ruBintna plačana t ^ctovtnL Leto LXVm~ št* 70 LJubljana, sreda 27« marca 1935 Cena Din L- izhaja vsak dan popoldne, IzvzemSI nedelje ln praznike. — ir%»+ran do 30 petit rrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3.-, večji tnaerati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva nttce, Mer. a Telefon: 8122, 3123, 3114, 3125 in 3136 Podrutnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska e, telefon' St. 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. S5 podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Rezultat berlinskih razgovorov Simonovi razgovori z nemškimi državniki so utrdili prepričanje, da z Nemčijo ni mogoče doseči sporazuma ter da Je nujno potrebna skupna akcija vseh resničnih prijateljev miru Berlin, 27. marca. r. Berlinski razgovori so bili sinoči končani. Inozemski poročevalci so danes dobili v zunanjem uradu kratke informacije o poteku nem-ško-angleških pogajanj. Dobili so potrdilo, da so bila pogajanja posvečena predvsem problemu oboroževanja. Od nemške strani se slej ko prej izjavlja pripravljenost pristopa k razorožitve-nim dogovorom vsake vrste, ako bodo ti dogovori obvezni za vse države. Zlasti izjavljajo pripravljenost voditi podajanja o omejitvi efektivnega stanja vojske in ukinitvi bombnih letal in težkega topništva. Vprašanje oboroževanja na morju pri pogajanjih ni igralo posebne vloge. O letalskem paktu so razpravljali šele v zadnjem delu pogajanj. Kakor se doznava, so v nernško-angleških razgovorih razpravljali tudi o tem, da bi se tudi Japonska pritegnila k predstojećim mednarodnim pogajanjem. O klajpedskem vprašanju niso razpravljali, vendar zagotavljajo v nemškem zunanjem ministrstvu, da je razsodba vojnega sodišča v Kovnu povzročila v nemških diplomatskih krogih globok vtis. Zvečer je kancelar Hitler priredil banket na čast angleškim gostom. Simon je danes odpotoval v London, lord Eden pa v Moskvo. Spoznanje v Londonu: s Hitlerjem Je nemogoče! London, 27. marca. r. Reuter poroča iz Berlina, da je pri britansko-nemških razgovorih prišlo do nesoglasij, toda ravno pri razčiščehju U>h nesoglasij so prišli do prepričanja, da po neposredni razgovori zelo potrebni. Prihodnjih obiskov Edena pričakujejo z istega vidika, to se pravi, da bodo informativnega značaja. Mislijo, oa bodo evropski problemi prišli v odločilno fazo šele po konferenci v Stresi. Davišnji londonski listi prinašajo zelo malo komentarja o poteku britansko-nem-ških razgovorov v Berlinu. Zdi se, da žele listi počakati vrnitve sira Johna Simona v London in njegove morebitne izjave o berlinskem sestanku in šele potem izreči definitivno besedo o uspehu britanskega obiska v Berlinu. r>aily Telegraphv našteva celo vrsto izrazito revizionističnih nemških zahtev in pravi med drugim, da sta brita-nska ministra naletela v Berlina na mnogo nepo-mirijivejse in nepopustljivejše nemško politično stališče, kakor sta ga pričakovala. Zlasti odpor Nemčije proti načrt« vzhodnega pakta zelo ubija upanje v razorožitev. »Morningpost« prinaša članek svojega diplomatskega dopisnika, ki pravi, da je splošni vtis o uspehih berlinskih razgovorov med Angleži in Nemci pesimističen. Po sodbi lista se iz sedanjega, splošnega položaja tako rekoč neizogibno vsiljuje osamljenje Nemčije na eni strani in ustvaritev antirevizionističnega bloka s Francijo in Sovjetsko Rusijo na čelu na drogi strani. Francija in Velika Britanija sta složni v tem, da bi bila zelo kratkovidna politi!ca tista, ki bi Sovjetsko Rusijo žrtvovala nemški ekspanzivni politiki. Na podlagi tega list zaključuje, da je sodelovanje s Hitlerjevo vlado težko ln nemogoče. Današnji ^Tinies«; pravi v svojem poročilu iz Berlina, da se je ponovno pokazalo, da Nemčija v vprašanju podunavskega pakta navaja velike pridržke, glede vzhodnega pakta je pa kompromis popolnoma nemogoč. Lavalov opomin Nemčija naj ve, da ne sme kršiti svojih mednarodnih obveznosti44 Pariz. 27. marca. AA. Včeraj je v senatu pri debati o rimskih sporazumih povzel besedo zunanji minister Lav al. V začetku svojega govora je izrekel priznanje predsedniku italijanska vlade Mussoliniju in poudaril: Mnogo mi je do tega, da se ponovno zahvalim predsedniku italijanske vlade, ker je izprevidel, da ne zadošča, da naši dve državi uredita svoje posebne interese, temveč da je treba v nemirni in razdeljeni Evropi zastaviti vse sile za ohranitev miru. Od 7. januarja sem je Mussolini že z več dejanji potrdil, da hoče odločno vztrajati pri svoji politiki sodelovanja. Glede Jugoslavije je Mussolini poudaril svojo voljo do dejanskega zbl:-žanja, brez katerega bi bil sleherni poskus za organizacijo miru v Srednji Evropi zaman. Tako je olajšal mednarodne razgovore s svojim političnim pogumom in jasnim gledanjem dejanskega položaja. V trenutku, ko Nemčija s svojim sklepom od 16. marca tepta peti del mirovne pogodbe in ko vse kaže, da noče nič več slišati o obveznostih, ki jo vežejo z drugimi naro-ii, je tolažilno videti velik narod, kakor je Italija, da brez slehernega pridržka prispeva svoj del k prizadevanjem za ohranitev mednarodne solidarnosti. Laval je nato omenil nedavne razgovore v Parizu in naglasil, da se bodo v Stresi nadaljevali razgovori z Mussolini jem in tam se bo vnovič poudarila skupna politika miru. Ta politika ni naperjena proti nobeni državi. Varnost, ki jo zahtevamo, hočemo enako za vse. Po obisku v Rimu, je nadaljeval Laval, bomo obiskali še Moskvo. Mi nadaljujemo delo za kolektivno organizacijo varnosti z vsemi narodi in z vsemi vladami. Ta politika nima namena nikogar osamiti; naši j »akti bodo zmerom pristopni vsem, Id se jim ne bi hoteli že zdaj pridružiti. Pri tej priliki mi je do tega da izjavim: Nemčija naj ve, da ne sme kršiti svojih obveznosti. Kako naj drugače opravičim svoje ravnanje, ko zmerom odkloni apel miroljubnih narodov, čeprav ve, da smo hoteli z njo doseči delo miru. Ne gre tu za enakopravnost in tudi ne za pogoje njene vrnitve v ženevo. Gre za to, ali se Nemčija hoče ali ne pridružita drugim narodom, da skupaj organiziramo mir, o katerem vsi narodi tako k op me. V Berlinu zadovoljni, četudi niso nič dosegli Berlin, 27. marca. AA. »Vdikjscber Be-obachter« pravi v svojem komentarju o za-ključ:tvi britansko-nemških razgovorov med Irugim, da se teiko iz uradnega poročila, kakor iz izjave, ki jo je sir Simon ctal poročevalcem listov, lahko sklepa, da zapuščata britanska ministra Berlin v prepričanju, da je bil berlinski sestanek za obe strank: koristen. Ne glede no materijalni uspeh razgovorov' o posameznih vpršaanjih, pravi list. je že ta psihološki moment zadosti kot predznak za ugodnejše razgovore o političnih razmerah v bodočnosti, če nič drugega, se je vnovič pokazalo, kako točno je nemško stališče, da se v mednarodnih odnosa jih dejansko da mnogo več doseči z neposrednimi razgovori med prizadetimi ministri. Britanski in nemški ministri so ?e zdai osebno spoznali in obilno izmenjali mi-pfVi. Ob^ vlad« sta zdaj na podlagi teb i^kre-in odkritih razgovorih podrobno poučeni o stališčih drugega -^rtnerja. S tem smo prišli do nove pomembne in potrebne etape v evropski poli ta kri. »Jjeutsche Allgemeine Zeitung« pa pravi, da je Lik pred koncem berlinskih razgovorov povedala neka visoka angleška oseba zelo modre besede. 2e kadar se pripravlja kak splošen sporazum, je rekla ta osebnost, ni moči ničesar slabšega storiti, kakor v pričakovanju epi oš nega sporazuma podpisati kak poseben dogovor. Sprejmemo te besede kot pravilo tudi za bodoče razgovore o splošnem sporazumu. Na koncu prov: list, da je berlinski sestanek dosegel slavni svoj cilj, to je dokončno razjasnitev obojih stalisč- >Berliner Lo':ilanzeiger€ pa pravi, da je ves nemški narod z največjim zanimanjem spremlial razgovore med Angl<*ži in Nemci. Nemški narod je s prisrčno dobrodošlico sprejel britanska gosta, in žeJi, d« bi s tega obirika odnesla domov živ ki pravilen vtis. k* nai utrdi upravičenost zahtev nem^keua naroda. bosta ministra odnesla tak vtis s seboi v London, uključuje list, je že lo samo po sebi pozitiven element no poti k utrditvi miru. >Berliuer Tageblatt< pravi, da se ne sme pozabiti, da sir Simon ni prišel v Berlin izključno samo kot uradni zastopnik svoje države, temveč, da je prišel kot zaupnik in [Krverjenik Francije in Italije. Tisti, ki so upali, da bo na tem sestanku prišlo do kakšnega konkretnega sporazuma, so torej pozabili stari izrek, da Rima niso sezidab" v enem dnevu. Tudi niso upoštevali, da celo med državami, ki so se doslej med seboj 1 ;ale, še n; dokončnega in konkretnega sporazuma o obliki, v kateri je treba ustvariti poroštva za utrditev