’ p lačana v gotovini MKamamVj' GRAD BEN I VESTM I« LETO XIV OKTOBER 1965 ŠTEVILKA P O S L O V N O ZDRU ŽENJE ZA IN D U ST R IJSK O G R A D N JO G IP O S S G R A D I S O S E S K O S-6 (2786 STAN O VANJ) V Š IŠK I V LJUBLJANI V S E B I N A B ranko Vasle, dipl. inž.: Tehnični in ekonom ski pogoji razvoja f in a l iz a c i j e ............................................................. E rvin Prelog, dr. inž.: S tenasto skeletne konstrukcije p ri potresnih obrem enitvah (nadaljevanje) . . . . Popravek ...................................................................................... Iz naših kolektivov A. O.: Razstava stanovanj in opreme pri SGP »Kon­ struktor« ................................................................................. In memoriam Carmen J ež -G a la .............................................. Iz strokovne literature Inž. Saša Škulj: Recenzija knjige »G radnja z velikim i p a n e l i« ...................................................................................... Gradbeni center Slovenije II. simpozij o ogrevanju in prezračevanju stanovanj . . Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstruk­ cij v Ljubljani Betonske arm atu re iz raztegnjene p lo č e v in e ..................... B. Vasle: Technical and econom ical conditions 177 of the finishing w orks developm ent E. Prelog: Skeleton w all structures subjected to 187 ea rthquake loading 191 192 193 194 195 197 O dgovorn i u re d n ik : S ergej B ubnov , d ip l. inž. U red n išk i odbor: J a n k o B le iw eis , d ip l. inž., L o jze B len k u š , d ip l. inž., Lojze C ep u d er, V lad im ir Č adež, d ip l. inž., p ro t. Bogo F a tu r , M a rjan F e r ja n , d ip l. inž., V ekoslav Ja k o p ič , d ip l. inž. a rh ., H ugo K eržan , d ip l. inž., M aks M egušar dipl. inž., B ogdan M elihar, M irko M ežnar, d ip l. inž., B ogo P ečan , B oris P ip an , d ip l. inž., M a rjan P re z e lj, d ip l. inž., D ragan R aič , F ra n c R u p re t, V lado Š ram el, d ip l. inž. R evijo izd a ja Zveza g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v za S loven ijo , L ju b lja n a , E rja v č e v a 15, te le fo n 23-158. T ek . ra č u n p ri N arodn i b a n k i 503-608-109. T isk a tisk a rn a »T oneta T om šiča« v L jub ljan i. R e v ija izh a ja m esečno. L e tn a n a ro č n in a za n eč lan e 15.000 d in a rjev . U red n ištv o in u p ra v a L ju b ljan a , E rjav čev a 15. GRADBEN I T e s t n i h GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 10 — LETO XIV — 1965 Tehnični in ekonomski pogoji razvoja finalizacije DK 693 : 621.7 : 69.002 BRANKO VASLE, D IPL. IN Ž. 1. Uvod Razvoj gradbeništva, posebno pa razvoj stano­ vanjske gradnje vodi k vedno večji kompleksnosti dela,, ki v prvi vrsti zahteva razvito specializacijo posameznih strok. Specializacija pa pomeni strogo delitev dela, ožjo specialnost delavcev in ustrezno opremo. Od tem eljite priprave gradbenega procesa kot celote, za katerega m orajo biti predhodno1 izvršeni vsi potrebni načrti, je odvisna stopnja maksimalne produktivnosti dela, ki je končni cilj razvoja. Po­ sledica vedno intenzivnejše uporabe razpoložljivega časa je premik dela z gradbišč v začasne ali stalne tovarne prefabriciranih elementov, k ar je omogo­ čilo kontinuiteto dela in neodvisnost od vremenskih razmer. Napredek je vodil od uporabe relativno m ajh­ nih betonskih blokov k vedno večjim elementom (stene, stropovi, stopnice) in dalje do kompletnih in opremljenih delov stanovanj, katere v končni fazi pripeljejo in m ontirajo na gradbišču. To1 prak­ tično pomeni, da je klasična delitev dela na po­ samezne faze v težki montaži izgubila na svojem pomenu, saj so tako konstrukcija kot finalna dela vsebovana v tistem procesu. Ako pogledamo ekonomski učinek tega razvoja v svetu, vidimo, da vse analize kažejo relativno zelo skromen prispevek k znižanju gradbenih stro ­ škov, čeprav je po drugi plati očiten prihranek na času po kvadratnem m etru stanovanjskega pro­ stora. Samo po sebi se nam zastavlja vprašanje, kje so vzroki za to, da se ta napredek ne odraža predvsem v znižanju cene stanovanja, Vzroke za to lahko iščemo v naslednjem: 1. za znižanje cene nimamo prim erjalnega ni­ voja. Tradicionalna gradnja kot taka praktično ne more služiti kot prim erjava, ker uporablja iste na­ prednejše prijem e organizacije dela kot netradio- nalna. Zato govorimo danes o racionalizirani trad i­ cionalni gradnji; 2. drug bistven razlog je v tem, da se s pre­ mikom dela v tovarne ni spremenilo bistvo grad­ benih elementov niti finalnih del in opreme. Grad­ beni proces je še vedno sestavljanje številnih in težkih materialov oziroma elementov, ki po svoji vrednosti predstavljajo več kot dve tretjini celot­ nih gradbenih stroškov. Napredek k večji industri­ alizaciji gradnje je tesno povezan s paralelno spre­ membo produkcije finalnih del. Te spremembe so vezane na uvajanje masovne produkcije, kar v končni fazi pomeni redukcijo števila različnih vrst elementov, možnost izkoriščanja ekonomskega efek­ ta ponavljajočih se operacij te r s tem znižanje pro­ izvodnih stroškov; 3. ako pogledamo vlaganje v stanovanjsko iz­ gradnjo, vidimo, da se je težišče stroškov procen­ tualno bistveno spremenilo v korist notranjih del in opreme na račun konstruktivnih stroškov. G ra­ fični prikaz (dr. Jacobsen, Švedska) nam ta razvoj zelo poudari (sl. 1). ŠVEDSKA - STRUKTURA GRADB' STROŠKOV Sl. 1 Z vedno višjim stanovanjskim standardom, ki se kaže v količinski in kvalitetni opremi ter final­ nih delih, so rasli stroški za ta dela nesorazmerno hitreje, kot šo znašali stroški za samo konstrukcijo. Istočasno pa nam ta premik cen v korist finalnih del in opreme kaže važnost orientacije, kje moramo iskati možnosti za racionalizacijo delovnih postop­ kov, ki je prav tako, če ne še veliko bolj važna tam, k jer so stroški večji. 