29« novembra
JCnjiga tC.
11Ш1&9АКА ЏЧ
Življenje in svet .
ilustrovana tedenska revija
Izhaja vsako nedeljo in stane celoletno (dve knjigi) Din SO.—. polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.—.
Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir polletno 16 lir, celoletno 30 lir - FRANCIJA, mesečno 4 franke. - ČEŠKOSLOVAŠKA, mesečno 6 kron. — AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. — Amerika in ostalo inozemstvo letno 1 V? dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, ftnafljeva uiica 5.
VSEBINA št 22: Pomlajeno sonce. — Novo letalo za navpično dviganje. — Rudolf Kresal: Tujec (nadaljevanje). — Na sledeh postanka naše zemlje. — Odkritje poslednje prvine. — Nič novega pod soncem. — Ali so Angleži ljudje? — Oton Warburg. — Joža Beliš: 1 XII. 1931. — Slike iz življenja in sveta. — L u c i e n G i u d i c e : Črni bolid. — Stendhalova pisma. — Dr. VI. T r a v n e r : P'rancoske kolonije (nadaljevanje). — Povodni tank. — Skrivnost človeške hrane. — Ali so povprečni ljudje srečni? — Filmanje pomorskih katastrof — Tedenski jedilni list.
— Karikature. — Nihče ni prestar za šport. — Humor v slikah.
Nihče ni prestar za šport
Šport ima danes toliko zgodovine, da lahko navedemo v njem mnogo primerov, da se ljubitelji športnih panog Kljub razmeroma visoki starosti še vedno živahno udejstvujejo Med ženskim svetom začasno še nimamo takih vzgledov, ker je pač ženska v športu mnogo mlajša in bodo šele iz današnje generacije nastopile športnice, ki bodo še v poznih letih aktivno sodelovale v tej ali oni panogi.
Kot moškega je treba med najstarejšimi omeniti ameriškega petrolejskega kralja Rocketellerja če nočejo verjet: trditv da se je Zaro Agha v 140 letu starosti lani učil upravljati z volanom John Rockefel-ler. rojen 1839, je v lepem vremenu kot 921etni starček dnevno igral vsaj uro golfa.
Angleški »kralj čaja« Thomas Lipton. ki je umrl prve dni oktobra v 81 letu starosti, je bil do zadnjega najvnetejši prijatelj jadralnega športa, še pred letom dni je startni ч ovoio "in^rnoo ^Rham^firlr* 7д ške barve, da bi po desetlptriprn orpsledku zopet pribori) A.nj,'iji ameriški prkal Poskus se sicer ni posreči! toda Lipton se je malone do zadmpga zdihligja še vedno pripravljal za prihodnjo borbo.
75!etn G H Shaw ki sicer ni priiatelj intervjuvov je očividno zelo zadovoljen v kopalnem kostuma Mož je strasten plavač in izrabi na svojih potovanjih vsako najmanjšo priložnost, da si lahko osveži mišice v vodi
O množici bolj »priletnih« ljubiteljev športa je treba prav za prav na najvidnejšem mestu imenovati resničnega kralja. mistra G. ali švedskega kralia Gustava V., ta je na velikih mednarodnih teni-
ških turnirjih čest in zelo priljubljen gost. Kralj je igral že v partijah z ali proti Austinu, Aussemovi in drugim veličinam ter je bil kljub svojim sedmim križem vedno mož na pravem mestu.
Tudi v borbenih športnih panogah je mnoge dokazov, da je športna agilnost tudi v višjih semestrih lahko prav izdatna. Znan je n. pr. Nemec Gottschling iz Bre-slava, ki je 1929 startal za maratonski tek na 42 km. Sprva je sicer zaostal, toda pozneje so izstopali mlajši dočim je »stari« rutiner le vztrajal vse do cilja Ce upoštevamo. da je 611etni »mladenič« tekel skozi cilj svež in čil in ga je vso pot močilo kot iz škafa moramo verjeti da leta pri športniku ne igrajo nobene vloge.
Največji fenomen med tekači pa je gotovo Finec Ritola ki ie prišel med aktivne športnike šele po 30 letu starosti (roj. 1890). Več let je bil edini Nurmijev nasprotnik in kot 401etni mož je — že kot profesijonal — postavil celo nekaj svetovnih rekordi v
Sicer pa ie Nurm' sam pravo čudo, čigar sposobnosti bodo najbrž preživele naše stoletje Brez ozira na dosežene uspehe je senzaciji že samo to da ie mogel ostati zmagovalec na treh zanorednih olimpija-dah (1920 1924 in 19281 Na VII. olim-pijadi v Anversu je zmagal na 10 km in na isti progi v country teku. na VTTI. v Parizu na 1500 m. 5 km in 10 km cross-country. 1 1928 v Amsterdamu pa ponovno na 10 km In še ni izključeno, da bo tudi v Los Angelesu dobil svoj lovorjev ve-
Na^aljevanje na predzadnji strani-
j
1
71 % II Г b- I A T I k I / f f I 3 Џ fm % Џ- » I M fcl f Lf 4 I1 # L I II
ŠTEV. 22.	LJUBLJANA, 29 NOVEMBRA 1931.
% Iff I
J Vr I I
# f ш i »
KNJIGA 10.

I
Pogled v filmski atelje (Igralca pred filmsko kamero sta Nancy Caroll in Filip Holmes)
■ш.

Pomlajeno sonce
aše staro sonce šteje že najmanj 70 bilijonov let, kakor so dognali učenjaki in vendar sije še tako veličastno kot prvi dan. Navzlic brezprimerni potratnosti, s katero razsiplje svoje sile po vsemir-ju, se je ohranilo čudovito sveže. Dan na dan izžareva ogromno energijo v svetovni prostor, ne da bi znatno opešalo. Uganko te večne mladosti je kolikor toliko zadovoljivo rešila neka nedavno nastala teorija, ki pravi, da so vse zvezde, potemtakem tudi naše sonce, deležne nekega pomlajevalne-ga procesa, ki iznova podneti njih pojemajočo energijo. Profesor na univerzi v Upsali astrofizik dr. Zeipel trdi, da je opravilo sonce tako pomlajevalno kuro pred nekako 350 milijoni leti in da ni izključeno, da se utegne ta proces ponoviti.
Jakost izžarevanja pri našem soncu ni ravno velika, v primeri z drugimi mlajšimi sonci. Izračunali so. da izžar-ja vsak kubični centimeter gmote energijo ca. 9400 ergov ali 22 desettisočink kalorije, „kar je razmeroma zelo malo. Toda gmota sonca je tako neizmerno velika, da bi tudi na razdaljo 150 milijonov kilometrov popalilo vse. kar je živega na zemlji, če bi nas ne varoval plašč atmosfere, ki prestreže dobršen del žarkovja. In od kod jemlje sonce vso to toploto?
Domneva, da sonce počasi izrablja lastne toplotne zaloge, ki jih je zaradi teffi vedno manj, »e popolnoma nemogoča. Če bi se sonce res ohlajalo kakor druga žareča telesa, bi se morala njega temperatura vsako leto zmanjšati za dve stopnji, tako da bi vsa toplotna zaloga v nekaj tisočletjih pošla do kraja. Prav tako nemogoča ie tudi Helmholzova kontrakcijska teorija, ki pravi, da se na soncu neneboma obnavlja tonlota zaradi tega. ker se sonce krči. Zračunali so. da bi to krčenje lahko nadomeščalo i/žarjeno toploto kvečiemu d vanp'st miliionov let. če bi se sonce zgostilo iz neznansko redke meglice v današnjo gmoto. Moderna znanost je pa dognala, da morajo biti že naši oceani stari naiman.i sto milijonov let sodeč po množini soli, ki je v njih raztopljena.
Zdravo energijsko bilanco sonca si lahko mislimo samo na ta način, da
se vsa energija, ki jo sonce potroši, sproti nadomešča v enaki izdatnosti. Med procesi, pri katerih se sproščajo znatne energije in ki bi prišli tu v po-štev, je že vnaprej izločeno navadno gorenje. Tudi če si mislimo izgorevanje premoga v čistem kisiku, je pridobljena toplota preneznatna. da bi mogla odtehtati žarenje sonca. Plamen takega izgorevanja bi nas v laboratoriju slepil, toda na sončni obli bi se odražal kot temna pega. In naj bi bilo sonce tudi iz čistega ogljika, v najmanj 6000 letih bi zgore!o do po-slednje trohice, pri tem pa bi dajalo komaj senco tiste toplote, ki smo je vajeni. Sicer je pa sonce tudi mnogo prevroče, da bi se moglo razlagati z navadnim zgorevanjem. Tudi zgoreinine bi bile na njem nemogoče. Ogljikova kislina bi v obliki eksplozije razpadla v prvotne sestavine: ogljik in kisik in celo ti dve prvini bi se razkrojili v prasestavine materije.
Edini dovolj izdaten vir sončne energije je lahko razpadanje materij^ same, razpadanje njenih atomov. Ne prihaja pa tu v poštev razpadanje znanih radioaktivnih prvin: urana in radija. Ta dva element bi že lahko proizvajala potrebno veliko energijo: Sonce iz čistega radija bi sijalo celo močneje, to3a njegova trajnost bi bila premajhna. Radij izgubi že v dobrem poldrugem tisočletju polovico začetne energije, take da bi moralo tako sonce prav kmalu ugasniti. Uran bi bil glede na trajanje primeren, toda sonce iz urana bi sijalo polovico slabeje.
Zakaj bi ne bilo mogoče, da se sonce krepi v razpadanju takih prvin, ki jih na zemlji ne poznamo. Ti elementi moraio biti mnogo težji od urana, ki je morebiti celo neka vmesna razpadlima teh neznanih prvin. Ne bo pa mogoče • dokazati teh elementov na soncu. Zaradi izredno velike atomske teže se koncentrirajo samo v jedru sonca, tako da se v sončnem spektru kažejo le njih lažje razpadline. Naša zemlja jih tudi ne more imeti, ker .ie poroiena le iz vnanjih sončnih plasti. Zaradi tega znanost te prvine lahko samo sluti in prednostavija.
Po omenjeni novi teoriji razpadanie hipotetičnih prvin ni enakomerno. V nekem določenem stadiiu e soroži razpadanje spontano z velikansko ener-
gijo. Pri tem nastanejo nove vmesne stopnje radioaktivnih snovi, ki založe nebesna telesa z novo energijo in dostikrat celo v izdatnejši meri каког pred izbruhom
Sem pa cja vzplamene na nebu nove zvezde, ali pa se začno drobne zvezdice ki so se poprej Kortiai videle. nenadoma vse bolj bliščan. dokier slednjič spet ne zatemne. Nekaterim zvezdam je lastno skoro periodično naraščanje in pojetmnje svetlosti Poprej si tega pojava ni*o znali razlagati. Po sistematičnem opazovanju zvezd in primerjanju fotografičnih snet ko v se odkrije vsako leto nekako 10 novih zvezd. Njih vzplamtevanje je tedaj ae-ki splošan pojav in se v bilijonih let lahko primeri vsaki zvezdi.
Morebiti ie vsako nenadno vzplam-tenje . zvezde posledica spontanega izbruha radioaktivne energije. Pri nekaterih zvezdah so celo nesporno dognali navzočnost radioaktivnih prvin. Za nekatere zvezde pomeni izbruh energije
pomlajevalni proces, po katerem svetijo in žare močneje kot poprej.
Dr. Zeipel misli, da je bilo tudi naše sonce deležno pred 350 milijoni leti sličnega pomladilnega procesa, iz katerega je vstalo v novem sijaju. Žare-nje svetlobe in toplote se je neizmerno povečalo itn obudilo tudi zemljo v novo življenje. Rastlinstvo in živalstvo se je poživilo v mladem soncu. Rastine so se bujno razbohotile, kakor v tro-pičnih močvirjih. Za živali je bilo hrane na pretek, tako da so lahko leno životarile, brez brige za obstanek. V spomin na to dobo so nam ostali mogočni skladi premoga pa okamenme okornih, neinteligentnih živali iz pre-mogove dobe.
Prav mogoče je, da bo sence izmova doseglo premenjalno točko in pretrajalo nov pomlajevalni proces. Na podlagi opazovanj na zvezdah s,i ta pojav lahko prav nazorno zamislimo: V trenutku izbruha se bo razlila po zemlji tako jarka svetloba, da jo bo človeštvo komaj
• -ass^
Novo letalo za navpično dviganje
Inž. Наггу Cordy iz d'E] Monta pri J_,os Angeiesu je zgradil letalo, ki ima vrh trupa vodoravno tekoč propeler, s katerim se dvigne letalo navpično v zrak. Med dviganjem, ali spuščanjem so krila zložena ob trupu in se razprostro šele v višini
prenašalo. 24 ur kasneje bo dosegel zemljo prvi vročinski val, ki bo požgal vse, kar je gorljivega in od kat-rega bodo zavrele reke, jezera in morja. Hkrati pa se bo zemlja že ovila v gost oblak sopare, ki bo zadrževala prediranje nadaljnjih vročinskih val-ov. Kar
je živega na svetu, ne bo vse poginilo. Tudi pred 350 milijoni leti so se ohranili posamezni zastopniki živalstva in rastlinstva. V ledenih globinah oceanov, kamor ne prodro sončni žarki, bo teklo življenje kakor poprej.
-6SS53-
Rudolf Kresal
Tujec
(Nadaljevanje)
IfeBMfc iša je zrasla iz tal. Zrasla je »ssgaf kakor čez noc. Ljudje so strme-BB| li vanjo kakor v čudež. Zdela se jim je Aakor majhen, pošasten grad.