miru. Germani a c piše, da sta Simon in Društvo narodov dobila izčrpna in iskrena obvestila o pob t: enih in vojaških ciljih tretjega rajha. Zato mislimo, da ni samo pametno, temveč tudi potrebno računati z Nemčijo kot z aktivnim partnerjem v vsaki evropski kombinaciji. Brez Rusije m van London, 27. marca. AA. Sir Austen Chamberlain je dal londonskemu dopisniku moskovske »Pravdej intervju, v katerem je med drugim dejal: Prepričan sem, da je potrebno sodelovanje Sovjetske Rusije v tem ali onem sistemu evropske varnosti. Prav tako sem prepričan, da o tem v Moskvi ne dvomijo. Varnost vzhodne in srednje Bvrope ni prav nič manj važna od varnosti, potrebne zapadni Evropi. — Litvinova teza o nedeljivosti mini je bistvena in temeljna. Stališče Italije Rimski in londonski sporazumi nimajo ostati nedotaknjeni — Nemčija ne sme več računati na podporo Italije Rim, 28. marca. r. Italijanski tisk z veliko pozornostjo zasleduje mednarodne dogodke in posveča posebno pozornost stališču, ki ga je v razgovorih z angleškim zunanjim ministrom Simonom zavzela Nemčija. Rimski listi izražajo v zvezi s tem prepričanje, da se rimski in 'ondon-ski sporazum v nobenem pogledu ne more izpremeniti, pa naj zavzame Nemčija kakršnokoli stališče. Na osnovi teh sporazumov je mogoče rediti vpraianje oborožitve Nemčije samo v okviru načrta o organizaciji evropskega miru, za čegar izvedbo delajo sedaj Francija, Italija in Aiigiija. »Giornale d' I tal i a« pravi med drugim, da se Simon zaradi toga pri svojih razgovorih s Hitlerjem ni mogel omejiti samo na to, da razmotri samo nekatera evropska vprašat ja, ker so vsa vprašanja, od katerih je odvisen mir v Evropi, medsebojno tesno povezana. V ostalem pravi list da je bil poset Simona v Berlinu samo informativnega značaja, šlo je za to, da nemška vlada točno pojasni svoje stališče glede vseh teh problemov. Zapadne velesile bodo definitivno dolo- Zgraditev železnice šent Janž • Sevnica zagotovljena Deputacija akcijskega odbora je dosegla v Beogradu popoln uspeh Ljubljana, 27. marca. V nedeljo zvečer je odpotovala v Beograd deputacija akcijskega odbora za zgradbo železnice Št. Janž-Sevnica, Deputacijo je vodil predsednik akcijskega odbora, predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin in v nji so bili glavni tajnik Zveze industrijcev gosp. inž. Milan Š u k 1 j e, župani g. Franc Bule z Mirne, g. Trupe j iz Sevnice, g. Majcen iz Št, Janža, g. dekan T o m a ž i č iz Trebnjega in podpredsednik novomeške občine g. Kavčič. Namen deputacije je bil zainteresirati v Beogradu vse merodajne činitelje za nujno potrebo zgraditve železnice Št. Janž-Sevnica in predočiti jim pomen te železniške proge. Danes dopoldne se je deputacija vrnila iz Beograda. Deputacija je bila v Beogradu povsod sprejeta s polnim razumevanjem in svoj namen je v celoti dosegla, tako da lahko končno rečemo, da Je gradnja železnice št. Janž-Sevnica zagotovljena. Prvi dan 25. t. m. se je delegacija zglaeila najprej pri pomočniku prometnega ministra in šefu oddelka za gradnjo novih železnic g. inž. Zdravku Vaskoviču. Z njim je razpravljala o gradnji železnice Št- Janž-Sevnica in o zgraditvi mostu pri Sevnici za vozila in pešce. Bilo je govora o tem, naj bi se most kombiniral tako, da bi služil istočasno tudi železniškemu prometu. Inž. Vaskovič je delegaciji izjavil, da so priprave za gradnjo železnice St. Janž-Sevnica v glavnem že končane, vprašanje zgraditve mostu pa še ni definitivno rešeno, ker bi morda kazalo zgraditi most iz železobetona, da bi porabili zanj samo domač materijal. Potem je posetila deputacija ministra za šume in rudnike g. Svetislava Po-povića, ki ji je dal zagotovilo, da je vprašanje zgraditve železnice Št. Janž-Sevnica že rešeno. Deputacija se je zglasila tudi pri ministru socijalne politike in narodnega zdravja g. dr. D. Marušiču, ki je obenem predsednik častnega odbora za zgraditev železnice št. Janž-Sevnica. Deputacija se mu je zahvalila za podporo, ki jo je nudil tej akciji. Minister g. dr. Ma-rušič je izjavil, da je gradnja železnice št. Janž-Sevnica že zagotovljena in da se bo gradila ta železniška proga med prvimi novimi železnicami. Potem je posetila deputacija ministra javnih del g. Marka K o ž u 1 j a, pri katerem je dobila enako zagotovilo. I Minister je omenil, da v dravski bano- vini nimamo pripravljenih načrtov za nujno potrebna javna dela. Enako zagotovilo glede železnice Št. Janž-Sevnica, kakor pri drugih ministrih, je dobila deputacija tudi pri trgovinskem ministru g. dr. M. V r b a n i ć u. Vsi člani vlade so za zgraditev železnice Št Janž-Sevnica. 25. t. m. popoldne je bila seja ekonomsko finančnega odbora ministrskega sveta na kateri je bila sklenjena zgraditev železnice št. Janž-Sevnica in mosta pri Sevnici ter rekonstrukcija železniške proge do Trebnjega. Drugi dan 26. t m. se je oglasila deputacija pri načelniku glavnega generalštaba generalu g. Maricu, ki se je bil baš vrnil iz avdijence pri knezu namestniku Pavlu, kateremu je poročal o potrebi zgraditve železnice Št Janž-Sevnica. G. general je deputaciji izjavil, da je tudi na najvišjem mestu odločitev glede gradnje te železniške proge že padla in da se bo gradila ta železnica kot prva. Vprašanje denarnih sredstev ne more biti zadržek. Potem se je zglasila deputacija pri finančnem ministru g. dr. S t o j a d i -novic u, ki je izjavil, da so denarna sredstva za gradnjo železnice Št. Janž-Sevnica že zasigurana, da bodo dela razpisana v 5—8 dneh in da se prične nova železnica graditi najbrž že prve dni maja. Končno je posetila deputacija še prometnega ministra g. inž. V u j i C a, ki je izjavil, da je odrejeno železnici Št. Janž-Sevnica med novimi železniškimi progami prvo mesto. Vsi v poštev prihajajoči činitelji v Beogradu so bili že do podrobnosti informirani o akciji za zgraditev železnice Št. Janž-Sevnica, kar dokazuje, da je opravil akcijski odbor v kratkem času — saj je bil ustanovljen šele pred dobrim mesecem — ogromno delo, za katero mu gre vse priznanje javnosti. Z velikim veseljem in zadoščenjem bo sprejela naša javnost, zlasti pa naša Dolenjska, radostno vest, da je vprašanje zgraditve železnice Št. Janž-Sevnica končno zadovoljivo rešeno. Odveč bi bilo ponavljati že znane ugotovitve, kolikega pomena bo ta železnica^ za poživitev našega gospodarskega življenja in kako važen člen bo tvorila v železniškem omrežju naše države. Ko bodo zapeli krampi in lopate med Št. Jan-žem in Sevnico, se bo odprlo naši Dolenjski okence v srečnejšo bodočnost čiic svoje stališče šele potem, ko se bo vrnil Eden iz Moskve, Varšave in Prag« in ko se bo 11. aprila sestala konferenca v Stresi. Zato bo po mnenju lista prihodnja dva tedna preživljala Evropa usodne dneve svoje zgodovine. V teh dneh se mora Nemčija spomniti, da jo jc Italija že davno pozivala, naj se pridruži sistemu evropskega sodelovanja. Italija je doslej vedno podpirala Nemčijo, da je dosegla one povoljne in korist ne pogoje, po katerih je Nemčija sope* postala vaien činitelj v Evropi. Nemci j« se mora sedaj odločiti, ali se hoče pridružiti temu sodelovanju ali pa vrniti na stara pota in snovati bloke, ki bi neizbežno dovedli do osnovanja nasprotnih blokov v Evropi. Angleška vlada je po dala izjave, ki ne dopuščajo nobenega dvoma o njenem odločnem stališču. Če Nemčija baš na stališču Anglije smiie svoje spekulacije, potem si mora biti n* jasnem, kam jo bo to dovedJo. Italiin mirno čaka in budno spremlja razvoj dogodkov, prepričana, da je izvršila »voh. dolžnost v službi miru. Laval gre v Moskvo Moskva, 27. marca. AA. Sovjetski fi*r poročajo, da pride francoski zunanji minister Laval v Moskvo 30. aprila. Spremljal ga bo sovjetski posdariik t Parim Pot jem k vo. Beograjski sklepi Ran, 27. marca. p. Potovanje «*-mlinskega zunanjega ministra TitoJeacet v Beograd, Bratislavo, London in Pariz, ter zlasti njegov sestanek z jug©-slovenskim ministrskim predsednikom g. Jevtičem je izzval veliko zanimanje vsega italijanskega tiska. Po informacijah fašističnih listov, o katerih pravijo, da potekajo iz zaupnih virov, sta se gg. Ti tulescu in Jevtić razgo var jala o stali sču. Id naj ga zavzamejo države Male antante v primeru, da bi Avstrija, Madžarska in Bolgarija slično kakor Nemčija x enostranskim sklepom nopet uvedle splošno vojaško dolžnost. MaJa antanta je po teh vesteh ie izdala vse potrebne odredbe za tako eventualnost. Ti tulescu je kot predsednik stalnega sveta Male antante in sveta Balkanske zveze dobil nalog, da o teh ukrepih ln formira vladi v Pariza m v Londona. Mala antanta in Balkanska zveza sta se postavili na stališče, da hi uvedba splošne vojaške