Inseratl »e »prejemajo in ▼«!)* triHtouna vrHtK:
"i kr., ee se tisk h IkrHt
i u	•»
4 * ji n n i» " *i
u u it n	* i
Pri večkratnem tinkM.ii j i «eua primerno tmanjBH.
Roko piti
te ne vračajo, netraitkovans piflma nt) ne »prejemajo
Naročnino prejema opravni&ivi KUiniioHT raci i a i in ekHperiiciia i n Starem tryu n. nt. 18
Pogodba z Ogersko pred državnim zborom
Keiiur se naši državni poslanci o skupnih zadevah avstro-ogerskih posvetujejo, sinili se nam vselej denar in dragi čas, ki se za te obravnave potrati. Čemu je vse posvetovanje, kedar se že naprej ve, kaj se skleniti mor a V Kar se je z Madjari pogodilo, temu mora zbornica pritrditi, zakaj V Ogeiska vlada sedi bolj trdno, ko se misli, ona ima narod za seboj, naše nemške liberalce pa le madjarska podpora po konci drži; da ostanejo na krmilu, morajo Madjarom vse pritrditi; nagodba mora biti sklenjena , strah pred slovansko opozicijo to zapoveduje. Pač niso zadovoljni z novo na-godbo niti Madjari, niti Nemci; vendar do resnega prepira med njimi ne bo prišlo, ker bi prišel s tem dualizem v nevarnost, in to zabraniti mora biti gospodujočima strankama prva skrb. Naj se tedaj v državnem zboru še toliko in še tako lepo govori zoper pogodbo, „zwangslage" (sila), v katerej se nahaja nem-ško-liberalna stranka, se bo konečno vendar močnejšo ukazala, nego vse slabe strani nove baukine nagodbe iu vsi centralistični opomini Kellerspergov. Ministri imajo večino že na svoji strani; še Poljaki bodo za nagodbo glasovali; zoper njo pa samo pravna stranka in „fortschrittsklub", pa morda še ta ne ves.
Prijatelji aktivne politike hočejo, naj bi prišli čelii „ad lu c" v zbornico, tla bi to nagodbo, ki Cislajtaniji nova bremena naklada in madjarsko hegemonijo ukrepljuje, pomagali vreči in zabraniti. To pa se nam vidi jako j
Po poMI prejeman »ein
Za cio ieto	. . 10 ji,
f k poi 111 ji	. , n — ta četrt leta 2 50
V administraciji velja
'/.a celo letu . r.a pol leta	4 ,
ta četrt !i-t.a .
V I.inhljani na tiom veija 60 kr. več na ieiu,
VredniStvo je ua Brri; štev. 190.
Izhaja po trikrat na teden v toreK . ČHirtek in .obot.
naiven nazor, kajti opozicija ne more prodreti, če bi bilo Čehov še dvakrat 32. Vrhu tega se pu na ./ortschrittsfciui)" prav nič ni zanašati; brž ko bi bila ustavoverna stranka v nevarnosti, popustil bi on svojo opozicijo, in glasoval 7. ministerstvom. čehi nemarno v državnem zboru česa iskati; dokler imamo lepo vreme, in dokler imajo nemški liberalci večino, veljajo za slovanske puslunoe besede, ki bi se morale na vrata lesenjače pribiti: , Voi clii entrate, lasciate ogni speranza!" (Vi, ki tukaj notri stopite, pustite zunaj vse upanje.)
Nova pogodba z Ogersko je uovo ponižanje naše polovice, pa ne samo ponižanje ker tega smo nasproti Madjarom že vajeni, — ona pomenja denarno gospodstvo Mudjarov. V vseh rečeh imeli so Madjari že prvo besedo, samo v denarnih zadevah bili so še od dunajske dižavue banke odvisni ; sedaj pristopijo tudi k temu zavodu kot enakopravni posestniki in vladarji, Oni sicer za prvo pot, ne bodo imeli večine v bankinem svetu, pa njihova sloga in eneržija nam je porok, da bodo tudi tu v malo letih krmilo v roke dobili, — in kako strašansko moč s tem pridobijo, tega si dunajski listi še povedati ne upajo! Le pomislimo, kaj se to pravi, vse denarne zadeve cele države vladati, ključ do krinje imeti, kjer je premoženje narodov shranjeno! Svet, vidi, kako slabo Ogri v svoji lastni deželi gospodarijo, da morajo navzlic miru iu dobrih letin dolgove na dolgove delati, iu da jim že nihče nič več posoditi niče, ker vidi, da mora dežela pri takem gospodarstvu!
priti na kant. In v take roke naj pride državna banka! Kar bodo bogati in marljivi Čehi s trudom in potom v obrazu pridelali, to bodo zapravljivi Madjari pri oknih ven zmetali; s slovanskimi žulji zidale se bodo palače na čast in slavo magyarorszaga. Žalost nas obhaja, kadar to premišljujemo in pero se nam ustavlja, kedar si hočemo to prihodnjo podobo naslikati! Pa vendar mora enkrat naslikana biti; drevesa ne rastejo do nebes — tudi madjarska ne!
Če bi se imeli vedno ravnati po želji Madjarov , bi bila za nas res bolja personalna unija (osobna zveza); če bi imeli Madjare pitati, njihovo lenobo podpirati, in njihove dolgove plačevati, potem je bolje, da smo popolnoma od njih ločeni.
Naši nemški liberalci bi bili že davno za to osebno zvezo, ako bi se Slovanov ne bali, V Cisli je dvanajst milijonov Slovanov in samo sedem milijonov Nemcev, izmed teli so še Tirolci sedanji stranki nasprotni, toraj bi se liberalna stranka ne mogla na krmilu obdržati, ako bi ne imela inadjarske pomoči, in to je tista „zvvangslage", da morajo ustavo-verci sedanjo zvezo z Madjari obdržati, če so ti tudi Še tako prevzetni in nenasitljivi. Madjari se pa nasprotno čutijo dosti močne, strahovati opozicijo Srbov, Ruinuucev, Saksoncev in Slovakov, zato oni nemajo nič zoper personalno zvezo, ktero si mnogi celo želijo. Ko bi pravna stranka toliko skrbi ne imela za čast in slavo Habsburške monarhije, bi morda sedaj tudi zahtevala osebno zvezo, ker madjarska hegemonija postaje čedalje bolj uepreuesljiva.