Njena vnanjost je imela v sebi nekaj silno trpkega, grenkega. Sivo, žalostno, čudno lepo pročelje, ki ni imelo nobenega okraska, je dal -. ubogim malim ljudem mesteca misliti. Nekaj časa so bili vsi zmedeni. Poslopje se jim ni zdelo grdo, le čudno nov" in nenavadno. Ta ali oni je šel mimo njega celo z majhnim ponosom v sebi. Ali trpkost, ki jo je izražalo, tisto skrivnostno in nedoumljivo. ki so izražale prepro e oblike, je marsikomu vzbujalo nerazumljiv strah. Ali zmedenost jih je kmalu zapustila. Znašli so in spet nastopili pot, po kateri so se hoteli otresti vseh hudih slutenj, se maščevati nad skrivnostnim možem, ker jim je porušil ves mir. V vpeh sta zmagovala strah in sovraštvo do tuica V glavah majhnih ljudi so se porajale vse bolj čudn^ mi^li o možu. in nenrenehoma =o «e vpraševali: Kaj je, kdo ie. in odkod ie.
Odgovora pa ni bilo od nikoder.
Tako =e nazadnje onomnili inže-meria. ki ie za hišo папт-avji načrt, in ki ie m^'np o^^orrii-ial tuica. Ob mi=li ri^ii eo čutili n°ri4fioma or>v-vSxene. 7akleli so se in dvignili pesti proti njemu
Tnženieria se шчч On. ni i«iel na
п1'*л(јог	tn ПГУО Mo^l'1 1P 93-
Vo o^0!™ Tmol io пТсигр taco iri tt'pp'O-
ve oči nico	nič r>r>eeV>rie<ya.
Tudi Vio^il ie tako, dq n' v^huial m-zomooti Tn vrhu v=*eCTa Hudem ni bil tui. Vpdeli po. da ie iiSomVr Tn tn zavest iih ie nnmiHala	iih ie lp-to: da ie on delal 4atn *ndno. ne erdo ne
lenri q faVo n„rlrtr» Tligo 7лптртуп1 tnicil.
nleo rjo + pl?	*V1?«-T nr»1 V
pr3ih jih je neprenehoma peklo. Večerne
sestanke pred hišami so opustili. Mod njimi samimi je nastal prepir in razdor. Zdelo se je, kakor bi se bili preveč približali drug drugemu in preveč govorili. Na obraze jim je iznova legla utrujenost in zaspanost. Le zdaj so bili pogosto zamišljeni m 3n:ijoči. Oči pa so jim oživele. Stopile so iz votlin in postale prežeče.
' Inženjer je sedel v svoji sobi in z nagubančeuim čelom strmel skozi zaprto okno. Vedel je, da mu v tem mestu ne bo mogoče ostati. Da je prišlo vmes nekaj nepričakovanega in težkega, česar si ni mogel pojasniti. Zdaj, ko je bilo delo dovršeno in je ime) pred sebo; življenje, ki mu je grozilo s praznino in brezdelnostjo, se je opomnil čudnega moža, ki mu je dal dela. i svoj dom. Vedel je. da-' ljudje o možu veliko govore, kako stikajo glave in ugibajo. Spoznal je, da je v tem mest" le zaradi .tega moža nostal nemogoč da mu zaradi njega nihče ne zaupa dela. Vendar tega,
— 59J —
česar je napravil, mu ni bilo žal. Nepre-nenoma je giedai pred seu^j svoje delo, ki je zraslo na taito čudovit način — z voljo dven.
Vstai je od mize in hodil nekaj časa po sobi goi in doi. Potem je sedei zamišljeno v naslanjač Glavo si je podprl z rokama in zdaj pa zdaj pogledal na uro. Pričakoval je tujega moža. Njegov obraz je kazal globoko zamišljenost. Mislil je na prvo srečanje z mrkim možem.
»Kako je prišel... « se je spominjal prvega neznančevega prihoda. »Kako je govoril .. ! — Tiho je potrkal. V sobo je vstopil visoko zravnan, sivolas, z mladostnim obrazom, s pogledom, ki je v človeku vzbudi nerazumljivo tesnobo in spoštovanje. Pokazal mi je osnutek, ki sem ga sprejel brez ugovora. Čutil sem, da ima prav. Da je bilo vse, vsaka najmanjša črta premišljena, da je bilo v vsaki točki nekaj, kar je odgovarjalo njemu, ki se mi ie zdel na prvi pogled nekam čudno skrivnostno umljiv. In potem ... da, da, sam ne bi mogel napraviti drugačnega osnutka. Kakor da je on mene spoznal! Ali jaz njega? Kakor da je vedel, kaj se mi hoče, poznal moje hotenje, da bi v travi izoblikoval vse tisto, kar sem čutil dolga leta, da bi dal v kamen svojo dušo in duh časa, in tvar izoblikoval tako, kakor je potrebna človeku, ki ima svoje samorodno življenje in namen, ki mu ga daje po-
klic. — čudno, da je prišel starec prav k meni. Morda me je kdaj kje opazoval in izpraševal o meni. Kakšna gotovost je odsevala iz njegovih oči in njegovih besed, iz vsake kretnje, ki jo je napra-
vil z roko ali telesom. Vse, kar je govoril o hiši, kakšna naj bi bila zunaj in znotraj, mi je bilo nenavadno blizu. Navdajal me je občutek, kakor bi bil tik zraven mene govoril neki drugi jaz. Njegove besede so padale v dušo kakor železo na trdo, prožno zemljo, še preden je končal svoje pojasnilo, in še preden je svoj osnutek, ki ga je neprenehoma popravljal, izpopolnil z zadnjo črto, sem vedel, kaj je hotel. Uganil sem njegovo misel. Samotar mora biti, ki je vse svoje življenje nečemu posvetil. Biti mora le dvoje: zdravnik ali kemik... Zagrenjen je do smrti in zdi se, kakor da so mu ljudje postranska stvar. Ali najbrž je to le videz. Njegove oči — premišljujejo kakor njegovo čelo in usta. In njegove prikrito odločne črte po vsem obrazu izdajajo močnega človeka, ki se neprenehoma zatajuje.
Inženjer je strmel t mizo, na kateri je ležal kup razmetanih papirjev. Čez nekaj časa je zamahnil z roko, kakor bi se hotel otresti mučne misli. V duhu je gledal neznanca, njegov obraz, ki je bil bel, kakor bi bil pol življenja preživel v temi.
Postajal je vse bolj nestrpen. Pričel je hoditi spet po sobi, zdaj gor in dol, zdaj v krogu. Hotel se je iznebiti vseh misli. Čez nekaj časa pa se je nenadoma ustavil pred mizo, se udaril po čelu in pričel brskati med papirji. Potegnil je k sebi večji načrt in se zamislil. Potem je zmignil t rameni in zamrmral:
»Čudno, čemu neki mu bo tako velika hiša? Rekel je, da je sam. In zdaj ima tako veliko hišo.«
Na obrazu se mu je pojavila jeza. Vrgel je načrt na mizo. Takoj zatem je začul na stopnicah korake TIra je odbila enaist. V sobo je stopil tu.iec.
»Pozdravljeni,« je s prisiljenim nasmehom pozdravil prišleca in mu ponudil stol.
»Slabn ste razpoloženi gospod!« je izpreo-ovoril tujec in inženjerju ostro poCTWa.l v oči.
Inženjer je v zadregi pričel spet brskati po papirju na mizi Ni vedel, kaj naj bi odgovoril Na°tal je molk. Čez neka.i časa se je zbral.
»Oh, nič. Ma:hna nepriietnost,« je izpregovoril. »Kako pa hiša?« je hitro vprašal. »Al; ste zadovoljni7«
Mož ie samo pokimal. Potem pa je kratko deial:
»Ooppod inženjer, saj veste čemu sem prišel.«
»Da, zdi se mi.« je s praznim glasom rekel inženjer. »Tu-le so načrti, ki jih morate imeti.« In pred tujca je položil nekaj velikih, drug vrh drugega položenih svetlomodrikastih platen, na katerih so bili zrisani načrti hiše.
»To že,« je rekel tujec, »ali račun bi rad,« je dostavil z malo prikritim dobrohotnim nasmehom.
Inženjerja je ta dobrohotnost neprijetno ganila. Zdela se mu je povsem nepotrebna in neutemeljena. Nehote je ponovil tujčevo besedo z istim dobrohotnim naglasom:
»Račun,« pa je izzvenela prazno, da je tujec začudeno pogledal.
»Da,« je rekel, »račun bi rad. Dolžan sem vam vendar.«
»Dolžni? Morda!« je to zadnjo besedo inženjer izpregovoril z ledenim poudarkom. »Kamen in delavce ste že plačali!«
Zastrmel se je v okno, kakor bi bil s tujcem pravkar vse obračunal. Potem je sedel v naslanjač, vzel z mize veliko knjigo in priče! listat:.
Tujec je nekaj časa molčal. Skrivaj je opazoval inženjerja, ki so se mu od težko zatajevanega razburjenja tresli prsti. Vendar pa mu ni ušlo, da ga je tudi inženjer opazoval. Čez nekaj časa je z mirnim glasom izpregovoril:
»Kamen in delavce sem plačal, vašega dela še ne. Želim, da mi poveste, koliko sem vam dolžan!«
Inženjei je knjigo vrgel na mizo.
»Meni niste ničesar dolžni!« je razburjeno rekel.
»Kako?«
»Meni nisjte ničes.ir dolžni!« je ponovil inženier z ost»im naglasom. Njegove oči so dobile nekam jezen, skoraj razkačen izraz. Potem pa je tiše dostavil:
»To delo, ki je dovršeno pol streljaja odtod, je vfcše, jaz sem mu dal samo podpis. Tako ste hoteli. Prišli ste k meni z načrtom, ki sem mu dal samo mere. Ideja in oblika sta vaši. Za to pa, če sem vaš6 idejo pravilno dojel, ne morem prejeti plačila, zlasti zato ne, ker se meni po vsem tem, kar se mi je v tem mestu pripetilo, upira vzeti od vas denar.«
»Zakaj ?«
»Vse kaže, da nekaj ne more biti v redu!«
»Ali ste poslušali ljudi?«
»Moral sem. Nehote.«
»In? Kaj ste slišali?« je mirno vprašal tujec in z radovednim nasmehom dvignil glavo.
Inženjer se je presenečeno ozrl vanj.
»Ničesar!« je tiho odgovoril. »Le tako čudno se mi je vse zdelo.«
»No, in?« je vztrajal tujec v svoji narejeni radovednosti.
Inženjer pa je zdajci planil pokonci.
»Gospod!« je skoraj zavpil, »iz mene se ne boste norčevali!«
Možu so ustnice vztrepetale v trpkem nasmehu. Inženjer je med vzklikom stisnil pesti in jih še ni razklenil
Zakaj se pes ne znoji
Pes se domala nič ne poti. Po pljučih namreč izloča toplot-"} prebitek ob dirkanju ali ob sončenju. Zategadelj diha hro-peč. Ako bi ovirali to sredstvo za izločanje vročine s tem da bi mu začepili gobec, in ga pustili nekaj minut na soncu, da bi se mu znatno povečala temperatura, bi kaj naglo poginil.
Kitajske polepšice
Kitaici veljajo za naijvljudnejše pleme na svetu Ustvarili so si slikovit jezifc da olepšajo še ta;ko grde predmete in pripetljaje O uradniku, ki ie preminul ne rečejo nikoli, da je umrl, раб pa, da ne pre-
-^SSa?-
jema več plače. O preprostem možu poročajo ob podobni priliki, da je po>stal prednik. (Tako je za.oel Aškerc v »Sveto-polkovi oporoki«: Kralj moravski nagne trudno glavo, duh njegov se preseli k očakom) Na Kitavskem izlepa ne boš slišal, da leži Ksaver Ins'lanti pokopan na tem ali onem pt (conališfu. ampak pravijo, da poriva v tem ali onem mestu starosti Navadno gobo nazivaio- vilmski dežnik, pomarančo pa: zlato iabo'f<o Podkupit ko* ga, da molči, se prevaja z: raztrositi spanje. Ni čudo. če preb'valci Nebeškega car-stva štejejo zapadnjake za neolikane ljudi.
Ha sledeh postanka naše zemlje _
lani- nemške odprave na Groe-n-land so spet doma. Samotno leži K|||| na daljnih lednih poljanah grob IpF* voditelja in inicijatorja ekspedi-cije, učenjaka VVegenerja, ki mu ni bilo usojeno, da bi se bil vrnil s torišča svo-
Eskimska mati v pražnji obleki
jega življenjskega dela. (Prim. »Usoda raziskovalca Wegenerja«, Žis, knjiga 9, str. 583). Toda njegovi tovariši z nezlomljivo silo nadaljujejo znanstveno delo, da se oddolže ideji svojega velikega voditelja. Vedno iznova romajo raziskovalci na Groenland — deželo večne zime.
Groenland, največji otok na svetu, je teren, kamor se je umaknila pojemajoča sila zadnje ledne dobe. Na površini, ki
je večja od polovice Evrope, leži ogromen, cesto nad kilometer debel ledni oklep. Le ozek obrežni pas in del severne polovice otoka sta poleti brez ledu. Na površini skoraj dveh milijonov kvadratnih kilometrov ni čutiti niti najrah-lejšega diha življenja. Večni sneg in led pač nista redišči za organsko življenje.
