Z88. StrollkD. P Unmiani,» ntđo ZO. đccemnra 19ZZ. leta LU. I-----------------^------------ - _-----------------------------------------------------------------;-------- ------------------------------------------- Izhal« *•** dan popoldne, Uvs«nil ■•d«lj« la prainlk«. Nisaratf: do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 oetit vrst A 1 D 50 p.večji inseraH petit vrsta 2 D; nottce, poslano, izjave, reklame, preklicl petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne pon idba beseda 75 o. Popust le pri naročitih od 11 objav naprei. — lnseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov nai se prilo!i znamka za odgovor. pp»«¥nUtvo „SIot. Naroda" Ib „Narodna tiskar««" &aaflova Dllca 4t 5, prltllćno. — Telefon st. 304. Vra4aUtvo „Slov. Narod*'* Kaaftov* nlloa *L 9, U nadatropi« Telaon stav. 34. Doplaa »»rafa-na la pai tisama in sa ti ostao fraakovana« V4ST Rokopiaou a« na vraća. *M IV PosaTii3Z*3 štsvilks: "VB w Jugoslaviji vse dni po Oin 1-— ti inozemstvu nat/adia d*i Oin 1t nadetje Oln 1*25 PoUnina platni v gotovini. .Slovenski Narod- velja: j v i:.ubl,-nl s, po pO(li , vino«*«™ 12 mesecev......i Din 120— Um 144— Din 216 — 6 . ......i , fiO— . 72-— . 103--3 . ...... . 30— . ?rv— , M-— 1 ....... . 10- . 12- . 1S-- Pri morebitnem povišenju se irrn daljŠa naročnlm dopla?atl. Novi naročniki naj pošijejo v prvič naroćnino veJno -tfSST P° nakazrr'd. NTa amo pismena naro'il.i bre* posla'vc demria s; ne morerno ozirstf. Mir ali nova vojna? To vprašanje se ponavlja dan za dnem in stopa pred evropsko javnost, ki ji je v pretežni većini vsaka misel o novem krvjoprelitju tuja in zoper-na in vendar vse kaže, da ta nevar-nost še ni in tuđi ne bo odstranjena, dokler bo Evropa razdeljena na celQ vrsto idejno, politično in gospodarsko nasprotujočih si taborov. Troc-kij grozi, da bo likvidiral vsa sporna mednarodna vprašanja s pomočjo rdeče armade. Romunija zahteva vojni kredit, Nemčija je zasadila svoj železni krempelj v sovjetsko Rusijo in caka kot ranjena zver kdaj nastopi trenutek, ko ji bo mogoče po-ra\Tnati z antanto stare dolgove ne potom reparacij, marveč s pomočjo neugonobljene vojaške tehnike in raskegra človeškesa materijala, ke-malistična Turčija se pripravlja pod-preti svoje zahteve z orožjem, Bol-garija hoče s silo prodreti k morju, v Lausanni pa študirajo državniki. kako bi pomirili razburjene duhove. Res delo, ki ni posebno prijetno. Bol-l?arski poročevalec Nikolov opisuje mirovna pokajanja takole: »Nad 15 dni se že vrše pokajanja v Lausanni. ne da bi bil dosežen v kateremkoli vprašanju kak rezultat Nasprotno, med vsemi dosedanjimi konferenca-mi stopajo tu najbolj jasno na povr-šje politične skupine raznih držav in baš radi te konference so nastale nove skupine, ki se trdovratno bore med seboj in pripravljajo tla za novo vojno. Većina tukajšnjih političnih krogov je zelo pesimistična in smatra, da se konferenca ne bo ugodno končala in če se že ne raziđe, bo najbrže sklenjen Ie preliminarni mir med antanto, njenimi zavezniki in Grško z ene strani in Turčijo z 'druge strani. Borba na Iausannski konferenci se vodi med Angleško in Rusijo. An-gleški se je posrećilo z velikimi žrt-vami doseći sporazum s Francijo in Italijo, na njihovi strani je tuđi mala antanta tako, da tvorijo vse te države enotno fronto proti Turčiji in Rusiji. Delegati raznih držav prekaša-jo na tej konferenci ne samo števil-no vse dosedanje konference, marveč na njej so zastopane največje politične moči. Prvo mesto v tem za-vzemata Angleška in Rusija. Ni znano iz kakšnih nagibov nišo poslednji sporočili o datumu, kdaj se začne konferenca in zato je ruska delegacija prišla deset dni prepozno. Ta-fcoj po prihodu je vodja ruske delegacije Čičerin protestiral proti temu, da jih nišo obvestili o začetku konference ne glede na to, da so bili po- vabljeni, naj se je udeleže in da so morali tako sele iz časopisov izve-deti, kdaj naj pridejo. Predsedmk konference lord Curzon mu je odgo-voril, da nišo bili obveščeni o začetku konference zato, ker se Rus'jL ni bilo treba udeležiti prvih sej, marveč samo onih, na katerih se bo raz-pravljalo o vprašanjih, ki se ticejo ruskih interesov, o čemur so tuđi hoteli obvestiti sovjetsko vlado. Ruska delegacija pa ni bila zadovoljna s tem odgovorom, češ da se v istem položaju kot Rusija nahajajo v tem ozini tuđi nekatere druge države.. Prvič se je udeležilo seje 15 ruskih delegatov, torej več kot angleških. Mnogi od njih so bili diplomatje v pogledu orijentskega vprasanja. To število je nekoliko presenetilo angleško delegacijo in predsednik lord Curzon je opozoril Ruse, da bi se bili lahko udeležili konference v manšjem stevilu, sicer bi utegnilo biti premalo prostora v dvorani. Na tej seji je bilo na dnevnem redu vpra-šanje Dardanel. Prvi je nastopil ro-munski zunanji minister Duca, ki je v obšimem govoru predlagal, naj bodo Dardanele odprte vsem trgov-skim in bojnim ladjam. Na to je go-voril lord Curzon, ki je zastopal ro-munsko stališče in izjavil, da bo Angleška to stališče tuđi podpirala. Stambolijski je izjavil, da stoji Bol-garija na stališču svobodne vožnje za trgovske Iadje, o bojnih ladjah na za sedaj molči. Nato je nastopil Ci-čerin, ki je dejal, da pripadajo Dardanele Turčiji in da se ne srne dovo-liti, da bi različne bojne Iadje blokirale ruska pristanišča in podpirale armade kot je bila Denikinova, Vranglova in njim podobne. Govor Ćičerina je napravil globok vtis in je bil posebno Angležem zelo neprije-ten. Na večkraten poziv lorda Cur-zona, naj turska delegacija objasni svoje staliSče, je vstal Izmet paša in izjavil, da smatra rusko stališče za pravilno in se vzdržuje vsakih na-daljnih izvajanj, dokler ne zavzame-jo vse države končnega stališča glede Dardanel. Sledečega dne so sfe nadaljevali živahni prepiri med angleško in rusko delegacijo, ker je Ci-čerin opozoril Angleže, da oni ne mo-rejo vsiljevati svojega stalisča drugim, kajti nahajajo se na isti stopnji z vsemi ostalimi delegati. Potem je napadel Romunijo radi njene zahteve, da naj bodo Dardanele odprte za bojne Iadje in izjavil. da se Rusija ne namerava prepirati z Romunijo na morju, pač pa bi se to lahko pri-petilo v slučaju potrebe na suhem. Seja je bila končana, ne da bi bilo kaj ■ doseženo.