2. Švedske izkušnje MATERIAL NOTR' NOS' ZIDOV Preden preidemo na ekonomske raziskave možnosti racionalizacije, poglejmo, kakšen razvoj je dosegla Švedska v stanovanjski gradnji oziroma kam je usmerjala svojo inventivnost v netradicio- nalni gradnji. Morda nam bo razvoj švedske sta­ novanjske gradnje najboljše ilustriral tudi našo pot, saj so težnje v razvoju precej podobne, kar bo razvidno iz podatkov. Pred vojno je na Švedskem prevladoval 38 cm debel opečni zid v zidanih stavbah in 6 do 8 cm debele lesene stene v malih stavbah. Ako vzamemo to za osnovo tradicionalne gradnje, potem nam na­ slednji tabelarni pregled kaže spremembo na druge sisteme zidov. Tako že v letu 1958 praktično ni­ majo nobene stene debeline 38 cm, zidane z na­ vadnim zidakom. T abela 1 L eto M ale h iše A B S tan . b lo k i A B S k u p n o A B 1938 90 10 90 10 90 10 1946 30 70 35 65 34 66 1950 3 97 11 89 3 97 1954 1 99 4 96 3 9 7 1958 — 100 — 100 — 100 A = % sta n o v a n j v tr a d ic io n a ln i gra d n ji; B = % sta n o v a n j v n etrad ic ion a ln i grad n ji Prim erjava kaže, da je razvoj od leta 1950 dalje relativno slab, kar pa ni res. Pred letom 1953 so bili skoraj vsi stanovanjski bloki znotraj ome­ tani, tako stene kot stropovi. Že leta 1957 pa je notranji omet stropov popolnoma izginil in tudi dve tretjin i notranjih sten ni več ometanih, k a r je omogočilo velik korak naprej k pospeševanju finalnih del. V več stanovanjskih blokih je v povojnem času nosilna notranja stena grajena predvsem iz betonskih blokov oziroma betona, namesto iz polne opeke. Pregled razvoja nosilnih sten iz opeke na betonske kaže naslednji pregled (sl. 2). T abela 2 M aterial za nosilne notranje stene L ah k i B e to n sk i S k u p a j L eto O peka b e to n b lo k i B e to n »/o 1938 95 0 0 5 10 0 1946 90 5 0 5 100 194 9 80 5 5 10 100 1953 70 0 20 10 100 1956 40 0 40 20 100 1959 35 0 10 55 100 ES2 OPEKA S BETON E U L AH'BET' ■ B' BLOKI 1938 1946 1949 1953 1956 1959 S l. 2 vsem lahki beton. Pri elementih iz navadnega betona so težave pri stikih zaradi krčenja. Rešitev je v dekorativnih vidnih stikih tudi pri tapetah. Zaradi uporabe gladkih kalupov s pomočjo vezanih plošč ali iverk je odpadla potreba po ome­ ta vanju stropov. Da pa obdržijo popolnoma gladko površino, uporabljajo za slikanje postopek »sand- paint«, za katerega pa še vedno preizkušajo raz­ lične tipe razpršilcev. Razprševanje je danes na Švedskem standarden postopek, ki praktično nik­ dar ne odpove in je boljši od drugih načinov dela skoraj v vseh pogledih. Stroški delovne sile so ne­ koliko večji kot pri ročnem slikanju ometanih po­ vršin, vendar je ta razlika pokrita s ceno ometa in časom, ki ga porabi omet za sušenje. V splošnem je — zaradi opuščanja klasičnih ometov — precej težav pri gladkih betonskih po­ vršinah, ki manj ustrezajo za slikanje po klasični metodi kot ometane površine. Izhod za te težave se je pokazal: — v tanjšem ometu, — v hitro sušečih se barvah, — v splošni uporabi razpršilcev. Vso opremo pleskajo že v tovarni in jo Anali­ zirano pripeljejo na objekt in vgradijo'. Čeprav so se stroški opreme in notranjih finalnih del neso­ razmerno zvečali, bi človek pričakoval, da se bo stanovanjska ku ltura odražala v velikosti oziroma razširitvi prostorov. Zahteva pa gre v drugo smer, tj. v težnje za praktičnim stanovanjem, ki ga go­ spodinjsko ni težko obvladati. Na Švedskem imajo za produktivnost dela po­ leg drugih meril tudi porabo časa na 1 m 3 zazida­ nega prostora. Naslednji tabelam i pregled kaže porabo časa na večetažnih stanovanjskih objektih. Za predelne stene so pred vojno v veliki m eri uporabljali ometane lesene stene ali dvojni p laster­ board. Za nenosilne notranje zidove so bile pred vojno v uporabi predvsem opečne oziroma žlin- drine plošče. Prav tako so uporabljali lesene stene. Že leta 1953 pa je bil m aterial za notranje ne­ nosilne stene 20 '°/o opeka, 50 /̂o lahki beton in 30 °/o žlindra, V zadnjih letih pa uporabljajo pred- Tabela 3 Čas grad n je z id ar P orab a te sa r ur/m* d e la v e c sk u p aj 1 9 4 5 /4 8 0,8 1 ,2 3 ,1 5,1 1 9 5 1 /5 3 0 ,7 1,0 2 ,5 4 ,2 1 9 5 5 /5 7 0 ,5 0 ,9 2 ,1 3 ,5 Opomba: Pri težki montaži Ohlson-Skarne so končne številke okrog 2,5 ure/m 3. V ilustracijo k opombi k tabeli 3, da pri težki montaži Ohlson-Skarne dosežejo minimalno pora­ bo ur 2,5 ur/m 3 zazidanega prostora, bodo zani­ mive porabljene ure po posameznih fazah dela: Tabela 4 Pregled porabe ur/m 3 in ur/m 2 po fazah dela i St. * V rsta d e la U r/m 5 % Ur m 3 1. Prefabrikacija elem entov . . 0,42 16,8 1,78 2. M o n t a ž a ..................................... 0,16 6,4 0,68 3. Druga nekv. d e l a ..................... 0,45 18,0 1,91 4. M izarska dela in oprem a . . 0,38 15,2 1,61 5. Zidarska d e l a ........................... 0,05 2,0 0,21 6. Ometi .......................................... 0,08 3,2 0,34 7. Zerjavisti in strokovnjaki . . 0,06 2,4 0,26 A. D elavci podjetja — skupaj . 1,60 64,0 6,79 8. Instal. in v en til............................ 0,28 11,2 1,19 9. Električna napeljava . . . 0,12 4,8 0,51 10. Slikarska in pleskarska dela 0,14 5,6 0,50 11. P o d i ................................................ 0,06 2,4 0,26 12. Kleparska, ključ, dvigala . . 0,22 8,8 0,94 13. Čiščenje s t a v b e ........................... 0,08 3,2 0,34 B. Obrtniki s k u p a j ..................... 0,90 36,0 3,83 Skupaj (A + B)2 ..................... 2,50 100,0 10,62 Opombe: 1 Po podatkih OZN porabi Švedska 10,6— 10,7 ur na m 2. Po izračunu je (10,6 : 2,5 = 4,25) faktor za prera" čunavanje ur/m 3 v ur/m 2 4,25. 2 Podatki se nanašajo na 9-etažni blok s 56 stano­ vanji s po 70 m 2 stanov, površine (čas za tem elje ni vštet). Ves objekt je bil končan v 18 tednih. V Boll- mori sta delali 2 samostojni skupini in vsaka 2 meseca je bilo predano 56 stanovanj v uporabo. Dinamični plan gradnje 56-stanovanjskega blo­ ka v Boli mori prikazuje slika 3. Iz švedskih izkušenj lahko sklepamo naslednje: — razvoj industrije gradbenega m ateriala in gradbene mehanizacije vpliva na razvoj celotnega gradbeništva. M edtem ko razlika v ceni ne kaže večjega prihranka, je organizacija dela omogočila občutno skrajšanje gradbenega roka (Skarne, težka montaža: 56-stanovanjski blok — 18 tednov); — osnova vsega napredka je skrbna in preštu­ dirana priprava dela, smiselna poraba mehaniza­ cije in racionalizacije delovnega procesa; — Švedi poudarjajo, da pomeni človek pri po­ večanju produktivnosti več kot pa mehanizacija. , D I N A M I Č N I P L A N G R A D N J E 5 6 S T A NOV . B L O K A 8 0 L L M 0 R A ( Šv e d s k a ) ŠTEVILO ĆSSR' ZERIAVOV NA ^000 STANOVANJ ^ LETO 1055 »LETO m i 15 MADŽ' ZAP-NEM- SSSR- ŠVED- FINSKA Sl. 4 V prim erjavi z nemško mehansko opremljenostjo švedska precej zaostaja (glej sl. 4, število- žerjavov na 100 stanovanj v različnih državah), vendar po­ udarjajo-, da nemška produktivnost ne presega -švedske. To je posledica dosledno izvedenega akordnega sistema za švedske delavce v gradbe­ ništvu, kar v Nemčiji ni primer. Dohodki gradbe­ nega delavca so na Švedskem precej visoki (zidar ima ca. 50'%, navaden delavec pa ca. 25®/o več kot švedski industrijski delavec) pro-ti gradbenim de­ lavcem v drugih evropskih deželah, toda s tem — pravijo — ni rečeno, da so izdatki za delovno silo pri vsakem objektu večji na Švedskem kot npr. v Zahodni Nemčiji; — standardizacija gradbenega m ateriala in gradbenih elementov je eden izmed osnovnih po­ gojev racionalizacije (v tem pogledu je prišla Šved­ ska verjetno najdalj); —- Švedi poudarjajo, da redukcije gradbenih stroškov ne bodo dosegli z velikimi, drastičnimi posegi, temveč bo to rezultat mnogih, relativno m ajhnih prihrankov. Na premišljeno- projektira­ nje polagajo naj večje upanje; — pravilno izkoriščanje danih kapacitet in po­ daljšanje gradbene sezone tudi prek zime v dobri m eri pripom ore k efektu dela. 3. Nemške izkušnje Medtem ko se je