In vendar je že mnogo raziskovalcev vseh narodov podvzelo študijska potovanja na ta najodljudnejši med nenaseljenimi koščki sveta. Znanstvene odprave na Groenland so skoraj še starejše od ekspedicij na severni tečaj, ki so se trdovratno ponavljale skoraj tri stoletja. In prav kot polarne ekspedicije so tudi potovanja na Groenland narekovali mnogokrat gospodarski interesi. (Glej »Spor za Groenland« v tekoči knjigi Žis, str. 102.) Od te zagonetne zemlje so si obetali neizmernih zakladov in tak-~ ni čuda, če so posečali ta otok pod najrazličnejšimi pretvezami tudi vsakovrstni avanturisti, ki pa v tistem divjem svetu niso mogli priti na svoj račun. Resne znanstvene odprave na Groenland datirajo šele iz preteklega stoletja, vendar pa do novejšega časa niso mogle vzbuditi posebne pozornosti v širnem svetu. Večjega zanimanja je bila deležna šele danska ekspedicija, ki je kratko pred vojno pod vodstvom dr. Wegenerja prepotovala severni del otoka, a do kraja nam je odkrila ta svet šele poslednja Wegenerjeva ekspedicija, ki se je tako tragično končala s smrtjo znamenitega učenjaka. (Glej »Zadnje poročilo raziskovalca We-generja« Žis, knjiga 8, str. 621.)
V večnem ledu otrpneli Groenland je najbolj zanimiv za mineraloge. Geološka zgodovina te prastare zemlje, ki je preživela že sila burne dobe, nam ve povedati marsikaj dragocenega o tem, kako je čas izklesal današnje lice naše zemlje, zlasti še nje severnejših pokrajin. Zadnji čas pa ie postala ta dežela zelo zanimiva tudi za vremenoslovce, ki so jo glede na njen si'ni vremenski vpliv krstili za »led-nico Evrope«. Ogromna gmota ledu, ki je nakopičena na tem o.toku, odločilno posega v evropsko podnebje. Groenlandski ledniki mole v Atlantski ocean, od njih se nenehoma krušijo velikanske ledne gore, ki jih zanaša tečajni tok proti rav-
niku. In te velikanske gmote ledu ohlajajo topli Zalivski tok, ki predstavlja nekakšno centralno kurjavo naše celine. Naše podnebje je zaradi tega v veliki meri odvisno od množine ledu, ki ga Groen-land leto za letom pošilja na morsko potovanje proti ekvatorju. Hkrati pa je od tega odvisna seveda tudi naša žetev in pa, kar je za mnoge ljudi še važnejše — vsakodnevno vreme.
Namen zadnje odprave dr. Wegenerja na Groenland pa je bil v prvi vrsti: potrditev njegove lastne teorije o premikanju kontinentov. Nov dokaz, da se kontinenti resnično oddaljujejo ali pa približujejo med seboj, je bil sicer nepotreben, ker se je že s točnimi meritvami zemljepisnih pozicij s pomočjo brezžične telegrafije dokazala pravilnost naziranja profesorja Wegenerja. Zdaj je točno do-gnano, da se Groenland oddaljuje od Evrope vsako leto za 36 kilometrov. (Glej »Nastanek zemeljskih celin« 2is, knjiga št. 6, str. 562.)
Kakor kažejo premogovi skladi na obrežju, je vladalo nekoč na Groenlandu toplo in suho podnebje. Šele v ledni dobi je stisnil deželo debel ledni oklep. Zdaj pa peza ledu poiago.-na odjenjava in otok vstaja k novemu življenju.
Povratek VVegenerjeve odprave Levo (v trdem klobuku): Schmidt-Ott, bivši pruski naučni minister. V sredi z belimi lasmi): dr. Kurt Wegener, brat pokojnega prof. Alfreda Wegenerja Ob mikroskopu: Anglež dr. Watkins. Prav na desni: danski ministrski predsednik Stauning (slika kaže pogled na častno tribuno v kodanjskem pristanišču)
Slieno kakor danes na Groenlandu. je bile pred kakimi 1500 leti tudi v severni Evropi. Skandinavija je bila prav tako pokrita z debelo skorjo ledu. Ko pa je po otajanju ledu pritisk odjenjal, se je
Groeniandci s svojim plenom
skalnati temelj Skandinavije dvignil za 250 metrov. In zdaj se tudi Groenland pripravlja, da odvrže nadležni oklep. Če se bo led tudi v bodoče tako naglo tajal kakor zdaj, potem bo ves otok v dobrih sto letih kopna zemlja. V današnjem stanju pa je Groenland podoben velikanskemu kotlu, čigar dno je potisnil led globoko pod morsko gladino, dočim se robovi polagoma dvigajo.
Zadnja groenlandska odprava pa je razen omenjenih dognanj važna tudi še z nekega drugega vidika. Wolfgang Gro-nau je preletel deželo z letalom, da do-žene če je osrednji Groenland pripraven za pristajanje zrakoplovov in letal. Če se izkaže, da je teren ugoden, potlej bo vodila bodoča zračna proga med Evropo in Ameriko preko tega otoka, kar bi pomenilo velikansko prednost pred vsemi dru-
Kanadi, iz česar sledi, da bi bila ta pot za moderna letala prava igrača. Ima pa ta severna proga tudi veliko napako. Vzdrževala bi se namreč lahko samo poleti, a razen tega bi se vsaj na Groen-landu, lahko pristajalo samo ponoči, ker se podnevi tako biešči od sonca, da ne pomagajo nobeni zaščitni naočniki in se koža v nekaj minutah popolnoma ožge. Ljudje se bodo lal:ko zadrževali v teh
GROENLAND Л\ОГ1МОГГ|
tanka
BAFFINOVA 2£ML/A
ISLAND
/KAP \ ;CHIDLEy
чеук/AviK
vberlin
loncon
novi funolamd
Zamišljena letalska proga iz Evrope preko Groenlanda v Ameriko Debelo začrtana proga bi vezala Evropo z Ameriko, ne da bi bilo treba preleteti 650 kilometrov prostrano morsko gladino. — črtkana proga pa bi se uveljavila v primeru, če bi letala ne mogla pristati na Groenlandu
gimi smermi, ki prihajajo v poštev. Promet bi se lahko vršil v etapah, ki ne bi bile daljše od 650 kilometrov, s čimer bi se dosegla neprimerno večja varnost kot pri direktni poti čez Ocean. Vsa vmesna pristajališča so že od narave začrtana, le Groenland pomeni še sporno vrzel.
Po tej zračni poti bi potrebovala pošta iz Evrope v Ameriko ali obratno le kakih 48 ur. Gronau, ki je preletel to progo v zastarelem letalu, je tudi pristal le na Faroerjih, na Islandu, Groenlandu in v
krajih samo ponoči, ko stoji sonce nižje na obzorju.
Vreme mora biti na osrednjem Groenlandu zelo ugodno, ker vlada tam trajno visok zračni tlak, tako da se tudi s te strani obetajo velike ugodnosti za severno zračno progo, ki bo — upajmo — tvorila v doglednem času najkrajšo zvezo med Evropo in Ameriko. (Prim. tudi »Podnebje in vremenske prilike v Arkti-di«, Zis, knjiga 10, str. 123.)

Zessselfs&a toplota in Ijjuđfs Afriški zamorci
Proti ohlajanju je naša zemlja prilično dobro zavarovana. Varovalni plašč, ki zadržuje izžarevanje v vsemirje, je ozračje, v katerem igra kot izolator bistveno vlogo ogljikova kislina. Z meritvami so dognali, da bi se lahko dvignila povprečna temperatura ozračja za 5 stopinj, če bi se posrečilo množino ozračne ogljikove kisline podvojiti To bi se pa šele zgodilo, če bi vsak zemljan pokuril 1000 ton premoga. Zdaj pa je poraba premoga ravno tisočkrat manjša, kar znači, da ljudje bore malo prispevamo k povečanju blagodejne toplote na zemlji.
■®o pri rojstvu le malo svetlejši od svojih staršev Nubijci pa se rode čisto črni. Jako redko se pojavljajo belioniki pr- barvitih plemenih Običajno imajo grozno živ-ljenjte. Ljudstvo jih ima za domače božanstvo ali pa se jih ogiMje kaikor hudega duha Prav posebni so novorojenci pri avet'i^'Tih črncih Ves život |e rumen ko med. o':oli oči, ust, nohtov pa ima dojenec otVro -rne pro'2'e Brž ko je dete le eo dan na soncu, se prično te lise širit' po telesu, dokler otro-k docela ne počrni. Sive ostanejo do konca dni zgolj dlani in podplati.
Odkritje poslednje prvine
1ЧВД1 i še dolgo tega, ko je profe-kHflgl sor na Cornellovi univerzi dr. IL^I Jakob Papish odkril element ffl%.l št. 87 in že spet poročajo iz Amerike, da se je zdaj posrečilo odkriti tudi poslednji element v mogočni zgradbi materije. Zasluga za to vele-važno odkritje pritiče vodji fizikalnega Oddelka na politehničnem institutu v

Dr. Jakob Papish
Auburnu (Alabama) dr. Fredu Alliso-nu. Novi element, ki ima v periodični lestvici prvin značko 85, spada v skupino halogenov kakor brom in jod, ter je prav tako trden каког malo prej odkriti element 87. Doslej so ga našli prav malenkostne množine v morski vodi, dalje v nekaterih rudninah, v fluoritu, apatitu, monazitu, kainitu itd. kakor tudi v fluorovodikovi in bromovodikovi kislini.
Odkritje poslednje prvine pomeni važen mejnik v zgodovini * kemije. Vse prvine, ki v komplicirani vzajemnosti tvorijo materijo, so nam zdaj znane. Razmotrivanje o elementarni različnosti prvin je dokončno zaključeno. Še pred pol stoletja taka kategorična trditev ne bi bila na mestu. Sodba naravoslovja, ki s trdno sigurnostjo izključuje možnost, da bi razen znanih utegnili obstojati na svetu še kaki drugi elementi, je neomajno zasidrana na nekem dognanju, ki ga lahko prištevamo med naisijajnejše zmage človeškega duha. Spoznan ie. da ie element številka 85. ki ga je zdai odkril Frel Allison, poslednja izmed neznanih prvin, temelii na znamenitem periodičnem sistemu, ki sta ga sestavila Rus Mendelejev in Nemec Lothar Меуег.
Vsa prerokovanja Kar jih je bilo kdaj izrečenih na svetu, so malenkostna v primeri z znanstveno napovedjo, ki sta jo ta dva učenjaka opredelila na suhoparni tabeli. V drugi polovici preteklega stoletja sta Mendelejev in Мауег spoznala, da vlada neka stroga periodičnost v sistemu kemičnih elementov.
Toda takrat ko sta učenjaka sestavila to razpredelnico, je bilo v njej še polno vrzeli, polno belih lis med imeni posameznih znanih prvin. Vsaka belina je pomenila neki še neodkrit, še neznan element. Toda Mendelejev in Ma-yer sta že takrat napovedala, da bodo nekoč zanesljivo odkriti vsi elementi, kar jih je predvidenih v njunem sistemu in določno sta napovedala celo, kakšna svojstva bodo imeli neznani elementi. Kaj kmalu se je izkazalo, da je bila drzna prerokba dejanski globok pogled v tajno prirode. Ko so našli prvini ger-manij in galij sta se resnično v vseh karakterističnih svojstvih ujemali s pogoji periodičnega sistema. In tudi poslej se je ta preroška tabela, razen nekaterih malenkostnih napak, izkazala skozi in skozi pravilna. Vanjo so se dali uvrstiti pozneje odkriti elementi in tudi najčudovitejši med njimi — radij.
Še bolj se je spopolnila Mendelejeva tabela s pomočjo rontgenskih spektrov posameznih prvin, ki jih je uspelo na tej podlagi še strožje urediti v periodičnem sistemu, že od 1913 velja za neomajno dejstvo, da obstoja natanko 92 prvin, med katerimi jih je bilo do začetka 1931 znanih že 90. Vrzeli sta ostali le še za 84 elementom polonijem in pred 88 elementom radijem. Prvo vrzel je zamašil pred nekaj meseci kemik Papish, ki je odkril element 87, zdaj pa so v Ameriki izbrisali še poslednjo belo liso, s čimer je za vse večne čase spo-polnjen sistem kemičnih prvin.
Dejstvo, da zdaj poznamo vseh 92 prvin, pa nima pomena zgolj za naš ožji svet. S pomočjo spektralne analize je znanost dokazala, da niti na naioddalje-ne.iših otočičih vsemirskega prostora ne žare snovi, ki bi bile drugačne od teh, iz katerih ie sestavljena naša zemlja. Morda se dobe kie na zvezdah prvine v drugačnem fizikalnem stanju, toda v bistvu so popolnoma enake zemeljskim. Sestava svetovja je jasno razo-rrnena pred nami.
— 599 —
Nič novega pod soncem...
Prav je imel Ben Akiba, ki je trdil, da je vse, kar smatramo za novo, bilo že davno pred nami na svetu.
Tako je tudi s športom, oziroma z raznimi »modernimi« športnimi panogami. Že pred 2000 leti so poznali večino naših so-
dobnih športov, kar dokazuje, da Je dajal človek v vseh časih prednost gotovim športnim vrstam in igram.
Naš obzornik bo priobčil serijo slik, kt bodo nazorno pokazale sorodstvo med športnim duhom pradedov in sodobnikov.