« To je majhna ilustracija diplo-matične vojne. Oi 1 počasna je ta ilustracija če pomislimo, koliko jih je že bilo in koliko jih še bo, zanimiva pa je za razumevanje vseh onih ne-pričakovanih in n:j!irž tuđi ncizbež-nih dogodkov, ki čakajo Evropo v najMi/ji bodočnosti. Voditelji mate-matično proračnnane kabinetne ruske revolucije, ki po krivici nosi ime »proletarska revolucija«, dvisrajo pola goma glave in govore z akcentom, ki ga evropsko uho ni vaieno in rru ni preveč prijeten, pa tuđi razumeti i ga je težko. Kdo bi si mislil! Raztr-gani ,bosi in lačni bolj.sevlki nastoj)a-jo tako saniozavestno in govore ćelo o vojni v slučaju potrebe. Seveda so to dancs še prazne Lcscdc, ne smemo pa pozal ili, da je v laćnem človeku največ odporne sile in da je kruh ono te? šče, rkrog katerega se sučejo, kadar ga nrimanjkuie, vsa druira vprašrnja. Nni se vrši diplo-matična borba kjer hoče. med kate-rimi državami in kakor hoče, vpra-šanje »mir ali nova vojna« bo problematično, dokler hodo na zemlji države, narodi in ncpopolna bit ja, kot so ljudje. Pred rekonstrukcijo jidva ?e?tavfjene vlade? SAMOSTOJNI KMFT.rE NE VSTOPIJO V VT4DO. — PPIRlCFVlC SF PO-GAJA S PAŠICEM GLEDE VSTOPA V VLADO. — GROZEČ RAZKOL V DEMOKRATSKEM KLUBU. — Beograd, 19. dec. (Izv.) Novo sestavljena, homogena radikalna vlada g. Nikole Pašića, ki je kot mandatar prevzel od krone gotove obveznosti, je takoj naletela na težkoče zelo delikatne narave. G. Nikola Pašić je od krone sprejel mandat za sestavo volilne vlade, v katero naj bi bile sprejete tuđi druge parlamentarne skupine tako, da bi bila ta vlada izraz celokupnosti in da bi ne predstavljala samo del našega naroda. Radi tega je najpreje poskusil in še ve-dno poskuša g. Nikola Pašić, da pridobi za sodelovanje v vladi SKS, muslimanski narodni klub in demokratske desnl-čarje. Po dosedanjih rezultatih razgo-vorov sodeč je SKS odklonila sodelovanje, Maglajićeva muslimanska skupina se še ni odločila, dočim se Pribiče-vićeva skupina zopet razgovarja z min. predsednikom Pašićem. O momentani politični situaciji veli »Vreme«, da se sedanja volilna vlada nahaja pred rekonstrukcijo, naglašajoč. da se vrše med Pasićem m Pribičevi-ćem neke vrste tajni razgovori s ciljem, da se Pribičevićeva demokratska sktt-pina pritejme v ozjo koalicijo. »Vreme« veli: »Nova volana vlada jj:. Pašića ni našla pri manjših parlamentarnih skupi-nah takega sprejema, kakor je bilo pri-čakovati. Samostoini kmetijcl so definitivno odbili sodelovanje. Muslimani in demokratski desničarji se še nišo definitivno odloČili. Tndi okolnost, da so se takoj pojavili ugovori, da ima sedanja ▼lađa izkfjučno srbski negemonistični značaj, je v mnogem oslabila položaj vlade na dvoru. Radi tega je g. Nikola Pašić začel posvetovanja in razgovore za rekonstrukcijo vlade in ustanovitev ožje koalicije.« PaŠić je že začel preko svojih za-upnikov te razgovore in snoči je bila v parlamentarnih krogih že razširjena, doslej še ne potrjena vest, da je g. Pa- šić že v pogajanjih s Svetozarjem Pri-bičevićem glede ustanovitve ožje koalicije. Ako Pribičevićeva skupina vstopi v vlado, priđe do razkola v demokratskem klubu, ker Davidovićeva skupina ne pojde s Pribičevićcm. Demokratski dssničarji. — Beograd, 19. dec. (Izv.) V pisar-ni predsedstva narodne skupščine je bil snoči sestanek demokratskih desničar-jev. PribiČević je uvedel razgovor o vprašanju, ako bi bilo oportuno, da vstopi ta skupina v volilno vlado, dalje sta bili razmotrivani tuđi vprašanji o ohranitvi edinstva v demokratski stranki in o prehodu demokratov v opozicijo. Krona in volilna vlada. — Beograd, 19. dec. (Izv.) O naj-novejši fazi v situaciji, v katero je za-šla nova vlada, razpravlja tuđi ostalo beograd. časopisje. Cicvarićev »Dnevnik« piše, da se je njegovemu uredniku na kraljev rojstni dan povodom svečane zabave v Oficirskom domu izrazil neki zelo ugleden parlamentarec, ki je obvestil krono o slab em sprejemu nove vlade, da je bil kralj zelo iznenađen, ker ni v vladi zastopana niti SKS, niti muslimanska skupina Maglajićeva. Pod-pisan je bil baje na dvoru ukaz o novi vladi, ki je vseboval tuđi omenjeni strankK?). Neodloonosf rnusllrnanov. — Beograd, 19. dec. (Izv.) Min. predsednik g. Nikola Pašić je v zadnjih dnevih skušal pridobiti tuđi Masdaje-vićevo muslimansko skupino za sodelovanje v vladi. MaglajiČev poslanski klub je snoči ob 19. imel sejo. Izdan je bil kratek komunike: Muslimanski narodni klub je po vse-stranski debati o politični situaciji in o taktiki stranke definitivno stvoril sklop, da čuje ninenje strankim'h prijitcljev. Razgovori o situaciji se bodo iiaualje-va!i na sestan! u, ki se ima vršiti dne ^5. decembra v Sćirajcvu. — Bcogr?d. 19. dec. (\zv ) V po-rr'j^rijih s Pa^i-'-cm zaiUcvajo !»mslima-ri zasc dva rciorta. i* — Berzrad, 19. decembra (Tzv.) Tc-knrn včcraišn'tga clnc-'n je ministrski prcc!~?dnik Nikola Paš'ć ponovno kon-feriral s prcdscclnikom narodne skupščine dr. FTdo Lukenićem o sklicanm plenarne seie nnrodne skitp5cine. Dr. LiT!:;rnč is opozr-ril vlado, da ni mogočc iz tehničnih in drusrih razlogov tako hitro pozvati narodnih poslancev v Beograd. Mada je pozneie izročila predsed-stvu narodne skupšeine akt. v katrrem naznan-'a, da se naj narodna skupšeina ^liče na plenarno sejo v četrtek dne 21. t. m. Predsednik dr. T!do LukinIC ?e ex previdio dnločil za to plenarno sejo za četrtek dne 21. t m. ob 16. ta-lc dnevni red: 1. VoHfev odborn za razpravo o nacrtu z*fcn?ia o invalietih. 2. VoFftev odbora za razpravo o za-Jcor^i-eT! nacrtu gfede snrertiembe ?n do-pofnitve staT'ovnniskega zakona z dne 30. 5^fem*Ta 1921. 3. Vol'tev odbora za raf^VRc^fo pf>-Rođhe s Če>^n«;loTaško renubliko glede izvoza vina m uvoza nTva. 4. Prošnje ?n pritozbe. — Beograd, 1^. decembra (Tzv.) Mn včera;šnii od 17. do l.s. trajaioči scii je ministrski svet sVlcnil. da se nova vlada predstavi narodni skunsčir.i na četrtkn-vi som dne 21. t. m. Na tej seji se ima propitati na;nreje ukaz o imenovanju nove vlade. Nato se ima prečitatl ukaz o razpust:t narodne skupščine in o raz-pisu novih volitev. PRlCrZTEK VOLILNE KAMPANJE. — Beograd. 