švedsko gradbeništvo- inten­ zivno razvijalo v vseh vrstah netradicionalne grad­ nje — polmontaža, lahka in težka montaža, lite konstrukcije — se je gradbeništvo v Zahodni Nem­ čiji izogibalo večjemu razvoju v tej smeri. Najno­ vejše ugotovitve sicer usm erjajo gradnjo v težko montažo, vendar dosedanja praksa uvaja polmon- tažo ko-t izrazit način gradnje, ki ga je treba for­ sirati. Prefabrikacija manjših gradbenih elementov je v ir skrajšanja gradbenega ciklusa, redukcije de­ lovnega časa in stroškov gradnje. Iz publikacije prof. dr. Triebla in ing. Bro- c.herja povzemamo terminski plan izvršitve dela v norm alni gradnji in polmontaži. Prim erjalna gru­ pa 48 stanovanj s po 50 m 2 stanovanjske površine v osmih enakih objektih je bila gotova v 43 ted­ nih, sama finalna dela pa v 31 tednih. Prefabrika- cija in nekatere organizacijske spremembe dela so omogočile, da se je čas gradnje skrajšal na 34 ted­ nov za vsa dela oziroma 27 tednov za finalna dela. Zm anjšanje cikla gradnje je bilo 20 fl/o za vsa oz. 13 fl/o za finalna dela. V prvem prim eru je bilo za gradnjo porab­ ljenih 3517 delovnih dni v tradicionalni izvedbi, m edtem ko je bilo v netradicionalni (polmontažni) izvedbi porabljeno 2444 delovnih dni. Zm anjšanje je znašalo nad 30 %. Za nekatera finalna dela je prefabrikacija dala naslednje rezultate v porabi delovnih dni: T rad i. N e trad i- Z m a n j- cional. cional. sa n je d n i d n i •/. S an itarne instalacije . . . 304 268 11,8 V grajevanje oken in v ra t . 468 230 51,0 G robi in fini ometi . . . 773 408 47,0 Plesk. in slik. dela . . . 720 500 30,6 Skupaj .............................. . 2265 1406 38,0 Celotno znižanje cene pri trietažnem dvojčku s skupno stanovanjsko površino 399,55 m 2, vgraje­ nem na polmontažni način, znaša 10,19 %. Znižanje stroškov izkazujejo naslednji ele­ m enti: s t e n e ....................................8 '% s t r o p o v i ................................... 48 % s t o p n i c e ................................... l l fl/o o k n a ....................................15'% v r a t a .......................................... 5 ®/o druga d e l a ..............................44 % Pri vseh drugih delih so bila dela izvajana klasično oziroma niso izkazala nobenih p rih ran­ kov, čeprav je očitno, da so še velike možnosti za nadaljnje znižanje stroškov. Strokovnjaki v Zahodni Nemčiji poudarjajo, da je dosedanji uspeh še relativno m ajhen in da je treba število prefabriciranih elementov pove­ čati. Nedvomno prinašajo tudi m ajhni prefabrici- ran i elementi, ki so splošno uporabni, določene koristi v vseh treh smereh: v redukciji izdelavnih ur, v skrajšanju časa gradnje in v znižanju stro­ škov. 4. M ožnosti racionalizacije fina ln ih del Pri finalnih delih v stanovanjski gradnji lo­ čimo predvsem prefabrikacijo čimbolj finaliziranih elementov, ki jih izdelamo že v tovarni (konstruk­ cijski elementi, oprema), in pa dela, katerih p ri­ prava m ateriala se vrši v obratih, delo samo pa se izvrši na stavbi sami (polaganje podov, slika­ nje, instalacije itd.). Proizvodnja elementov in po­ tek dela na stavbi pa im ata v vsakem pogledu skupne ekonomske osnove, saj je racionalizacija del pogojena s kontinuiteto in zagotovljeno koli­ čino del ob nemoteni preskrbi z materialom. Č e sedaj pogledamo možnosti racionalizacije v stanovanjski gradnji, moramo v prvi vrsti po­ svetiti pozornost izkoriščanju obstoječih kapaci­ tet, ki danes v veliki meri niso- polno- izrabljene. Vsem nam je znano dejstvo>, da nas v proiz­ vodnji v prvi vrsti ovira prem ajhen in neenako­ meren odvzem, če pa je tržišče dobro, potem je na­ slednji problem razdrobljena, proizvodnja, tj. pre­ širok Sortiment izdelkov. Kontinuiteta dela in majhen S o r t im e n t izdel­ kov sta dva pogoja, ki vključujeta v sebi vse dru­ ge: specializiranost, tipizacijo in standardizacijo. Obstoji še en faktor, ki bistveno vpliva na eko­ nomski efekt dela, tj. kvaliteta gradbenih elemen­ tov. Iz prakse vemo, koliko je potrošenih ur za­ radi slabe kvalitete gradbenega m ateriala. Zaradi nestandardne kvalitete vgrajenega m ateriala so uvedene vmesne faze dela, kar onemogoča njegov reden potek in zavlačuje zaključek del te r s tem posredno povečuje gradbene stroške. Na racionalnost proizvodnje vpliva predvsem: 1. obseg proizvodnje (kapaciteta obrata, to­ varne), 2. velikost serije (obrtniška ali industrijska oblika dela), 3. število v rst proizvodov (tipizacija elemen­ tov). Proizvodnja je ekonomična, čim večji je obseg dela, čim večja je serija izdelkov (pri m ajhnih se­ rijah je celo dražja od klasične) in čim bolj je to ­ varna specializirana (majhen S o r t im e n t , izdelkov). V ilustracijo samo nekoliko- informacij za pod­ krepitev gornjih trditev: Ad 1. Pri 5-kratnem povečanju tovarne (od 20.000 na 100.000 m3) so v ZSSR ugotovili, da zna­ šajo stroški opreme 2-k ra t več, stroški delovne sile 2,5-krat več, produktivnost delavca pa je dvakrat večja. Ad 2. CSSR: P ri povečanju serije od 5 na 10 oziroma 50 enot, je redukcija delovnega časa od 100'% na 68 % oziroma 44 °/o. Ad 3. ČSSR: P ri zm anjšanju števila vrst pro­ izvodov pri 100 enotah od 5 na 1, so se zmanjšali stroški proizvodnje za 19 '°/o, delovne sile pa za 28 odstotkov. Vsem nam je več ah manj jasno- in razumljivo, da ima masovna proizvodnja čim m anjšega števila različnih elementov minimalne produkcijske stro­ ške, saj so očitne negativne posledice razdrobljene proizvodnje: — pogosto sprem injanje vrste proizvodov zvi­ šuje stroške za načrte, pripravo dela, kalupe, število neproduktivnih ur, letni b ru to produkt se zmanjšuje; — pogosto prekinjanje delovnega procesa veča število neproduktivnih ur, letn i bru to produkt se zmanjšuje; — večje število posameznih v rst elementov praviloma veča zalogo gotovih elementov, kar po­ vzroča stroške skladiščenja, ne da bi se zvečal vo­ lumen proizvodnje; 1DUU D G 1 0 0 0 F G F F E F 4 - E D E G E D 5 0 0 B n C F B C E D G B B C P C B G c G A A T5" GG A A A C D 1 i i i i L L_ 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 5 6 7 a s p e c i a l i z i r a n a b r a z p r š e n a P R0 I ZV0 0 NJ A S l . 