Polo v sedemnajstem stoletju
Moderni polo v Zedinjenih državah
Ali so Angleži
Ieki Holandec, ki živi že pol človeškega življenja na Angleškem, načenja v zajetni knjigi, ki jo bc sicer razumel tudi povprečen človek, vprašanje, da-li so Angleži ljudje. To je vprašanje, s katerim so se borili, čeprav ne tako jasno in izrazito, že desetletja mnogi tujci, ki jim je usoda določila daljše bivanje na za-padmh otokih.
»Komaj sem prvič obiskal Angleško,« poroča Holandec, »sem dobil vtis — in to še preden sem se naučil tamošnjega jezika — da predstavljajo Angleži nekaj, česar ne moreš označiti za nadčloveško ali podčloveško, kar pa leži vendarle izrazito izven vsakega človeškega, in ta vtis se je z vsakim letom mojega bivanja na Angleškem le podkrepil.«
Utemeljitev tega izreka je vsekakor vredna, da vzameš knjigo v roke.
Renier, tako se imenuje pisatelj (knjigi pa je naslov »The English: are they human?« in je izšla v londonski založbi VVilliams and Norgate), kaže, kako vstopa inozemec kot vznemirjajoč element neke dinamične motnje v angleško okolje; dokazuje z zabavnimi primeri, kako smatrajo Angleži brez dolgega pomisleka ne samo svojo deželo za najlepšo in najboljšo na zemlji in same sebe za »izvoljeno ljudstvo božje«, temveč da so preko tega prepričani še o tem, da je vse ostalo pri njih, celo podnehie »naiboliše na ®vetu«. čeprav se polašča v kulinaričnih zadevah morda lahen dvom tudi najbolj zvestega vernika tega naziranja.
Potem preiskuje Holandec ob problemu angleškega živalskega fetišizma, pri katerem se druži »jokava sentimentalnost« z »grozovito krvožejnostjo«, glo-bočine albionske duševnosti, v katero prodira z orožjem moderne analize popolnoma, kadar govori o »odrinjenjih«, o boječnosti angleškega srentlemana, ki mu to deško boječnost štejejo naravnost v zaslugo, o preziraniu izobrazbe, o nedof^atnenn čutu za zgodovino, ki jo nadomešča vnanii tradicionalizem, o grozovitopti angleške iu=tice in nomarri-ksniu nrave. not ram'« vernosti. r> veh stvareh, ki <o vem tiricem znane do sita. če ie živel dovoli	na Ari"le-
rjp nr-ešel nreko vnanjih vtisov.
Renier pri tem priznava, da ima vsa angleška kultura tudi svoje zelo določene prednosti in da ima n. pr. za marsikateri seksualni problem pošteno, dostojno rešitev. Bistveno razlago nahaja v иеш, ua gieUu r^ugiezi ^au^i Aivijeuje, »kakor da bi bili vsi njegovi trenutki del predpisanega, svečanega obreda«. To pojasnjuje brez nadaljnjega sovraštvo, ki ga goji povprečni Anglež do genija, ki preti, da Dožene vse ovire v zrak. To pojasnjuje tudi tujcu cesto nerazumljivo in še češče smešno vzdrževanje izročenih oblik in formul, vsega, niti ne slikovitega šarenja z lasuljami in kostimi, s katerimi se angleško. javno življenje tako rado obdaja.
»Oblike in formule in način, kako se lotiš kakšne stvari ne stvar sama na sebi, to je v njihovih očeh važno. Toda v srcu so prevratniki.«
Temu bo pač tako, kajti Angleži gotovo niso bili vedno takšni, kakršni se nam vidijo danes. Tucat verzov iz Shakespeara zadostuje, da nam to pojasni; angleška literatura 18. stoletja je veliko manj znana — in to upravičeno — a vendar mnogo pojasnjuje. Holandski avtor se je potrudil, da osvetli izvore moderne nečloveškosti Angležev, kar se mu posreči z globoko zajemajočo, a pri tem vedno zabavno preiskavo.
Konec zveni pomirljivo in poln upanja:
»Zdi se, da je velika razlika med Angleži in inozemci, ki vzbuja v inozemcih občutek, da so Angleži bitja izven normalne človeškosti, nastopila šele v zadnjih sto letih, da še ni objela angleške vasi in tudi mestni proletariat le v majhni meri, dočim izdajajo celo ljudje, ki vzbujajo v tujih obiskovalcih Angleške občutek te globoke razlike, v svoje ravnanje nekoliko sledov globlje človeškosti, ki dremlje skrita v njih notranjosti.«.
Oton War&iirg
Letošnji Nobelov nagrajenec za medicino.
• Otto Wa>rburg se je rodil 1883. Oče, Emil Wanburg je bil kasnejši p.redsed®«k nemškega fizikalno tehničnega zavoda, poprej pa je bil profesor fizike na univerzi v Freiburgu.
Prof. Warburg
Warburg je študiral m si pridobil doktorski naslov iz naravoslovja in kemje v Berlinu, zia doktorja medicine je pa pros moviral na vseučilišču v Heide&engu, kjer se je tudi habiM'tirail. Pot'lej je delj časa de^ail na zoološkem institutu v Napodi ju. Takoj po vojni je postal član instituta cesarja Viljema za biologijo in pozneje tudi vodja tega oddelka. Pred fcratfcm pa si je z Rocfcfailerjevo ustanovo uredil lasten institut za proučevanje staničevja.
VVarburgovo poglavitno delo je bilo proučevanje dihanja in presna vljamja v stanitah. Dokazal je, da je navezano dihanje stani,c na trdne Stanič ne snovi, in sicer pri rastlinah na tafco zvane kroma-tofore, ki sii jiih lahko predstavljamo kot nekakšno trdno, z barv® prepojeno ogrodje. pri živalih pa na izoVikovane stanice (ne na sokrvične tekočine), v katerih se vrš' dihanje ali oksidaciia stanič-nih sestavin. Potrdil je tudi že starejšo domnevo, da je železo v dihalnem fer-mentu v krvi bistvena sestavina za pravil-
no izgorevanje pr.i dihanju. Za odkritje dihalnega fermenta, za razlago njega pri-rode in učinka mu je bila priznana Nobe* lova nagrada.
Veliko pozornost so vzbudila tudi Wair-burgova raziskavamja o presnavljanju stanice raka. Učenjak je dokazal, da Staniča reka,, v nasprotju z vsako drugo zdravo, normalno stanico lahko raste in se razmnožuje, ne da bi potrebovala k,:siika, v čemer je ravno nje največja nevarnost.
Vsa Wairlbu,rgova raziskavanija se odlikujejo po sijajni eksperimentalni tehniki, origtfnaitaj miselnosti din oefcri zastavitvi problema.
Joža Bekš
1. XII. 1931
Enajst so pomladi dehtele nam rože, v strnišča enajstkrat smo brazde pisali mi mladi orači in vanje zrn klenih gore smo zagrebli—. In kaj nam je vzklilo? In kaj enajstero nam žetev jeseni je v gumna prostrana in kašče nasulo?
Pisali smo brazde in vanje sejali. — A zrnje končala so huda vremena, še preden ga g ruda je topla obiela, še preden življenja kali je spočeto. Jeseni so prazne nam zevale kašče, in glad je zemljo nenasitni prepredal. —
Vremen Krof it elj, dvanajsto pomlad poljane si plodne sam preoral, sam brano povlekel in njivo oplel, jo sam blagoslovil in sam posejal.
V	razoru smo stali nemi orači
in čakali v troie, kaj vrže jesen. — Že klas se globoko je k tlom pr'nogibal in poln je bil, zrnat in zdrav in klen
V	razoru smo stali nemi sejalci ko teklo Ti je iznod srpa zlatć
in v čudežno jesen ob zvrhanih kaščah
strmelo začudeno nam je oko.
*
Trinajstič v neskončnost vtonilo je leto, odknr smo dom skupni si bratje zgradili, a bih slabiči smo, ne gospodarji — Ko smo blagoslavljali setev nomladno, je ki "tov nesln4e urekla vremena in zemlja požrla je z zrnjem plodove.
A d-^vs ko znamo, da roka Nieeova pr™>irr> rlrji nam in dom blagoslavlja, v	imeni in <dnhra vremena
v.ur '!''mp volie in vedrega čela
za \
tli,
iom-sejalcem no brazdi sfonimo
in v slogi se bratski tesno objemimo! —

SLIKE IZ ŽIVLJENJA Ш S^TA\
ip«xxx)oooooooooooooooo(x)ooooooooooc«
Levo zgoraj; s, vnanjega mini«' zgodovinsko jZr 'i Društva narodo/ kitajsko jap0a» spodaj: RotinW prof. Jorga v
pravoslavnih Syi otvoritvi parlameJ raj: Panamski J rali začasno zaL daj: V Niči sta hiderabadskega i kneza na svetli ma, od katerih' turškega kalifa, kalif, na njegovi Indska princa s) vite noše in ov<
л francoskega ' Kjer se vrši JEdanje sveta
trazpravlja« o sporu Levo in. predsednik ustvu najvišjih [0v ва poti k Desno zgo-, ki so ga mo-L_ pesno spo-poročila sinova najbogatejša Ina princesa-hči bivšega jj slike bivši njegova hči. tena v sliko-s (metlicami.
> : OOOOOOOC OOOOOGOO :XX>: »OOOCOOC OOOOOOOOOOOOOOOC	ЈООСЛХОСОСХ

Lucien Giudice
črni bolid__
Ilustrira Fran Skodlar
вГШа^ЈЈ tar duhovnik iz Kornovalja je ^/Ч^У povabljen na skrivnostni bre-Рш^Ж tonski grad Karadek, kjer ga . m Sprejme tridesetleten čvrst mož, očividno preplašenih potez. Izpovedati se hoče in razodene svečeniku zgodovino velike tajne, a ne more dokončati. Zato prepusti častitemu možu spis o tej krivdi. Ko prečita, naj se oglasi v sosedni sobi, če želi še'kaj govoriti z grešnikom, ako ne, ima prosto pot proti domu. Naš
duhovnik nadaljuje:
* * *
Nič nisem odgovoril na to prošnjo, izrečeno s pridušenim ihtenjem. Vzel sem liste, ki mi jih je molil ta mož...
kakor me je prosil: sedel sem za mizo in čital:
Decembra 1929.
O božiču se združimo vsako leto okoli matere. Odkar nama je umrl oče, Alfred Cassare, moj brat in jaz nikoli ne zamudiva prilike, da se sestaneva osorej v materini hiši, kjer oba prebijeva svoj letni dopust, kakih štirinajst dni," poleg vrle starke. Charles, moj brat, dela v Parizu, jaz pa v Marseillu. Daleč sva od rodne vasice v bordojski pokrajini! Zato pa je veliko veselje enkrat na leto, ko se snidemo vsi trije... Tega 23. decembra 1929 sem prišel nekaj ur pred svojim bratom... Prihod prvega od
naju je vsako leto za mamo enako presenečenje, kajti Charles in jaz sva dvojčka in najina podobnost je tolikšna, da mati vselej omahuje, kako naj po imenu pokliče, kadar prispe prvi izmed naju ter odpre vrata v kuhinjico, kjer naju mati vsakega 23. decembra čaka pri ognju z nestrpnostjo, ki si jo lahko mislite... Zato se je blaga mama navadila, da naju sprejme z edinim vzklikom: »Oh, sinko!« medtem ko ji dve solzi zdrkneta po nagubanih licih ... Nekaj ur pozneje, ko se pokaže tudi Charles, se isti ganljivi prizor ponovi... Tako ju ljubi vrla starka, oba svoja sinčka!
Že nekaj dni, odkar sva z bratom v selu, opažam v tem kraju tujca, ki se je nastanil v hotelu »Atlantiku« in preži na najina pota. Toda ne zmenim se kdo ve koliko za to, saj Charles in jaz po navadi vzbujava pozornost, kadar se skupaj sprehajava ...
Davi pa sem šel sam z doma. Charles je ostal pri materi, da bi ji pomagal. In tujec me je jako vljudno ogovoril:
»Oprostite, gospod, ali bi smel nekaj trenutkov kramljati z vami?«
Mož, ki me je tako vprašal, jako po tuje zavija, drži pa se vobče dostojno, tako da ga moraš spoštovati... Stopim za njim.
»Odveč bi bilo menda vprašati, ali je tisti gospod, ki vas običajno spremlja na vaših sprehodih, vaš brat?«
Z nasmehom prikimam.
Medtem ko je pozvedel o kraju, šegah in običajih ter o podnebju, me je neznanec spremil onstran zadnjih vaških hiš po veliki cesti, ki drži na Bordeaux. Z lahkoto skakajoč od predmeta na predmet me je potem iznenada vprašal:
»Kaj delate v svojem življenju? Po vaši opravi sodim, da ne živite stalno tu?« •
»Zares, enkrat na leto prihajam v vas, in sicer osorej: v Marseillu sem bančni
uradnik!«
»Pa vaš brat?«
»Moj brat služi v Parizu pri nekem
menjalcu!«
»To se pravi,« sklene tujec, »da ne dobivata dosti nad tisoč frankov na mesec vsak?«
Prikimal sem... Tedaj pa mi reče moj nenavadni tovariš zopet brez zadre-ge:
»Kaj pa bi vidva z bratom dejala, če bi vama kdr> ponudil kakih tisoč frankov
na teden, z upanjem, da no nekaj mesecih prejmeta precejšnje imetje?«
Veliko razburjenje se mi je bralo z obraza: vsak po štiri tisoč frankov na mesec! Pa saj je to že pravo bogastvo za mamico! Bliskoma mi je ta misel prešinila možgane: mož vidi, da me je njegova ponudba omajala ...