19. decembra (Tzv.) Če-prav so točke dnevnoga reda zadnje $?ie narodne sktipščine bistveno dru-gacne, je jasno, da bo narodna skupšči-na razpuščena. ker bo ministrski pred-* sednik Nikola Pašič takoj po predsta-vitvi nove vlade dal prečitatl kraljev ukaz o razpustu narodne skup^čine in razpisu novih volitev. Splošno pričaku-jejo, da udeležba na zadnji seji ne bo mnogoŠtevilna. ker so razni parlamen-tarci že odpotovali na volilno agitacijo. Dcmokratje so že pričeli z volilno kampanjo in Ljuba Davidović je takoj. ko J. Zupančič: Čudna pot. Mnogo nas je bilo, ki smo Šli kot osamljeni potniki po zgrešeni poti za velikimi ideali v neznano zemljo. Nišo nas razumevali, brat je srečal brata, pa ga ni spoznal. Desettisoči so legli v bratsko zemljo, obup in poteptane ideale so položili pod svoje kosti, spe ve-Čno spanje, njih spomin pa je razpršil vihar življenja na vse strani. Pozabljeni so. Mati ne ve več, kje leži sin, žena je izgubila moža, otroci očeta, vsemo-gočni čas je izbrisal grenke spomine. Utihnil je vihar, jeklena pesem je končana, vmili so se s krvavega koncerta, razšli so se, še strašne melodije jim več ne zvone v ušesih. Preveč jih je bilo in pretežke so misli, včasih tišče možga-ne, letajo v temno noč in roje kot zo-pme muhe okrog, podiš jih proč pa se vračajo in teže. Spanje beži in zjutraj so težki udje in polna glava. Kdo bi si grenil življenje ž njimi, ki so odšli, pa se ne vmejo nikoli več I Jaz pa se ga spominjani. Kot ta-krat stoji pred menoj sedaj. Nekje, v vinskih goricah sta se rodila s cvičkom. Njegove kosti je razjela sibirska zemlja, Tone pa stoji pred menoj kot ta-krat. Mlad v Odesi — kdo bi mu za-meril! Poznate to veliko mesto? Crno morje kljuje skalne bregove noč in dan, peni se in jezi, šumi in poje skrivnost-no pesem morskih valov. ParČki ob morski obali, na spečih v razliti mese-čini zelenih limanih, parčki na Deriba-sovski, v kavarnah, v operi pahljače, lornjeti, pogledi, zardevanje, povsod ljubezen, mladost. Tone je bil idealist od rojsfva do smrti. Idealno se je oklenil misli o narodni svobodi, idealno je Ijubil ženske, sanjal je ž njimi na morski obali, v operi je bil predmet skrivnih pogle-dov, s svetio sabljo, rdečim ovratnikom in neprestano smehljajočim se obrazom je krožil na Deribasovski glave Živahnim Odesitkam. Mlad, čvrst, brez-skrben, smel — veter bi ujei, pa bi tek-movala v pomladno intro. Povsod Je bi prvi, povsod vesel, povsod priljubljen. »Vot kakoj harošenki, simpatični Serb« so šepetale Odesitke, željne oči so iskale pogleda, zardevaJa so napu- drana lica in če je Tone tampatu gre-šli, ne sodimo ga. De mortuis... Iz Odfsc ga je gnala usoda v Bes-arabijo, v Reni, Izmatl, potem v Do-brudžo, Sporniniam se, kako sva sre-čala nekje za Crno vodo kolono bol-garskih ujetnikov. Tone je skočil s konja, potegnil je revolver, oči so se mu zaiskrile: »Postreljal Vas bom, vse Vas bom pobil, izdajalci, Vi nehvalež-ni!« Komaj sem ga prepričai, da je po-ložil revolver nazaj. Ko so spustili zastor in je bila končana strašna brato-morna drama, sva se srcdla onstran Donavc v Isakči. Hodil je med šotori kot turski paša v haremu. Smehljal se je, mahal s sabljo in mrmral sam pri sebi: »Kokoši, pečene bolgarske kokoši in besarabska mamaliga! Vrag jih vze-mi vse te Ludendorffe in Makensene z njihovimi topovi in jeklenimi pticami v zraku, ki so požrle vse bolgarske koko-??i! In tera lenuna Mikado (tako je Tone klical sJugo) naj zadene kap v možga-ne! Sedem dni mu pojem noč in dan na ušesa, da brez pečenih bolgarskih kokoši in brez besarabske mamalige ni življenja, pa vse nič ne pomaga. Mikado stoji, buli oči« miga z ušesi in basta. Meni pa kruli v trebuhu in glavi od tega miganja. Uh, kosti bi mu polomil, ušesa porezal, da bi ne migale več pred menoj!« Stopila sva v šotor. Mikado je ku-hal kašo. »Kje so bolgarske kokoši in mama-liga? Saj sem ti govoril, da me boš spravil ob pamet s tvojo nes»iečno kašo! Kaj stojiš kot klada ob steni? Kokoši, bolerarskih in pečenih mi daj, sam pa odjadraj s to kašo v Makenscnov top in basta!« Mikado se je poravnal, lesena žlica mu je zdrsnila iz rok, lovil je sapo in jeci jal: »Ma, molim, gospodine, nisam ja kdiv, da imadu Bugari toliko mitraljeza, i Švabe toliko topova. Nikad više da ne vidim Bosne, ako sam ja što zakrivio. Nema, gospodine, bugarskih kokoši, pa Bog«. »Vidiš, saj sem ti pravfl, da me bo ta Človek spravil ob pamet. Nema pa Bog. Hahahaha.« Milan se je držal za trebuh in smeh ga je tresel še dolgo potem, ko je Mikado pobral svojo kašo in izginil ne-kam med druge šotoro. »Sedi tu na zemljo! Danes še lahko sediš na svojem upanju, jutri boš tam, kjer si bil. Tako. Veš, Jože, lase si pulim iz glave, trikrat sem se udaril ob če'o, dev^tkrat obrnil ponočf z desne na levo in zopet nazaj, pa vse za-man. Ne razumem in basta. Takole sem bil nacrta! pot: Odcsa-Reni- Crna voda-Sofija-Hcojrrad - Zagreb - Ljubljana na-ravnost pred Prešerna. Tam bi mu po-lozil sabljo pred noge, poklonil bi se: »Na tu imaš, ki si pel: »Največ sveta otrokoni sliši Slavelc Ti si pel, iaz ple-sal, ti stojiš na piedestalu, jaz sedim na konju in basta. »Sliši« sem prekrižal *je« napisa!, zdaj mi oprosti, K »Faj-moštru« grem ,na Tvoje zdravje bora pil in basta. Zdaj pa ne bom pil, ne. Rakovo pot smo nastopili prijatelj, Prešeren ne bo videl moje sablje. Jaz pa ne bom videl pečenih bolgarskih kokoši in mamalige, mamalige, uh. Samo ušesa vidim, ki migajo in Mikado, ki nema pa Bog, Hahaha!« Zasmejal se je, položil sabljo med kolena in nadaljeval* (DalU Prm ) Stran 2. »S! OVTNSKT NA ROD« dn* 20. decembra 1922. Stev. 2S8 Je bila sestavljena nova volilna vlada, odšel med svoje volilce. Ljuba Davido-vić je odločen voditi borbo proti radl-kalcem z vso odločnostjo in vstrajnostjo. LJUBA DAVTOOVIC V SUMAĐIJL — Beograd. 19. dec (Izv.) Takoj po objavi novosestavljene volilne vlade ie z. Ljuba Dtvidovič odpotoval v Krt-Ztijevac, središče Šumadije, kjer Ima Ljuba Davidović najkrepkejŠo zasloni* bo. 2 njim so odpotovall dr. Ivan Ribar, dr. Ancjelinovlć in še drori demokratski poslanci. Demokratje so sklonili organizirati in voditi odločno volilno borbo proti radlkalcem. Na shodu y Kragujev-«ju je z. Ljuba Davidovifi imel obširen XH)litičen govor, v katerem je poziva! demokratske Šumadince, da se strnejo ▼ krepko fronto ter izvojujejo demokratski misli pri bodočih volitvah zma-*o, kakor so jo bili izvoievali ta ujedinjenje naroda. Dr. Ivan Ribar je ome-njal, da vsak Hrvat in Slovenec z vsemi simpatljami zasleduje delovanje Šuma-dincev in da 2ro z zaupanjem y bodoč-nost, ko bo Sumadija izbojcvala tuđi notranjo konsolidacijo države. Demokratska stranka pripravila ▼olilni manifest na narod. Sesfava nove poljske vlade. APEL SIKORSKEGA NA NAROD. — Variava, 17. dec. (P. B. A.) No- vi fabinet se je včeraj pozno zvcčer se-stavil takole: Predsedstvo in notranje: ^divizijski general in zeneralštabni šef Ladislav Slkorskl; zunanje: poslanik In pooblaščenl mlnister v Bukarešti Ale-ksander Skrzvnskl; finance: Jastrzeb-skl; vojaške zadeve: Sosukowskl; uk In bosročastje: prof. MIkukowskl-Poinor-skl; promet: Zatorny-Marynowskl; tr-tovina: Strassburger; poljedelstvo: Ra-crvnskl; javna dela: Loptiszenskl; javno blagostanje: Chodoko; socialno akrbstvo: Darowskl. Ministrski predsednfk Sfleorslc! Je izSal na prebivalstvo oklic v katerem pravi: »Ođ tejmsReica pređseđnffca pofll-go$tovewko iaticol Rnsnndarstvn Avstrijska kampanja PROTI MASI DOMAĆI PAPIRNI INDUSTRIJI. Prejell smo ta-le dopis ix