Ivan Sergejevič Aksakov.
Danes je glavno mesto Rusije Petrograd, ali glava naroda ruskega ni Petrograd, nego staroslavna Moskva. Petrograd je bolj evro pejsko mesto, nego li rusko : Moskva je čisto ruska, tukaj živi čista misel ruska, slavjanska. To znajo tudi ptujci, ter imenujejo vse, kar je rusko, moskovskim. Ali Moskva ni samo srce ruskega naroda, nego tudi celega Slavjanstva. Tukaj se pojavi najpoprej v Rusiji misel slav-janske solidarnosti, tukaj se še dandanes najlepše neguje tu misel. In Moskva ni samo ognjišče idealnega, duhovnega življenja naroda ruskega: ona je tudi pravi politički laktor države ruske. Formalno vlada nad Rusijo še Petrograd, ali vse bolj in bolj postaje jasno, da je Petrograd samo izvršitelj volje narodne, ali tolmač in pravi izraz je stara Moskva.
Kakor je Moskva ogledalo ruskega naroda, tako je ogledalo same Moskve zdaj Ivan Sergejevič Aksakov ,j da, on je duša današnje Moskve. Aksakov je, Moskvi še več , nego li je bil zadnji čas Parizu Tbiers, ker Pariz ima več strank, a Moskva je ene misli. To veliko mesto je en tabor, kojemu je vodja Aksakov. On je tukaj vsezmožen. Zato tudi precej zlobno
oponašajo turkolilski listi, da ima Rusija zraven Aleksandra še enega nekronauega čara, a ta je Aksakov.
Velika doba ima tudi velike ljudi. Za Rusijo je zdaj nastopila velika doba, koje je uajbolji izraz Aksakov. Kolikor koli je dandanes v Rusiji duha slovanskega, njegov pro-buditelj je Abakov. On je tudi kuni sedanje velike vojske , koja se vrši med dvema velikima svetoma na iztoku.
Aksakov je utemeljil s svojimi prijatelji v Moskvi znani „slavjanskij komitet" in li-lialko tistega v Petrogradu, a ti odbori so mnogo doprinesli k igri, ki se ravno zdaj odigrava na Donavi. Moskovski slovanski komitet, je politični in narodni zastopnik Moskve, a Aksakov je zastopnik obeh. Ni si lahko predstavljati, koliko uvaženja, ugleda in ljubavi vživa Aksakov v Moskvi. Visoko plemstvo, bogati trgovci, inteligeucija in prosti svet, vse je vdano s celim srcem Aksakovu. Posebno bogati tigovački stališ se je zbral okoli Aksa-kova, in kdor ve, s kakšnim kapitalom on razpolaga, ta lahko sprevidi, koliko moč vživa Aksakov.
Ko je car izrazil nezadovoljnost, Aksakovu radi njegovega znamenitega govora, kojega je
govoril v slovanskem komitetu meseca marca t. 1. (pravijo, da je ta govor pospešil vojsko), izbrali so ga moskovski trgovci demonstrativno za prvega ravnatelja ali guvernera prve banke, mestjanstvo pa ga je izbralo v veliki zbor moskovski (duma), a po tem za člana iu go vornika tfepufacije, koja je ime/a pozdraviti cara v imenu Moskve na Kremlu. Tukaj se je pokazalo, da je ona nazadovoljnost carova bila provzročena po vladi petrogradski, ker car je sprejel Aksakova posebno prijazno, kakor da bi se ne bilo nič dogodilo.
Vsaki govor Aksakova je v Moskvi , pa tudi v celej Rusiji političen čin. Aksakov je izvrsten govornik, govor mu je vedno bister in premišljen, poln velikih misli in čuvstev, a brez kakšnega nepotrebnega nakita, ter silno vpliva na poslušalce.
Vpliv Aksakova na Moskvo in Moskve na celo Rusijo je velik. Naj sledi tukaj nekoliko črtic iz njegovega življenja.
Ivan Sergejevič je sin pisatelja znane „Semejno chronike" (rodbinske kronike), Ser-geja Timolejeva Aksakova (t I. 1850), a brat pokoj negi1. Konštantina Sergejeviča Aksakova, duhovitega pisatelja iu pesnika ruskega. Ivan Sergejevič se je rodil 20. septembra 1823. I.
Pa kaj pomagajo vsi govori, človeška zgodovina se dela z dejanji, in se na besede ne ozira; politični položaj naše države je tak, da se ne spreminja po nagonih iz svoje lastne notrajnosti, ampak po zunajnem pritisku. Ko je bila Avstrija še absolutna iu centralistična država, imela je svoj določeni prostor in tek med državami Evrope; dualizem pa je bil katastrofa, kakor Če bi se kak planet na dva kosa razdrobil: vsak kos posebej je izgubil svojo lego, svoj tek, zmešnjava je nastala in nered med svetovi, in ne ve se, ali se bodeta ta dva kosa še kedaj zedinila, ali morebiti še bolj razdrobila? ali bodejo ti kosi ostali samo-stalne zvezde , ali jih bodo sosedni planeti k sebi potegnili ? Kje je tisti zvezdogled , tisti matematik, da bi nam to preračunil? — Ako bi pa kedaj Avstriji to škodovalo, iu bi se prašalo: kdo je to zakrivil, kazali bodo zgo-doviuopisci na ime saksouskega grofa, ki biva sedaj kot avstrijski poslanik v Londonu. Domačin pa, kakor je dobro rekel baron Kellers-perg v zboru, bi nikdar kaj tacega ne bil storil 1
Novo rusko vnanje posojilo,
,.Journal de St. Petersbourg" je dobil 11 t. m. iz Amsterdama poročilo , da je Rusija zaključila vnanje posojilo s posredstvom amsterdamske bankirske hiše Lippmann, Itosen-thal in dr. v svoti 15 miljonov funtov sterlin-gov. Posojilo je pet odstotno, plačevalni obrok je 37 let in odstotki se računijo s prvim ju lijem 1877 1.