»Evo moje posetnice. Pričakujem vaju za jutri ob desetih v sobi št. 27 hotela »Atlantika« ... Tedaj se bolje pomenimo o vsem tem. Za zdaj pred vsem to: da ne črhnete o tej stvari svojim sorodnikom, ako jih imate ... Pozneje boste razumeli, čemu ta molk ...«
Naglo mi je segel v roko in me pustil samega na cesti... Vidim ga, kako se gubi na ovinku ozkega pota, ki drži na razvaline starega gradu.
Na posetnici čitam: John William Kal-lingster.
Napoved tolikšnega zaslužka naju je zmotila, da sva šla vsaj obiskat takega mecena. Charles ni nič kaj zaupal, pa
sem hitro izpodbil njegovo bojazen___
Natanko ob desetih potrkava na duri sobe št. 27 v hotelu »Atlantiku«... John William Kallingster nama odpre, rekoč:
»Priiatelja, vajina točnost me veseli, izvolita vstopiti, da se porazgovorimo.«
Plaho sedeva s Charlesom v naslanjača. ki nama jih pokaže gostitelj. Iz lične tobačnice potegne smotko, jo prižge in se spusti v pomenek:
»Najprej: sprejmita ali zavrnita, kar vama bom predlagal, na eno morata pristati: kar bosta slišala, morata pozabiti onstran teh vrat... sicer...«
Johnu VVilliamu Kallingsteru se je v obličju pokazal hudoben izraz, kakršnega še nisem poznal pri njem___Midva
priseževa, da bova molčala o vsem, kar bova cula ... Charles je bled... tudi jaz moram biti zatrdno tak ...
»Najprej vam moram reči, da bi bila pač neumna, če bi odbila mojo ponudbo... Vendar človek nikoli ne ve... Zato se rajši na vse strani zavarujem ... Ponavljam: vidva bi veliko tvegala, če bi kesneje ta ali oni količkaj izblebetal o tem ... Torej velja ...«
Zarotiva se drugič...
Še vedno stoječ pred nama, možak krepko potegne trikrat dim iz svoje cigare »Непгу Clay«, kot bi hotel dobro zbrati svoje misli: velik, težak sinji oblak mu za hip ovije odločno glavo ... Kallingster upre stopalo na prečko pri stolu, si nasloni komolec na kolena, čvrsto potegne iz smotke in naposled blagovoli nadaljevati:
»Stvar je tale: že dolgo iščem, kar sem tu našel, namreč dva moška, ki sta si tako podobna, da ju ni mogoče razločiti ... Ker torej ustrezata nad vse ugodno tem pogojem, vama povem, da vaju bom brez pomisleka obilo plačal, da si zagotovim vajino sodelovanje...
Sodelovanje? Prav za prav malenkost: da se navadita voditi aeroplan in pozneje privolita v vse, kar se bo zahtevalo od vaiu... Skratka, prosil vaju bom samo to. da za šest mesecev odložita vsakršno osebnost, pa naj si bo še takšna. in če sklenemo dogovor, vama zato podpišem vsakemu svoj ček za 25.000 frankov... po vrhu vama zagotovim sa
prvega pol leta po štiri tisoč frankov na mesec in ako se stvar obnese, dobita vsekakor zadosti denarja, da vama potlej ne bo treba nič več delati... Za vse to — šest mesecev vajinega življenja, to je pač malo, priznajta... Kaj pravita na to?«
John William skuša citati iz naju ... Midva si ne upava odgovoriti... Nazadnje se odločim, samo da bi kaj zinil:
»Res, vse to je jako mikavno___ampak kaj bo treba storiti. Nič nepoštenega, jelite?«
Kallingster mi mahoma seže v besedo:
»Kaj pa razumete, ko pravite: nepošteno? Ali se hočete bolj natanko izraziti ?«
To je izrekel suhoparno ... Kakor da me je polil z mrzlo vodo ... Ne vem kaj odgovoriti... Kallingster porabi priliko ter nadaljuje:
»Mir besedi... Odgovorila bosta z da ali z ne... Še enkrat rečem, zahtevam malo v primeri z velikanskimi koristmi, ki vama jih nudim ... neznatnima uslužbencema z nekaj sto franki na mesec... Gre pa za tole: hočem, da v prihodnjem maju en sam človek prelet; progo Pariz-Newyork ... Ta mož se bo imenoval Georges Rochin . . . ker imam listine in pravice na to ime... Milijoni se dado zaslužiti... nevarnosti
pa ni . . . Hočeta biti Georges Rochin? To je vse.«
John William Callingster je povedal vse to v eni sapi. Najinega odgovora željno čaka, njegove oči strme zapored v najine. Ker molčiva, nadaljuje:
»Še ne razumete ... Pa vendar je jako umljivo: za nas bosta dva Georgesa Ro-china . . . eden pri odhodu . . . drugi pri prihodu . . . Takisto bosta tudi dva črna bolida . . . eden bo odrinil . . . drugi pa prispel . . . Toda za vse druge ljudi bosta isti mož in isti stroj preletela šest tisoč kilometrov . . .«
In razvija svoj peklenski načrt:
»Po velikanski reklami bo torej ob dogovorjeni uri eden vaju zapustil Le Bourget, drugi pa bo komaj 200 kilo-trov od ameriške obale v varnosti čakal na brodu, za ta namen prikritem, določene ure, da poleti proti New Yorku, namreč ure, ko bi bil moral stroj iz Le Bourgeta prileteti do tja, kakor je bilo preračunano. Saj me pač razumeta: prvi avijon bo letel samo nekaj ur po svojem odhodu, le toliko, da se ponoči spusti na Irsko morje, kjer bo prijateljski čoln sprejel letalca in pogreznil stroj. Skratka, vse to je nared . . . črna avijona, do pičice enaka, sta pripravljena: eden na Francoskem, drugi na svojem brodu, ki je sedaj zasidran na severu od Angleške . . . Manjka samo še obeh George-sov Rochinov . . . Sprejmeta?« (Dalje)
■ -rtSsjc.
Stendhalova pisma
Comoedia je priobčila 6 pisem Stendha-la, čigar roman »Rouge et Noir« leži že več let poslovenjen pri nii;em založniku. 4 je prejela gospa Pasta, pevka in tako izvrstna igra"l:a, d.a jo je Tailma hodil občudovat. Prikazujejo že dolgo pozabljen svet. Dve pa spadata med najlepše, kar je napisal ta p rešene t'j i vj možak, ki nam ugaj * še celo tedaj, ko nas žali. Prvi fran« eoski prevajalec Goetheijeveiga Fausta, Albert Stapfer, je dobil v roke vsa ta pisma. V enem najdemo naslednje vrstice, ki te osupijo pod peres cm zakrknjenega samca: »Iskreno vam čestitam, da ste našli družino* za življenje. V zakonu se morda dobijo trenutki nestrpljlvosti, a nikdar orna, globcka puščoba samskega stanu! Vaiš značaj je vzvišen, pravičen in trden. Brez laskanja povedano: od vseh mladeničev, kar jih poznem. bi bil jaz vas izbral za moža svoji hčeri, če bi jo imel«. Pravici na ljubo bodi dostavljeno, da je tačas — v septembru 1835 — Henri Bey'e, kakor se glasi Stendhalovo pravo ime, bo-lovail /a hudo mrzlico. da že 27 dmi ni večerjal im da je nad Civita-Vecchijo razsajala močna jugovina.
499lettsica smrti verskega reformatorja
24. novembra 1531 je umrl veliki švicarsk reformator Johanres Heussgen-okolempa-dius.
Dr. Vlad. Travne r.
Francoske kolonije
(Nadaljevanje)
B. Sedanji francoski kolonialni imperij.
j; elokupno ozemlje Francije to in onstran morij obsega sedaj nad 13 milijonov km'"' z okrog 100 milijonov prebivalcev. Po površini prekašata Francijo samo Vel. Britanija z domimijoni (39 milj. k ni") in Sovjetska Rusija (21.2 milijona km2). Vič prebivalcev kot Francija imajo Velika Britanija (465 milijonov), Kina z Mongolijo in Tibetom (430 milj.), Rusija (135 milj.) in Zedfajene države (120 milj.). Francija spada torej po površini in po številu prebivalstva med prve sile sveta.
Od celokupnega francoskega ozemlja odpade na domovino 551.000 knr s 40 milijoni prebivalcev, na preko-rnorski imperij pa 12,477.000 km2 s 60 milijoni ljudi. Razmerje med obema deloma znaša torej po površini 1 : 22, po številu prebivalstva pa 2 :3. Porazdelitev imperija na posamezne dele sveta kaže naslednja preglednica:
naslov države. Nekdanji vazalni državi (kraljevini) Madagaskar in Tahiti sta postali koloniji. Vazalne države imajo lastne poglavarje, ministrstva, upravo in zakone.5 Francoska vlada pa ima vrhovno nadzorstvo, ki ga izvršuje po svojih funkcionarjih (vrhovnih komisarjih, geaeralmh guvernerjih oz. rezidentih). Ti imajo , vsod odločilno besedo, četudi izvršujejo svoje naloge običajno v sporazumu z domačimi oblastmi.
Kolonije upravljajo guvernerji oz. generalni guvernerji, ki so navadno obenem najvišji vojaški poveljniki. Posebno stališče zavzema Alžir, ki ima omejeno avtonomijo. Kolonija je razdeljena na province Alger, Oran in Constantine, katerim tiačelujejo pre-fekfci. Skoraj vsa javna mesta so pod gotovimi zakonitimi pogoji dostopna tudi domačinom. Od 1898 ima Alžir sve: lasten proračun, ki ga določa vsako leto posebna komisija, obstoječa iz Francozov in izvoljenih domačinov.
Del sveta	Površina		Prebivalstvo	
	v kma	v °/o	skunno	v 70
Afrika	11.355 000	91	Зб.чООООО	585
Azija	1008 000	8	24.000 000	40 5
Amerika	92.000	07	520 000	0 86
Oceanija (Avstralija)	2/000	03	80 000	0-14
Skupno	12.477 000	100	60. 00.' 00	10
Iz navedenega izhaja, da je središče francoskega kolonialnega imperija v Afriki, kjer obsega nad 9/l» vsega ozemlja in skoraj 60% vsega kolonialnega prebivalstva. Posestva v Aziji obsegajo sicer le 8%; pomembna pa so po številu prebivalcev. Kolonije v Ameriki in Oceaniji so neznatne
Vrhovno nadzorstvo nad Prekomor-sko Francijo ima kolonialno ministrstvo Politično moremo deliti francosko kolonialno posest v tri skuoine: 1 vazalne države. 2 kolonije. 3. interesne sfere. Vazalne države so v Afriki be-jirat Tunis in sultnnat IVbmko: v Aziji pa cesarstvo Anam, kraljevina Kam-b/dža, 3 laotske državice in Sirijska federacija, ki ima od septembra 1920
Interesne sfere so neobljudena ozemlja kakor puščave, savane in pragozdi. ki imajo predvsem stratesrični pomen.
Kakor omenjeno si je pridobila Francija sV^i vsa svoja ogromna posestva v letih 1830 do 1920 (predvsem v drugi polovici prstoletja in po svetovni vojni) deloma z mečem, deloma s spretno diplomncnio Svoj inin°ri; j,,- }p r>hfpnMq in utrdita s kul urnim t. j. upravnim, narodno gospodarskim in orosvetnim deiom. V tem ^-^oiH tudi veličina francoske ko-lon'^-.'ie. Vojaku in diplomatu so sle-
5 Maroški sultan je tudi verski pogla var v svoji držav . V španskem dolu Ma-roka ga zastopa kalif v Tetuanu.
dili uradnik, kolonist, zdravnik inže-njer, učitelj, misionar, umetrJjk in znanstvenik. Opisati to ogromno delo je v okvirju te razprave nemogoče. Zadostujejo naj naslednji podatki.
Francija je napravila povsod — četudi večkrat z brutalno salo — red in mir. Zatrla je barbirciv- i ^Чаје kakor ljudožrstvo, suženjstvo, krvno osveto, roparstvo, čarovništvo itd. Zajamčila je vsem prebivalcem popolno svobodo narodnosti, jezika, vercr'zpovedi in vesti. Dala jim je zakone, ki odgovarjajo njihovim potrebam, običajem in kulturni stopnji. Spremenila je nekdanje puščave, savane, pragozde in močvirja v rodovitno, skrbno obdelano zemljo in upeljala koristne živali in rastline. V Alžiru, Tunisu, Maroku, In-dokini in Novi Kaledoniji je otvorila celo vrsito rudnikov, šalim in premogo-kopov. Ustanovila je mnogo novih naselbin- iin zgradila oziroma uredila številna pristanišča, avtomobilske in navadne ceste, železnice, brzojavne, telegrafske, telefonske in radio postaje, jezove, kanale, vodovode, električne napeljave itd. Tako so nastale n. pr. v osrednji Afriki, ki je bila še pred 40 leti skoraj neznana in malo obljudena dežela, male pa cvetoče naselbine. Luke v Algeru. Oranu (Alžir), Веугои-thu (Sirija), Saigonu Kočinčina) in v drugih veojiih obmorskih mestih tekmujejo lahko s prvimi evropskimi pristanišči. Samo v Alžiru je zgradila Francija 4380 km železnic, 1600 km avtomobilskih cest in 6000 km navadnih cest. Večji kraji imajo vodovode, kanalizacijo, električno razsvetljavo, izvrstne hotele itd., tako da potuje tujec n. pr. v severni Afriki — celo po puščavi — prav tako udobno kakor v Evropi. Francozi so pospeševali obrt in industrijo in zgradili številne tovarne. obrtne šole itd. Posebno pozornost so posvetili francoski zdravniki raznim tropičnim boleznim, ki so nekoč decimirale domače prebivalstvo. V to svrho so izsušili močvirja in zatrli tako v mnogih kraiih tse-tse muhe. povzročiteljice strašne spalne bolezni. Obenem so zidali tudi bolnišnice, opazovalnice. kemične inštitute itd.