Industrijskih krogov; Avstrijska papirna Industrija đanes zbor hude konkurence v Nemčijt ne more već razpečavati svojih izdelkov, vsled tega je v tadnjem Času ttorila vse, da si osvoji vsaj jufoslovenski trg na Škodo naie domaće papirne industrije. Naše domaće papirnice so glede ttirovin žalibog še vedno in povsem navezane na inozemstvo. Doma*a celulozna tovarna v Drvaru eksportira nam-reč, kakor smo čuli, in kakor je pri nas še v marsičem narobe-svet, v Italijo. Vspričo takih razmer zaračunava Av-strija na51 papirni industriji za surovlne do 50 cdstotkov višje cene nego lastnim tovarnam, hotcč na ta dobrodošli način koristiti svoji papirni Industriji. Vrhu tega je avstrijska produkcija segla tuđi še po nadaljnem uspešnem sredstvu, da prodaja in uvaža v Jugoslavije* svoje izdelke cenejše nego v AvstrijL Pa še drugače si pomagajo producenti avstrijskega papirja. Gonja, ki se je v zadnjem času pojavila v našem ča-sopisju, pred vsem in zopet kakor vedno — v Zagrebu, proti naši papirni industriji, izvira iz krogov, ki so v stal-nem stiku z avstrijsko papirno industrijo. Vidi se, da gre za sistematično kampanjo. TI stiki so naravnost efiialtske narave! Najbolj Žalostna poanta tega In takega ravnanja pa je, da se v našem neprerr.išljenem Časopisju — % malim! izjemami — navajaio !n raznašajo o naših papimfeah stvari, ščimer se nameno-ma vara javnost z zlobno grdim natolce-vanjem, Namen je prozoren! Pomagati se hoče tuji namreč avstrijski konku-renci, da si osvoji trg, ki ga je zelo potrebna. Sredstva pa, ki se jih poslužuje dobroznana kompanija ▼ to svrho in kampanjo, nišo čedna! Naj se Ze slepo-miši z nalašč potvorjenimi podatki o de-lazmožnosti in kakovostl domače papirne industrije. To je stvar trgovskega okusa? 5lo In zašlo pa se je ćelo tako daleč. da se je domača papirna podietfa predstavilo in razvpilo — kot tujo last. Zoper tako početie zahtevamo prav energično: »Roke proč od naših podje-tij!« Na podlagi zanesliivih informadj moramo vnovič poudariti, da so naša domača podietja papirne strnke v rev nlcl ▼ pravih poštenih domačih rokah. Fn ta naša podietja so rmožna popolnoma kriti doma?« potrebo na papirjn vseh vrst ki TTh tedelujelo. Da so bile ▼časfli nj!hore eene nekoliko vllje nego jih je ponujtla nemška konkurenca, po-tzročile so dražfe surovine. UpoŠtevati pa se mora, w. sicer n« malo tuđi dej-stvo, da domača podietja zbok trvoza papirja iz inozemstva nišo mogla dose-da] 5e nikoll izrabltl svoje polne kapacitete in razdeliti svoje režije na tako množino prcizvodov, ki odgovarja njihovi delamoŽ-L-isti. Obe največji papirni tvornici v naši kraljevini sta delniški družbi, ki sta plačevali svojim delničar-jem le zmerno, največ 8odstotno dividendo, že to onotorično dejstvo je naj-bolfši dokaz, da je tuđi navedba o Čez-memih dobičkih zgolj zavistno natolce-vanje. Nasprotniki domače industrije se pa rtidi precej motijo, če misHjo, da bo avstrijska konkurenca, ki prodala In raz-metava pri nas sedaj svoje blago pod Iastno ceno, te prisiljene In za vabo umertene cene tuđi obdrfala, ako si naš trg docela osvoji. Tud! trgovci ln agenti ki sedaf prodafajo panfr \z ttarih, prikri tih po cenl nakupljenih zalog s čezmemiml dobičkl, se ne bodo mogli vzdržati, vsaj dolgo ne, pri tem »hausiranju^, ščimer izpodrlvajo sedaj domače naše blago. Menfmo, da Je bflo treba napfsafi te ođkrltosrčne vrste v pojasnilo sedanfe-ga in zlastl bodočega »papimega položaja«. Kakor v drugem blagu, tako pač tudl v papirju Nemčiia r zadnjih Časih izpodriva avstrijsko blago v Avstriji, namreč na njenih domačih tržlščih, Av-strija pa en revanehe — Jugoslavljo v njenih domačih Industrijskih prolzvodlh. Da se za tako podpiranje avstrijske tr-govske taktike pri nas najde vedno m povsod vse polno priđntti In odprtfh rok, je čista resnica, ki je menda najbolj žalostna ▼ Zagrebu! Pa tudl Beograd ne zaostaja prav nič ▼ tem pogledu, ker povsod in že tudl v Ljubljani najdeS vse polno priličnih ad hoc-a^entov m ćelo agentin) — menda ćelo H takozvanih višjih In zvlŠenih krogov za avstrijski papir. Vse to hod! okrog in ponuja kar ćele vagone avstrijskega papfrja, kl so brez naročila že dospeil Iz Avstrije v naše kraje. Tu potem čakajo po različ-nfh postajah na odrešenje tn — na kupca — brez jugoslovenske zavednostl, katere nam le dandanes žalibog prav zelo manjka, zlasti — na gospodarskem polju! Nov pravilnik o kreditih in eskomptih. — Beograd, 19 dec. (Izv.) Tekom prihod nj ih dni iziđe nov pravilnik o kreditih tn eskompith. ki je bil sprejet na seji upravnega odbora Narodne banke dne 14. t. m. Pravilnik se glasi: I. Splošne odredbe* Clen 1.) Narodna banka in njene tili J alke sprejemajo na podlagi člena 11. zakona o Narodni banki in člena 19. bančnih pravil v eskompt in reeskompt poslovne menlce. Poleg poslovnih menic bo sprejemala Narodna banka na podlagi člena 32. pravil v eskompt In reeskompt tudl menice Saveza zemlloradni-ških zadruga ln Saveza seljačkih zadruga. Člen 2.) Menice, kl jfti banka spre-jema v eskompt in reeskompt, moraio imett tri dobra podnise. Izvzemoma more upravni odbor odobriti, da se v eskompt sprejfMTiajr* do jrotove mere od gotovih tvrdk tuđi menlce % dvema podpisoma. Naposled more biti tretji podpis zamenjan tudl z depozitom državnih obveznic, računajoč obveznice »al pari« do visine menice ozlroma z za-lorom varantov javnih skladišč. kadar bodo. čten 3.T Pri fiankl trtoreio redno eskomptlrati ln reeskompitrati menlce samo oni katerim je predhodno bil odo-ben Vredit. člen 4.T Odobren! kred?! ne ~dnfe v nikakem slupaju onemu. kl mu ie bil odobren, pravo, da mu mora banka eskomptlrati ln reeskomptirati menice do določeneert zneska, marveč samo določa svoto, do katere more banka sprejemati menice te tvrdke v eskompt in reeskompt. Tuđi rok tepra kredita je nedoločen. Banka ima pravo vedno od-teenHI ta kredit. Kredit Je reden ne ne-posr^ien. Clen 5.T Pri banki oHstole rudi ie-Konskl krediti, kl se tmajo dainti v zve-z\ z rednimi ali tudl brez njih. Sezonski krediti se imalo dajarl za Izredne potrebe, posebno tvrdke, ki se bavljo t Izvorom, ali denarnim zavodom, pod-plrajočim Izvo«. alt ki vrše Izvoz na lasten račun. Pok zadolžitve v teh kreditih ne more biti daliSi nero tri mese-ce ter samo v izvzetfh slučafih more bančna uprava rok plačila ro ml. To je rodila potreba. Bila je propagan-dlstlčno sredstvo za naš nacijonalnl pokret In veliko takega, kar spada v to pretek-lost in naj tam tuđi ostane, Je nudil program vokalnega koncerta v nedello popol-dne. Prav je, da je Matični pevski zbor po-kazal $ tem koncertom historični razvoi naSe pesml. Sedai pa je nastalo