in ustavili. Ugotovili so, daje oškodovanec z osumljenim prostovoljno odšel na banko, saj mu je dolgoval 250 evrov. Za 44-letnega osumljenca je bilo odrejeno pridržanje, zoper njega pa bo podana kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilništva.
Foto: SM