dolžnosti v omenjenih treh državah pomenila nevarnost za mir na Balkanu in v Srednji Evropi. Zato so države Male antante in Balkanske zveze sklenile v kali preprečiti vsak tak poizkus. Italijanski listi pravijo, da bodo države Male antante in Balkanske zveze v takem primeru prekinile diplomatske in gospodarske odnosa je z Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo. Italijanski Usti smatrajo, da je stališče, ki naj bi ga bih" zavzeli Mala antanta in Balkanska zveza v tem pogledu, neoportuno. Nadalje trdijo, da sta se gg. Titu lesen in Jevtić razgovarjala tudi o vprašanjih, ki se nanašajo na ureditev i talijansko-jugo-slovenskih odnosajev. G. Jevtić je informiral Titolesca o razvoja pogajanj med Beogradom in Rimom. Nemčija se vmešava v abesinski spor Pariz, 27. marca. AA. »Echo de Pariš« poroča iz Londona: V britanskih uradnih krogih je zbudilo veliko senzacijo poročilo britanskega poslanika v Addis-Abebi, da je novi nemški poslanik dr. Klrsch na svoji prvi avdijenes izjavil abesinskemu cesarju, da bo Nemčija v morebitnem italijansko-abesin-skem sporu stala na strani A besi nI je in da ji bo poslala vojaške inštruktorje m vojaški materijal, predvsem vojaška le- Vremenska nanoved Dunajska opoldanska vremenska napoved za četrtek: Na planinah padec temperature, tudi v dolinah ne bo več tako toplo, splošno oblačno, v dveh dneh najbrž dež, na planinah aneg. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odetot.). Amsterdam 2968 94 — 2983.53, Berlin 1756.08 — 1769.96, Bruselj 937.66—942.72, Curili 142101 — 1428.0«. London 209.80— 211.85, Newyork 4358.98 — 4396.30. Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.42 — 184.52 Trst 360.28 — 363.37. Avstrijski Mlin* t privatnem kliringu 8.65 — 8.76. INOZEM8KE BORZE. Curi h, 27. marca. Beograd 7.02, Pariz 20-38, London 14.80, Newyork 309.2R. Bru ««lj 66.—, MIlan 26.40, Madrid 42.20, Am sterdam 208.926, Berlin 124.06. Dunaj 56.80, Praga 12.915, Varšava 68.25, rs*ta 3..0S. >8X«OTBlfSKI RAKO D«, dne 27. marca 1935 Stev. 70 Preskrba Ljubljane z vodo Vodovodno omrežje je bilo lani zopet preče] razširjeno Konztsm vode narašča Ljubljana, 27. marca. Lani se je vodovodno omrežje v Ljuo-Ijani zopet precej razširilo. Nove cevi so po:t žili na Poti v zeleni log, na Lepem potu, v Dobrilovi ulici, v Groharjevi ulici, na Cesti dveh cesarjev, v Herberste:-novi ulici, na Vilharjevi cesti, v Glin^ki ulici, v Devineki ulici, na Ljubljanskem polju, v Staničevi ulici, v Komanovi ulici, v VerstovškovL Dobrilovi, Goriški, Jadranski in Čopovi ulici, na Taboru, v Medvedovi ulici in na Ruski cesti pred gorenjskim kolodvorom v skupni dolžini skoro 2000 m. V mestu samem jc bilo položenih 1910 m cevi s premerom 150 mm, 100 mm, 80 mm in 25 mm; v Mostah pa je bilo položenih 193 m cevi. Skupno je bilo položenih lani v mestu in okoliških občinah 210S m vodovodnih cevi. Na vodovodno omrežje je bilo v letu 1934 priključenih v Ljubljani 53 hiš s 670 pipami, na Jezici 5 s 34 pipami, v Most-ih 15 s 107 pipami, na Viču pa 9 s 54 pipami. Skupaj torej &2 hiš s b65 pipami. V vod<»-vodno omrežje je bilo vgrajenih 7 hidran-tov m 13 zasunkov. Do 1. jan. 1935 se je porabilo preteklo leto 56,168.430 hektolitrov vode, napram 52,632.760 hektolitrom v letu 1933. Poraba vode v najbolj vročem poletnem dnevu, dne 10. julija lani, je znašala 222.5S0 hektolitrov, medtem ko je znašala največja poraba na dan 8. avgusta ! 193"1 203.480 hektolitrov Vedno naraščajoči k oni um vode se ne občuti samo pri strojtnem obratu, temveč tudi v vodnjakih, katerih število se je v 44 letih obstoja vodovoda pomnožil edino 1. 1910 za en vodnjak. Prvotno so stroji zajemali vodo iz 4 vodnjakov, po L 1910 pa iz petih. Vodni hram je za 70.000 prebivalcev za največjo dnevno vporabo 22,258 kubičnih metrov premajhen in ga je treba povečati vsaj na polovično dnevno porabo. To željo in potrebo ponavlja Mestni vodovod že več let in na vsak način bo treba zadevo smatrati kot nujno. V letošnjem proračunu ta postavka še jui predvidena, naslednje leto pa se bo moralo določiti za to svrho potrebno vsoto. V letošnjem letu bo treba polož ti nove vodovodne cevi zlasti severno od glavnega kolodvora in po raznih ulicah. k: so bile v zadnjem času lazidane na robu mesta. Projektirane so napeljive po >!edečih cestah: v Kobaridaki, Triglavski u»ici, u s Savski cesti do sv. Križa, v H n-Jr h« vi ulici, na Poti na Rožnik, .* Grah-'ov'čevi. Suvoborski in Geroičon u'"c , na Hradeckega cesti, v Staretovi, Gr >iiar-;evi, Riharjevi, Svetčevi, Vrstov^>vi, Tom'i'evi. Korytkovi, Livarski in Čeme-*f vi ulici, na Zeleni poti, na P?r: v Viest-;ii l&g in na Puški cesti. Za to rapeljavo »e potrebna rjota 596.472 I>n. Vscfia programa letos najbrie ne bo mogoče izvršiti. Računa se, da se bo letos položilo okrog 3000 m novih cevi, kar bo zahtevalo okrog 350.000 Din. Ce se bo napeljava vodovoda na eni ali druJ- navedenih ce*t opustila, bo treba Dovoziti cev; po kaki drugi ulici, kar se pa zdaj še ne da predvidevati, kakor se to godi vsako leto. Središnja uprava za mere in dragocene kovine zahteva, da pusti Mestni vodovod j uradno merosoditi vse vodomere. Z-a I uradno žigosanje starih vodomerov, de-montažo in montažo po hišah je predvidenih 375.000 Din. Brez vodomerov je v Ljubljani še okrog 700 hiš in bo treba za vse te hiše nabaviti nove vodomere. O letošnjem proračunu je predvideno za to samo 100.000 Din, s čimer pa se ta program ne bo dal v celoti izvršiti, čeprav bi bilo to zelo potrebno. Vse te hiše bi po montaži vodomerov gotovo porabile manj vode kot sedaj. Vodstvo mestnega vodovoda namerava že dolgo časa obrat v Klecah elektrificirati ter je zato pustilo ob priliki zveze Češnje ve elektrarne z mestno elektrarno položiti kabel visoke napetosti v vodarno. Vodovod bo prevzel Din 7i»0.000 /.a kabelsko zvejo Tacen—Ljubljana in oo imel možnost dobiti tok iz obeh central. Dares že se lahko demontira dva stara nerentabilna parna agregata v starem vodnjaku ter se jih zamenja s centrifugalnimi črpalkami na električni p >fi(m\. Ostala parna naprava bo ostala v rezervi. Za postopno elektrifikacijo vodovo*ia bo potrebna kot prvi korak investicija približno pol milijona dinarjev. Prvi korak k modernizaciji vodovoda je s n zožitvijo zgoraj omenjenega kabla že storjen. Občni zbor SPD v Kranja Kranj, Sflfc marca. V potek zvečer se je virail v restavraciji Narodnega doma redni občni zibor potinižni-ce SPD v Kranju, Predsednik g. Andrej Roje je najprej pozdravil sreekega podna-oekiika £. Rafaela Mahniča in nadzornika podružnic g. Adaiberta Pučnika iz Ljubljane. V lepih besedah se je spomnil blagopokojnoga viteškoga kralja Aleksandra Zedkii-telja. Opozoril je tudi na iZigutbo, ki j© zađe^ društvo a odhodom sreskega načelnika g. dr. Franca Ogrina iz Kranja. Nato je podal svoje poročilo. Na Bašeljakem sedlu je zgrajena koča, ki jo bo oskrboval pastiir; sicer je StoržiČ zapuščen, ker manjkajo orientacijske table in markacije. Nove orientacijske table pa bodo zelo okusne. Pohvalil je oskrbnici obeh koč na Stolu, med katerima je oskrbnica Valvazorjeve koče zaprosila za Smarjetno goro. Radi Šmarjetne gone sta se vršila že dva izredna občna zbora; prvi je dal odboru pooblastila, naj stopi v stik s solastniki, dirugi pa naj začne odbor kupovati od solastnikov deleže. Doee-daj jih je med 35 že 20 kupljenih oziroma podarjenih. Oni, ki so jih podarili, so postali ustanovni člani SPD. Sledilo je vestno poročilo tajnika g. Kor-šiča. I>ru5rvo Šteje 299 članov, med njimi enega iaetnegu in 9 ustanovnih članov; 100 članov je naročenih na »Planinska vestnikc. Obisk Valvasorjeve in Prešernove koče je rtftdi vremenskih neprilik in strogih varno-sinih, odredb padeL Prav tako vestno je bilo tudi poročilo blagajnika g. Ricija Mayrja. Skupni izdatki za Smarjetno goro znašajo okrog 35.000 Din; zato iakazuje letos blagajna nekaj iagube, dooim W bilo sicer okrog 15.000 I>in dobička. Gospodar goap. Koršč je poročal, da je obiskalo lajni Prešernovo kočo 115$, VaJvazorjevo pa 1536 turistov; pri obeh je znašal ▼ primeri s prejšnjim letom padec nad 600. G. inž. F. fimmer je poročal v kakem stanju ae nahaja dmarjetna koča, iti jo bo treba temeljito prenoviti, da bo odgovarjala stavbenim in zdravstvenim predpisom. Gradbena, električna dela z daljnovodom, mizarska dela s popravili m opremo, vse to bo atalo s pleskarskimi in slikarskimi deli vred okrorr 36.000 Din. Tajnik Tujsko prometnega društva g. Zmago Kožni a n je opozoril na veliko zanimanje tujcev za Smarjetno goro, ki bo morala imeti potrebno Število sob za tujce, ki jim bo pri lOdnevnem bivanju na iiraarjeftini gori