G. g. Lippmann, Itosenthal in dr. so odkrili podpisko v četrtek 15 nov. Posojilne ob-ligajice so troje vrste z nominalno vrednostjo po '20, 100 in 500 funt. št. Podpisna cena je 77 " i" ,, po amsterdamskim kursu. Prva tret jina se bo vplačala 24. novembra, druga 24. decembra letošnjega leta in zadnja 24. januarja 1878. 1. Podpisovalo se bo tudi v Berlinu in Parizu in sicer po 410 mark in 500 frankov za obligacije po 20 funt. št.
To novo vnanje posojilo bo dalo Rusiji 77'/, milij. metaličnih rubljev. Kakor se sliši, so se amsterdamski bankirji Lippmann, Ro-senthal in dr., za katerimi se skrivajo skoro gotovo tudi angleški bankirji, zavezali splačati vse posojilne obligacije neodvisno od podpis-
nega vspeha. Tretjina vse posojilne vsote se je že izročila Rusiji.
8. novembra so bile na londonskej borzi obligacije ruskega druzega 5% vnanjega brez-obročnega posojila 1822 1. po 75%; obigacije sedmega 5% tudi vnanjega brezročnega posojila 1862 1. po 75-77%; a 5% obročne obligacije obeh angleško-holandskih posojil 1864 in 1866 1. po 81—83%. Sedanje posojilo je po svojih pogojih skoro čisto podobno tema dvema angleško holandskima posojiloma. Zategadelj se smemo, akoporam ne s popolno gotovostjo nadejati dobrega vspeha pri tako niz-kej podpisnej ceni.
Po najnovejem kurzu (23% p za 1 rub.) bi znašalo 15 m. št. 152,000.000 kreditnih rubljev.
Tedaj je, pravijo ,,S Peterburgskijc Ve-domosti," potrebovala vojska 1877 I. s stroški za mobilizacijo jednega dela armade 1. 1876 uže tri posojila. K tej vsot; se pridružuje skoro gotovo jeden del, če ne cela izdaja kreditnih biljetov za 210 milij. rub., katere je izdala gospodarska banka. Sedem mescev vojne je stalo najmanj 280 milij. rub. in za stroške do vojskinega razglašenja se je porabilo posojilo za 100 m. r.
„Spb. Vedomosti" ne dvomijo , da ko bi bilo moglo rusko finanfno vodstvo 1. 1876 naprej videti letošnjo vojsko s Turčijo, bi ne bilo samo lani nabavilo okoli 70 m. r. v zlatu za vzdrževanje menjalnega kurza, ampak bilo bi se še lani potrudilo zaključiti novo vnanje posojilo za podpiranje sredstev gospodarske blagajne. Posojilo v 1876 1. bi bilo za 10 ali 12% vgodneje nego letošnje. Zaklju-čenje vnanjega posojila po vojnem razglašenji se pa pravi podvreči se pogojem, katere predlagajo zagranični bankirji iu jiosebno še zategadelj, ker je Angleška uže pred letom napovedala vojsko ruskemu gospodarskemu kreditu.
Josip Jnraj Strosmajer.
(Dalje.)
Tako bi dobro bilo, da duhovski živelj obilnejše predre tudi v srednja učilišča; s tim bi se vzajemno delovanje in bratovsko občevanje med duhovskim in neduhovskim življem pospeševalo na občno korist. Bodi mi dovoljeno
v belebejevskem kotaru, sedajnej ulimskej gu-berniji. L. 1842 je dovršil pravniške nauke na „Uči!ištu Pravovčdeuija." V Moskvi je postal vrhovni tajnik senata, a potem podpredsednik kaznene sodnije v Kalugi. Zatim stopi v ministerstvo notranjih zadev, a 1. 1851 se je odrekel državni službi. Za krimske vojske je stopil Aksakov v moskovsko „opolčenje" (narodno vojsko), ter je bil prideljen sapuhov-skej družini.
Rodovina njegovega očeta, iz koje je bil Ivan Sergejevič odgojen, spadala je med bolj izobražene, ali malo bogate plemenite rodovine ruske. V Moskvi utemelji rodovina Aksakova s Kirijevsko in llomjakovo rodoljubno društvo, kojega je bila misel in razvitek ruskega naroda proti robskemu opinašanju evropskega zapada, kjer se je začela prva opozicija proti zapadu. Ivan Sergejevič je ostal veren ideji svoje rodovine, ali on je prenesel to idejo na celo Slavjan.itvo, in ravno s tim je postal znamenit.
Aksakov je idealist, poln čuvstva in odu-ševljenja, ali zraven tega razborit politik in dober psiholog. Kot idealist se je odrekel leta 1851 državni službi, koja je takrat bila v Rusiji še robska, ter si poiskal drugo, bolj pri-
merno zanimanje — žurnalistiko. Najpoprej je delal pri .,Moskovskem sborniku" (1852) in v „Ruskej Besedi." Na to je začel sam iz-davati časopis „Parus", ki je bil precej po prvem broju obustavljen, potem časopis ,,Den" pa „Moskva"; ko sta bila ta dva obustavljena, počel je iz nova izdajati žurnal „Moskvic", ali v kratkem so tudi tega zabranili. Njegovo delovanje v žurnalistiki je bilo posvečeno glavno samo Slovanstvu in velikej misli slovanske vzajemnosti.