Francija pa je skrbela tudi za duhovni napredek domač'nov. Tako je ustanovila n r>r v Alž'ru 1200 v Indo-kim na celo 5000 ljudskih šol. Za višjo izol izbo, skrbe srednje šole (liceji), zavodi za prouča vanje domačih jezikov in literatur (n. pr. za arabščino v
Algeru. Oranu i. dr.), umetniške šole (n pr. slikarska akademija v Hanoi-ju-Tonkin) in vseučilišča (Alger, Bey-routh, Нажм)). Vrh tega uživajo mno-
Stolp iz brona na pariški kolonialni razstavi
gi dijaki-domačini državne ustanove in podpore, da morejo spopolniti svojo izobrazbo v Franciji.
Četudi so ščitili Francozi vedno in povsod versko prepričanje vseh prebivalcev, je vendar umevno, da so pospeševali katoliške in protestantske misijone. Saj so oznanjevalci Kristusovega nauka posebno med divjima plemeinii prvi in često edini kulturni delavci. Kjer je pognalo krščanstvo kali. so ustanovili apostolske vikarija-te, škofije in nadškofije."
6 Najzn-mem&tejši cerkveni knez je bil kardinal La-vigerie, ki se je posvetil mi-sioniskemoi delu med muslimani. Ustanovil je red »Saharskih bratov« z namenom, odstraniti trgovino s sužnji in plodonos-no obdelovati puščavo Saharo.
Slednjič so tudi številni francoski umetniki in znanstveniki proučavali nasslbine, prebivalce, njihove šege in jezike, njihovo umetnost in zgodovino. Victor Hugo, Pierre Lotti in še mnogi drugi pesniki so z zanosom slavili lepoto in blagostanje francoskih kolonij. Stavbeniki, kiparji in slikarji so posnemali umetniška dela v Alži-ru, Tunisu in v Indokimii. Pozna se celo vpliv umetnosti zamorcev in prebi-
ta znanstveniki duševne zveze med domovino in kolonijami.
Francija je žrtvovala za prekomor-ski imperij ogromno gmotnih sredstev, truda in tisoče življenj. Te velike žrtve pa so rodile obilen sad. S tem, da je pospeševala Francija nesebično gmotni in duhcivini napredek svojih kolonij, upoštevala dobrohotno želje prebivalstva ta ščitila vedno in povsod pravico, svobodo in človeško
шшшшш'' *	r i -*■
• * * - i . » » « *

* \ :

Obzidje starega Marakeča (Maroka)
val cev Tihega oceana. Znanstvena ti-teratura o kolonijah je ogromna in obsega vse panoge človeškega znanja. Zelo važni so muzeji, ki se nanašajo na francoski kolonialni imperij n. pr. v Parizu: Muses Cambodejien (Troca-dero), Musee Grornet, Musee Cernu-schi in drugi, predvsem pa posebni kolonialni muzej (Vincennes); nadalje muzeji v Algeru. Oranu itd Za arheologijo so "omembue številne razvaline in izikopine kakor v sev. Afriki ostanki antičnih mest Kartagtae. Lam-bčse. Thimgada. Thebesse i. dr., v Siriji svetišče v Baalbeku in še nešteto druspomenikov starega veka, v Indokini pa predvsem znamem'+o svetišč? A"<tVot iz 5. st po Kr. Tako so ustvarili in utrdili francoski umetniki
dostojanstvo, si Je osvojila vsa srca in utrdila tako svoje gospodstvo za vse čase. Prebivalci imperija vedo, da jim je Francija ljubeča mati in zašoit-nica. Zato so ponosni, da so njeni sinovi. Svojo otroško ljubezen in ne-omahljivo zvestobo so dokazali že neštetokrat. posebno pa v svetovni vojni, ko so mnogi tisoči radi žrtvovali življenje za čast ta svobodo svoje skuDne domovine.
Ogromen pa je tudi materialni dobiček. ki ga ima Francija od svojega imperija Kolonialno prebivalstvo se naglo množi. Tako štaie — da navedem le en primer — Alžir sedaj okoli 6 milijonov ljudi, medtem ko jih je imel pred sto leti komaj nekaj tisoč. To je za domovino zelo važno, ker ie
prebitek rojstev doma v primeri z drugimi državami majhen. Tako ima Francija vedno dovolj delavnih moči in borcev za primer vojne. Nadalje omogočujejo obširne in bogate kolonije mnogim Francozom, da si ustvarijo tu eksistenco oziroma da si zboljšajo svoj gmotni položaj. V prekomorski Franciji živi sedaj skoraj en milijon Francozov, med temi v Alžiru ok. 600.000. Večja mesta imajo skoraj povsem francoski značaj. Tako živi n. pr.
v Algeru, ki šteje 227.000 prebivalcev, komaj 60.000 domačinov. Zato je tudi v Franciji brezposelnost mnogo manjša kakor v drugih državah, ki nimajo kolonij Najvažnejše pa je za francosko narodno gospodarstvo, da pridelujejo kolonije vsi življenjske potrebščine, sirovme in deloma tudi fabri-kate, ki jih rabi mogočna republika za svojo cvetočo industrijo, trgovino in obrt.	(Dalje)

Povodni tank
magati — vode. Ta nedostateik tankov je bil huda napaka, ki se je v kritičnih ope« racijah dostikrat bridko občutila. Najnovejši tanki pa so zdaj premagali tudi vodni element.
Angleška tovarna orožja Vickers Arm-etrong je konstruirala tank, ki se razen po
zivši na breg, se lahiko brez kakih priprav spusti v vodo, po opravljenem poslu pa enako zanesljivo zleze nazaj na breg. Na kopnem lahko doseže maksimalno brzino 65 km, v vodi pa do 10 kilometrov na uro.
V svetovni vojni so se izkazali tanki kot izvrstno orožje, ki je dostikrat odločilno poseglo v potek vojnih oiperaeij. Tanki slove po tem, da zanje ni nobenih ovir v terenu. Na skalnatih ali močvirskih tleh, po ravnem aH v bregovih, na gladkem in v šurnah, povs>od so enako okretni. Le ene ovire tank ni mogel prc=
kopnem lahko giblje tudi po vodi. Da je konstrukcija popolnoma uspela, priča slika, izrezana iz filma, ki so ga snemali med poskušnjam.i v Temzii. Novi tank je nekakšna dvoživka z vsemi bojnim« vrlinami malih tankov, pred katerimi pa ima veliko prednost, da je enaiko okreten v vodi kakor na zverižonem terenu. Pievo-
Skrivnost čio
Zelenjava in žito v rasti najb vejša dognanja znanosti. M^ag^l loveško telu ji- podobno avto-Г ИИи mooilu. Če uporabljaš pravo L	kurijo in je motor in vse dru-
|кјИв?£ж go v redu, bo vozilo teklo dobro in varno. Če pa uporabljaš slabo kurivo in zanemarjaš motor, ne moreš zahtevati, da bi bilo vozilo zanesljivo.
Hrano lahko imenujemo preprosto naše kurivo, le da je človek zamotanej-ši stroj nego motorno vozilo, tako da zahteva ta stroj še večje skrbnosti. Po vsem svetu se bavijo znanstveniki s poskusi, da bi dognali zadnje skrivnosti tistih dragocenih snovi, ki jih imenujemo hrana, in da bi ugotovili nove podatke o njihovem vplivu na naše telo. Nekatera izmed nedavnih odkritij v tem področju so naravnost presenetljiva. Ne glede na vitamine, o katerih toliko govore, je eno izmed najvažnejših odkritij odkritje »žive prvine« v hrani.
Ta mistična stvar, ki ji je težko najti pravo ime — ni namreč niti hrana niti energija v običajnem smislu besede — prehaja po vsej priliki v človeka s hrano in mu daje dobesedno novega življenja.
A ta prvina, ki je tako dragocena, izgubi svojo učinkovitost pt-av kmalu v hrani sami, to se pravi, še preden jo zaužijemo. Rekli bi, da nekako umre.
Rastline, ki še rasejo, vsebujejo več te prvine nego hranivo, ki ne. rase več. In mlade rastline (ali mlada živila druge vrste) je vsebujejo več nego stare.
Dr. Tallarico, znameniti italijanski učenjak, je v tem področju odkril zanimive stvari. Bavil se je že dolgo s poskusi, kako bi izboljšal domača hraniva svoje dežele, tako da bi Italija v primeru kakšne vojne lahko živela od lastnih sadežev. Italijanska vlada mu je dala tudi nalog, nai ugotovi, katera živila ustvarjajo najbolj zdravo človeško pleme. Enega teh poskusov je izvršil s kozo in njenima dvema mladičema. Kakor vemo, ima koza dve vimeni, od katerih je eno znatno večje od drugega.
Dr. Tallarico je odvzel mleka večjemu vimenu, ga natočil v steklenico in s tem mlekom je hranil enega izmed mladičev. Drugi mladič je sesal iz manjšega vimena.
Prvi mladič je dobil vase zato veliko večjo količino mleka nego drugi. Ni bi-

lj zdrava hrana — Najno-
lo mogoče, da bi se mleko v kratkem času, ko ga je odvzel vimenu in ga natočil v steklenico, poslabšalo.
Vendar je kazal mladič, ki ga je dojila mati, dolgo časa za 25% večjo težo nego prvi mladič.
To dokazuje, da je nekaj resničnega na stari ljudski trditvi, da je sveže, toplo mleko iz krave zdravo, Čim bliže moremo do krave, da se napijemo njenega mleka, tem bolje.
Razen tega je eksperimentiral dr. Tallarico z dvema skupinama otrok.
Prvo skupino je hranil z moko, drugo s pšenico, ki je pravkar pričela kliti.
Druga skupina je močneje rasla in je bila bolj zdrava.
Misel, da bi dali žitu kliti, preden bi ga uporabili za hram ljudem, ni nova. Kitajci so to vedno delali. Svoja riževa zrna polagajo na toplo in jih zmočijo. Že po nekoliko dneh pričnejo kliti.
Ko so se dobro razvila, jih uporabijo kot hrano, ki jo, mimo grede povedano, visoko cenijo. Z vsako žitno vrsto lahko postopamo tako — s pšenico, ječmenom, ovsom, koruzo, suhim grahom, fižolom in lečo.
Vsa ta živila bodo dala brez izjeme boljšo hrano, če jih postavimo kakor Kitajci na toplo, jih malo pomočimo in jim damo, da vzklijejo, preden jih zaužijemo.
Dalje so odkrili, da so oplojena jajca veliko boljša hrana nego neoploiena. Videlo se bo neverjetno, a ta skrivnostna življenjska prvina je močnejša v oplojenih jajcih.
Od žena ne zavisi samo prospeh bodočih pokolenj, temveč tudi prospeh in zdravje sedaniega pokolenja. Osebe, ki se dobro hranijo, to se pravi, ki prejemajo svojemu delu primerno hrano, so srečnejše, bolj zdrave in zmožnejše za svoie delo.
Katera so tedaj načela, po katerih naj se ravnajo gospodinje, ko nripravljajo vsakdanje kosilo iri večerjo?
Iz tega. kar smo že povedali, sledi, da morajo pripravljati hrano iz živil, ki naj bodo če le mogoče še v stadiju rasti: mlad grah, mlad fižol, mlado zelje, mlada čebula, mladi paradižniki...
Zelenjavo kupu i. kadar je nje čas. Cenejša bo in boljša.
Zelenjava in sadje, ki jih goje v toplih gredah, ni nikoli taKo Krepko in sveže kakor to, kar rase pod prostim nebom in v naravnih pogojin. Zato je tudi življenjska moč različna.
Živila kupuj v manjših količinah, ker bodo vedno sveža. Ne smeš pozabiti na to, da zelenjava z vsakim dnem, ki ga preleži, bolj vene in da izgublja zato čedalje več življenjskih prvin. Sveža zelenjava z vrta je seveda najbolj zdrava hrana. Celo meščani si lahko brez težave goje gorčico, čebulo itd. v majhnih zabojih. In koliko boljši okus ima sveža zelenjava!
Če bi poznali natančno neprecenljive prednosti svežih živil za naše zdravje, tedaj bi zahtevali samo takšna živila.
Sveže meso, perutnina in riba imajo v tem pogledu še važnejšo vlogo, ker meso prej segnije nego zelenjava.
Ni priporočljivo, če pustimo meso in perutnino, da neki čas visi. Sicer je res, da postane meso pot^m mehkejše, a to stanje povzroča v resnici gnitje in važna življenjska prvina je med tem šla po zlu.
Mleko je edino živilo, ki ga moremo hraniti delj časa. Čeprav izgubi nekaj
svoje dobrote, če ga hranimo kot sveže mleko, se navzame novih lastnosti, čim se spremeni v kislo mleko, katerega hranilne vrednosti ne smemo podcenjevati. Kislega mlek j ne bi smeh nikoli zavreči. Hraniti bi ga morali marveč toliko časa, da postane čisto gosto.