omogočena tudi polovična vožnja. V imenu revizorja g. Albina Jazbeca je predlagal g. Piskomik za odbor absoluiorij. Zanimiva in precej živahna je bila debata radi novih društvenih pravil, ki prinašajo mnogo noveea in dobrega ter so bila končno sprejeta. Za izoopolnitev odbora so bili izvoljeni gg. Kožman in Pollak kot namestnika, g. Piskom i k pa kot revizor. G. Rici Mavr je ob zaključku svetoval, naj podružnica osnuje alpinistični in fotoama-terski odsek, ki naj bosta namenjena zlasti mlajšim članom, o čemer bo natančneje sklepal tozademi članski sestanek. Klanci v Stehanu ostanejo Višnja gora, 26. marca. Lansko jesen je Višnjo goro silno razburjala govorica o novj državni cesti, ki je bila predvidena, da se izogne strminam in ovinkom v Stehanu, koder vodi sedaj glavna cesta. Vse je kazalo, da bo ta prestavitev kmalu izvršena, saj so prišli že inženjerjL ki so izbrali primeren prostor in ga zakoličili, ljudje pa so splošno govorili, da se bo pričelo z gradnjo že v nekaj tednih. Vse to je seveda silno razburilo naše mesto, kajti nova cesta, kakor je predvidena sedaj, se popolnoma izogne Višnje gore. Pričenja se dober kilometer pod mestom pri hiši g. Pečka in gre ves čas za železnico preko Dednega dola in Spodnjega Brezovega na Peč in odtod nekje pri Grosupljem na državno cesto. Ta cesta bi odvzela Višnji gori Še te dohodke, ki jih mesto danes ima; saj brez državne ceste je Višnja gora brez pomena, zato se je v mestu takoj pričela akcija proti temu načrtu. Takrat je bilo obljubljeno, da se bodo upoštevale želje Višnja-nov. Od tistega časa pa ni bilo o novi cesti nobenega glasu več. Misel na prestavitev ceste je zaspala! To potrjuje tudi dejstvo, da ni predvidena v seznamu javnih del v naši banovini. In vendar bi bila prestavitev strmin in ovinkov v Stebanu velike gospodarske važnosti za vso Dolenjsko, kajti sedanja cesta silno ovira avtomobilski promet in povzroča razne nesreče. Ta--ko je že več avtomobilov zaradi prevelike strmine na cesti zgorelo, še več pa jih je na ovinkih zletelo pod cesto, tako n, pr. lani neki švicarski izletniki. To gotovo ne more pospeševati tujskega prometa, ki se je pričel zadnje čase tako lepo razvijati, že železnico imamo na Dolenjskem najslabšo, zato bi bilo prav, da bi bile vsaj ceste v nekoliko boljšem stanju, saj smo tudi Dolenjci enakopravni državljani! Gostovanje Vičan©v na Mirni Mirna, 27. marca. Marljivi dramski odsek Sokola Vič je gostoval v nedeljo 24. t. m. na odru tukajšnjega Sokola z učinkovito Hajbejevo dramo >i\fladosU. Sokokska dvoranica se je kmalu po 15. napolnila ter smo opazili med gledalci tudi goste iz Trebnjega, St Ruper-ta in Mokronoga. Vrli viški igralci so nam pripravili res izvrsten užitek, za kar smo jim iz srca hvaležni. Režijo je vodil br. Rudi Marijnčič ter so nam vsi igralci: župnik Hoppe br, Avgusta Dacarja, kaplan br. Rudija Marinčiča, Anka s. Bince Thalerjeve. študent Ivam br. Justa Veluščka in Aman-dus br. Marjana WUenparto, izredno ugajali. Vsi nastopajoči so se odlikovali po lepi izgovorjavi, mimiki in odločnem nastopu. Občinstvo je pazljivo sledilo igri ter ob koncu dejanj nagradilo igralce z odobravanjem. Skratka, drama je napravila na vse zelo globok vtis in mnogi so se težko vzdržali sok. Gostovanje viških diletantov je doseglo na Mirni popoln uspeh tako v moralnem, kakor tudi v gmotnem pogledu. Po predstavi, ki je trajala dobri drve uri, se je vršil v restavraciji br. F nanj a Buka prijateljski večer, na katerem je izrekel dobrodošlico in zahvalo viškim igralcem br. Franjo Bule z željo, da bi Vičan i zopet čim prej posetili mi renskega Sokola. Br. Buku se je zahval 1 br. Rudi MarinČie. Drugi dan. na prazauk, so porabili Vičan i, da si ogledajo pr slepo m i rensko kotlino in grad Grič, last br. Pranja Bulca. Tam so si sami pripravili kosilo, popoldne pi ie je v družbi članov in članic mi renskega Sokola razvila prijetna zehava Jo odhoda večernega vlaka. S svojim prvim posetoni rmrenskemu Sokolu so bili Vičan i »redno zadovoljni ter eo izrekli pri slovesa iskreno zahvalo vsem Mi-reneanom, predvsem pa starosti šol. upravitelju br. Franju Lunačiku, br. Ladu Demšarju in Jožetu Marnu in ge. Bulčevi za njeno itdbomo postrežbo in jjostoVJubnost. Po prisrčnem slovesu na kolodvoru in med zdravo-vakliiki je odpeljal vlak proti Ljubljani ; Viča no m pa se enkrat naša bratska zahvala in na svidsnje! Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer RAM ON NOVABRO v veselem filmu Matura ljubezni Bratu Niefergalla To so res" skrajno nizke cene!" Prima športni suknjiči po 98 Dii* VELIKA IZBERA pumpane, modnih hlač, oblek in čepic. Res poceni kupite le PRESKERJU v Ljubljani, Sv. Petra cesta st, 14 Novo mesto, 25. marca. V Ljubljani 30 pokopali 20. t. m, Novo-mešiana br. Niefergalla Viktorja, ki je bil pri krstu Sokolskega društva Novo mesto 1. 1887. in je bil potem njegov član od ustanovitve pa do svoje preselitve v Ljubljano lansko leto. Brat Niefergall se je bil oklenil pred skoraj 50 leti sokolstva in Sokolskega društva Novo mesto in njima ostal zvest do smrti. Vztrajnost in zvestoba, ki jo je pokazal pok. brat Niefergall, je nekaj posebnega, saj je bil pokojni preprost obrtnik. Vemo. da se večina članstva prav kmalu naveliča sokolovanja in, da pri prvi priliki pokaže hrbet sokol-fikemu delu. V svojih mladih letih je bil br. Niefergall vaditelj in trobentač. Dokler mu nista onemogočili tega pešajoči nogi in pojemajoči vid, je korakal v naših vrstah. Menda ni zamudil nobene prireditve našega društva. Vesel je bil slehernega napredka svojega ljubljenega društva, ki mu je stal ob zibelki. Ril je pevec, igralec, plesni učitelj in poirjdnik vsakovrstnih prireditev. Bil je res žarišče vsega družabnega življenja v Novem mestu Bil je tudi eden najstarejših novomeških gasilcev. Po prevratu je pomagal kot navdušen Jugoslovan tudi na Koroškem. Ko je praznovalo naše društvo svojo 45-letni-co, je proslavilo tudi njegovega ustanovitelja br. Niefergalla in mu poklonilo tudi majhno podporo. Lani se je preselil br. Niefergall v Ljubljano k svoji hčeri in zetu, kjer je tudi umrl. Zato naše društvo svojega ustanovitelja in dolgoletnega člana ni moglo spremiti na njegovi zadnji poti tako, kakor je zaslužil. Da se mu vsaj malo oddolži, je dalo razobesiti črno zastavo na svojem domu, poklonilo venec na njegovo krsto in poslalo na njegov pogreb tričlansko odposlanstvo s praporom. Na seji društvene uprave 20. marca se je spominjal zaslug dr. Niefergalla starosta in ga opisal kot vzor sokolske zavednosti in zvestobe. Slava spominu br. Niefergalla! Lep gasilski večer Novo mesto, 25. marca. V veliki dvorani Sokolskega doma se je vršil v soboto zvečer glasbeno-pevski večer naših gasilcev, ki je dosegel v moralnem pogledu popoln uspeh. Pred nastopom novega pevskega zbora in sokolskega orkestra je stopil pred občinstvo tajnik gasilske čete učitelj g. Fr. Hočevar s kratkim nagovorom. Dejal je, da gasilska četa stopa pred občinstvo prvič s pesmijo in godbo, odkar imamo v mestu gasilno društvo, dasi ravno bo v kratkem praznovalo 60-letnico svojega človekoljubnega in koristnega delovanja. Opisal je razvoj gasilstva, nato pa poudaril, da gasilstvo potrebuje poleg tehničnega tudi kulturni napredek. Gasilci hočejo pokazati, da jim ni pri srcu samo telesno blagostanje občanov, temveč da hočejo svoje sile posvetiti tudi kulturnemu delu. Malo drzno je od nas, je dejal govornik, da stopamo pred občinstvo z glasbo in pesmijo, vendar sta to dva najboljša činitelja, ki posameznike medsebojno zbližujeta. Pomen in važnost gasilstva je spoznal tudri naš blagopokojni viteški kralj Aleksander I., ki je sankcioniral zakon o reorganizaciji gasilstva. Govornik in z njim vsi prisotni so zaklicali spominu velikega kralja >slavac. V nadi in prepričanju, da dobi gasilstvo trdno oporo v njegovem nasledniku, je bilo ono med prvimi državljani, ki je priseglo zvestobo in vdanost mlademu kralju Nj. Vel. Petru U. Živel kralj Peter n. Po govoru, ki mu je sledila državna himna, je nastopil prvič pred javnostjo novomeški pevski zbor pod vodstvom učitelja Venčeslava Skebeta. Kot prvo točko programa je zapel Premrlovo gasilsko himno s-Naša pe«em-!; s spremljavo sokolskega orkestra. Pri tej pesmi se je povsem jasno občutila premoč orkestra. Paučičevo »Pred durmi« je odpel v solo-spevu g. D. Gorup. Pesem je bila tehnično zelo dobro podana, glasovno pa je nekoliko škodovala gripa, ki je položila na bolniško posteljo tudi klavirsko spremljevalko gdč. Edito Logarjevo, katero je zamenjala ga. Kasteličeva. Večno lepo Kettejevo pesem >Na trgu«, ki jo je uglasbil Mirk, so pevci