5 — pri širokem sortimentu izdelkov je nujna nabava univerzalnih strojev, ki so dražji in manj produktivni od specialnih. V splošnem ločimo med tovarniškimi kapaci­ tetam^, ki proizvajajo za stanovanjsko. gradnjo., poleg drugih dva ekstremna tipa produkcije, ki sta prilagodila svojo obliko proizvodnje obstoječim tržnim pogojem (sl. 5): 1. tovarne s specializirano proizvodnjo, z mi­ nimalnim sortimentom produktov in minimalnimi produkcijskimi stroški; 2. tovarne z razpršeno proizvodnjo, ki so pri­ lagodile svoja produkcijska sredstva majhnim pro­ dukcijskim serijam z relativno visokimi produk­ cijskimi stroški za posamezne elemente. Drugi način je bolj elastičen in nosi manjši poslovni rizik, vendar mora biti vsak proizvajalec opremljen za izdelavo vseh vrst proizvodov, kar povzroča zvišanje posrednih stroškov oziroma dvig cene proizvoda. V specializirani proizvodnji so se proizvajalci omejili na proizvodnjo elementov, ki jih tržišče bolj zahteva (A, B, D, F). Drugi, m anjši proizva­ jalci izdelujejo elemente, ki jih tržišče manj za­ hteva, a manjše kapacitete zadostujejo, tržišču (C, E, F, G). Obrati z manjšimi kapacitetami pa ima- jc tudi m anjše fiksne stroške in tako lažje konku­ rirajo na tržišču. Ko pa postane njihova kapaci­ teta za tržišče prem ajhna, že ne morejo več kon­ kurirati industrijski proizvodnji, ker je ročno delo predrago. Ekonomska kom isija za Evropo OZN je nare­ dila vrsto ekonomskih študij in raziskovala raz­ lične proizvodne vplive na ceno proizvoda, od ka­ terih bomo navedli nekoliko primerov. Zanim a nas vprašanje, kakšen vp liv im a šte­ vilo vrst elem en tov na stroške proizvoda? Prim er je podan za neko švedsko tovarno v ra t v dveh alternativah: vpliv števila v rst v rat v to ­ varni, ki ima maksimalni b ru to produkt 200.000 vrat, z določenimi fiksnimi in variabilnim i stroški (alternativa I.). Ako se fiksni stroški povečajo (po­ večanje kapacitete alternativa II), je ustavljanje produkcije dražje in optimalna, serija večja. Na sl. 6 je prikazan vpliv večanja števila vrst v ra t K na stroške proizvoda. Optimalna serija, kateri ustrezajo minimalni stroški, se manjša, ko se veča K in ko se K manjša, se m anjšajo tudi stroški na enoto. Grafično so prikazani stroški za K-200, 150, 100 in 50. Vendar pa enotni stroški niso. preveč občutljivi na variaciji obsega serije. V pliv velik osti tovarne in izkoriščanje n jene kapacitete na proizvodne stroške Če imamo, v nekem delovnem procesu vrsto strojev, postane stroj z manjšo realizacijo ozko grlo procesa in maksimalna kapaciteta je določena s kapaciteto tega stroja. Z dodajo še enega stroja se dvigne letni bruto produkt od Ni na Ng, isto­ časno pa se premakne krivulja stroškov, ker so dani fiksni stroški novega stroja. Vendar so s tro ­ ški pri N2 nižji na enoto proizvoda kot pri Ni, ker se skupni stroški porazdele na večjo, količino pro­ izvodov (sl. 7). ENOTNA CENA KOT FUNKCIJA TEKOČE SERIJSKE PROIZVODNJE IN ŠTEVILA VRST PROIZVOOOV V TOVARNI VEZANIH VRAT SV.KR. STROŠKI NA ENOTO A0 39 36 37 36 35 0 200 AOO 600 600 1000 1200 VELIKOST SERIJE Tabela 5 Variacije minimalnih stroškov pri proizvodnji različnih vrst vrat (Švedska) A lte m . I. A lte rn . ir . A ltern . r. A lte rn . II. Štev. v rs t elem . K O ptim . m as. se r. št. S tr./E N v odn. n a K O ptim . m as. se r. št. S tr./E N v odn. n a K Štev. elem . in deks S tro šk i »/• Štev. elem . in deks S tro šk i »/o 250 326 38,45 498 39,06 50,9 107,2 46,3 108,2 200 355 37,81 553 38,26 55,4 105,3 51,5 106,0 150 398 37,18 634 37,56 62,1 103,5 59,0 104,0 100 471 36,52 770 36,85 73,4 102,0 71,6 102,0 50 641 35,85 1076 36,09 100,0 100,0 100,0 100,0 VPLIV SPREMEMBE KAPACITETE NA CENO PROIZVODA VPLIV VELIKOSTI TOVARNE NA 0 2000 4 6 8000 Ce pa v tovarni spremenimo tehnološki pro­ ces s specializacijo dela ali z uporabo strojev z večjo kapacitetoi, potem se spremenijo stroški kot kaže sl. 8. Tovarna A im a z manjšo kapaciteto' višje va­ riabilne stroške na enoto kot B. P ri sečišču N je v tovarni A izkoriščena kapaciteta 66 % in 50 °/o v B. V tej točki so poprečni izdelavni stroški na enoto enaki. Pred to točko so stroški na enoto za tovarno A nižji kot za tovarno B, za to točko: pa je obratno. V pliv ve lik osti serije na stroške proizvoda Že zgoraj smo govorili O' vplivu m ajhne serije oziroma razdrobljene proizvodnje na stroške pro­ izvoda. Poudarjeno je bilo, da pogosto sprem inja­ nje delovnega procesa zvišuje stroške — m ed dru­ gimi postavkami — za kalupe. V naslednjih pri­ merih nam bo podrobnejša analiza dela pokazala, da so stroški kalupa najvažnejši pri produkciji fi- naliziranih elementov. Razumljivo je, da. mora imeti finalizirani produkt nesporno kvaliteto, če se hočemo izogniti posameznim fazam dela na stavbi (ometom, ponovnim dopolnilnim fazam dela itd.), ta pa je predvsem odvisna od kvalitete ozi­ roma vrednosti kalupa. Vrednost kalupa je zajeta v vrednosti elementa pri individualni proizvodnji od 40—60'%, medtem ko pade ta vrednost pri m a­ sovni produkciji na 2—3'%. Osnovni pozitivni moment za redukcijo' stro­ škov pri velikih serijah je ponavljanje dela. V nekaj naslednjih prim erih bo razviden vpliv velikih serij na redukcijo proizvodnega časa ozi­ roma produkcijskih stroškov na enoto proizvoda. (Primeri iz knjige: Rettig-Heinicke-Hempel, Ver­ lauf und Grenzen der Kostensenkung, Leipzig 1954). 1. prim er: Izdelava betonskih stropnih nosil­ cev (DIN 4233) v treh različnih prim erih obsega proizvodnje (grafični prikaz je na, sl. 9): I. Izdelava posameznih elementov Opaž — 1 kos, enostaven, serija 25 kosov II. Izdelava velike serije Opažev 4 kose, 75-kratna uporaba, 300 kosov nosilcev III. Masovna serija Opažev 11 kosov, 250-kratna uporaba, 2750 kosov nosilcev Faze dela: 1. izdelava in dostava kalupov, 2. sestavljanje in mazanje kalupov, 3. mešanje betona, 4. priprava in vgrajevanje arm ature, 5. betoniranje in izdelava, 6. demontaža, čiščenje kalupa. Poraba u r in obseg stroškov za proizvodnjo stropnih nosilcev pri različni velikosti serij: STROPNI NOSILCI 50-7 El too* 840 740 A o o 825 694 ■ A O O 14 5 48 2: loo 684 567 m 08 121 12-9 e m 855 854 ■ 207 •43 17 2 O O o -i. O O 100 OO 94 J 772 100 800 694 100 238 65 2 100 585 44-8 70 11 3 122 550 724 820 ■400 16 3 58 2. 1O0 100 100. Sl. 9 STREŠNE PLOŠČ E t 20 UR A oo 0 100o/' 535 150 100 500 365 □ o o 910 900 400 925 89-0 ■ 100 V r l 5-4 100 247 37 l 100 62 7 52-6 2 100 465 312 £1 226 19-3 450 130 14-0 160 E3 4 7 9 698 820 2 7 0 540 769 ■ 295 10-4) Vo 600 320 7-1 Z 100 100 100 ž 100 100 100 S l. 10 Tabela 6 P oraba u r n a serijo in stroški na serijo po fazah Fa/za Cas — u r S tro šk i V.i. n . m . I. n . III . i. 10,5 1,5 0,5 40 9,5 2,6 2. 2,8 2,2 1,8 4 3,6 2,4 3. 4,5 2,8 2,1 7 3,5 3 4. 19,7 18,6 16,5 29,2 27,5 26 5. 11,0 7,6 5,9 16,8 11,4 7,8 6. 2,2 2,0 1,9 3 3 3 Skupaj 50,7 34,7 28,7 100 58,5 44,8 Opom ba: V grafikonu so združene (1, 3 + 4 + 5, 2 + 6). » posamezne faze dela Tabela 7 Poraba u r n a kos po fazah dela in stroški na kos Št. F aza d e la 1. Izdelava k a l u p a .............................. 2. S estav ljan je in m azanje kalupa . 3. M ešanje b e t o n a ............................... 4. P rip rav a in vlaganje arm a tu re . 5. B eton iran je .................................... 6. Č iščenje in odstranjevanje kalupa Skupno . Cas — ur­ Stroški •/• I. il. m . I. n . lil. 0,56 0,13 0,03 60,0 14,8 2,2 0,13 0,09 0,05 4,0 2,5 2,0 0,13 0,12 0,13 4,0 4,0 4,0 0,23 0,21 0,20 7,0 6,0 6,0 0,55 0,50 0,49 16,0 15,0 14,0 0,30 0,14 0,10 9,0 4,0 3,0 1,90 1,19 1,00 100,0 46,3 31,2 Opomba: v grafikonu so posamezne faze dela združene (1, 3 + 4 + 5, 2 + 6). Pri redukciji stroškov so- bistveni opaži, saj znašajo stroški pri masovni produkciji le okrog 6 odstotkov, pri serijski 16!0/o in pri posamezni izde­ lavi 40'% od cene elementa. 