Kot žurnalist, kakor vidimo, Aksakov ni bil srečen, ker njegov veliki duh se ni dal speti v verige stroge cenzure, in zato so vsi njegovi listovi bili obustavljeni. Aksakov je postal danes apostelj „sIovanske misli." Najprej je bil zastopnik moskovskega slovanskega komiteta, danes je on zastopnik Moskve in celega naroda ruskega. Ni tacega primera, da bi jiolitik in govornik v absolutističnej državi brez ministerskega portefeuilla, brez parlamenta in meetinga, v tesnili mejah zakona, dospel do tolike moči, kakor Aksakov v Rusiji. Vse to kaže, da je on velik človek.
Do takrat ni bilo poznano ime Aksakova izvan mej države ruske, da pač tudi tam je postal on izvan Moskve popularen še le po-
ozreti se v tej zadevi §e na eno potrebo. Z veliko radostjo sem čital te dni', da se visoka vlada briga za temnice ali kaznilnice in zs jetnike naše, in da hoče tudi pri nas vvesti vse one popravke, kteri so pri bolj naprednjih narodih v tem obziru že vvedeni. Sveta in nujna namera! Jaz sem bil vrhovni župan v županiji Virovitiški. Kot tak obiskal sem enkrat tudi ječe. Dokler bodem živel, nikdar ne bom pozabil groznega prizora , kteri mi je o tej priložnosti stopil pred oči. V nekem tesnem hodniku , ali kaj je že bilo , nakopičilo se je toliko ljudi razne dobe, od mladičev, kteri so komaj detinsko dobo preživeli, pa do bedih starcev, kteri so komaj mogli se pregibati. Kadar nesrečniki mene ugledajo, iz dvajset grl hkrati zavpijejo: Oh oj pomagaj gospod! glej tule čepimo že dve, tri leta, pa nihče nas ne pokliče , da nas izpraša in sodi. Dejte ubijte nas, da se dalje ne mučimo , ali nas sodite. Morem prav res reči , da jc ta grozni pogled tako poprijel dušo mojo, da osem dni nisem mogel mirno zaspati. Vsak si pa lahko misli, kako je moralo biti moralno stanje teh nesrečnikov. Skrajni čas je tedaj, da se v tem obziru kaj stori, in da se tudi ua to resnobno pomisli, da je po duhu krščanskem vsaki kazni, dokler smo na tem svetu, najpoglavitnejši cilj: da se nesrečnik popravi in prerodi, in da je vse, kar spada na nerazumno mučenje in torturo, greh proti Bogu in društvu človeškemu, in na to spada tudi odlašanje in neskrbuost, da se nesrečnik v svoj čas izpraša in obsodi. Ker je torej na tem svetu poglavitni namen vsaki kazni poboljšanje in prerojeuje, in ker se to brez postave z vršiti ne more; za to bi po mojem mnenju tudi mi duhovni imeli o tem misliti in se posvčtovati, kako bi se tej potrebi z naše strani v prihodnje bolje zadovoljilo, kakor je to dosedaj bilo. Ako bi na nesrečnika jetnika ves svet pozabil, mi duhovniki nikakor ne bi smeli nanj pozabiti, marveč bi v tem slučaju mi vprav zato, ker smo duhovni, z dvojno marljivostjo zanj morali se potegniti. Ako je dolžnost posvetne oblasti , da se spominja na to, da jc oni, ki je na ta svet prišel, da nas vse osvobodi od večne temnice in večne sužnosti, in da razreši okove, v ktere nas je greh zapel, daje oni, pravim, blagovolil v večno svojo odloko vvrstiti ono sveto izreko:
slednji čas; danes zna že vsa Evropa za Aksakova.
Aksakova ideja o ,,slavjanskej vzajemnosti," je stvar bodočnosti. Da bode Slovaustvo s časom velike važnosti na svetu , o tem ni dvombe, ali da se bode mogla izvesti „ideja slavjanska", kakoršno si misli Aksakov sam, ne bi ravno mogli potrditi. Lepo je govoriti o „slavjanskej povesti", do ktere se bode tudi prišlo, ali ni lepo zametavati vse , kar je na zapadu izklilo, kajti same ideje zapada porodile so Aksakova in idejo slovansko. Brez zapada ne bi bilo Aksakova niti njegove misli!
Tudi Aksakova misel o pravoslavju ne more se nazvati presretna, ker vera se ne sme vtikati v narodnost. To uči zapad , pa gotovo je to tudi prav. Mi Slovenci in ostali zapadni Slavjaui ne bi po teh Aksakovih nazorih niti spadali k Slovanstvu, ker nismo pravoslavni. Mi Slovenci se nečemo odreči zapadu, ali v ostalem ne mislimo, da smo gorji Slavjani od grško-iztočnih Slavjanov.
Aksakov, ako tudi nima povsod prav, vendar je oseba znamenita, ker ga zanosi ideja enega celega dela zemlje. —
Priredil prof. J. St.
v ječi sem bil, in vi ste me obiskali; koliko bolj se na to spominjati imamo mi duhovni, kteri smo na tem svetu dediči in namestniki ljubezni in usmiljenja božjega. Meni se čini, da kedar državljanska ali civilna oblast dela o tem, da se temnice in jetnikom osoda zboljša, da bi tudi mi resno morali se posvetovati, kako bi se bolje nego do sedaj dosegal poslednji cilj vsake kazni t. j. poboljšanje jetnikovo. Jaz vem, da je v stari dobi cerkev prav za svojo ualogo smatrala ali spoznavala, da veli-krat izmed jetnikov in obsojencev v imenu ljubezni in milosrčnosti božje posreduje pri posvetni oblasti; jaz vem, da še danes v krščanskem svetu nahajajo se posebna društva, v kterih se duhovni po posebnem načinu zavezujejo , da se hočejo za jetnike darovati v vsakem obiiru. To se y>vtm spominjati se one božje izreke: jetnik sem bil, in obiskali ste me. Naravno je pak, da nam je se ve gledč na te in enake duhovne potrebe skrbčti, da jenja duhovnov pomanjkanje. Jaz ponavljam^ da temu je samo en način, in to so semenišča za malo deco, za dečke.