zapeli selo čuvstveno. Tudi naslednjo Vilharjevo >Slovenec, Srb. Hrvat« je zbor zapel z vso vnemo. Da so bili odmori predolgi, je pri nas že tradicija. Naslednje orkestralne točke so bile zopet izvajane odlično, zlasti ne smemo prezreti tehnično na višku solo skadence dirigenta g. D. šproca In še enkrat pevski zbor. Tu se je program nekoliko spremenil. Bilo je vsekakor na mestu, da se je izvajala težka PBrsterjeva ^Povejte ve planine« prva, ker pesem potrebuje popolnoma sveže glasove. Najbolj je užgala Ferjančičeva >Sijaj solnč-ce«. Izvajana je bila tako dobro, zlasti še g. F. Gernedeia baritonski solo, da je občinstvo z navdušenjem zahtevalo ponovitev. Nad vse ljubko Schwabovo >Ptičko< pa so zapeli pevci a tako dovršenostjo, da ae ni poznalo, da jo poje številni zbor. Vaa zasluga gre zborov emu voditelju, rutiniranemu pevo-vodji g. Venoeslavu Skebetu. Pri tem nastopu je ataila akustika veliko boljša kot na sličnih prejšnjih nastopih, za kar gre za-sl u^a predvsem g. Edmundu Kaatelicu. Ob tej priliki bi bilo samo želeti, da bi novi pevski zbor, ki šteje nad 40 članov, še večkrat stopil pred naše občinstvo. Slednje pa naj bi znalo upoštevati trud in požrtvovalnost pevcev ter jih že ix ljubezni do naše lepe pesmi podpiralo v večji meri kakor doslej. K. P. PRIDE! PRIDE! H. E. GROH ln KAR IN HARDT v opereti „TEBI POJEM PESEM SVOJO" Star grešnik Ljubljana, 2£. marca. Lani v septembru je bilo vlomljeno v Mergenthalerjevo tovarno v Mostah. Tat si je pripravil nekaj usnja, da ga odnese, v zadnjem hipu so ga pa zalotili, a jim je vse eno ušel. Takrat so domnevalo, da bo tat najibrž identičen z 261etnim brezposelnim Viktorjem B., katerega zatočišče so znane barake ob Masarykovi cesti. Viktor je namreč že leto poprej obiskal Mergenthalerjevo tovarno in so mu bile razmere tam znane. Ko je prišel stražnik na Viktorjev dom, je našel gnezdo prazno. Viktorja je vzela noč, brez slovesa je odšel iz Ljubljane. Več mesecev se je klatil po okolici, nedavno se je pa spet pojavil v mestu. O tem je zvedel neki policijski stražnik in ga skupaj z dvema tovarišema presenetil v hipu. ko je pomerjal novo obleko pri krojaču. Povabili so ga na policijo in ga temeljio preiskali. Pri njem sicer niso našli ničesar, kar bi ga kompromitiralo, toda izvedeli so, da se je skrival pri nekem znancu in tam so napravili hišno preiskavo. Našli so vrečo — prav za prav je bila blazina z monogra-mom K. F. — in v nji 20 kg kristalnega sladkorja. Viktor je zatrjeval, da je sladkor tau-pila njegova sestra v železničarski na-bavljaLni zadrugi in mu naročila, naj ga nese domov, a on ga je zanesel k znancu. Policija je zaslišala sestro, ki pa o tem ničesar ne ve. Viktor je pa od sile trdovraten in pravi, da je tako, kakor je povedal. Ko so na policiji temeljiteje pregledali njegovo obleko in Obntev, so našli med podplati skritih 300 Din, za katere pravi, da tudi ne ve, kako so priš*i v njegov čevelj. Policija je starega grešnika, ki ima že sedem kazni na grbi, izročila sodišču. Nase gledališče DRAMA Zace*«k ob 20. uri. Sreda, 27.: Sluga dveh gospodov. C Četrtek, 28.: Waterloo. Red Četrtek. Petek, 29.: zaprto. Sobota. 30.: Beneški trgovec. Premiera. R. Nedelja, 31.: Matiček se ženi. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. V drami se pripravljata dve novi premieri m sicer: Oskarja \Vildeja komedija »Bunburv« v režiji g. prof. Šesta. V igri nastopijo dame: Marija Vera, Na-blocka, Levarjeva in Lojkova, ter gg»: Jan, Sancin, Lipah, Pianecki in Potokar. Druga premiera je B. Kreftova satira »tMalomešcani«, v kateri nastopajo dame: M. Danilova, P. Juvanova in Medvedova, ter gg.: Levar, Jerman, Cesar, Lipah, Danes, Pianecki. Delo režira avtor sam. OPERA Začetek ob 20. url Sreda, 27.: Mignon. Red Sreda. Gostovanje basista zagrebške opere g. Aleksandra Griffa. Četrtek, 28.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Iz-ven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Sobota, 30.: Francesca da Rimkii. Red Četrtek. ★ Gostovanje zagrebškega basista g. Aleksandra Griffa. LVevi gostuje v Tho-m asov i operi »Mignon« v partiji Lotharja g. Griff, ki je znan nagemu občinstvu iz svojega gostovanja v ' Hale vy je vi operi »Židinja«. G. Griff je oddicen pevec in igralec in bo s svojim gostovanjem v tej predstavi nudil občinstvu eno izmed svojih zanimivih in lepih kreacij. Ostala zasedba je običajna z go. Gjungjenac v partij-* Mignem. Predstava je za red Sredi. Iz Škoffe Loke — Dva nova grobova. V petek popoldne smo polagali k večnemu počitku vrlega sokolskega brata, finančnega nad-paznika g. Riharda Supana, ki ga je iztrgala nemila usoda iz naše srede, starega komaj 53 let. Pokojni, ki Je bil v mestu sipi osno priljubljen, je imel izredno lep pogreb. Zadnjo čast mu je izkazala polno-številno sokolska družina, ki je šla za pogrebom s člani v kroju in civilu ter s praporom in vencem Ln članicami. Društveni pevci so zapeli pokojniku pred Sokolskim domom in na pokopališču turobne žalo-stinke. — Dan poene je pa je sprejelo pod svoje okrilje starološko pokopališče plemenito in blago slovensko ženo, go. Berto Trillerjevo. soprogo bivšega ljubljanskega podžupana in poslanca. Njene zeraake ostanke so prepeljali z mestnim mrtvaškim avtomobilom iz Ljubljane v Staro Loko in jih položili v župno cerkev sv. Jurija do pogreba ob 17., ko ae je zbrala na pokopališču okrog cerkve velika množica sorodnikov, prijateljev in domačinov. Pogrebne obrede je ob asistenci domače duhovščine in o. o. kapucinov opravil kanonik g. Matej Mrak. — »Zakaj trt plrjnona«, je naziv predavanju, ki ga bo imel drevi ob 20.30 v Sokolskem domu prof. Stepišnik, predavatelj ZKD iz Ljubljane. Vabimo! — Ljabnlk v pomladni obleki. Sneg se je umaknil v zakotne globeli, povsod dru* god pa klije iz rebri ln livad naših Škofjeloških hribov novo življenje. Trate so posejane s pLsanim cvetjem V nedeljo in na praznik so že >naskakovalU Ljubnlk in je bilo v koči prav živahno. Koca je stalno oskrbovana. _ Za ureditev letnega telovndiščav. Gospodarski odsek škofjeloškega Sokola se je mudil včeraj popoldne na novem letnem telovadišču v Puštalu. Pomlad se nam ponuja, pa Je začel Sokol resno razmišljati, kako' urediti novo letno telovadlice, da bo čim bolj uatrezaio zahtevam aokolske organizacije. Nekaj zemljišča bodo oddali v najem, ostali proato<- pa se bo preuredil po točno določenem načrtu. Gospodarski odbor ima pooblastilo, da porabi za ureditev telovadišča znesek do IOO.OOO Din. KOLEDAR. Dane«: Sreda, 27. marca katoličani: Janez Dam., I lupe rt. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pridi, da me vridiš — »1-sem angel. Kino Ideal; Matura ljubezni. Kino Dvor: čeljuskincl. Kino Šiška: Bela £ena. Slovensko stenografsko društvo, predavanje g. Josipa Juroe ob 2o. na Trgovski akademiji. Ljudska univerza, predavanje prof. Gnezde ob IS. 15 na državni trgovski akademiji. DEŽURNE LEKARNE. Danec: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41. Trnkoczv ded., Mestni trg 4, Itetar, feelen-burgova ulica 7. Z fesemc — Lepo vrtnarsko predavanje. V ik - • ljo se je vršilo v risalnici osnovne soJe predavanje o vrtnarstvu, o gnojenju vrtov ter o pridelovanju zgodnje zelenjave Pre-dsednik sadjarske in vrtnarske podružnice g. dr. Brnest Rekar Je pozdravi! številne navzoče, predvsem pa znanega vrtnarskega strokovnjaka šolskega nadzornika g. Andreja škulja vl Ljubljane, ki je v svojem predavanju posebno orisal jeseniške razmere v tej panogi našega gospodarstva. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja, ki jih je pouči!! o pravilnem gnojenju vrtov in o kulturi zgodnje zelenjave. Podružnica bo imela v kratkem tudi člans&; sestanek, na katerem bo lahko vsak povedal svoje mnenje in izkušnje. Delo podružnice je za nas kraj velikega pomena glede na majhno površino plodne zemlje Ui zelo gosto naseljeno prebivalstvo, ki mara tem intenzivneje obdelovati svoje vrtičke. — Promet ki prah na naših cestah. Iša naših sicer zelo dobro urejenih cestah j«' vedno večji osebni in vozovni promet. Zelo potrebno bi bilo, da bi stopila v akcijo takoj mestna cestna škropilnica, ker sicer bo cestni prah zdravju občanov ver škodoval kot jim koristijo vse zdravstvene naprave za zatiranje tuberkuloze. Svetovali bi tudi nekaterim kolesarjem, naj opuste na najbolj prometnih cestah evoje dirke za stavo, pač pa naj se hodijo tre nrrat za tekme na manj obljudene ln ravne ceste Izven mesta. Osobito na precej I strmi Prosvetni cesti, ki je najbolj poro ! metna, dirkajo nekateri brezobzirni kole-I sarji kot za stavo. Na mestu da bi priti* kali na zavore, pospešujejo brzino do največje hitrosti in to v času, ko gredo otroci v šolo in iz šole ter delavci v j^rnčali iz tovarne. Iz Kranja — Nočna lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bo imela ta teden, do sobote zvečer, nova lekarna g. Metoda Ran-cha v mestni hiši. — Občni zbor Branibora. V četrtek »večer se je vršil v Narodnem domu občni zbor podružnice Branibora. Vodil ga je podpredsednik g. dr. Ivan Kosnik name sta odisloga predsednika banskega avet-nika g. dr. Franca Ogrina, ki ga bo društvo zelo pogrešalo. Poudaril je pomen obrambnega dela društva in ožigosal premalo zanimanje meščanstva. Tajniško poročilo je podal g. Ado Klavora, blagajn.