novo pol-stoletje in treba je marsikaj sežgati, brei žalosti uničitl. pozabitl. Naj ne bo teh stvari žal ne pevcem, ne skladateljem. Vsled izgube par sto takih, le iz rokava stresenih, na kolenlh spisanih v »lidertafelstilu« ob-* Čutenih zborčkov ne borno postali revnejšl. Za nami tišče že drugi, ki nosijo bogate darove ln kl jih vsled našega o&abnega sa« moljubja in strahu pred njimi ne smemo odrlvatl. Seveda ta preokret, ta preorijen-taclia z ozirom na našo inertnost ne bo lahka: a zgoditi se mora prej ali slej. In vodstveno viogo mora prevzeti pevski zbor Matice! Izgubili smo se v tehnlki; pa ta ni najvažnejsa. ni vse! O tem poglavju pa drugič. Samospev pa Je danes na izred-no visoki stopinjL Ker ni bil vsakemu glas-benemu abecedarju dostopen, nlmarao ¥ tej panogi mnogo manj vrednih del. S petdesetletnlm jubiiejem je ^QIasbe-na Matica« potegnila Crto pod svoje dese-danje delo. Rezultat kaže, da se je v prvi vrsti zavzemala za svoje najvažnejše, za glasbeno solo. in to ie tisto, kar ie treba najbolj poudariti, za kar J! gre največje priznanje. Glasbena vzgoja štirideset generacije (šola se je ustanovila menda 1882. leta), to Je kolosalno delo. Od skromnih po-četkov do najvišjega glasbenega zavoda« do konservatorija, to je pač več, kakor smo kdaj upali. Šola »Glasbene Matice« nam Je pripomogla, da smo splezall na raz-meroma tako visoki vrh. Ona nam Je dala naSe vljoliniste, pijaniste In pevec. Vse, kar Igra (n poje pri nas, je njena zasluga. Vsa zasedba Sevllskega brivca n. pr. Je Iz-ila Iz »Glazbene Matice«, iz rok nienega najboljšega učitelja, M. Hubada, Dala )e skoro vse sodelavce orkestr. društv. umetni* ke. skladatelje, odlične pijaniste itdL Za-lostno, trlkrat žalostno pa Je to, da Je' »Glasbena Matica« flnančno pasivna ln da navzlic priznanlm njenim zaslugam Se vedno caka in bo morda morala Se dolgo ča-kati na svoje podržavljanje. Na vzgojno njeno delo bi morali gledati vsl Jugoslove-ni s ponosom ln samozavestio In Jo vslk« dar In povsod podplratl. V tem delu je nai-večji zalog za še sijalnejšo bodoCnost »Glasbene Matice« In naSe glasbe, • t • - Qanl Dovodom njene SOletnfce zaključi đanes v torek 19. Javna produkcija gojencev konservatorija Glasbene Matice. Začetek točno ob 8. zvečer v dvorani PllharmonlS-ne družbe na Kongresnem trgn. — Pevski zbor »Glasbene Matice«. Danes v torek, dne 15. t. m. se vrit produkcija konservatoristov v dvorani Filharmonične družbe ob 8. uri rvečer. Po produkciji prijateljski sestanek vse ga zbora Istotam. Na* Si pevski prijatelji in bivši članl dobrodošli. — Odbor. — Pevski zbor dasbene Matico ▼ Ljubljani. Danes, v torek zvečer, po produkciji cojencev konservatorija Glasbene Matice se vrSI sestanek pevskega zbora ▼ Filharmoničnl dvorani. Na ta sestanek so vabl:eni vsl p, n. pevcl In pevke. Obenein vljudno naznan'a odbor, da je prihodnja va-ja za ženski zbor v Četrtek zvečer, za mo-Ski zbor pa v petek zvečer ob navadnl uri (četrt na 7. uro zvečer.) — Proslava V!!har]eve 70!etnlce ▼ Maribora. V petek večer je Narodne gledaII-iče ▼ Mariboru na izreden način prošla* Stev. 288 »S L O V F N S K 1 NAf?OPi dnr 20 decembra m'2'2. Stran 3. sam te bil priča te proslave, kl bi bila ob šrevilneiš! udeležbi napravila nanj in na sl-cer častno število udclcžcncev še globljf i- Is. Izredno bosati program je vseboval p >samne dele njegovih skladb. katere so proizvajali »Glasbena Matica« pod vod-j;vom Topiča, pevsko društvo »Dravi« pod vodstvom Prcmrova, orkester pod vod-fcvom Parmc, Vogriča in Premrova na ..lasovirju je spremljal kapelnik P!etzity. Med solopev! je posebno ugajala Nezakcn-< ka mati. katero je pela g. Ks. Gajev«. Ze-Ip ugajali so tuđi spevl Iz opere Smiljana. Najsvečancjši utis pa sta napravila pozdravni govor prof. dr. Medvcda In ra-hvalni nagovor slavljenca sameta. Dr. Medved je slavljenca pozdravi! kot enega i istih Slovencev, kl so že davno pred Ju-jroslavijo delovali za sporazum vs*n tr-h i'lemen. Slavil je naStevši glavna slavljen-ieva dela, posebno njegovi lastnosti: de-lavnost in značajnost. Njegov govor }e bil opetovano prekin:en z burnim odobravanjem, ki se je Izlilo v vinar navdušenja, ko ]e govor zaključil s trikratnlm slava na Vil-harja. Slavljenec Vilhar sam pa je poleg iskrene zahvale za ovacije In prejems"! krasen lovorjev venec Iz rok ravnatelja Mitrovica, v ganljivih besedah pozdravlja! svojo sveto rodno zemljo, se spominjal svojega slavnega očeta. kl mu je vžgal Iju-bezen do skupne domovine in konca z za-sotovilom, da je to najsrečnejšl trenutek v fljegovem življenju. > . . Sokoisfvo. *"• — Sokol I. V torek 19. t m. ob 8. uri rvečer seja veseličnega odseka. Prosim, polnoštevilne udeležbe. — Predsednik. — I. Jugoslovensk! Tsesokotskl zlet Seja likvidacljskcca odbori se vrši v četr-tek dne 21. t m. točno ob 7. zvečer v Saveznih prostorih. — Drsal'.šče na teloradlSču. Na svojem telovadišču na Taboru bo priredit ^Sokol I.« to zimo svoj nov zimski sport na ledeni ploskvi. Ondi so namreč pričell v mrzlih večerih škropiti del telovadišča, kjer voda potem po noči zmrzne in postane ledena skorja vsak večer debelejša. V to treba seveda redno vsako noč 5 —8° mraza pod ničlo. — Ljubljanski Sokof. Sestanek rseh Članov gospodarskega odjeka Ijub'ianskega Sokola se vrši v četrtek 21. t m. ob 8. zvečer v društveni sobi v Narodnem domu. Vabijo se vsi, kl hočeio sodeiovaii na Sil-vestrovem večeru. Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-LIŠCA V LJUBLJANI. DRAMA. PonedeljeR. 18 .dec.: Ploha. Red D. Torek 19. dec. Zaprto Sreda 20. dec. 2\\\ mrtvec Red E. Cetrtek 21. dec, Kralj na Betajnovi Red B. OPERA: Torek 19. dec. Zaprto. Sreda 20. dec. Mefistofeles IzvetL Cetrtek 21. dec. Mefistofeles Red A Petek 22. dec M. Butterf!y, gostovanje gospe Ade Poljakove. Red 0, • * * — Gledališče t Skoplja. Za zgradlter jfledaJIŠča v Skoplju je vlada odobrila kredit 2,857.000 dinarjev. — »Slovenska Maticac. Za leto 1922. izda »Slovenska Maticac zadnji zvezek Strekljcvih »Slovenskih narodnih pesmi« z obširnejšim zaključnim spisom sedanjega urednika dr. I. A. Glonarja. Kot druga knjiga iziđe tretjl zvezek Mencingerjevih izbranih spisov, katerih urednik je dr. Jos, TominŠek. Vsi gg. poverieniki, kl Še nišo pobrali članarine za tekoče leto (K 80), se prosijo, da to čimprej store. — Iz založnin zadnjega časa opozarja Matica na dr. Lon-čarjevo knjigo »Politično živlienje Slovencev« (48 K), na dr. Lahovo »Češko antologijo« (48 K) in na zemljevld slovenskega ozemlja (K 120). Kot prlmerna božična da-rila priporoča knjigo: Pavla Golle «Večer-na pesmarica« in »Pesml o zlatolaskahe, Lermontova-Borštnlka »Junak