Želeti bi bilo, da se dečki tudi bolj odličnih roditeljev posvečujejo poklicu duhovskemu. Dokler je bilo ua svetu več vere in pobožnosti; dokler se je v domačem odhranjevanju bolj pazilo na razvoj religioznega čutila; tedaj so tudi najbolj odličnih roditeljev sinovi radi hodili v duhovski stan, kar je bilo sveti veri in vsemu narodu na blagor. Ne vem, bode li to še kedaj v prihodnje; med tem pa je skozi in skozi očitno, da se tudi od sedaj kakor doslej duhovskemu stanu največ posvečevala bode si-rotinja. Tako je tudi prav, saj je tudi začetnik svete vere iu duhovskega poklica uam in duhovski svoji nalogi ua ljubev postal sirota, ktera ni imela kam glave nasloniti, in saj so tudi aposteljni in prvi duhovniki sirote bili. Sirotfnja se lože privadi na žrtve, in duhovska služba prav razumljena tudi ni nič druzega nego vedna žrtva (holacaustum, žgavščina , v koji se žge, gori, goreč gine) za Boga in narod. Pri nas je dosta sirotinje, in poleg današnjega razvitka ekonomičnih razmer bode sirotinje dokaj vedno. Pri nas je premnogo sirot umnih in darovitih, ktere niso v stanu nadaljevati šol , razun svojih domačih. Časih je temu vzrok tudi patriarhalno življenje. Ve-likrat je v patriarhilnih naših kočah slišati: kedar ne more moj sin študovati (v šolo), pa tudi tvoj ne bo. Mnogi dar se tako pokopa. Ko bi v teh okolnostih pri nas imeli vstavov, kteri bi bolj obdarovane sirote brezplačno'pre-jemali in odgojevali, ni dvombe, da bi roditelji radi deco takim vstavom izročevali, da se od malih nog pripravljajo za duhovski stan.) jn Unger, Po tem takim bi velika korist bila cerkvi, ker j veže sedaj bi veči izbor bil, in ker bi se sploh več duhovnikov odgojevalo. Pa bilo bi koristno narodu; kedar bi se ti cerkveni vstavi srečno vravnavali tako, kar bode brez dvoma se tudi zgodilo, da glede svojih izpitov tudi pred državo veljajo, tedaj bi mladenči, kteri morda nimajo poklica, izstopivši iz vstava ljudstvu že zopet koristni bili, kakor je to tudi doslej v naših semeniščih bilo, iz kterih izstopivši mladenči so velikrat pridobili si med narodom odlično ime in mesto. Napraviti take cerkvene vstave mislim ni težko v Zagrebu in v Senju, kjer gimnazije že obstoje; teže jc to v Dja-kovu, kjer gimnazije ni. (Konec sledi).
Z bojišča.
Že zadnjič smo ob kratkem poročali, da 30 Rusi 18. t. m. Turkom vzeli najvažnejšo
trdnjavo v Armeniji, Kars. Boj se je pričel 17. t. m. ob 8'/j uri zvečer. Desno rusko krilo je vodil general Lazarev , središče grof Grabbe, ki je bil pri naskoku na grad Kanli-Tabio ubit, generala Roop in Ivomarov pa sta napala grad Inglis. Okoli 11. ure se je vdal grad Kanli-Tabia , proti jutru pa Horene s tremi stolpi, in okoli 8. ure zjutraj ostali vtr-jeni kraji. 40 turških batalijonov je hotelo po begniti proti Erzerumu , pa ruski konjiki so jih ustavili in vjeli. Boj je bil silno srdit; Turki so se branili na vso moč ter jih je palo okoli 5000, vjetih pa je bilo okoli 10.000, med njimi tudi dva paša. Razun tega je Rusom prišlo v roke 300 topov, mnogo zastav in pušk. Itusi so zgubili okoli 2700 mož. Bitvo je vodil general Loris-Melikov, ki je imel 18. t. m. ob V t. uri slevesen vhod v mesto, imot, je bU pa tudi veliki knez Mihael.
Padec Karsa je najhujša zguba, ki je dosedaj Turke zadela , dasi je število padlih in vjetih vojakov kakor tudi osvojenih topov naj-brže nekoliko pretirano. Ker Rusom od strani ne preti nobena nevarnost več, bodo sedaj vse svoje moči lahko poslali proti glavnemu armenskemu mestu Erzerumu , ki se proti taki sili ne bode moglo več dolgo braniti. „Presse" ima tedaj prav, ker pravi, da s padcem Karsa je vojska v Aziji dovršena.
Iz Bulgarije se naznanja, da ima Mehmed Ali (10 batalijonov in 150 topov, s kterimi bode skušal pomagati Osmanu, ob enem pa zadrževati Srbe, ki so 18. t. m. zaukazali oboroženje šumadijske čete in sklicali topničarske reser-viste ter v Čuprijo poslali 800 prostovoljcev. Najbolj k vojski sili Ilorvatovič, ker bodo sicer Turki prijeli Srbijo. Turki se ob Timoku vtrjujejo iu napravljajo močne nasipe, ktere oborožujejo z velikimi Kruppovimi topovi. Tri ruske čete so bile 16. t. m. napale Šakir pašo pri Etropolu in turške nasipe pri Orhaniji, pa boje niso nič opravile, pač pa so kozaki v roke dobili prehod čez Balkan pri ltozaliti, zahodno od Šipke.
Črnogorci so razdejali derbentske strel-nice pri Baru ; v mestu samem pa so skoraj vsled črnogorskih bomb pogorele vse turške hiše. V Inki ni bilo nobene vojne ladije, in tudi na morji ni videti nobene. 19. t. m. so vzeli Turkom tudi Spuž na jadranskem morju, po čigar luki so že davno hrepeneli.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V I.jubljani. 21. novembra.
\ državnem zboru sta 19. t. m
o bankinem načrtu govorila ministra De Pretiš ki je rekel, „da Cislo in Translo slab lesen le za silo narejen most, ki se bode pa polagoma umaknil trdnemu, zidanemu, iu reka , ki nas sedaj loči , postala bode vez med nami." Potrebno bi to res bilo. da bi pa začasno ponavljenje dosedanje pogodbe to doseglo, tega nihče iu menda gospod minister sam ne verjame. 20. t. m. sta govorila še generalna govornika , Skene zoper iu flerbst za postavo.