2. primer: Izdelava betonskih strešnih plošč (215 X 50 X 8 cm, teža = 108 kg), sl. 10: I. posamezni elementi: 1 opaž, enostaven II. serija 600 kosov, 8 opažev, leseni (75- kratna uporaba III. masovna proizvodnja 60.000 kosov, 300 be­ tonskih podlog (200-kratna uporaba) Stroški se podobno znižujejo kot v 1. prim eru, vendar pada v oči, da so glavna dela, tj. mešanje betona, priprava in vlaganje arm ature ter betoni­ ranje v vseh primerih skoraj enaka po času kakor tudi po stroških (100-91-90, 100-92, 5-89, 0). Stroški kalupov se znižajo od 60'% na 32 % oziroma 7'% na enoto produkta, pri prehodu od individualne prek serijske na masovno produkcijo. 3. prim er: Pri produkciji tipiziranih lesenih stopnišč (DIN 289) v relativno majhnem obratu, ki je postopoma razvijal svoje kapacitete v toku treh let. Produktivnost je rasla od začetnih 30 stop­ nišč na teden v začetku proizvodnje na 63 stop­ nišč V tretjem letu. Pri tem so zaradi nabave stro- jev padali stroški za osebne dohodke, medtem ko so se na drugi strani večali zaslužki delavcev. Pro­ duktivnost je zrasla za 210 lo/o, stroški za osebne dohodke so se znižali za prek 41 %, zaslužki de­ lavcev pa so porasli za skoraj 23 %. Istočasno pa je bilo doseženo znižanje cen pri naročilu 50 stop­ nišč za 36,4 %. Razlika v ceni med serijsko in in­ dividualno proizvodnjo je kljub mali seriji 50 ko­ sov znatna in leži pri okroglih 30% (sl. 11). Iz gornjih primerov sledi, da se stroški pri pro­ dukciji enakih predmetov, naj bodo proizvedeni v seriji ali masovno, ne znižujejo enakomerno ter im a vsak proizvod karakteristična znižanja. Zato 2« 5« l e t o t c obodka ido »»° i 8m 19,4I I - - n n , z 65 ,6 l | 0# xo% 20% 30J6- 40*. • i2aa je s t 2 ;ro5k e OV 0 KC« M \ 0 ,6 * k 8 5 h š : 36 ,4 * L"25ije i t d a tk o r LOvco s i l o 1 5 10 20 50 KOM Sl. 11 G R A D N J A mol šv . VEL BC.. FIN sp co 'TA s s SR. č s SR. POL OJ A T R A D I C 5 5 5 o 95 9'S 6'0 70 90 9 6 6 9 Ö0 B B L O K I 50 1 50 51 1 40 1 47 i C L I T A 6 ö 1 50 7-2 i 66 1 6'9 1 D T E Ž K I P A N O J I 79 1 4 6 JL 4-7 Ji 4'5 JI 5'4 1 S l. 12 so vsi rezultati polno veljavni samo za konkretno analizirane proizvode in določeno tehnologij 0‘. Vse podrobnosti racionalne proizvodnje s po­ cenitvijo posameznih predmetov še niso izkori­ ščene. Vpeljana proizvodnja dopušča še nadaljnje raziskave, posebno kar zadeva dejavnost obrtni­ ških poklicev v finalnih delih. Vsi prikazani primeri so vzeti iz prakse, ven­ dar je pri tem treba poudariti, da so to prim eri z nemoteno proizvodnjo, to se pravi, da so! vse ka­ pacitete 100% izkoriščene. V praksi pa se često­ k ra t dogaja, da je tovarna sestavljena iz več obra­ tov oziroma dela več vrst proizvodov, katerih ka­ pacitete so le deloma zasedene. V tem prim eru se dogaja to, da mora en obrat, ki je 100 % izkori­ ščen, pokrivati stroške drugega obrata, ki ni polno zaseden, in ves efekt znižanja cene se zaradi tega ne odraža takoj v pocenitvi proizvoda. Razumljivo je, da je potrebno pred vsakim uvajanjem nove proizvodnje določiti ustrezno ren­ tabilno serijo, če naj industrijski način proizvod­ nje nadomesti obrtniškega. Poudarjanje ekonomske plati industrializacije je potrebno predvsem iz raz­ loga, ker m nogokrat začnemo z novo proizvodnjo prej, preden smo se prepričali o realnih možnostih tržišča, katerega absorpcijska sposobnost je ome­ jena in ne zagotavlja rentabilnosti začetnega dela. Vse poglavje o racionalnosti proizvodnje, o njenih tehničnih pogojih in ekonomskih aspektih je aplicirano na proizvodnjo prefabriciranih grad­ benih elementov in opreme, to se pravi na tehno­ loški postopek pri predelavi m ateriala v določen finaliziran element. Vse te analize pa je mogoče po analogiji prav tako uporabiti pri ponavljajočem se delu vseh finalnih del, saj veljajo ti ekonomski zakoni praktično za vsa dela. 5. Produktivnost pri nas in drugod Poraba časa na 1 m3 stanovanjske površine za konstrukcijo objekta Predvsem nas zanima mesto, ki ga imamo v stanovanjski gradnji med drugimi narodi. Čeprav podatki niso tako obširni, kakor bi si želeli, da bi bila slika čimbolj popolna, vendar nam bodo* tudi ti dosegljivi rezultati dali zadovoljiv vpogled v pri­ m erjavo produktivnosti dela pri nas in po svetu. Iz podatkov OZN, ki jih je priredil sekretariat eko­ nomske komisije za Evropo in objavil z drugimi podatki v posebni publikaciji, je poraba časa za 1 m2 b ru to stanovanjske površine naslednja: Tabela 8 Poraba ur/m 2 bruto stanovanjske površine (sl. 12) o v « N a čin O znaka gra,dnj e A Tradico- Hol. Šved . A n gl. F in . SFRJ It. ZSSR CSSR P o lj . P o p reč je b rez SFRJ o d 5,3 4,7 5,0 9 ,3 6,8 15 ,0 7 ,0 6,1 6 ,0 4 ,3 6 ,2 9 ,8 i fi n q n Q Q Q 8 0nam i a o 10,U a,t> O,» B Zidni od 5,0 13,0 4,1 2 ,2 3 ,8bloki do 15 ,0 5,1 4 ,0 4 ,7 C L ita od 4 ,5 4,6 7 ,2 7 ,2 5 ,9konstruk. do 6,8 5,0 8 ,6 6 ,9 D Težki od 5,9 2,0 3 ,4 3 ,3 1,2 3 ,1 panoji do 7,9 4,6 17,5 4 ,7 4 ,5 5 ,4 Gornji podatki kažejo porabo ur samo za dela nad kletno ploščo, to pa zaradi tega, ker so pogoji tem eljenja zelo različni. To se predvsem pozna na Holandskem, k jer je vsaka stavba na pilotih dol­ žine 18—20 m. Če označimo poprečno porabo u r za 1 m2 sta­ novanjske površine navedenih držav brez SFRJ z indeksom 100, potem dobimo naslednje vrednosti: Tabela 9 Indeksi porabe časa (po tabeli 8) O znaka g^adrpe A Tradicionalni B Zidni bloki C L ita konstr. D Težki panoji dela pri nas še zelo m ajhna in znaša v klasični gradnji 200%» od poprečja drugih držav. P ri ne- tradicionalnih sistemih pa je razlika še veliko večja. H ol. Šved . A n g l. F in . SFR J It. ZSSR c s s r P o lj . P o iprečje 66 63 116 123 200 88 113 120 l i l 100 106 — — — 318 — 108 — 85 100 99 73 104 125 — — — — — 100 146 85 — — 324 — 87 83 — 100 kažejo , da je p ro d u k tiv n o s t Poraba časa za končano stavbo (konstrukcija in finalna dela) Po podatkih iz istega vira je poraba ur za 1 m2 bruto stanovanjske površine za končno stavbo n a ­ slednja (sl. 13): Tabela 10 P r e d m e t H ol. Š v ed . SFRJ CSSR ZSSR P o lj . P o p r eč je b rez SFR J u r / m 2 o d 11.4 10 ,6 20,9 8 ,8 14 ,3 14,0 11 ,0 d o 17,1 10 ,7 43 ,0 2 0 ,6 26 ,9 26 ,6 2 0 ,4 o d 97 90 177 75 121 119 100 in d e k s d o 84 53 211 101 132 130 Po gornjih podatkih je poprečni indeks, čeprav je netočen in samo informativen, za našo produk­ tivnost zopet 200, ki pa je v resnici precej višji, saj v finalnih delih, kakor bomo videli pozneje, zaostajamo še veliko bolj kot v konstrukciji. Prav tako je iz gornjih podatkov razvidno, da vzhodne države, ki so v netradicionalnih sistemih konstruk­ cije močno pred naštetim i zahodnimi državami, v poprečju zelo zaostajajo pri finalnih delih. Seveda so rezultati za SFRJ še dosti bolj neugodni. Primerjava porabljenega časa na 1 in2 stano­ vanjske površine za finalna dela Prim erjava: Zahodna Nemčija — Jugoslavija Po nemških podatkih (Das Baugewerbe No. 20, 1964) in po podatkih Gradbenega centra Slovenije je poraba časa za posamezne vrste finalnih del v Zahodni Nemčiji in Jugoslaviji naslednja: T abela 11 P rim erjava porabe u r/m 2 (Zahodna N em čija — SFRJ) Št. V rsta dela P o ra b a u r /m ! In d e k sZ ah . N em čija SFR J 1. N otran ji omet . . . . . 