Pinjeno mleko je izvrstna, osvežujoča pijača, zgoščeno mleko s sladkorjem je izborna in zdrava jed.
Sir je naravno eno najboljših živil, kar jih poznamo.
Hrano bi si morali izbirati tako, da bi hitro prešla v kri, čim bi dospela v želodec.
Odgovornost za pravilno hrano nosi mati in žena v veliko večji meri nego ostali družinski člani.
Od vsakdanje hrane kuhajmo kolikor mogoče malo, a kar mora biti brezpogojno skuhano, skuhajmo kmalu.
Čeprav pripada ženskam naloga, da pripravljajo jedila družini, bi morale vendarle skrbeti za to, da je tudi njih prehrana enakovredna, kajti od njihovega zdravja zavisi zdravje bodočih po-kolenj.
--.'ESsac-
Luthrova samostanska celica
Pred 800 leti (1131) je ustanovil nadškof Mbreeht Prvi cerkev sv. Filipa In Jakoba, ki so jo 1277 prevzeli avg-uštinci pri katerih je 1605 vstopi) Martin Luther kot novinec. Njegova celica v avguštinskem samostanu je še danes ohranjena.
Dr. L. M i c k e j
Alt so povprečni ljudje srečni? ——_______
H mojo čakalnico prihajajo različni ljudie. LiuJje vsake starosti, vsakega poklica in različnega življenjskega ooložaja nepre« stano prihajajo m odhajajo. Sklenil sem. da vprašam vsakega bolnika, ki pride k meni. ali je srečen 4isli sem, da bom tako lahko dogna al- je povprečen človek srečen Skora | ve' so povprečni ljudje in vendar ima vsak drug- poklic ;n vsak drugačen življenjski položaj Nisem se motil. Ljudje, katerim sem zadal to vprašanje, so imeli dvajset različnih poklicev njihovi življenjski položaji so bili drug od drugega zelo različni m med njimi so bili tipi, ki so bili spet popolnoma različni drug od drugega Njihova starost je bila od trinajst do dva in osemdeset iet. Povprečna starost je ' bila štir deset let. Sedemnajst odstotkov je bilo žensk, tri in osemdeset odstotkov pa moških. Petdeset odstotkov je bilo poročenih, štirideset odstoi'.lkov samskih in deset odstotkov ločenih Bog:raša ni bilo med ni mi, pač pa nifcai ljudi v dobrih razmerah; večina je imela srednje dohodke iin nekaj jih je bilo prav s-romašnih Ho= tel sem posebno dognati, koliko pomeni blagostanje za srečo vsakega posameznika.. .
Če hočete prrznati uspehe mojega vprašanja kot dober kriterij, tedaj s« imenuje devetdeset odstotkov povprečnih ljudi srečne ^arno deset odstotkov nesrečne Prvo. kar sem vpraša1 vsakega bolnika, je bilo vselej to: »Ali mi lahko poveste, a/i ste srečni ali nesrečni?« Devetdeset odstotkov je reklo: »Srečen«.
Moje prihodnje vprašanje je bilo: »Koliko odstotkov svojega časa ste bili srečni. ko1 fco odstotkov nesrečni m koliko odstotkov v nevtralnem razpoložen u. torej niti STeeni, niti nesrečni'« (Govoril sem v odstotkih, ker mi je tako bolnik laže odgovoril").
S tem vpmšaniem sem do^sl da ie povprečni filov.f* 62)4 odstotkov tvojega časa srečen. 18 odstotkov nesrečen deve-tnai.s^ in pol od«tot'kov v nev+rals nem oziroma ravnodušnem razroo'oženju. Dva izmed mojih bo'n'kov na sta vztrajala na tem. da nista bila nikoli v svojem živi jen iu nesrečna, torej niti en odstotek ne. Snlošni uspeh птотћ vprašanj je prav izpodbudeč S tem iie dognano. da nam — če hočemo biti srečni — ni neobhodno potrebno bogastvo niti ne visoka duševna izobrazba in Л« i*	— 'talna sreča —
doma pri povprečnih ljudeh.
»Kaj vam povzroča največjo nesrečo?« je b.lo moje tretje vprašanje.
Tretjina vprašanih je dejala, da so njihovi največji nesreči krive finančne skrbi. Večina pa je zatrjevala, da je zanje največja nesreča bolezen in smrt v rodbini. Mnogo jih je reklo da ie »slabo zdravje« zanje najhujše Dva mlada dečka, la sta pra\l;a.r vi.stila šolo, sta odgovorila. »Dekleta in ljubezen!« Drugi so spet videli svojo največjo nesrečo v domačih skrbeh, rodbinskih prepirih m neodkritih prijateljih.
Moje drugo vprašanje je bilo: »Kaj vas dela najbolj srečnega?«
Osem in dva iset od >to jih je reklo: »Zabave in šport!« Šestnajst odstotkov juh je reklo, da jim pomen- lepo rodb n.sko življenje največjo srečo, štirinajst odstotkov jih je bilo mnenja, da ve trgovski uspeh naivečja sreča Deset odstotkov vprašanih pa je zatrjevalo, da je delo največja sreča.
Ko sem jih vpraša! ali se imajo ta ;reč-nejše ali manj srečne >d povprečnosti, mi je odgovorilo šest in petdeset odstot« kov. da mislijo. d.a so srečnejši Osemnaist odstotkov je bilo mišljenja d:« so manj srečni, in šest in dvajse* odsto f;ov iih je mia'ilo, da so prav talko srečno kakor povprečno vsak človeik
Poteori sem vprašal- »Ali poznate koga, ki je res prav srečen?« Šestdeset odstotkov mi ni* vedelo povedati nikogar ki bi bil res srečen, štirideset odstotkov je re -lo, da vedo za Ijiidi, ki so srečni, in so mi povedali tudi mena in naslove Nekateri so rekji, da so le slučajno spoznali nekaj srečnih ljudi.
»Če premislite 9voje življenje — katera doba je bi'.a za vas naiboh srečna V« sem vpraša.l dalje Rezultat mojega vnašanja j'e bil tak. da smatramo lahko vsf;o življenjsko dobo za povprečnega človeka za srečno, in da ni nobene taf'e dobe v njegovem življenju, ko b" mora1 biti nesrečen Nihče izmed starejših ljudi n- bil mnenja, da bi bila mladost res ovmemmna za srečo Nek' star gospod je zatrjeval da se je zanj začela srečna doba. ko mu ;e bilo pet in šestdeset let Danes ie star dva in osemdeset let in vedno zatrjuje, ua je zelo srečen.
Vprašal sem tudi: »Ali vas večkrat muoi duševna potrtost?« Dognal sem da se je večina ljud' navadila, ogibati se takih razpoloženi a mnoti so še vedno pod njihovim vplivom. Na to vprašanje je odgovo-
rilo tri in đvajseit odstotkov »da« in sedam odstotkov »ne«, tri in štirideset odstotkov »redkokdaj« in sedem odstotkov »nikoli«.
Vprašal sem še: »Ali vas vera osreču» je?« Na to vprašanje mi je odgovorilo tri
in šestdeset odstotkov z »ne« in tri in trideset odstotkov z »da«, štirje odstotki so pa r.kli: »dvomljivo«.
Jasno je, da vidijo tisti, ki igra vera v njih življenju veliko vlogo, v nji pogoj za svojo zemeljsko 9rečo.

Filmanje pomorskih katastrof
Nikakor se ne morem pritoževati, da bi bilo moje življenje preveč siromašno senzacij. Zahvaliti pa se moram za to zgolj 9vojim filmom. Priznati moram, da sem zakrivil že lepo število težkih zločj-
George Bancroft
nov. Bil som celo že usmrčen, da ne govorim o tistem, kako sem v enem dr.evu izgubil na borzi težke milijone Zdaj pa sem do žive.1 še dve fulminantni ladiiski katastrofi. Največ vredno je pri tem dejstvo, da me ta dva silna doživljaja nista doletela morda v ateljeju, marveč prav zares na »širokem morju«, kakor se pravi po domače.
Prva katastrofa je bila silno draga. 4000 tonski parraik se je moral zaleteti v drugega enake velikosti Tako je pač predpisoval rokoois moiega Paramountovega zvočnega filma »Padec s palube«, v kate» rem igram podčastnika z vsemi pravicami in dolžnostmi kapitana. Družba ie na« jela dva velika parnika, k.i sta morala uprizoriti trčenje.
Tehniki, ladijski strokovnjaki in cela vrsta drugih specialistov se je morala ba-viti z zapletenim« pripravamu, da bi nenavadno težko snemanje čim bolje uspelo. Edino nepristno v teh prizorih je Kila megla. Ker na kaliforni:l.ci obali poleti ni megle, jo je bila treba pač umetno narediti. Ko so bile vse priprave m preddela pri kraju, smo začeli vrteti. Jaz sam sem stai v neki tesni kabini na vnanjem krovu in sem se moral delati, kakor da niti ne slutim, kako se bo v naslednjem trenutku s strašnim truščem zarmij v mojo ladjo tuji parnik. Kamere so budno sleJi-le moji mimiki in mojim kretnjam, zato nisem mogel prav nič pokazati, kako neugodno mi je pri srcu. Bodite prepričani, da takoie stanje m roiič ka.j prijetno, in dejal bi, da so billi ti trenutki med najbolj razburljivimi v vsej mojii filmski karieri.
Todia ta reč je bila še nedolžna v primeri z nekim drugim prizorom, ki se godi na razburkanem morju. V tem nrizoru sem stal z nekaterimi soigralci na krovu parnika, čakajoč kdaj bo pljusknil preko nas ko gora visok val No, ker pa baš ta čas morje- ni bilo pri volji ustreči nakanam naše kamere, nam ni preostalo drugega, kot da z lastnimi močmi podpremo naravo. Delavci so pripravili v primerni višini šest vellikih tamkov vode, ki so jih na dano znamenje zvrnili na nas.
Vse je šlo kakor namazano. Čez krov se je razlila poplava, kakršne bi bila ladja težko deležna od narave. Naš režiser Rovvland V. Lee mii je kasneje pravil, da je bil kar navdušen nad silnim učinkom našiih umetnih voda. Izmed nas pa, ki emo občutili tistih šest čebrov na lastni koži, mislim, da mu nobeden ne bi bil valjan enako navdušeno pritrditi, zskaj vsrk vali je bil tako neizrečeno močan, da nas je pometal prav na drugi konec parnika. Posledice so bile buške in odrtine, ki so nas še nekaj dni potem spominjale na sijajno snemanje Nevarno poškodovan sicer ni biil nobeden, prijetne pa take reči vseeno niso.
Če ti prizori tud;i v filmu tako naturalistično učinkujejo, kakor smo jih mi občutili. potem mora biti film naravnost d'i-ven. Za svojo osebo bi bil iz gole sebičnosti zoper tako naravne prizore, toda, saj veste česa vse*?a človek n<e 6tori za film. — Gcorge Banerolt

Tedenski jedilni list
Ponedeljek, obed: paradižnikova juha z rižem, pljučni štrukelj l mas* lom m drobtinami, solata, abolčni kun-pot Večerja: Prekajena svinjina z grahovo kašo.
Torek, obed: (brez mesa) juha iz kislega zelja z ajdovimi žganci, palačinke e sirovim nadevom. Večerja: ocvrti krompirjevi hlebčki, solata.
Sreda, obed,: na goveji juhi krpice, govedina garnirana z bretnim zeljem kot špinača. prazen krompir, brus nična omaka. Večerja: kuhan štrukelj nadevan z zelenjavnim rižem, z masiom in drobti-naimi, solata.
Četrtek, obed: ječmenčkova juha 6 sekanico, kisla repa s paradižnikom, garnirana s tirolskimi omaki, kompot. Večerja: goveji zrezki v omtLi e krompirjem v Uoeih. zeljnata solata.
Petek, obed: cvetačna juha z ocvrtimi krušnimi rezanci, postne zel j nate k o-basice v paradižnikovi omaki z rižem, sladkorne štravbe. Večerja: marinira* ne sardelice, zelena solata ali mlečna kaša.
Sobota, obed: jetrni cmoki, govedina garnirana s fižolico v omaki, duše« nim korenjem in krompirjevo kašo. V e-čerja: telečji paprikaš s polento, solata.
Nedelja,, obed: fina zelenjadna juha, ponarejen ali pravi srnin hrbet, garni-ran z drobnim pečenim krompirjem in različnimi solatami, mešan kompot. K popoldanski kavi: nedeljski kolač. Večerja: obloženi kruhki, kolač, čaj.
Pogovor o današnjem jedilniku
Juho, ki ti ostaja od ponedeljka zvečer, ko si kuhala prekajeno svinjino, porabiš prav s pridom v torek, da zaliješ juho iz kislega zelja Zeljnata juha pridobi s tem boljši okus, obenem pa prihraniš pri pre-žganju nekoliko masti. — V sredo kupi pri mesarju poleg navadne količine mesa in kosti, za en ali dva dinarja kosti več, da skuhaš nekaj več juhe. nego jo rabiš zaenkrat m jo lahko kakega pol litra prihraniš za ječmenčkovo juho naslednjega dne. — Ki&io repo skuhaj, kakor običajno, zabeli s prežgan jem, nazadnje pa dodaj še pol žlice paradižnikove konserve. — Tirolske cmoke, za katere potrebuješ nekoliko gnjeti, pripraviš najceneje, fko vzameš v ta namen za tri ali štiri dinarje gnjatne klobase (Schinken\vurst), zmelji jo na mesnem stroju in primešaj med vrezani kruh. ki ga pripraviš za cmoke. — Rrstno zelje, ki ga pripraviš v sredo 7a prikulio k govedini, pripravi iz listov in
mehkih vehic, ki se niso razvile v glavice, in so za prikuho izvrstne, pripravljene kakor špinača Po zimi, ko primanjkuje druge zelenjave in je špinača pod snegom,- si te dobre zelenjave naberemo po stebelcih brstnega zelja. — Običajno nedeljsko opoldanjo sladico nadomesti za izpremembo z različnim kuhanim sadjem, zato pa dodaj k popoldanski kavi pribolj-šek. Istega servtraj potem še zvečer k čaju. Nedeljski kolač lahko spečeš že v soboto.