Dclcjsaciji se po naznanilu ,,Pol Corr." snidete 5. decembra.
Iz Dalmacije se poroča, da so Turki 17. t. m. pri Plavjanski Ilrdi prestopili avstrijsko mejo, eno hišo zažgali, več drugih pa oropali ter odgnali 4G volov, 1 konja in 1 drobuico. Ko bi bili Turki to , kar ob naši meji počenjajo, počenjali kje drugje, bi bila dotična država gotovo odločno na noge stopila in za take roparske napade zahtevala zadostenje. Pri nas pa tolikanj prizanašajo
turški druhali, ki vsled te potrpežljivosti menda sodi, da se je Avstrija boji ka-li? Pri mini-sterskem svetu se je 20. t m. neki tudi razpravljalo zasedanje Bosne, ki se ima prihodnji teden izvršiti.
Pri ogerski najvišji sodniji pričela se je 19. t. m. obravnava zoper tiste ljudi, ki so hoteli unidan na Erdeljskem osnovati čete prostovoljcev, ,ter čez Valahijo Turkom hiteti na pomoč. Zatoženci med preiskavo po sklepu sodnije ne bodo zaprti.
Vnanje države.
V Heroinu u so v soboto prijeli nekega človeka, Liskovskega po imenu, ki je rekel, da je jtrišel v glavno mesto, da bi umoril cesarja Viljema in kneza Bismarka. Pri bolj natančnem izpraševanji pa se je pokazalo , da se pv^e LvigovsVi i« da ga iSf/ejo sotlnije, ker je kot privatni tajnik ponarejeval pisma. Da je hotel umoriti cesarja ali Bismarka, ni res in se je bil to le na lepem izmislil.
francoskih razmerah poroča „Bohe-mia", da je prezident sostavo novega mini-sterstva zaporedoma ponujal 5 generalom, ki pa te naloge niso hoteli prevzeti, češ , da se na vojno ne morejo zanesti. Ravno to trdi tudi francoski list ,,La France" pristavljaje, da bi se smela vlada, če bi razpustila narodno skupščino, zanesti le na častnike dveh ali treh polkov posadke pariške, vsi drugi pa da so vdani republiki. — Govori se, da vdova Napoleonova s svojim sinom biva v Parizu.
škotsko- Katoliški škofje tam nimajo še nobene škofije; oni so imenovani „in par-tibus infidelium" s poslanjem, naj se z vsim pečajo, kar se na Škotskem vsteza k rimsko katoliški cerkvi. Škofje imajo duhovnike za pomočnike, kteri bivajo na mnozih mestih, kjer se nahajajo katoliki. Augleška vlada se poleg ,.Italie" ne upira temu, naj bi se vSko-ciji katol. hierarhija vstanovila s tinii pogoji kakor 1. 1850 v Angliji. Potovanje kardinala Manninga v Rim dot'ka se pravijo tudi te stvari. Ako se ne prikažejo nove opo-vire, oglasi sv. Oče morda v uajbližujem kon-zistoriju v lastnem ogovoru definitivno vsta-novo katoliške hierarhije na Škotskem. Koj za tiin bota za ono deželo imenovana dva škofa.
Izvirni dopisi.
Iz IJubljanc 19. novembra. (Nekaj o zemljepisnem poduku po naših srednjih šolah pred kratkem.) Zemlje-pisje je po srednjih šolah ne le jako podučen, potreben in koristen, ampak tudi mikaven predmet in ne spada med tako zvane ,,suhe", ki se nekterim prilegajo, drugim pa ne. Skušnja tuli U''i, da se tega predmeta mladina sploh najrajši loti, ker se ž nj m vstreza tudi radovednosti njem. Iz tega pa sledi, da mora ta poduk biti po vsem tudi pripraven, primeren razmeram. Razume se samo po sebi, da v srednjih šolah ni časa za to, da bi se dijaki zemjepisja vseh dežel, vseh delov sveta enako temeljito učili; to se mora prepuščati višim šolam , v kterih se pripravlja mladina za posebni, izvoljeni si poklic. Tedaj bo francosk dijak učil se zemljepisja francoske dežele natančneje, kakor n. pr. avstrijske ali nemške, avstnjansk dijak pa narobe. Ker je pa v Avstriji več narodov, tudi učni načrt ne more biti povsod po enem kopitu , ampak vravnau po posebnih razmerah posameznih dežel iu sicer tako, da vsak najprej svojo ožjo domovino spozna.
Kak pa je bil poduk v zemljepisji na ljubljanski gimnaziji vsaj takrat, ko sem jaz obiskoval jo, in tega še ni ravno dolgo I Učaa
knjiga je najboljši dokaz. Pa da bi že le to bilo 1 Ali vsak profesor je podučeval po svojem okusu, kar se njemu ni važno zdelo, se je učilo površno ali celo izpustilo, nasprotno pa se je razpravljalo zelo nadrobno, kar je bilo njemu važno. Profesorji so bili večidel rodom Nemci, ta iz Šlezije, oni od Rene, ta iz Ti rolskega, oni iz Avstrijanskega itd. Tedaj smo morali za vsako vas, za vsako stezo, za vsak potok tiste dežele vedeti na zemljevidu kjer je bil profesor doma, drugo pa se je je malo veliko manj natančno. Tako je pač vsak dobro vedel, kje je Vaduz in koliko ima hiš; — koliko je pa na Kranjskem mest, voda, gora itd., je vedel le tisti, kdor se je o tem drugje podučil. O nekdanjih malih nemških državicah je vedel in moral vedeti vsak število prebival cev, mest, voda iu gora, tek Rene od izvira do iztoka, tek Donave ravno tako vsaj do Pešta. Avstrija je šla še do Drave, o vsem drugem je bilo zadosti, da si vedel za Zagreb Ljubljano, Gorico in Trst; druge dežele že niso bile za našega profesorja na svetu. Mi se takrat nismo pritoževali zarad te pristranosti ker čem manj se nam je bilo učiti, tem ljubše nam je bilo; prav z veseljem smo tedaj preskočili vse liste o slovanskem jugu. Rusija je bila odpravljena v par besedah, o Turčiji nismo nič vedeli, ko da je glavno mesto Carigrad potem še Drin in Solun.