našega časa« in za mladino Vide Jerajeve ilustrirano zbirko otroSkih pesml »Iz Ljubljane čez poljanec (60 K). NaStete knjige so naprodaj v vseh knjigarnah in v pisarnl Slovenske Matice na Kongresnem trgu 7/1. Uradne nre so od 10. do 12. in od 3. do 5. — Najlepše knjige, slovenske, srbohr-vatske, češke, ruske, nemSke. Italljanske, franeoske in angleSke (nad 15.000) izposoja vsak delavnik od 5. do pol 8. rvečer šent-jakobska knjižnica* Vožarski pot 2, koncem Florljanske ulice, električno postajališče. Na razpolago popolni imeniki knjig. Društvene vesti. — Protestni sbod hlšnlta posestnlkov ▼ Ljubljani se vrši v Četrtek dne 21. t. m. ob 7. zvečer na verandi hotela Union. Na shodu se bo protestiralo proti predloženi stanovanjski noveli, stanovanjskemu pravilniku, katcrl v nekaterih točkah ni v skladu s stanovanjsklm zakonom. Nadalje se bo ugovarjalo proti nameravanemu po-višanju državnen hlSnega davka, kakor tuđi proti sedanjl naredbi o pobiranju ob-činske davščine na nezazidane parcele ▼ Ljubljani, s katero se je mnogo ljubljanskih posestnikov krivično obremenilo. V očigled tako važnim stanovskim zadevam pri-čakuje prav obilne udeležbe društveni odbor. — DruŠtTO stanoTanJsklh najemnfk rr za Sloveirjo opozarja, da se vrši prihodnla javna odborova sela v sredo dne 20. decembra t. I. ob 20. v veliki dvorani Mest-nega doma. Društvena pisama daje članom dnevno od 18. do 20. informacije, St. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. — Čevlja za zimsko Treme* močni. to-lovce itd., se dobe na glavni zalog! tovara Peter Kozina & Ko., Ljubljana, Breg 20. Kupujte iiia, jtaktac š# izlog* traja^ Dnevne vesti. ; V LmtHfarU. dru 19. decembra 1922. — Glaseo memento! Na drugem mestu poročamo, da so dobili občino Guštanj na bivšem KoroSkera xopct v roke Nemci in Nemčurji. Nas, kl motrimo narodne in politične razmere cb naših mejah z nepristran-skm očesom. ni ta izid volitev čisto nič presenetil, sai vemo dobro, da se razmere na naših mejah od prevrata sem nišo bist-veno izpremenile. Nemškutarstvu na Stajer-skem Je ob prevratu res upadel pogum, zato se Je previdno umaknrlo v ozadje. Razni optimisti so Iz tega dejstva kovali poli-tičen kapital in glasno oznanjali, da Je nem-škutarstvo za vedno leglo v grob. Tega mnenja so nekatenrki, ki nečejo videti de-Janskih razmer, še danes. Zato iih čisto nič ni strah novih dogodkov, ki se pripravljajo na naših mejah. SleJkopre! so mišljenja, da ne grozi nrbena narodna nevarnnst ne Mariboru, ne Ptuju, ne Celju, še man! pa drugim štajerskim mestom in trgom, k) so bili še ob prevratu trdno v nemškutarskih ro-kah. In še te đn\ smo lahko v rarnlh Štajerskih listih čitali, da nai se iz Ljubljane ne brlgamo za ogro^ene naše meje, ker bo-do vse, kar Je potrebno v to. da se odstrani vsaka narodna opasnost, pravočasno ukre-nili sami — demckratskl kmei na Štajer-skem. Nas b( samo veselilo, ako bi bilo tako, zd' pa se nam, da no občlnske volitve v Ott-štanju glasno svarilo za vse one. ki se zib-ljejo v zavesti, da ni na £taWskrm nrb-ne nemskutarske nevarnosti več in da lahko mirno in s prekrižarvmi rokaml Čakatno na razvoj MI?nJrh dogodkov. ki da b"d~> r.ika-zali. da Je nem*Ka nevarnost n> na*ih nr'ah samo Izrodek bujne domi^!i:'j !n strani.-* Ta neooučeno Javnost — ljubljanskih zajed-ničarjev. — ProsliTi kraljevega rolstne^a dne v Mariboru. V ?oboto zveCer je vo-Jaška rodba priredila mirozov z bak-Ijado po jrlavn'h ulicab. V nedelfo se je v stranici vr§i1a svefano«;tna slu'/ha bo?ja, katere so ?e udete^iH 7astnoni!d civilnih in vojaških oblasti. Po g^vnih u!!cah je vlselo izredno mno.70 ^astav, dočim so bile stranske u^ce proti rar-ku in na desnem bretni Drave fzvzem-§1 javnih poslopij skoro brez ^astnv. Pred cerlevijo je stalo med službo bo-ž]o vojaštvo, pričakovana in rapoveda-na vojasica parada se je omeiila na pozdrav mestnega poveljntka. Predpoldne je okrajni glavar sprejemal česmke in poklonitve predstavnikov obta^tev, kor-poracij itd. Zvečer je oficirski zbor v Gotzovi dvorani priredil elitiri ples, h kateremn so bili nasproti prej^njenn letu vabTjeni le posebni jrostie Irmed uradnišrva n. pr. !e predstojnik!; baje se je prezrlo več šol in zavodov. — Proslava kraJJevega rofsfnejja dne v P?rlzn »n VarŠav!. Povodom praz-novanja k'-alievega rojstnega dne se je vršHa v ruski cerkvi v Parizu slovesna služba božja, katere so se udeležiH kra-ltevič O^orgje. osobje na5ec:a poslanl-štva !n Jrsrnslovenska kolonl'a v Parizu. — V Varšavi pa se je vršila slovesna proslava godu Nieg. Vel. kralia Aleksandra I. v poslaništvu na5e kraljevine. Dl-n^rin so prisostvovali vsi jtigoslovenski c Vk!. Poslanik S i m 1 č je v navduše-nem govoru omenjal zasluge Njegovejra Veličanstva za osvobojenje in združe-nje našega troimenega naroda. — Božične poČItnJce na šolah. Vi5ji Solski svet je z razpisom z dne 1S. dcc. 1922, St. 17129 odredil, da se prično le-to§nje božične počitnice na vseh šolah že v soobto dne 23. decembra In nai trajajo do vštetega 2. januar Ja 1923. Z rednim poukom končajo Sole v petek, dne 22. t. m. popoldne in zopet prično v sredo, dne 3. januaria 1923. — fr poTTcifske stafbe. Imenovan? so: VJ5J1 policijski komlsar pri pn]fcii*ki dlrek-ciH v Ljubljani Avgust Del LI n z za po-licifskesra svetnika, po'icii*;ka knmhnrfa Karei Pestevlek v Mariboru in Viktor KokalJ v Ljubljani pa za višja policijska komisarja (vsi na sedanjfh službenih me-stlh.) — Ođftkoranle. Z redom 5v. Save V. r. Je bil odlikovan dr. Jakob 2 m a v c, profesor na mariborski gimnaziji. — Za dvomega svećenika je bfl imenovan predsednik beogradskega duhovnega sodlSČa prota Mihajlo Popović. — Promocija. V Zagrebu Je promovl-ral za doktorja prava g. Albin J u h a r t, pomoćnik komisarja pogranične policije v Mariboru. — Spomenik na Komonorem. V Beogradu se je OHioval komite, kl bo zblral prlspevke sa rgradbo spomenika na Ku-manovem. — Potka TofTOde MZSIča in TojTOde Patnika. V »adnjem vojaško - naredbenem listu je bila Izdana odredba, s katero »e Imenuje 17. polk »Polk vojvode Mišića« la 19. polk »Polk vojvode Putnika«. — V GuStanju na Korošketn so pr! občinskih volitvah ostali Slovenci v manjšlnl poglavitno zaradi razdora in izdajstva občinskega tajnika Košutnika, kl je uskočil v nemčursko-rdeči tabor. Združeni socijalisti in nemčurji so dobili 14 mandatov, Slovenci pa samo 3. Tako si je zopet slovenska dobrodušnost in zauplji-vost zredila gada. Nemčurji se že bahajo, da je konec slov. Ouštanja ter prlde zopet do veliave le nem^ki Outenstein z nemškim uradovanjem in nemškimi napisi. Pa menda bo imela Se kaj govoriti na§a jugoslo-venska upravna oblast. — Takozvana »nflginn^Hgirflfjajt jefctarna, tuđi Ift- j ze nazaj v nemško nacionalni tok. Odločilno besedo iniajo sami zagrizeni Nemci, kakor je neki Gatterer. ki slovenskim uradnikom strogo pre-poveduje pristopiti k Sokolu. Ker se uradnik T. ni hotel ikloniti, ga je kmalu izrinil iz službe. Spluh je slovenskih uradnikov neznatno številce, a še te drže na podrejenih mestih. Sedaj je zopet sprejet neki nemški inženjer. Dokler je bil sekvester g. dr. Obersnel se nišo smele goditi tako očitne krivice Slovencem. Zeleti li bilo, da bi rudarsko glavarstvo v Ljubljani pledalo bolj energično na prste nemškim propaj?atorjem. Pa pravijo, da ni nobene nevarnosti ne za Maribor, ne za Ptuj, ne za Celje in da se naj ne vtikamo v idilične štajerske razmere, kjer bodo dr. Kn-kovčevi pristali vse tako napravili, da bo prav! Tako namreč, da bomo pri prihodnjih volitvah izgubili vsa ta tri mesta! — Znižanje cen papirjia t pravi luči. Zametkom decembra t. 1. so publicirate kartcHrane panirnice v Jugoslaviji v do-mačih ča^opisih navidezno razveseljivo vest Če§ da so zni^ale dosfdanje cene svonh izdeTVov za 30%, kar pa je na-vadna mistifikaciia javnosti. Pol^g: tega 50 tovarne obveŠčale Javnost, da «0 z o^from na to, ker so v stanu fabricirati celotno potrebščino za Jugoslavijo, u-kinjrna odslej vsa odobren'a deviz za nakup inozemskega papirja. In tako smo odslei — hočeš noČeš — primorani na-bavliati vsr> potrebSčino pri domačih nr>ntrnicah. ^alostno je, da je večira na-$ih listov nasedla tej tako vabMivo rastavljeni limanici. ne preračunšl, temelie 11 ti podatkl cen na resnici aH ne. Tuđi naročnikl naSih listov in drujrl so bili uverjeni, da prideio žanje bob'§i čaši; ?alibo£ pa, da je bila to navadna mfsti-fikaciia. Tozadevno biča naSe papirnice Člankar v ZagrebSkem »Trgovin^kem listu«, št. 50., očitajoČ jlm nedoslednost in varanje javnosti tako jrlede napove-danejra znižanja cen, posebno pa produkcije, ki znaša komaj dobro tretjino domače potrebščine. Domače tovarne si domišljajo, da so kos kakrSnlmkoli rzdelkom, das! vemo vsi, da niti tako bojrato v Industriji razvita Ce§ka ne Av-striia ne izdelujeta vseh papirjev. Katera tovarna v Jugoslaviji nam more dobavljati n. pr. chromo svetli ali motni. cigaretni, svilen!, pergamentni in druge papir je? In glede cen? Resnica je, da so bile domače tvornice vsled tuje konku-rence prisiljene cene nekoliko zntfatf. kar naj bi bil pa le pesek v oč! javnosti. Stevilke zadnjih cenfkcv naSih tvor-nic nam dokazujejo, da so se cene znl-žale od 0.8 do 16 odstotkov, ne pa 30 odstotkov. Resnica je pa rudi, da je bila inozemska konkurenca klitib visokim carinskim troškom do 30 odstotkov 30% cenejša. vsled česar je bil domači nenavadni dobiček ogrožen tn si je moral iskati pribe^aliŠča z navldezno retl-rado cen pri finančnem ministru. Če bi se torej vzdržala omenjena naredba finančnega ministra glede prepovedi na-knpa deviz v svrno uvoza papirna, bi bila tiskarska podjetla v svojem obsto-ju, sosebno pa časopisi, naravnost ogro-žerta in bi nam domači kartel tvornic diktiral polinhne c?ne. Podružnica Sa-vrza Orafičkfh Poduzeća Jugoslavije skupno z Društvom tlskarnartev v Sloveniii ugovariata proti neodkrito-srčnostl vsebinl obiavljene notice ter sta poslala ttidi protest na fin. ministr-stvo radi prepovedi nakupa deviz za inozemskl papir. Podružnica Saveza Grafičkih Poduzela Jugoslavije. Društvo tfckarnariev v Ljubljani. — Za T«e dobro Tnetl t. mafor C o 1 a-r IC ie izročfl t. kateheto T. Bonacu kot br>1\QT\o darilo na^^m drarfm slrpcem pre-Jrpo svoto nad lO.ono kron. kl Jo ie z veliko požrtvovalnostjo nabral t raznih me-Sčanskih krogih, med katerimi so se prav posebno odlikovali: fdčna. Minka Ogore!-čeva, hči tovarnarja, £. Fran Lavtižar in Josip Turk, posestnlka. Poskrbflo se bo. da se ta svota prfmerno porazdeli med sle-pe kočevskega zavoda. Ne enkrat, Se ve£* krat. ne samo sporadično, temveč kar naj-CeSčeje na] vidi slepi nai brat In stepa mladenka, »kak* solnee žlahtne dejanske liu-berni v srcih Slovencev cor* rreli Bog plati! — Franc B o n a č, katehet. — V RodoTiitn t Makedoniji Je dne 9. t. m. umri kakor smo ie poročali, na otrpnjenju srca major Ivan Orehek v starosti 36 let. 2 njim Je legel v grob eden nM-boljSIh slovenskih oficlrjev. Vojak skozi In skozi — a vedno odločno narodnega pre-prlSanja. Kot mlad Castnik je služboval t Karlovcu. Šibeniku, Zadru in Hercegovini, od spomlad! 1914 pa v domaćem bramb. pešpolku. Ob Izbruhu svet ovne voine )• odiei s svojim potkom v Galicijo; bil ie t bojlh prf Pfcmfslanfh, Orodeku In v Kar-patih, pozneje zopet pri Stanlslavu. Glavno torišče pa mu je bila so$ka fronta, kler se Je boieval sprva na Krnu in Smorarju. pozneje pa je kot komandir bataljona odbl-]al silne napade na Fajtl hrib in Hudflof. Ob prevratu je pripeljal nadomestnl bata-Ijon rorskih strelcev Iz Ennsa v domovino, za kar pa je narodna vlnda Izrednim potom povišala v majorja. Začetkom 1. 1919 Jt odhltti na ogroleno ICorolko, |rptl pri umlku in sodelovat pri zopetnem osvoboje-nju. Pred plebiscitom je bil prerr.tSCen v Macedonijo in je služboval v Kočanih in Stipu, lanske jeseni pa se udclcžil napornc-ea pohoda v Albanijo. Zadnje službeno me-sto mu je bilo Novoselo pri Strumici, od koder je bil premeščen novembra t. 1. k 4J pešpolku v Slavonski Brod. Peljal je šc svojo četo v novo postojanko v Rad wišie, kjer ga Je nenuduma dohitela prcztodnja smrt — tik pred nastepom Jovol.cncca mu dopusta. Zvcsto je sluiil svoii domovini — oaj mu bo lahka zemlja Makedonija! — Čestitka slovenskih orožnikuv iz Crne šore. Vesele boži_ne praznike ter veselo in srećno novo leto žele vsem čitateljem »Slov. Naroda«, prijateljem in znancem slovenski orožniki v Crni gori: Vijiko Laurlha. Andrija FJotecin, Ivan Kulovic, Albin Frlin, Juraj Frchart, Juraj Clkulr.ik, Anton Sorli, Anton Cestnik, Karei Lefcl in Fran Tisa. — Narodna požrtvovalnest jožn*b ž?!cz-nlčarjer. Dne !5. In 16. t. m. se ie vr5 1 pri ravnateljstvu južne železnlce v Liub'jani strojevodniškl izpit za kandidate iz kurilnlc južne želcznkc. Onicniti je po vel?kim zaniman;em zasledoval vsaV najmanjši napredek na na^em politlč-ncm. gospndarskem in kulturnem polju in b;l ravdu^en prijatelj n^ega naroda, radi česar je njegova smrt povsod vzbu-d^ji najglobokejše in najlskrenejše so-?aTie. ĆEŠKOSLOVAŠKA PO\1?