2,78 5,54 199 2. Z unanji omet . . . . . 0,58 3,28 566 3. V grajevanje final, oken in v ra t ......................... . . 0,69 3,33 483 4. Pečarska dela . . . . . 0,94 0,77 82 5. Podi ......................... . . 0,74 1,81 244 6. S likanje in pleskanje . . 1,66 2,68 161 7. Instalac ija . . . . . . 2,12 6,77 320 8. R azna dela . . . . . . 0,83 4,17 500 Skupaj ......................... . . 10,34 28,35 274 Padalki dovolj zgovorno kažejo, pri katerih delih zaostajamo bolj in pri katerih manj. Čeprav je to prim erjava samo z eno državo', ki v produk­ tivnosti dela niti ni pred nekaterim i drugimi drža­ vami, vendar že s tem i podatki lahko- najdem o svoje mesto v vrsti naštetih držav. Ako zgornjim podatkom prištejemo še porabo ur/m 2 za groba dela, dobimo iz istega vira za Zahodno Nemčijo 17,11 ur/m 2 in za Jugoslavijo 43,0 ur/m 2 (glej tabeli 4 in 6). Indeks za končan objekt je 250, k ar po­ meni, da je produktivnost dela v Zahodni Nemčiji dva in podkrat večja kot pri nas. 6. Splošni zaključki Racionalizacija gradbenega procesa je osnovni m otiv današnjih naporov v gradbeništvu. Z izkuš­ njam i drugih narodov se sicer lahko do* neke mere okoristimo, vendar je kompleksnost problema okrog racionalizacije tako obširna, da je možno reševati posamezne probleme le postopoma. Uspešno delo pa bo možno le pod naslednjim i pogoji: prvi pogoj je pravočasna koordinacija vseh naporov v določeni smeri, urejeno financiranje, usklajenost urbanističnih, investicijskih, projek­ tantskih in izvajalčevih zahtev, ki m orajo biti v skladu z dejanskimi potrebam i potrošnika; drugi pogoj je kontinuirana gradnja z zadostno velikostjo serije tipiziranih stanovanj, ker le na ta način je možno izkoristiti vse ekonomske pred­ nosti s preštudirano tehnologijo. P ri tem pa ni mišljena samo organizacija dela na gradbiščih, temveč vsaka priprava dela tudi v stalnih ali za­ časnih betonarnah, v obratih in tovarnah za final­ na dela ter opremo. Bežen vpogled v nepopolne podatke izkoriščanja naših obstoječih kapacitet v finalnih delih kaže, da kljub pom anjkanju prav teh kapacitet te niso dovolj izkoriščene, kar je po­ sledica nekoordiniranega in nekontinuiranega dela. Prav ta način dela vodi k časovno- zelo- razgiba­ nemu povpraševanju, katerem u v kritičnih mese­ cih sploh ni mogoče ugoditi, v m rtvih mesecih pa kapacitete niso izkoriščene; tretji pogoj je preskrba s kvalitetnim m ateria­ lom v zadostni količini. Že pri obstoječem tempu gradnje — če izvzamemo trenutno- deform irane po­ goje tržišča — povzroča zastoje pomanjkanje- m a­ teriala. V pospešeni in organizirani gradnji pa so posledice tega še veliko usodnejše. Resnična je trditev, da gradimo- drago-, da so gradbeni stroški preveliki. Po izkušnjah drugih narodov vemo, da z naprednejšimi načini gradnje ne dosegajo pričakovanega ekonomskega učinka,. Vendar te ugotovitve za nas ne veljajo. Trdi­ tev, da v netradicionalni gradnji ni ekonomskega efekta, velja za relativno majhno razliko med ra ­ cionalizirano tradicionalno in netradicionalno grad­ njo, ki so jo dosegli v najnaprednejših državah. Cim bo-lj je država v tem pogledu zaostala pred drugimi, tem večje so možnosti racionalizacije in doseganja ekonomskih efektov v odnosu na na­ prednejše. Ako realno vzamemo-, da v grobih delih zaostajamo poprečno za 200®/#, v finalnih delih pa za ca, 275 %, potem je s tem i številkam i dovolj jasno povedano, da so tu še velike rezerve tako- za produktivnost dela, kakor tudi za znižanje stro­ škov. Nekateri prim eri pri dokazovanju ekonom­ skega efekta ponavljajočega se dela jasno dokazu­ jejo, da take rezerve obstajajo in da so prav te vir pričakovanega ekonomskega efekta. Ako se bodo pogoji dela izpolnjevali z vloženimi napori, potem uspeh ne more izostati. Namen tega sestavka je bil samo ta, da na pristopnejši način pokažemo ekonomske prednosti tehnično organiziranega dela v gradbeništvu na splošno-, pri finalnih delih pa še posebej. Očitne so ekono-mske prednosti kontinuitete dela tako na gradbiščih kakor tudi za prefabrikacijo finalnih del in opreme, katerih ekonomski efekt je opti­ malen šele p ri določeni velikosti serije. Ako ta dva pogoja nista izpolnjena, potem razum ljivo izostane tudi pričakovani ekonomski efekt, vsi naši napori in vložena sredstva pa povečajo že tako dovolj velike težave. V i r i Swedish C onstruction 4, 1962. Cost Repetition M aintenance, UN-Publication ST/ECE/HOU/7, 1963. M echanization and Industrial Building in Swe­ den, 1962. Bauen — W ohnen (2, 1965, 9 — 1963). D okum entacija DGA 671, 1964. S tatens nam nd for byggnadsforskning — SNB, Report 50, Stockholm 1959. W irtschaftlichkeit der V orfertigung bestim m ter Elem ente in Hochbau (Triebl — Brocher). Rettig, V erlauf und Grenzen der Kostensenkung, Leipzig 1954. B. Vasle TECHNICAL AND ECONOMICAL CONDITIONS OF THE FINISHING WORKS DEVELOPMENT IN DWELLING S y n c The developm ent of building construction, esp. dwelling construction, leads the ever h igher comple­ x ity of work, the la tte r requiring high specialization of separate branches, stric t w ork distribution, and adequate equipm ent. In connection w ith th is is the translocation of w ork operations from building sites into provisional o r fixed factories for prefabricated units th a t enables the continuity of w ork operations and provides independance of w eather conditions. The article sta tes the basic requirem ents, necessa­ ry for the rational carriing out building w orks in CONSTRUCTION p s i s dw elling construction. There are given detailed de­ scriptions of experiences gained in Sweden, W est Germ an, and in this country, w here the mentioned w ay of w ork is still in its f irs t phase. The author deals w ith the possibilities of the rational carriing out of finishing works and the productiv ity grade in bu il­ ding construction in th is country and in some m ain W est and E ast European countries. The purpose of the article is to present the advantages of organized w ork in building construction, esp. in finishing works. Stenasto skeletne konstrukcije pri potresnih obremenitvah DK 624.042:624.94 DR. IN Ž. ERVIN PRELOG (N adaljevanje) 4. Primer za šestetažno mešano konstrukcijo 4.1. Splošni podatki. Na sl. 7 je narisan šest- etažni železobetonski objekt, ki ima dve betonski steni 30/400 te r enajst stebrov 40/40. Stropovi so v super 30 + 5 izvedbi. Temelja pod stenam a imata tlorisa 100/600. Računska obremenitev tal za gra­ mozna tla pa je 3,0 kg/cma. Obtežba objekta je v vseh etažah enaka in je G = 1,5 ■ 20 • 8 = 240 t na etažo. Raziskati je treba objekt na potresno obre­ menitev v prečni smeri za IX. potresno območje. Statične vrednosti objekta se po višini ne spre­ minjajo. 