RECEPTI K JEDILNEMU LISTU (Količina je navedena za 4—5 oseb).
Zelenjavni štrukelj z rižem. Pripravi testo, iz 30 dko moke, enega jajca. soli in mlačne vode, kakor za štruklje. Ko pol ure počiva, ga razvaljaj m namaži z zelenjavnim nadevom, zavij tesno skupaj, zaveži v prtič in v slanem kropu kuhaj pol ure. Nato ga položi, na desko, odvezi iz prtiča in zrežj na dva prsta široke rezine, zloži na pogret krožnik in zabeli z maslom ali mastjo in drobtioaimi. Nadev pripravi iz 6 žilic brstnega zelja, ki ga prihraniš od opoldne, primešaj mu tri pesti v slanem kropu kuhanega odce-jenega riža. Zelje naj bo pripravljeno kakor za prikuho. dodai še dve ali tri žlice kisle smetane in s tem namaži testo.
Postne zeljnate klobasice. Mehki zeljnati g'avi odloči večje zunanje liste, izrezi storžič, zreži glavo z ostalimi notranjimi nežnimi listi na štiri dole, pre-vrj vse skupaj v slanem kropu in odcedi. Notranje liste sesekljaj, daj v skledo, primešaj eno jajce, sol, poper in pest drobtinic. .Na vsak veliki list položi dobre pol žlice tega nadeva, zaviti skupaj, kakor klobasico in polagaj v kožico na vročo mast alii maslo. Ko so vse lepo rumeno opečene, jih poberi na krožnik, v kožico na mast pa daj nol žlice drobno sesekljane čebule, pol žlice moke in krhe>'j zmeč-kanega česna. Ko moka porumeni, doli j dve zajemalki zeljnega odcedika in dodaj pol žlice paradižnikove konserve. Ko se toliko pokuha, da je omaka gladika, vloži klobasiice nazaj v kožico in pokrite f|,,ši na zmernem ognju še eno uro. Posebej skuhaj pet pesti riža v slanem kropu, od-cedii ga in naloži na dm-o plitve sklede in potresi 3 parmezanom. Povrhu naloži zeljnate klobasice in obilij z omako.
Sladkorne štravbe. Zvrkljaj v lončku 9 d't<? presejane moke s toliko Količino osdadkorjenega belega vina, da dobiš primerno gosto tekoče testo, kakor za palačinke. OsoM nekoliko in dodai sneg od treh beljakov in ga плг^Мо vmešaj. V nonvi senrej	masti, da ie raz«
topljene za tri prste visoko v ponvi. Ko
je vroča, vffivaij skozi trooevno bHzgaiko testo v mast, to.iko naenkrat, da je površina ponve pokrita s tenko pastjo testa. To zdaj ocvri na obeh straneh lepo rumeno, nato pa položi na pivni papir čez rešeto, da ee vsa mast osuši. Ko imaš vse štravbe ocvrte, jih zloži v piramidi na krožnik, potresi na gosto s sladkorjem in ser vira j z vinskim šodojem, katerega pripraviš iz dveh decilitrov belega vina, 7 d!kg sladkorja in treh rumenjakov.
Marinirane s a r d e 1 i c e. Pol kg sardelic operi, odtrgaj jiian gi'.avico in z njo vred drobovje. Polagaj jih na rešeto, pogrnjeno s snažno krpo, da se osuše in na-eolijio. Sesekljaj eno srednje debelo čebulo, eno žilico petršilija in dva krhlja češna in zmešaj. SardeLice poi'oži drugo k drugi v kožico, potresi s pripravljeno seka-nioo in 0'bliij s približno osmim ko litra olja. Kožico pokrij in postavi na ogenj, med pečenjem posodo stresaj, da se ribice ne primejo dna. Ko se parijo v olju toliko časa, dia se vsa voda iz njih izpari in ostane samo olje jih zloži na krožnik, oblij z verni oljem in pokaplji z limoni« nim sokom Serviraš lahko gorke ali mrzle in daš zraven še rezine limone.
Kvašna pita. (Nedeljski kolač brez jajec). Na desko vzemi 30 dikg presejane moke in zdrobi med njo < o.Kg presnega masla. V par žlic mlačnega maka daj 4 dkg kvasa, da se raztopi, nato ga daj v jamico sredi moke. Ko kvas požene, dolij med moko še tri decilitre m'.ačnega, z eno žlioo sladkorja zmešamega mleka in malo soli. Z nožem zamaši mehko voljno testo, nato pa ga z rokama ugnjetaj toliko časa, da se ne oprijemlje več prstov in deske, v Razdeli ga' na pet enakomerno velikih hlebčkov, pokrij j:ilh s prtom in postavi na toplo, da testo naraste. Potem razva-ljaj vsak hlebček zase v ploščo, veliko kakor navadni krožnik Pomaži jo z raztopljenim presnim maslom in položi na etrain deske. Nato razva'iaj iz ostalih hlebčkov še štiri enako velike plošče, pomaži vsako s presnim maslom in polagaj drugo vrh druge. Ko imaš vse gotove, zaviij vseh pet plošč skupaj v štrukelj primi ga v roke in za vi i кдког hi ga hote'a ožeti. nato pa položi na pomazan in pomokan pekač, pokrij ga. postavi na toplo, da testo še enkrat vzhaia. nato ga pomaži z maslom povrhu in lepo rumeno speci.
Obloženi kruhki. Od ržene štruce narež z® tmV prsta š'i-^Vp рпЛn^trne res zine in n?m.aži s čainim mas'om. Po maslu potresi zmlete gnjatne klobase in položi kr>l^>h<>Imma^ce V^ mesto gnjatne klobase porabiš lahko kuhano kranjsko klobaso, toda zmelii jo na mesnem stroru, ker ie m.»,so potem bolj rahlo in izdatnejše za o'hlo/fik	U-a.

Mandžursko zasedanje sveta Društva na-dov v Parizu Joshizava (Japonska), Sze (Kitajska) Briand (Francija), Davves (Amerika)
Kitajsko japonski Spor
»Kaj hočeš, ko pa ni sredstva za sporazum!«
želja zastopnikov angleške visoke zaščitne carine:
Izgon ruskega in nemškega dumperje
Urejujt Ivan Podriaj. — Izdaja za Konzorcij Adolf R i D n i к a r. — Za »Narodno tiskarno« Kot tiskarnarja Fran Jezeršek. —
Vsi v Ljubljani.
nec — četrtič! Njegoši nekdanji nasprotniki so se že davno izguoili po svetu.
Med teniškimi igralci tanko za podkrepitev trditve v naslovu navedemo 381etnega Tildena, ki ravno sedaj — nekoliko ponesrečeno — vodi svoj teniški »cirkus« po Evropi. Sam zasp je brez dvoma umetnik v vihtenju rake .a, ki mu mladina zaenkrat še nima para.
Precej stara hiša na očrtanem polju je tudi 471etni Nemec Oton Froitzheim. ki je n. pr. 1. 1929 v finalu za nemško prvenstvo igra. s 25 let mlajšim Francozom Boussusom in podlegel šele v petem setu. Tudi lani in letos ;o obdržal svojo dobro formo, tako da « lahko reče. da je zadnjih 30 let nemškega tenisa prava Froitz-heimova doba
Nogometaši imajo tudi nekaj »veteranov« v svojih vrstah ki se lahko pomerijo z vsakim golobradcem na zelenem polju. To velja seveda v prvi vrsti za profesijo-nale, ki si po možnosti čim dalj služijo kruh kot aktivni, ker je običajno gaža za trenerja mnogo nižja. Nemci imajo celo nekaj amaterjev (?), ki nosijo že štiri križe na. plečih, pa vendar še pridno letajo za okroglim usnjem.
V ostalem pa je dokazano ,da šport kot poklic mnogo hitreje izčrpava človeške sile. V bojih za naslove in denar, torej za obstoj, porabi športnik mnogo več energije in moči, tako da mora običajno že po par letih z odra. Nekaj izjem je pri boksačih, dasi je na dlani, da ta panoga ne spada med »najnežnejše« in se v njej skoraj ni mogoče štediti.
Prav zanimiv pojav med »starimi« bok-sači je nekdanji nemški prvak Sa-nson-Korner, ki je pričel svojo karijero 24 let star — v Ameriki šlo mu je po sreči in baje se je 1. 1920 boksal neodločeno s poznejšim svetovn'm prvakom Gene Tunnevem. L. 1923 pa je Kornsr naletel na farmerja Lodgea, ki mu je dobesedno razbil brado. Mož je nato pobral šila in kopita in se vrnil v Nemčijo, kjer ie pozneie poučeval boksanje Da je sta^eiši ni hotel slišati, glede tega ie bil občutljivejši kot vsaka filmska zvezda.
Slična usoda je preganjala tudi bivšega svetovnega prvaka Jacka Johnsona. ki ga štejemo med one slavne boksače. ki so po 7 let branili svetovno prvenstvo v boksu. Johnson je vlada! od 1 1908 do 1915. Takrat je moral izgubiti proti Willardu. ker Amerika ni marala, črnca kot prvaka Mož pa je ostal v formi in še po 40 letu se je zopet »orokavičil«, toda do naslova mu niso več odprli poti!
To je nekaj primerov ki dokazujejo, da je vsak, ki goji šport star točno toliko, kolikor čuti. Rojstni podatki so pri tem popolnoma brez pomena. Najmanj pa drži seveda stereotipni izgovor: Kaj bi jaz, saj sem že davno prestar za take stvari!
¥ eni shujšal sa 14 SuEafov
Rekord v naglem shujšanju je nedvomno dosegel nogometaš, ki je nekega jesenskega popoldne na 90 minut trajajoči tekmi izgubil celih 14 funtov na teži Seveda se mu pa teh 14 funtov ni «»odračunalo« na sami masti, ker bi bilo to le malo preveč. Pri najnapornejšem delu namreč lahko porabi človek največ za 900 kalorij telesne gmote. To je toplota, ki nastane pri zgore-nju 100 gramov maščobe in toliko jo tudi človek lahko izgubi v eni uri. Ce pa računamo, da se pri telesnem naprezanju razen maščobe trosijo tudi beljakovine in ogljikovi hidrati, pridemo do zaključka, da lahko zgubi človek v eni uri kvečjemu 50 gramov tolšče. Vse drugo kar še manjka do 15 funtov, je izgubil tedaj tisti nogometaš na vlagi, in sicer največ z znojenjem. Telo se je pač nenavadno močno izsušilo, a skoro gotovo se je kaj kmalu pojavila tudi neutolažljiva žeja, ki je v nekaj dneh nadomestila izgubljeno vlago in vrnila nogometašu na tako lahek način izgubljenih 14 funtov.
Opleta se jim
V Chicagu je 151eten šolar, ki je imel polno glavo razburljivih filmov in romanov o razbojniških junaštvih, ubi' stražnika, pomenvši ga v sredo, kakor je dejal Družba po malem že plačuje za nesmiselno popustljivost, s katero se kvari mladina, piše »Columbus Dispatch« Kako naj bo drugače, ko je toliko iger in knjig komaj prikrita pohvala kraji _ in zločinu? Pri mladinskih sodiščih se moraš pogosto zgroziti spričo vedenja mladine, ki prihaja tia ca razne prestopke Mnogi mladeniči govore apaščino in se kljubovalno postavljajo, kažoč na ta način svoje občudovanje za »izobčence« Tem krivcem je aa splošno človeška družba omogočila, da so dobili napačne pojme o življenju Prišli so do tega, da so šteli hudodelce' za junake. Skrajni čas je. da se najde rešitev problemu ki je resna grožnja za bodočnost in nevarnost za sedanjost.
Samomofstvo v Nemčiji
Nemški statistiki so dognali, da je njin domovina dosegla neki kočljiv višek: rekord v samoubijstvu. 1930 si je v Berlinu poprek 5 oseb na dan vzelo življenje in 44 po vsej državi, to se pravi 16.036 v letu,
n-i ^prvipr ie 15 »vtpčSVih i«	^ert-k.
Na sto tisoč smrti štejejo v Nemčiji 49% samomorov na Francoskem 16%. v Le-dinjenih državah 13% in na Angleškem 12%. V trenutku, ko je nemška por'd-nost zdrknila niže od francoske, so te številke žalostno zgovorne.
»Ne, milostiva, saj niso izpile še stare niti do polovice!«
Draga moja, ti si edina ženska, ki sem jo poljubil!« »To ti rada verjamem.« »In ti si edina, ki mi to verjame!«
Pozornost
»Slišite. Frane, vino ima čuden duh... Zamašek ie nlesniv.«
»Malo Dotroite. cosDod. takoj vam Dri-r.esem drug zamašek.«
šofer na dopustu pelje na sprehod svoje dete.

■ s Ali še veš, krj si mi rekla, da je ljubezen sreča v dvoje?«
Dežnik zoper vihar.