\ BANCNO OBRESTNO MERO. — Praga, 19. dec. (Izv.) Uredniku ČTK je finančni minister dr. Rašin izjavil, da namerava razsežni spekulaciji z valutami in devizami napraviti konec na radikalni način. Bančni urad Hnančnega mfnistrstva namerava r kratkem povišatl bančno obrestno mero- TURISTIKA !N SPORlT7 — «Slorensko lovsko društvo« bo uvažalo živo diviačino v naSa lovI5ča: za.ee, ierebice, fazane. G. lovce opozarja-mo, da upošljejo že v decembru naročili na naš naslov. Tvrdke ki prodajajo flvn divjačino, lovi o to v mesecih decembru, januariu in jo danes tuđi takoj oddajejo na-ročnikom. »Slovensko lovsko društvo« dale vsem g. lovcem pojasni!?, glede cene in uvoza vsake divjačine. Naša poljska lovi-šča so žalostno prazna. »Slovensko lovsko društvo« mnno vabi g. lovce, da izpustljo živo dfvjačino, kar bo njihovim lovlšćem t najveSio korist. — Božićnica na Pohorju, Mariborski samskl hribovcl nameravajo rudi letos božični večer praznovatl v planinskih kočah na Pohorju. Kollkor doslej znano, je Mariborska koča popolnoma pripravljena za spre^em božičnih costov. Iz Celia se jfh je baje Že več priglasilo. Pričakujejo se tuđi Ljubl-ančanl. Za okras božičneea drevesc« in darove skrbe tuđi udeležnlkl. Za prehrano in prenočiSča je skrbljeno. Glede od-hoda itd. iz Maribora daje med dmcim po:a.snila z- Pire, naslov Mar-Stan Rotor-ški trg 1. — Š. K. Jadran. Redni občni zbor se vrši dne 31. decembra ob 9. dnpoldne v gostilni pri Lozarju na Sv. Jakoba trjru z običajnim dnevnim redom !n predlogl za ijpremembo pravil. V slučaju, da obČnJ 7b^r ni sklerx*n. se vrši pol ure kasneic « Isim dnevnim redom In ob vsaki udeležbi članov. — Tajnik. — Š. K. Jadran sklicuie v torek dne 19. t. m. cb 8. zvečer v gostilnl pri Sodčku se-stnnek vseh članov nogometne, lahko at-!eMbo iz medi (Messing) za 9500 dinarjev. Naslov povc uprava »Slov. Naroda«. __________________________11241 Vila na prodaj. trna pet sob, klet, verando, balkon, postransko poslopje, sadni vrt in vrt ta zalenjavo. — Krasna lega. — Od ptujske gimnazije samo pet minut pddaljena. Stanovanje na razpolago. VICA VA PRI PtUJU ST. 10. ■;____________________________________11247 Tovorni auto 95 HP, Praga, s priklopnikom, v Hajboljšem stanju, za 3/4 vagonske teže, KUCIRNI VOZ, štirisede* žen, fabrikat Wcigl, Dokart, s konjsko opremo vred, se proda. Naslov pove uprrva, »Slov. Naroda« pod »St. 11221«. Kupi se LESEN KONJ ZA GUOANJE. Ponudbe pod »Konj'11244« na upravo »Slov. Naroda.«. Na prodaj je trinadstropna hiša z dvoriŠčem v sredini mesta Ljubljane. Pojasnila daje hišni upravitelj Leon Levricki, Gorupova ulica 4. 11006 Primemo božično darilo ZA OTROKE! Proda se kompletno sobno telovadno orodje. — PoUve se v upravi »Slov. Naroda«. 11240 inrpTm DOBRO OHRANJEN BENCIN MOTOR 5—6 PH. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Bene. motor/11228« Proda se po_ ugodni ceni z opeko krita šupa (15 X 9 m), oripravna za delav* nico ali kai ^ičnefia. Pojasnila daie JOSIP SLEJKO. Zgornia Siska 82. 11229 Malo sobico v sređln! mesta zastonj, kdor posođi nekaj tisoč. Ponudbe pod »SOBICA/11212« na upravo »Slovenskoga Naroda«. Ribe za praznike! Trgovka Ivana Florjančič, Vod* nikov trg, Ljubljana, ima na raz* polago od 19. decembra nadalje vsako množino ščuk in karpov najboljše kvalitete. 11070 Oprava za gosposko sobo (Herrenzimmer) z zeleno baržunasto garnituro vred, nadalje 2 elektr. lestenca, 2 kopalni banji in 1 kopalna peč je na prodaj pri JOS. TRIBUNU, Glince 37. 11214 POZOR! POZOR! Kupujem stare obleke, čevlje, pohištvo itd. x Grem tuđi na dom. :•; DRAME MARTIN, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. 11231 V službo sprepem takoj pod ugodnimi pogoji: a) provizorično uradnika za ures ditev registrature m skartiranje, cv. v njegovih prostih urah; b) perfektno stenografinjo za slo* venski in ncmški jezik, ev. Lb za po* poldanske ure. Dr. Ivo Benkovič, odvetnik, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6. ■ajvečja Iz hira radiBi pieteiii. mi tnvk ta rok**io pri tvrdki ajE.5talBnrf.rt?,, Olivoo olle garnitirano Čisto brez vsake pri mrsi po-štlja proti plači i u po pošti alt že eznici v pločevinastih po »od ah Adam Pestorić, Zclcznika (Boka Kotorska). 9848 Silo!krili trezni in zanesljivi, dobro izvežhani (tuđi z dežele) d bijr» za stalno proti kavciji uzno konfekcijsko delo na dom Vpraša se v Ljubljani, Cmonska ce«t« st 8—1 v pisarni. 10y91 Diojačlno n. pr. srne, zajce, fazane, jerebice, divje race. sloke itd. v vsakem času po naj-boljših cenah kupuje E. VAJDA, vn*-Ugovina z dlvjačino in perotnino, Čakovec, Medjimurje. Brzoja\ni naslov Vajda Čakovec, lnterurb. tel. 59. Monter, dobro izvežban, ki se razume na s'roje lesne industrije kakor tud'. električne nmpeljave* se sprejme v stalno službo; prednost imajo neoženjeni. Zglasiti se je pri ANTON PO* GAČNIkU, Podr.art 13. ~ PROOAJALICA, izvežbana v manufakturni in špe? cerijski stroki, s štiriletno prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika, išče službe v večji trgovini. Gre tuđi na deželo. Vstop takoj. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »M. O./11128«. Kl pilila]: Turbina (Spiral) do 75 1 vođe ▼ sekundi, z avtomatičnim regulatorjem, fina, popol-noma nova, Švic. fabrikat. Cevi 10 m, železne (Flusseisen) 3 mm X 180 mm premera. Stružilnik za les 280 mm visine, nov, železen, na pogon. Velika centralna peč, pripravna tuđi za večje tovarne ali su-silnice. Ponudbe na: Josip Petrlč, ReČica ob Paki. 11223 N«SMcto vsake^a obvactila. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša dobra, nepozabna mati, stara mati, tašča in teta, gospa GMIda TrškflR roj. Burger danes dne 17. t. m. ob 7. zjutraj v Litiji v 52. letu svoje dobe po muke-polni bolezni, previđena s svetotajstvi mirno v Gospodu zaspala. Pogreb ljube mame bo v torek, dne 19. t. m. ob 16. iz hiše žalosti na pokopališče v Litiji. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi v Litiji in v Jančah. Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. ¥ Kitili, 17. grudna 1922. Toni, Agica, Anica, otroci. — Anđret Tvk, zet. — Mlel Triku ro>. £*ntar, sinaha. — Aadrolka Tork, vnukinja. Dali« astaU ••rotalki. Stožer Prvorazredni motmnl brso-plsalni »troj G«n«r«ln« *»»top»tv« AMERICAN KONDOR COMP ZAGREB Ktca T8 Telefon 3 — OS Perjg ig goli 0. J- Narnann, Ljubljana. 11135 Dražba „lllrlj-.«« Ljnbljan«, Krali« Petra trg 8 Telci 020 Prodala bukovih drv na debelo in drob no, žaganje drv. dostava na dom. 10144 Makovo seme za potiče nii'Ji po nizkih cenah SEVER & KOMP, Ljubljana, Wolfova ulica 12. 11191 Kožuliovina gvlla9 modni nakit, pred-painlkt, spednja krila po iniianili tenali pri A- ŠlnkO¥lc B3Sl. K. Sose LJUi UANA, Mettn! trg 19. Glasovit© grSkiii, rimskih, biz.intinskih in jugo-slovanskih starih novce« prcdajani (tuđi na malo) ah dajem v zsmeno za zbirke ali poedine pi mene z; am^e is'e vrednosti. Kumujem, menjam in proda jam znamke (osobito ju^oslovans.