Morda bi ne bil britko čutil še te po pristranskem poduku zakrivljene nevednosti, ko bi ne bilo sedaj rnsko-turške vojske. Ali zdaj, ko berem čaznike, naletim v vsaki vrsti na ime kakega mesta, kake trdnjave ali vode, o kteri še nisem nič slišal. Bo že kaka mala vas, si mislim, iskaje po zemljevidu, al tu naj dem mesto s kakimi 20 000 do 30.000 prebi valci. Sram meje, da sem v šolo hodil. Zdaj sem si kupil boljšo zemljepisno knjigo in se moram učiti iz nje, da se pred ljudmi ne bla-miram, čeravno sem bil v šoli nekdaj eden prvih v zemljepisji in še nisem veliko pozabil,
Kdo je učil nas kaj o Plevni, o Erzerumu Karsu itd.? In vendar so to mesta, pri kterih se ustavijo cele velike armade, stokrat veči od Vaduza, Liebenthala, Itosenhaima ali kacega druzega nemškega kota, ki je imeniten le zato, ker se je v njem kak nemški učenjak rodil. Ob Renu smo morali vedeti po imenu za vse razvaline in tudi to , da je v Wartburgi še zdaj tista maroga ua zidu, ki jo je Luther
naredil s črnilom za h.....zagnanim, po
ruskih, rumunskih in turških trdnjavah ob Donavi pa nas ni nihče prašal. Črnogorci so bili hrabri, divji in leni ljudje, o Ilercegovincih, Miriditih, Kučjancih , nam ni nihče uič pravil, vse to je bilo „divje ljudstvo", po Bosni so prebivali mohamedanci in lopovi, glavni „kraj" (ne mesto) je bilo Serajevo, o Travniku, Bi-haču, Bjelini i. dr. se je ravno tako malo vedelo, kakor o Trnovem, Nikopolji, Nišu, Sofiji, Vidinu, i. dr. v Bulgarji. Nič bolje znana ni bila Srbija in Ilumunija; vedeli smo le za Belgrad in Bukarešt, vse drugo ni bilo govorjenja vredno. V Rusiji ni bilo druzih važnih mest, kakor Petrograd, Moskava in Odesa, si cer smo se o Patagoniji in Saudvitskih otokih več učili, kakor o veliki Rusiji, kar vsaj meni zdaj zelo na pot hodi in mi veliko časa jemlje, če nočem po temi tavati, ampak zpoz-nati zemljo, na kteri se godi menda že zadnji akt južne drame. Kakor meni, se godi mnogim ; kdor ni pozneje dopolnil v srednjih šolah nabranega zemljepisnega in zgodovinskega znan-stva zlasti o slovanskih deželah po lastni pridnosti, je tako neveden, kakor veliko dunajskih časnikarjev, ki so trdili, da so Nikšiči „Block-
haus", Trebinje in Mostar pa majhna „kraja" s par sto prebivalci.
Med drugim, kar je pričakovati koristnega za nas od sedanje vojske, je gotovo tudi to. da se bo poduk v zgodovini in zemljepisji po naših srednjih šolah nekoliko bolj oziral na slovanske, posebno južne narode in dežele, da n. pr. Ploješč ne bo kdo iskal v Bosni ali Srbiji, pri čemur sem že zasačil gospoda, ki se za zelo učenega šteje in vleče za svojo učenost veliko plačo.
Domače novice.
V Ljubljani 22. novembra.
(Občnega zbora družbe kmetijske) se je včeraj vdeležilo uekaj čez 30 udov, ker vreme ni bilo prav ugodno. Razprave so se vršile o navadnih rečeh.
(O zavarovanji proti škodi po ognji.) Čast. duhovščino opozorujemo ua prečast. g. dekana E. Po lak a izjavo v današnjem listu (glej gori dopis iz Lesko ve a) ter pristavljamo, da je cenitev škod po požaru v krškem farovži pokazala, da je bilo farovško poslopje veliko prenizko zavarovauo. Ravno taka utegne tudi druge biti, ker se menda večidel, bodi si iz stare navade bodi si iz druzih vzrokov, zmerom od leta do leta enaka vrednostna svota zavaruje , brez ob/.ira na to, da je vsaka stavba dandanes dvakrat če ne trikrat dražja kakor ta čas ko se je bilo zavarovanje morda že začelo, ker se je od tistih mal vse: les, kamenje, opeka, delo itd. za toliko podražilo. Kdor pa namen zavarovanja, namreč popolno odškodovanje o slučaji , nesreče doseči hoče , mora ne glede na znesek premije dejansko t. j. pravo vrednost zavarovati. Cerkvenim predstojništvom je zatorej z ozirom ua omenjeno izkušnjo pri krškem farovži prav toplo priporočati, da zlasti iz prejšnjega časa nespremenjeno obstoječa zavarovanja, pregledajo in preiščejo ali svote, s kterimi je zavarovano njihovemu oskrbovanju izročeno cerkveno imetje, dosezajo resnično vrednost posameznih stvari po zdanjih cenah in razmerah.
(Za volitve v deželni zbor) se naši Štajar-ski bratje že zdaj pripravljajo. Shod volilcev lovenjegraškega okraja si je enoglasno za kandidata izvolil č. g. dr. Suc-a, mestnega župnika v Slovenjara gradcu; v celj kem okraji pa bosta kandidirala gg. dr. Domikuš in bra-slovški dakan Bohinec.