-ško s Andrej Roje. Odbor je o**tal Isti, sa novega predsednika pa Je bil Izvoljen direktor g. Kosnik. — Zadružni tečaj. Na pobudo dir. g. Kočnika se je otvoril v gimnaziji v nedeljo zadružni tečaj, ki bo trajal šest nedelj. Udeleženci, večinoma mlajši, bodo imeli priliko seznaniti se s poslovanjem zadrug. Hrast kralja Aleksandra Pariz, 27. marca. p. Včeraj so na Marsovem polju, sredi med Eilfelovim stolpom in bivšo Vojno akademijo,' vsadili na svečan način mlad hrast v spomin na pokojnega jugoslovenakega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Svečanosti so prisostvovali poslanik Spal a j kovic, bivši francoski poslanik v Beogradu Dard, delegacije francoskih invalidov, bojevnikov, patriotskih organizacij, nacionalnih korpo racij itd. Poslanec Brumett je v svojem govoru poudaril, da bo hrast kralja Aleksandra simbol vzajemne francosko-jugoslovanske zvestobe in prijateljstva. Predsednik francoskega >Društva slavnih hrastove je izrazil željo, da bi hrast vselej spominjal na veliki lik kralja Uedinitelja. Poslanik Spalajkovič se je v imenu jugo-slovenskega naroda zahvalil za čast, ki je bila izkazana pokojnemu jugosl o venskemu vladarju, in sporočil, da se je tudi v Beogradu sprožila slična inioiativa in bo tam v kratkem vsajen hrast v spomin na državnika Louisa Barthouja. Razpis volitev v Grčiji Atene, 27. marca. AA. Jutri se sestane poslanska zbornica k zadnji seji, da odobri sankcije zoper upornike in nekatere druge ukrepe vlade. Zbornica bo nato odgođena in razpisane čez 2 meseca volitve v veliko narodno skupSčino, ki bo sklepala o nekaterih izpremembah ustave, predvsem o določbah, ki naj razširijo pristojnost izvršilne oblasti. ^tev. 70 /olovbpibm w a rt o im, PE-KATETE< — »JAJNINE«. So pa vendar Še med njimi, ki jih premalo rabijo, to pa valed tega, ker nanje pozabijo. Kolikokrat bi lahko postregle svoji družini s to izborno jedjo, Če se bi pravočasno nanje spomnile. Zapišejo naj si tedaj večkrat na teden v svoj jedilni list >JAJNINE«! — švicarski izletniki v Juoos-laviji. Prva skupina švicarskih Izletnikov krene z Jadran ekspresom iz Curiha v Jugoslavijo 7 aprila. Jadran ekspres prevzame izletnike na Jesenicah, odkoder jih bo vodila pot preko Bleda, Ljubljane, Zagreba, Plitvičkih jeser, Bosanske Krajane, Tre-binja, Niksiča in Cetinja v Dubrovnik. Iz Dubrovnika se odpeljejo t parnikozn preko Splita v Benetke. V Dubrovniku prevzame Jadran ekspres drugo skupino švicarskih izletnikov in jo odpelje po isti poti do Jesenic. V obeh skupinah bo po 20 izletnikov. — Beograjski študentje v Brnu. V ponedeljek popoldne je prispelo iz Prage v Brno 33 beograjskih visokosolcev pod vodstvom tajnika JO lige Savatiča. Goste so pozdravili na kolodvoru zastopniki JO lige. Popoldne so si ogledali spilberg, včc raj pa nekatere tovarne. Z beograjskimi visokošolci je prispela v Brno tudi francoska publiciatka Misirlioova, ki je včeraj zvečer predavala na filozofski fakulteti Masarykove univerze o Južni SrbijL — Nov most v Zagrebu. Iz kreditov ca javna dela dobi Zagreb 60,000.000 Din za nov železniški most čez Savo in za popravilo mostu za vozila in pešce. Ministrski svet je že dovolil kredit v znesku 6D mili' onov Din za gradnjo novega mostu čez Savo v Zagrebu z dvojnim tirom. _ Borba za oporoko. Pred osmimi meseci je v Čakovcu umrl direktor paromlina Jakob Patka j Zapustil je precejšnje imetje v nepremičninah in denarju. Pri pregledu inventarja je izjavil pokojnikov sin Evgen. da je oče zapustili oporoko. Zdi se pa, da je bilo dedičem mnogo do tega, da ostane vsebina oporoke tajna. Ko jih je namreč sodišče pozvalo, naj predlože oporoko, so izjavili, da to ni oporoka temveč samo listine, ki nimajo nobene' vrednosti Zdaj se je oglasila tudi gdč. Neda Božičeva iz Ljubljane, ki zahteva v imenu sorodnikov, da se oporoka odpre. Ker je na oporoki zainteresiran tudi državni erar, je državno tožilstvo vložilo tožbo proti naslednikom Josipa Patkaja, ker prikrivajo oporoko. Za razvoj te afere vlada v javnosti precejšnje zanimanje. — Statistika naše zunanje trgovine. Finančno ministrstvo, oddelek za carine, je izdalo 621 strani obsegajočo knjigo »Statistika zunanje trgovine kraljevine Jugoslavije za leto 1934«. Knjiga stane 200 Din. — Upokojitev v davčni službi. Upokojena sta višji davčni kontrolor davčne uprave Maribor srez Maks Merčun in višji davčni kontrolor Maribor mesto Franc Donaj. — Iz »Službenega lista«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 25 z dne 27. t. m. objavlja uredbo o pogojih za napredovanje podčastnikov v višje čine in razrede vojaških uradnikov, o napredovanju častnikov in vojaških uradnikov v višje čine razrede in o sestavi komisij za komandantska potovanja in reševanje nalog, izpričbo izvozniških potrdil za češkoslovaško, povračilo varščin ob izvozu koruze v Nemčijo in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Joscfove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« gren-čica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Xa razpis književnih nagrad za svoje redne publikacije je prejela Mladinska matica 15 rokopisov. Kot najbolj dovršeno delo je bil nagrajen s 3000 Din rokopis r>Pastirci« pod značko »Lenart«. Ker je bilo med doposlanimi rokopisi več dobrih stvari, je sklenil odbor Mladinske matice, da odkupi Še »Barake«, »Bratovščino sinjega galeba« in »Ubežnike« in doplača avtorjem teh del poleg običajnega honorarja še po 1000 Din, če privolijo v male izpremembe in prepustijo omenjena dela Mladinski matici, da jih izda bodisi v svojih rednih, izr^inih publikacijah ali v »Našem roduc. Po možnosti se odkupi tudi štiribarvna slikanica »Čudovite prigode malega Pasjeglavca«. Ostala dela se odklonijo. Vsi konkurenti so naprošeni, da pošljejo čimprej tajništvu Mladinske matice svoje naslove in kontrolne številke. — Kazid druStva, Zveza živilskih delavcev Jugoslavije, podružnica pivovarjev v Ljubljani se je prostovoljno razšla, ker te vse članstvo prestopilo v splošno delav- i sk_ .^"Dkovno zvezo Jugoslavije, podružnica v Ljubljani. — Delo dobe. Javna borza dela v Ljubljani sprejme takoj mlinarja in Žagarja, 1 hlapca, l strojnika za opekarno, 2 krojača za konfekcijo. — Turni smuški tečaj SPD se vrsti v Triglavskem pogorju od 7. do 14. aprila t. 1. Zbirališče udeležencev je dne 6. aprila zvečer v hotelu »Lovcu« na Bledu. Dne 7. aprila ob 6. url zjutraj skupen odhod z avtobusom na Pokljuko Udeleženci naj prineso s seboj rezervno perilo, volneno čepico, dvojne rokavice, očala, vazelin zoper solnčno opeklino, kiister-Mediium, čutaro, oranže in jabolka. Smuči naj bodo po možnosti okovane. Udeležence bo spremljal na turi nosač, ki bo nosil na Je-*>o odvisne stvari. Tečaj bo vodil učitelj JZSS g. J. K veder. Pri večjem številu udeležencev prevzame vodstvo tudi učitelj JZSS S- Joža črnič. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. Število tečajnikov je omejeno ter se je treba požuriti s prijavami. — Tudi letos bomo pili bok pivo. Prejeli smo obvestilo, da bo tudi letos proizvajala Delniška družba pivovarne Uniona iz specialnega slada bok pivo, katero pride dne 30. marca v promet. Tudi letošnje novo bok pivo je zelo okusno, dobrega in milega okusa in bo prijalo tud; najbolj razvajenemu okusu. — Velikonočno poklonitveno potovanje na Oplenac priredi oblastni odbor Narodne odbrane skupno s »Putnikom« z odhodom iz Ljubljane dne 20. aprila zvečer, s povratkom v Ljubljano dne 23. aprila zjutraj. Cena vožnje brzovlaka do Mladenov-ca in nazaj vključno avtobus, železniška legitimacija in vstopnina na razstavo, II. razred 320 Din in HI. razred 235 Din. V slučaju, da se prijavi zadostno število za posebni vlak, se zniža cena £1. razreda na 364 Din In III. razreda na 29$ Din. Prijave sprejema Putnik do 10. aprila. — 25 jajc za en dinar. Po prepovedi uvoza v Italijo so zašli banjaluški trgovci perutnine in jajc v težak položaj. Ogromne zaloge jajc so po skladiščih zaman čakale na izvoz. Zdaj so začeli trgovci jajca razprodajati. Banjaluški trgovec Branko Plavšič je prodal v ponedeljek 40.000 jajc po 25 za dinar. Večina drugih trgovcev jih pa niti po tej ceni ne more spraviti v denar. — Od robca do zastorja! Tak naslov nosijo navadno katalogi, ki nam uudijo pregled potrebnega perila v gospodinjstvu. Ravne tako obsežna je mogočnost uporabe Schichtovega Radiona, k! je danes najidealnejše sredstvo za pranje vsakega perila. — Vrem«. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, deloma oblačno, čez dan precej toplo vreme. Včeraj je znašala a-.j.iaja temperatura v Splitu 18, v Ljubljani, Sarajevu, Skoplju 15, v Mariboru. Zagrebu in Beogradu 14. v Rogaški Slatini 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.6, temperatura je znašala 1. — Obup slovenske natakarice v Zagrebu. Snoči so naali v Zagrebu na cesti onesveeoano Ivanko Lipovsek. Kraj nje je ležala stekleničica, is katere se je napila iisola. Prepeljali so jo v bolnico. — Merjasec ga je napadel. V mariborsko bolnico so pripeljati močno poškodovanega 27letnega posestnika Karla Bab-ška is Partinj. Moža je napadel merjasec ter ga ugriznil v desno nogo nad kolenom. Iz Ljubljane —lj Ob križišču Tržaške in Groharjeve ceste, kjer je bila doslej nakaza ter spotika našega lepega mesta in kjer so tako dolgo gradili podzemeljski transformator, dobimo končno park. Delavci cestnega nadzorstva, ki so zadnje čase zelo delavni, saj so morali delati celo praznik, so začeli polagati obcestne robnke. Ko bode končali svoje delo, se bo de% lahko lotilo mestno vrtnarstvo ter bomo že letos bogatejši za lep manjši park. —lj Na živilskem trgu prevladuje sezonske pomladno blago. Čedalje več je semenja, ki je danes zavzemalo toliko prostora, kakor sadje. Po večini ga prodajajo na merice po dinarju. Meščani najbolj kupujejo salatno seme, med kupci je pa tudi precej deželanov. Prodajanje pomladnega cvetja na živilskem trgu je postala posebna panoga kupčevanja, ki pa ne prinaša posebnih dohodkov, vendar je letos na trgu skoraj toliko cvetja, kakor z ljave. Ljudje pač hočejo spraviti vse v denar, samo da pridejo do zaslužka Izmed zelenjave je treba posebej omeniti trnovsko mehko salato. Trnovčanke vedno konkurirajo z zgodnjo zelenjavo branjevcem, ki prodajajo uvožene novosti. Zdaj je domača salata po 2 Din glava, dočim je uvožena po 8 Din kg. Nekoliko se je pocenila cvetača, ki so jo danes prodajali po 5 do 6 Din kg. Cene druge zelenjave so v splošnem že tako nizke, da se več ne spreminjajo. — Tudi jajca so že tako poceni, da se ne bodo več pocenila. Danes so jih prodajali že po 24 komadov za 10 Din. Najlepša so bila po 19 komadov za 10 Din, sicer so. pa lahko dobil precej lepa po 50 par komad. — Na zelenjadnem trgu prodajajo Trnovčanke tudi že salatne m ohrovtove sadike, šope po dinarju. —lj Proslava dneva pomladka Rdečega križa v Ljubljani. V smislu čl. 21 navodil za organizacijo in delovanje pomladka Rdečega križa se proslavlja vsako leto po vsej državi v mesecu aprilu dan pcmlad-ka Rdečega irnža. V LjnMjanl bo v ta namen akademija, »? na njej sodelujejo skoro vse v :orula hr ^d^čega križa organizirane šole. Prosvetni odsek sekcfje pri banovinskem odboru dmštva Rdečega križa je zanjo izvršil domala že vse predpriprave, šolski odbori prav pridno v*žba-jo priglašene točke. Program akademije bo zelo pester. Vršila se bo na cvetno nedeljo 14. aprila ob 10. uri v veliki dvorani hotela Uniona. Opozarjamo cenjeno občinstvo že danes na to prireditev Zvočni kino Dvor TeL 27-30 Danes ob 4^ 7. in 9. uri zvečer eiiuskinc Vstopnina Din 4.50 in 6.50 —lj Akademski pevski zbor si je v zadnjih letih svojega nesebičnega, narodovi kulturi posvečenega dela pridobil pri vseh glasbenih krogih nedeljive simpatije. In to tudi ni nič čudnega. Saj se le redko ponudi v Ljubljani prilika, da bi mogli s tako nedeljenim priznanjem poročati o kakem glasbenem dogodku med Slovenci. S svojimi koncerti, predvsem pa z lanskim, je zbor postavil viden svetilnik, ki bo kazal krmarjem naše pevske kulture smer, da ne zgreše poti. Hvaležni moramo biti dirigentu g. Maroltu za važno na rodno-kulturno delo, a katerim nam rešuje našo glasbeno umetnost, če Akademski pevski zbor zapoje njegove petini, najdejo takoj pot do srca. Kontakt med zborom in poslušalci je trajen in iskren. To dokazujejo dosedanji »borovi nastopi. In koncert 1. aprila bo to ponovno potrdil. —lj Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani vabi svoje članstvo na redni letni občni »bor, ki se bo vršil v soboto dne 30. t, m ob 30. v društveni sobi na Mesarski cesti (gostilna Bauer). —lj črna listnica s prometno knjižico za kolo je bila izgubljena danes dopoldne. Pošten najditelj naj jo odda v upravi >Slov. Naroda«. —lj Sreaka organizacija JN8 za mesto Ljubljana sklicuje sestanek vseh odbornikov okrajnih organizacij ljubljanskih za četrtek 28. t. m ob 18. uri v veliki dvorani Kazine, I. nadstropje. Na sestanku bo poročal minister n. r. dr. Albert Krame-*. Udeležba odbornikov obvezna. Tajništvo. —lj »Reka« ali »Mlada srea, mlada ljubezen« je naslov filmu, ki ga bo predvajala ZKD že v petek. To filmsko delo je prava umetnina ne samo na polju fotografije in lepih pokrajinskih slik, temveč predvsem glede na globoko vsebino, ki je zajeta iz življenja mladine. Oposarjamo vse ljubitelje lepega filma na to izredno delo, ki bo nudilo vsakemu dovolj razvedrila in užitka. —lj Otrok padel v vodnjak in utoniL Včeraj dopoldne se je na Ižanski cesti 117 smrtno ponesrečil 3-letni Marjan Petkov-šek, sinček posestnika Ivana Petkovška. Otrok se je igral sam na dvorišču in zašel v bližino majhnega vodnega rezervoarja. Preplezal je pol metra visoko ograjo in padel v dva metra globoko vodo. Domači so fantka kmalu pogrešali. Končno so ga našli in ga potegnili iz vode. Vsaka pomoč je pa bila zaman, Marjancek je bil že mrtev. —lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd najugodnejši nakup pri F?, P Zajcu, iiprašanemo optika. Ljubliana. Stari trg 9. Ceniki brezplačna. S/L Naš socijalni položaj brez krinke Stremeti M morali zlasti za tem, da se čim prej in čim bolj poživi gradbena delavnost Ljubljana, 27. marca Pričakovali bi, da bo baš razrvano svetovno gospodarstvo in silni socialni potresi zbudili vse, ki so dolžni razmišljati o socialnih pojavih ter odločati o socialnem in gospodarskem Življenju. Toda le redki posamezniki od časa do časa pokažejo na stvar, kakršna je v resnici, docira, do organizacije proti neuravnoteženim gospodarskim silam ne pride. Zdaj, po tolikih letih krize, po tolikih nesrečah in trpljenju množic, se je vsaj utrdilo prepričanje, da so potrebni velikopotezni ukrepi, da sedanja gospodarska depresija nima tistega prehodnega značaja kakršnega so imele prejšnje, ciklične krize; sprevideli smo. da se bomo morali tudi mi lotiti dela za gospodarsko povzdigo ter boljše čase organizirano in velikopotezno. Prav je, da se tudi na naši ljudski univerzi govori o najvažnejših vprašanjih našega časa, kakor je tudi potrebno, da se s temi vprašanji bavi pogosto časopisje, čigar naloga mora biti, da podpira vsa stremljenja za zboljšanjem in da zato tudi ne taji zla. kjer moramo z njim rc-čunati. Na ljudski univerzi je predaval tajnik ljubljanske Delavske zbornice F. Uratnik o socialnih vprašanjih, ki se jih hočemo v glavnem dotakniti. Tudi pri nas se je mnogo govorilo, da je sedanja gospodarska kriza cikličnega značaja, se pravi, da je nastopila, kakor vse prejšnje po gospodarskih zakonih konjunktur in depresij. Ako primerjamo gibanje števila delavstva pri nas pred vojno in po nji, se nam res pokaže, zlasti nazorno po grafikonih, podobnost ritma gospodarskega življenja prej in zdaj. Statistike dokazujejo, da je trajal gospodarski polet vselej po 4 in pol leta, nakar je sledil padec 2 leti in pol. Tudi po vojni se nam nudi ista slika, vendar sedanja kriza ni le cikličnega značaja, čeprav pada baš v dobo, ko bi morala nastopiti depresija. Sedanja kriza po svojem obsegu ter intenzivnosti pač dovolj dokazuje, da ne gre zgolj za konjunkturno valovanje. Po teoriji o konjunkturnem valovanju bi moralo biti v začetku 1. 1933 že konec krize. Po vojni je traja) gospodarski polet od začetka L 1919 do sredine L 1923, nakar je sledila depresija potem se pa začenja zopet konjunktura 1. 1926 ter traja do sredine 1. 1930. V resnici zdaj pri našem OUZD ne zaznamujejo več padanja števila zavarovancev v tistem obsegu kakor v letih posebno izrazite krize, vendar ne moremo govoriti, da se že vračajo boljši časi. V nekaterih pogledih se kriza kaže še bolj drastično in mnogi čutijo njene posledice še bolj kakor prva leta. Pri nas bi morah vedno naglašati kričeča dejstva, navajati tako pomembne številke, ker jemljemo vse preveč od lahke strani. Vzemimo ta primer: v naši državi so padle mezde od 1. 