(V razstavi fotograjičnili podob v Makrov i /tisi) so od 22. do 24. t. m. videti podobe iz raznih krajev Avstrije iu iz svetovne razstave dunajske.
(Sneg) je te dni padel po hrib.h. Sinoči je potegnila burja in nastalo je zopet lepo vreme. V nekterih krajih brdskega okraja bilo je tako toplo, da je resje cvetelo in so čebelice letale po solncu.
zato tako silijo v Plevno, ker je notri 600' turških goved. Ali niso med ta goveda všteti tudi korespondenti dunajskih turkoljubnih časnikov: ,,N. fr. Presse," , Extrab!att" itd.?
— Požar je 18. t. m. uničil knez-Schon-burgovo žago pri Ložu z vsemi žagancami vred. Škode je 10.000 gld.
Razne reči.
—	Kamniška narodna čitalnica napravi v nedeljo, 25, t, m. veselico s sledečim programom: 1.) Deklamacija ,,Ženska zvestoba". 2.) Na kosilu bom pri svoji materi
igra v enem dejanji". 3.) Domači prepir, ša-loigra v enem dejanji. 4.) Ples. Vljudno se abijo vsi čast. gg. udje k obilnej vdeležbi, ter naj blagovole tudi sposobne neude s sa-boj pripeljati. Začetek o 7', uri zvečer.
Odbor.
—	Vprašanje: Dunajska mohamedan-sko-židovska „N. fr. Presse" pravi, da Rusi
Poslanica.
V „Slov. Narodu" od 20. t. m. se je zlju-bilo kritikarju predstav v slovenskem gledišči (najbrže kot odgovor na kritiko predzadnje predstave v ,.SIov.4') mahniti po meni, češ da je moja prestava igre „Trdoglavec" (zdaj ,,Krč-marica'') slaba — mizerabel. Čeravno me to spominja na otroke, ki končajo svoj prepir navadno s tem: „ti si butelj" — ,,ti pa tudi," se mi vendar zdi potrebno na to nekej odgovoriti, da ne bo obveljalo tistim, ki so zdsj slovensko gledišče v „štant ' vzeli.
Jaz sem jel prestavljati igre za slovensko gledišče takrat že, ko sedanjih kritikovalcev še ni bilo. Ko so prišli, sem pozabil iti poduka iskat k njim, kar mi je jako žal. Tako sem po svoji slabi zmožnosti in dobri volji poslovenil veliko iger — če se dobro spominjam, menda največ med vsemi drugimi — iu blagajnik dramatičnega društva mi bo dal spri-čalo, da to ni bilo na škodo društvu. Grešil sem pri tem le, da sem bolj ravnal se po okusu občinstva, kakor po okusu tistih, kteri, če vsi pridejo v gledišče, ga napolnijo tako, kakor je bilo polno v predzadnji predstavi.
Kar se tiče mojih izvirnih iger s ,.pri-mejduševskim" jezikom, kličem ua pričo sedanjega vodjo slovenskega gledišča in nekoliko njegovih tovarišev, kterim so take igre nesle Hvaležnost, tedaj ni vsacega človeka slaba lastuost.
Kdo je dalje koval kuplete in popravljal prestave drugih, zlasti pri operetah, kjei se mora beseda vravnati po godbi ? Nekdanji spretni vodja gosp. Nolli mi je priča, daveč ko štiri leta se na slovenskem odru ni pel noben kuplet razven moj'h in to znaša že nekaj stotin kitic, za ktere mi je bila plača pač burna pohvala očinstva, a groša nisem videl za-nje nobenega. Še zdaj se v sili zaletijo k meni, če vsega zmožni k r i t i k a r pride v zagato
Meni je kritika — ugodna ali neugodna — prav ljuba, da je le pravična; saj sen. že teliko skusil, da imam zoper take pušice prav slonovo kožo. Kjer pa iz kritike gleda tako očividno zagrizenost, zavidljivost in — nehvaležnost, mislim, da imam tudi jaz pravico spregovoriti par besedi za pravično obrambo.
Jakob Alešovec.
Eksekutivne dražbe.
23. novembra: 2, Marenčič iz Črnomlju. 2. Čemas iz Silja, 2. Mabč iz Vinice, 2. Pavlišič h Brezja, 2. Jerman iz Kožanca, 2. Bohte iz Tušc-vega Dola , Itom iz Mihclje vaBi, 2. Siinonič iz Daljne Njive, 2. Medoš iz Drenovca, 2. \Volf iz Nemške Loke, 2. Spreitzcr iz Lahino, 2. Čadonič iz Silja. 2. Vižal iz Predgrada, 2. Pavlešič iz Hrasta.
2.	Barič iz Dola, 2. Straus iz Griblja, vsi v Cr-nomlji. 2. Pcuko iz Nadajnega selu, 3. Fatur iz Petelin, 3. Polh iz Košane, 2. Penko iz Slavine;
3.	Bobek iz Nove Žice, 3. Samsa iz Velike Pristave, vsi v Postojni. 3. Vidmar iz Draške vasi, 3. Mustar iz Griutovca, oba v Žužemberku. 3. Žagar iz Semiča, 2. Krašovec iz Gorenje Lokvice, 3. Težak iz Gorenjegu Suhorja, 3. Mihelcič iz Vrtač, 1. Rauh iz Potok, vsi v Metliki. 2. Pavlin z Črnega vrba, na Vrhniki. 2. Tnrk, 2, Ueicb, 2. Rauber, vsi v Novem mestu. 3. Oelidoj iz Postenj, 3. Tomšič iu Beča, 3. Skok iz Mereč, 3. Tomšič iz Koritniee, vsi v Bistrici, t. .Maček iz Praprotne Police v Kranji.
Teletcrftllrri«' denarni' cen« 21. novembra.
Papirna renta 0X25 — Breberna renta 66.61) — Zlata renta 73 95. — 18601etno državno posojilo 112 60 Bankin« akoija817 — Kreditne akcije 205.30— London 118.70 — Srebro 106 80. — Ces. kr. cckini 5 68.— 2C frankov 9 62.