1929—1933 za 1500 milijonov ali za 35% prejšnje višine! Ko govorimo o silnem padcu delavskih mezd, je važna ugotovitev, da so padle tudi cene blaga. Toda prav tako ne smemo pozabit!, da je bilo pri našem delavskem zavarovanju 1. 1933 100.000 ljudi manj zavarovanih, ki so torej izgubili ves zaslužek in se jim niso znižale le mezde. To znaša na leto do 850 milijonov Din realne izgube na zaslužku. Na delovnem trgu je takšen položaj: Pri SUZOR-u je bilo 1. 1929 zavarovanih 605000 delavcev, 1. 1930 631.000, L 1931 536.000, 1 1933 521.000 delavcev ter se je zmanjšalo število zavarovancev za 110.000. Ako k temu še prištejemo 10.000 nezaposlenih delavcev rudarske stroke, pomeni to 120.000 nezaposlenih ali 19.5% zaposlenega delavstva. V Sloveniji je padlo število zavarovancev pri OUZD od marca 1930—1932 za 19.880 ali 21.1%. V naši banovini moramo računati z 20.800 nezaposlenimi, razen rudarjev. Na prvi pogled se pokaže, da je največ nezaposlenih v panogah, ki so neposredno in posredno zvezane s stavbno stroko, in sicer 17.000 Iz tega bi se morali učiti: predvsem bi morali stremeti za tem, da se čim prej in čim bolj poživi gradbena delavnost Marsikomu se zdi. da obseg nezaposlenosti pri nas ni tako velik, kakor v drugih državah, ker so absolutne številke nižje kakor za druge države. Statistika nam kaže, da je bilo 1. 1933 nezaposlenih: v Avstriji 24.59c, v CSR 14.1%, v Danski 20.9%, na Japonskem 5.9%, v Nemčiji 20.7%, v Poljski 9.5%, v USA 28%. v Veliki Britaniji 15.3% in pri nas 25%. Zgoraj smo omenili, da znaša pri nas odstotek nezaposlenih 21.1%. Toda te številke nam ne pokažejo stvari v pravi luči, če ne naglasimo, da je zlo nezaposlenosti večje tam, kjer ni sredstev za njegovo omilje-nje. Ako znaša v Sloveniji na leto izpadek na mezdah 190.000.000 Din (če računamo, da zasluži delavec na leto povprečno 7000 Din), tedaj lahko tudi sprevidimo, kakšno zlo je nezaposlenost pri nas, zlasti v primeri s sredstvi za pomoč nezaposlenim Tudi zaposleni niso nič pridobili, čeprav so cene blaga zadnja leta tako padle. Iz izvestja Narodne banke za 1. 1933 razvidi mo, da se je znižal index življenjskih potrebščin v letih krize v razmerju od 100 na 78, pri čemer pa ni všteta stanarina. Stanovanja so zdaj dražja kakor pred vojno, dočim so mezde zelo nizke v primeri s predvojnimi leti. Naj nam pokažejo naslednje številke, kako jo padle delavske mezde v letih krize: Povprečna dnevna zavarovana delavska mezda je 1. 1930 26.76, 1931 26.12, 1932 24, 1933 22.79 Din, torej padec 4.07 Din! Povprečni iznos zavarovane mezde na leto je znašal (v milijardah): 1. 1930 5.06, L 1931 4,79 in 1. 1933 3.95 Zelo hude čase preživljajo zlasti rudarji. L. 1929 jih je bdlo zaposlenih v vsej drŽavi (v tisočih) 33.7. 1. 1930 31.9 in 1931 31.3; brutto vrednost proizvodnje je znašala (v milijonih Din): 1. 1929 1090, 1930 895 in 1931 770, dočim mezde znašajo eno tretjino teh vsot. Navedb smo le nekoliko Številk, ki so značilne za naš socialni položaj in ki so pomembne za vsakogar, zlasti za one, ki znajo misliti. Toda njihov pomen je le, če se ob njih učimo. Prihodnjič bomo pokazali nekoliko smernic za pereče naloge, ki jih zahteva čas spričo zla. Iz Celja —c Kazmere na delovuem trgu. Od 11. dO 20. t. m. se je pri ekspozituri javne borze dela v Celju na novo prijavilo 71 brezposelnih (48 moških in 23 žensk), delo je bilo ponujeno za 71 oseb (58 moških in 13 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 15 (za 4 moške in n žensk), odpotovalo je 14 oseb (9 moških in 5 žensk), odpadlo je 22 moških. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 852 brezposelnih (780 moških in 72 žensk) nasproti 832 (767 moškim in 65 ženskam) dne 10. t. m Delo dobijo: 2 hlapca, po 1 mizar, krojač in poljski delavec, po 2 služkinji in kmečki dekli ter po 1 natakarica in postrežnica. —C Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 2. aprila od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. —c Drevi ob osmih bo predaval v prostorih >SoČe« v Narodnem domu g. dr. Marjan Bregant o najhujši socialni bolezni tuberkulozi. Ker je pouk o tej naši največji sovražnici potreben vsakomur, naj nihče ne zamudi predavanja V sredo, dne 3. aprila ob 20. bo predaval predsednik >SoČe« g. Adolf Reva o verskem in pravnem življenju muslimanov v naši državi. —c Umrl je v torek v Celju (Samostanska ulica 4) v starosti 37 let slaščičar Abedin žečirovič. Pokojnik je bilo doma v Dobrem dolu v gostivarskem srezu in se je pred leti naselil v Celju. Iz Maribora — Sokolstvo. Sokolsko društvo Maribor Matica opozarja vse brate in sestre, da j« njihova sokolska dolžnost posečati telovadbo, ker sicer ne bodo prlpuftčeni k nobenemu sokoiskemu zletu in nastopu v letu 1935. — Drevi predavanje za rezervno častnike. Ob 19. uri zvečer se bo vrSilo obvezno predavanje za rezervne častnike v bivšem kinu »Apolo«. Rezervni častniki, ki bi se predavanja iz katerihkoli razlogov ne mogli udeležiti, se morajo predhodno pismeno opravičiti pri mestnem poveljniku. — Elektriška dela. Mariborsko mestno elektriško podjetje bo te dni v Studencih premestilo daljnovod visoke napetosti sa obstoječo transformatorsko postajo. Premestitev je potrebna zaradi parcelacije zemljišča, ki bo služilo za stavblača. — Elektriški vod nekaterih pekrskih hiš ob meji kamniške občine bodo priključili kamniškemu omrežju. — Lizol . . . Včeraj okrog poldneva so bili mariborski reševalci pozvani pa Bet-navsko cesto na pomoč neki mladenki, k J se ie zastrupila z lizolom Reševalno moštvo Je našlo komaj 201etrto tovarniško delavko Jožico T. v globok! neaavestl. Iz ust pa so JI uhajale pene, k! so po ostrem vonja takoj pričale, da je pesrečaica v samomorilnem namenu izpila veliko količino lizola. Zdravniki so ji v bolnici rešili življenje. Vzrok poskušemega samomora ni znan. — V četrtek premiera »Hoffmannovih pripovedk«. Jutri zvečer bo premiera ene najbolj priljubljenih oper Offenbaehovih »Hoffmannovib pripovedk«. Redkokatero glasbeno delo se je od začetka do današnjih dni držalo s tako nezmanjšano privlačnostjo in svežino na vseh odrih kot prav ta opera. Libretiat Barbier je porabil nekatere novele »tajin&tveoega« nemškega pesnika fantasta E. T. A. Hoftman-na, ki je bil odličen pisatelj, pesndk, kapelnik, slikar, jurist in je tndi osrednja oseba v tej operi. Offenbach Je to deloma ljubavno, deloma pa fantast i čn o-temačno snov prelil v melodiozno muz i ko, ki so njeni motivi danes po vsem svetu popularni. (Spevi Olimpije, barkarola, legenda o Klelnzaku Itd.). Mariborska uprizoritev pod taktirko kapelnika g. Herzoga in v režiji g. J. Kovica bo povzdignjena z nastopom treh gostov: odlične sopran le tke ge. A. Herzogove ter stalnih gostov ge. Zamejic-Kovičeve in g. Neraliča. V ostalih večjih partijah nastopijo: Udovičeva, San-cin in Pavle Kovic. Zbor in orkester bosJULJANA«, Ljubljana, Gospo sveta ka cesta (v bližini Slamiča). 21/L MODERNE SPALNICE iz orehove korenine, pleskane v najnovejši orehovi imitaciji in kuhinjske oprave dobite najceneje pri — Andlovic, Komen-skega ulica št. 34 33/L Tv rdita A. & E. SKABERNE Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice itd. 24/L KOSILO PO 5.— DIN nudim več abonentom tik opere. — Naslov v upravi : Slovenskega Naroda«. 1146 KROJ A A KI MODNI ATELJE J. JELOVsEK Ljubljana, Kongresni trg 8/1 se priporoča za izdelavo oblek, površnikov, vseh v to stroko spadajočih del po najnovejših krojih, v solidni izdelavi in po zmernih cena1 — V zalogi pr-vorstno angleško blago v modernih vzorcih KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 27/L RIBE danes v veliki izbiri: branzmi. skampi, granzevoli itd. — Se priporoča >Gajev hram«, >Ljubljanski dvor«. 1161 SveZe najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne DR G. PICCOUUA v Ljubljani — se priporoča bledim in slabotnim osebam 65/T »MUZIKA« prode ja prvovrstne inozemske klavirje in pianine. tudi pre-lgrane ter popravlja m oglašuje st rokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica AL 4. 7/L POZOR! Najboljša drevesa, vrtnice najlepših in najnovejših barv, ls~ potično grmičje prodajam poceni. — Rožna dolina. Cesta X, št. 12. 1151 šivalni stroji od Din I60c oaprej. Otroški vozičk-od Din 200 naprej. Ovokolesa od Din 950.- naprej. »Sachs motorji od Lnn oooo.- Ceniki t ran ko. naprej — pn Ceniki franko.' »TRIBUNA« F. BATJFL. LJUBLJANA. KarlovSks c 4. Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo m inseratnl del Usta Oton Christot - Val ? LJubljani.