4.2. Računanje horizontalne obremenitve. Suponirajmo, da je nihajna doba objekta T < 0,5 sek, pa je ß = 1,5. Prevzeto nihajno dobo bomo lahko sorazmerno hitro kontrolirali na koncu računa, ko bodo deformacije objekta poznane. Ko­ likor bodo seveda nastopila znatna odstopanja v /r. ITN r*"> \C\ • m 1C\ • r O «k r o 1 c i r \ « P O i 1- ITN • P O , 4 0 / 4 0 77 /7?77 779 7 7 /r, 77 /77 O O «k ^ 3 o i i ------------— i 1------------------- 1 1------------------ 1 1------------------- T f 1 si. 7 •+— -----+— -— +— -— +— -— + korist manjših obremenitev, bo potrebno celoten račun ponoviti. Seizmična sila je sedaj po enačbi (1) S; = kc /S??iQ = 0,10 • 1,5 »?i • 240 = 36 ^ (56) Vztrajnostni moment tem elja pod stenama pa 1 • 63 It = 2 ------ = 36,0 m4 12 Amplitudo nihanja X; dobimo iz tabele III p ri­ ročnika za dimenzioniranje objektov v potresnih območjih (ali v DGA-640, str. 4, 1963) in nasled­ njega diagrama na sl. 8. V tabeli I pa so izraču­ nane vrednosti AX; in A X ;2, ki jih potrebujemo za koeficient r\\. Ker je Vi = x i ž X j Qi ^ X i2 Qi 2 ’ X ; 2 ,8 4 Xi — — = Xi 2 X ;2 2,017 1 ,4 1 X i (5 7 ) Vztrajnostni moment posameznega stebra je 0.4 • 0,43 Iis = -----------= 0,00212 m 4 12 in 2 Iis = H • 0,00212 = 0,0213 m4 s Vztrajnostni moment nosilcev. Nosilci v etažah so super stropovi, pa so vztraj­ nostni momenti stropov za b = 5,0 m, 5 0 353 Iir = 0,37---- 1— = 0,00665 m 4 12 kjer smo koeficient 0,37 za T profil dobili iz priročnika. Dalje je še (Lr = 4,0 m) 0,00665 = 7 --------- 4 0,0116 m 3 Sedaj določimo skeletne togosti. Najprej je togost Ki, po enačbi (21) T abela I X; X;2 6 1,00 1,000 5 0,77 0,590 4 0,54 0,290 3 0,355 0,112 2 0,150 0,023 1 0,045 0,002 y 2,84 2,017 K« = 12 ■ 2,1 • 10(i • 0,0213 3,52 1 0,0213 1 H--------------------- 2 ■ 3,5 • 0,0116 35200 t Togost Ko je po enačbi (22) 6 • 2,1 • 106 Ko = - ----------- 0,0213 = 21800 t 3,52 že dobimo z vstavljanjem v enačbo (56) horizon­ talno obremenitev S;. V tabeli II je ta račun iz­ veden. Tu so podane tudi prečne sile Ti, ki jih dobimo po enačbi (2) in pa etažni momenti (M i)et, ki jih dobimo po enačbi (3). Vi S; T; T- h- (Mi)ct t t tm tm 6 1,41 51 51 178 — 5 1,085 39 90 315 —178 4 0,761 27,4 117,4 410 —493 3 0,472 17,0 134,4 470 —903 2 0,211 7,6 142,0 498 —1373 1 0,065 2,4 144,4 560 —1876 0 — — 144,4 — —2377 4.3. Računanje konstant. Vztrajnostni moment sten je 0,3 • 43 Končno je še za vse druge etaže (K = K 5 = = K 4 = K 3 = K2 = Ki = Koo) togost K po enačbi (23) K 12 - 2,1 • 10« • 0,0213 3,52 0,0213 = 29100 t 3,5 • 0,0116 4. 4. Računanje param etrov a \, ß \ , y ,. Po enač­ bi (44) je K 6 - K , 35200 - 29100 «o 4 K r, 4 • 2 9 1 0 0 04 II a II a ti I I 0 1 U , [g * 2 9 1 0 0 - 2 1 8 0 0 4 K i 4 • 2 9 1 0 0 K , - Ko,, 2 9 1 0 0 - 2 9 1 0 0 - 0,0522 = 0,0628 4 Kn12 4 • 2 1 8 0 0 Koeficient ß \ dobimo po enačbi (45) in je 3,52 • 29100 ßa — ß i — ß-i — ß i — ß i ßo = 2,1 • 106 ■ 3,2 3,52 • 21800 = 0,0398 0,0529 2,1 • 106 -3,2 Param eter y \ pa je glede na enačbo (46) in ta­ belo II 75 35200 - 29100 3,5 29100 2 90 51 - 117,4 3,5 = 131 tm 90 - 134,4 74 = 0 ------------------3,5 = 78 tm 73 117,4 - 142 3,5 = 43 tm 134 - 144,4 y-> = ------------------- 3,5 = 17,5 tm 29100 — 21800 3,5 142 - 144,4 ----------— 144,4 ------------------- 3.5 = 67,0 tm 29100 2 2 70 = 0 tm 4.5. Nastavljanje in reševanje osnovnih enačb. Z uporabo enačb (48), (47) in (49) dobimo sistem osmih d.iferenčnih enačb za momente Mi. 2,0529 M5 - 1,0622 M4 = 131 - M 5 + 2 ,0 5 2 9 M 4 - M n = 131 - M 4 + 2 ,0 5 2 9 M g - M 2 = 43 (5 9 ) - M 3 + 2 ,0 5 2 9 M ž - M i = 17 ,5 - 0 ,9 3 7 2 M o + 2 ,0 5 2 9 M t - 1 ,0 6 2 8 M 0 = 6 7 ,0 - 2 M i + 7 ,4 6 4 8 M 0 = - 101 0 Dobljeni sistem enačb je lahko rešljiv. Najbolj priporočljivo je, da uporabimo eliminacijski po­ stopek od zgoraj navzdol. To priporočilo velja po­ sebno zato, ker moramo pri snovanju objekta često t e m e l j e sten spreminjati, pa se pri vsaki takšni spremembi spremenita le enačbi (58) in zadnja enačba (59), kar predstavlja zelo malo dela. Eliminacija enačb (59) da po vrsti M 3 = 0,512 M 4 + 63,8 M 4 = 0,648 M 3 + 89,2 M 3 = 0,715 M 2 + 94 (60) M 2 = 0,745 M; + 83 Mi = 0,785 M o + 107 in M0 = - 897 tm (61) Ko moment Mo poznamo, so drugi momenti M- določljivi iz enačb (60). Rezultati so Mi = — 593 tm, Mo = — 360 tm, M3 = — 162 tm, M , = - 14 tm, M5 = + 56,6 tm, M0 = 0 (62) 4. 6. Momenti v stenah in skeletu. Enačba (48) da: M g = 0 Enačbe (47) dajo: Dobljeni rezultati za M4 v stenah povedo, da preneseta obe steni le dobro tretjino celotnega etaž­ nega momenta (tabela II), preostali del obremenitve pa odpade na skelet. Prečna sila v celotnem skeletu je sedaj po enačbi (52) M« (1 - 0,0522) + M5 (2 + 0,0529) - Qg — — 56,6 5 1 ------------ = 67,2 t M4 (1 + 0,0522) = 131 3,5 M g + M 4 (2 + 0,0529) - M :) = 74 0 + 14 M 4 + M g (2 + 0 ,0 5 2 9 ) - M l> = 43 Qo == 90 ------------ = 88 t2 • 3,5 M g + M 2 (2 + 0 ,0 5 2 9 ) - M l = 17,5 M2 (1 - 0,0628) + Mt (2 + 0,0529) - Qi = 56,6 + 162 Mn (1 + 0,0628) = 67.0 117,4---------------2 ■ 3,5 Mi + M0 (2 + 0,0398) - M„o = 0 — 14 + 360 Enačba (49) pa da 85.4 t 74.5 t 0,425 M0 + 2 ■ 3,5 • 144,4 ■ - M4 + M00 = 0 K jer smo za računanje koeficienta eo 2 vuK0 _ 2 • 3,5 • 21800 C It ~ 10 • 103 • 36,0 0,425 (58) volili C = 10 • 103 t/m 3, v skladu s tabelo (37) in a,ip = 3,0 kg/cm3 Dobljeni sistem enačb uredimo s tem, da M6 in Moo eliminiramo. Tako dobimo Q,> = 142 162 + 593 2 - 3,5 = 80,5 t — 360 + 897 Qi = 144.4 -------------------- = 67,6 t 2 ■ 3.5 Dobljeni rezultati povedo, da je sila Qj po vsej višini približno konstantna. Na sliki 9 so narisani diagrami za momente v stenah (obeh), celotni etažni moment, kakor tudi prečna sila v skeletu in celotna prečna sila objekta. Sedaj še lahko določimo približne momente v skeletu. Največja prečna sila v stebru je (v 5. etaži) npr. 88 Qs = — = 8 t, 2 vo Ko (63) pa b i s t v e n o vpliva na velikost momenta Mo, ki ga prevzemajo stene. Ta vpliv lahko hitro ocenimo na naslednjem primeru. Če povečamo v naši nalogi velikost vztrajnostnega momenta sten na dvojno vrednost It = 72 m 4, kar pomeni da povečamo »vi­ šino« temelja od 6 na 8,45 m pri isti širini, potem je koeficient eq po enačbi (63) e0 = 0,2155 zadnja enačba (59) se potem glasi - 2 Mt + (2,0398 + 0,2125) M0 = - 1010 Velikost momenta Mo pa se, ko vstavimo vred­ nost Mj iz zadnje enačbe (60) v p ravkar napisano enačbo, poveča na M0 = - 1170 trn moment v stebru pa 3,5 M5 = 8 — = 14 tm 2 4.7. Vpliv togosti K, in zavrtitev tem elja sten na rezultate. Koeficient a; in ß \ sta relativno mali količini nasproti številoma 1 in 2 v diferenčnih enačbah (47). To da sklepati, da skeletna togost K;, od katere bistveno zavisita param etra a \ in ß-„ ne spremeni mnogo celotnih rezultantov, če se lo­ kalno, nebistveno sprem inja od etaže do etaže. To se lahko tudi prepričamo v našem prim eru če to­ gost Kg in Ko izenačimo s togostjo K v tipični etaži. . v2 K K er je v tem prim eru a; = 0 in ß i — ------ = kon- EI stanta, se diferenčne enačbe (59) poenostavijo pa se glasijo npr. (tudi y \ se poenostavi!): 2,0529 M 5 - M 4 = 98 —M 5 + 2,0529 M 4 - M 3 = 78 - M 4 + 2,0529 M 3 - M 2 = 43 —M3 + 2,0529 M 2 - M i = 17,5 - M 2 + 2,0529 M i - M « = 4,2 - M i + 2,0529 M o - Moo = 0 + 0,556 M 0 + 2 • 3,5 ■ 144,4 - M i + Mü0 = 0 Če te enačbe rešimo, dobimo za M„ vrednost Dobljeni rezultat pove, da odpade z večanjem temelja sten znatno večji del obremenitve» na stene. Pri snovanju objekta moramo torej to dimenzijo uskladiti s samo nosilno zmožnostjo sten. Seveda ne smemo pozabiti, da tudi računska obremenitev tal pod temelji vpliva na koeficient C, ki ga je treba voliti v skladu z dejansko tlačno obremenit­ vijo temelja, in s tem tudi na koeficient eq. Pri praktičnem računu je seveda težko v začetku uga­ niti primerno vrednost za It in C, vendar je z ne­ kajkratnim poskušanjem mogoče doseči idealne pogoje. Delo samo pa se vedno odvija le med enač­ bami (63), (49) in zadnjo diferenčno enačbo (47), kar pa ne predstavlja nobeno naporno računanje. 4.8. Kontrola privzete nihajne dobe. Kot smo že v uvodu poudarili, je bila ocenitev nihajne dobe zelo pavšalna. K er sedaj deformacije objekta poznamo, ne bo težko kontrolirati privzete vrednosti. Nihajno doboi izračunamo po energijski enačbi. V ta namen uporabimo enačbo T 2 j i 2 Q i X j2 g N Q i X ; (64) Ker pomike objekta y, poznamo, je s tem poznana tudi am plituda nihanja Mo = — 835 tm, y i~ X ; ki se torej n e b i s t v e n o razlikuje od vrednosti, ki jo je dal prvotni bolj natančni račun, k je r je bila vrednost Mo = — 895 tm. Iz navedene analize torej sledi, da smemo za grobi račun voliti povprečno vrednost skeletne to­ gosti Kj, kar pri računanju param etrov «j, ß \ , znatno skrajša postopek. Zasuk tem elja sten je izražen z enačbo (49). Koeficient pa se enačba (64) da izračunati. Oglejmo si še kratek postopek računa. Premiki objekta v i-ti toč­ ki je Vi = 1 (3 Li — Lj) + 1 F | Li Li - (3 Lj - Li) j = 1 6 EI 6 E I (65) kjer je i = 1, 2, 3 , . . . , 6. Dolžine Li in Lj pa so razvidne iz si. 10. T abela III Mj (tm) Pi (t) Y; (cm) 6 56,6 -16 ,0 2,230 5 -14,0 + 36,2 1,350 4 -162,0 + 22,1 0,890 3 -360,0 + 14,3 0,675 2 -593,0 + 10,0 0,465 1 -897,0 + 20,2 0,242 K er je sedaj Ker so še sile P; določljive iz enačb in Pi = 1 ----- (Mj_i + 2 M; + Mj + i) Vi za i = 1, 2, 3, 4, 5, in so M; momenti izračunani po enačbi (62) in I togost sten, dobimo naslednje v tabeli III podane vrednosti: 2 y ? = 8,34 cm2, 2 yi = 5,85 cm in ker so teže G; vseh etaž enake, je nihajna doba T = 2 „ V ^ Z i l = 2 „ V ' g 2 y - i ' 8,34 981 • 5,85 0,235 sek. Dobljeni rezultat pove, da je bila izbrana za koeficient ß pravilna vrednost. E. Prelog SKELETON WALL STRUCTURES SUBJECTED TO EARTHQUAKE LOADING S y n o p s i s The second p a r t of the article gives a num erical exam ple for the use of equations, derived in th e first part. Seismic forces and stories mom ents for the m en­ tioned six-storied building are previously computed. Coefficients a,, ß-v and y i th a t are necessary for the conception of equation can be determ ined from the statical characteristics of the building. The system of six equations for determ ination of core m om ents being known, all dim ensions of the compound construction are given too. Finally the au thor explains the possi­ b ility of controlling th e assum ed vibration period of the building by the energy method. This procedure is also simple. The core m om ents being computed, the stories m ovem ents can be determ ined according to the know n equations of building m echanics. The com pu­ ted stories movem ents are then equalized w ith am pli­ tudes. V ibration period can be then sim ply determ ined by the inserting of the obtained values. Popravek V članku Bubnov, Seizm ična m ikrorajonizacija in potresne obrem enitve zgradb, GV št. 6-7/1965 n a stran i 121 pri sliki 2 je treb a zam enjati napise v legendi: Slaba (mehka) tla m ora stati n a levi strani stolpca, Dobra (trda) tla m ora sta ti na desni stran i stolpca. iz naših kolektivov Razstava stanovanj in opreme pri SGP »Konstruktor« Splošno gradbeno podjetje »Konstruktor« M aribor je v sodelovanju s Trg. podjetjem »Merkur« M aribor v dneh od 14. VIII. do 18. VIII. 1965 organiziralo raz­ stavo oprem ljenih stanovanj v stanovanjskem polstol- piču na Betnavski cesti 69 v M ariboru. Stanovanja so bila g ra jena za tržišče. P ro jek tan t L jubo B randner dipl. inž. arh., uslužbenec SGP »K on­ struktor«, vodja gradbišča pa tov. Ivan Vertot, g rad ­ beni tehnik. Stolpič je v sklopu stanovanjskega kare ja »Bet- nava«. S tanovanja so sodobna, prostorna in funkcio­ nalna. Vsaka etaža im a po dve dvosobni in dve dve- inpolsobni stanovanji. K uh in ja je bivalna. Opremo stanovanj je prevzelo Trg. podjetje »Mer­ kur«, ki je skušalo obiskovalcem razstave p rikazati ne samo pohištvo, am pak tudi estetski občutek oprem e stanovanja. Razstavo si je ogledalo nad dva tisoč ljudi. Ob­ iskovalci so se predvsem navduševali nad funkcional­ nostjo stanovanj in bivalno kuhinjo. Videti je, da je Sl. 1 StolpiC, v k a te re m je b ila razs tav a želja gospodinj v prostornih in ne več v laboratorijskih kuhinjah. Namen razstave je bil, da ljud i spozna z gradnjo stanovanj »na ključ«, da jih seznani s tem, da je mo­ goča ob vplačilu tud i tako jšn ja vselitev. Zelo zanim iv podatek za vsakega kupca stanova­ n ja pa je, da stane 1 m 2 stanovanjske površine 100.000 dinarjev, k a r je za današnje razm ere zelo pozitivno. Stavba je g rajena v pol klasičnem sistem u. Montažni so stopnišče, nosilci in preklade. Kopalnica je oprem ljena z 90 1 boljerjem , kopalno kadjo in um ivalnikom . Predviden je tu d i prostor za praln i stroj. S tranišče je ločeno od kopalnice. Oprema kuh in je sestoji iz pom ivalnega elem enta tipa »Marles«, dodatnega elem enta (priprava hrane), štedilnika na trdo gorivo in električnega štedilnika. Na steni je viseča om arica. Dnevni p rosto r je ogrevan s pečjo na trdo gorivo (kamin). Vsako stanovanje ima tudi balkon. Obiskovalci so se močno zanim ali za nakup stano­ vanj. M arsikdo je imel možnost vplačila okrog 50 °/o vrednosti stanovanja. Zelo ugodno za kupca, kot tudi za gradbeno podjetje bi bilo, če bi banka nudila po­ sojilo posam eznikom na daljši odplačilni rok 15 do 20 let. Razstava je bila uspešna tudi v kom ercialnem po­ menu, saj je bila prodana večina stanovanj. A. 0 . Sl. 2 D nevna soba. P o h ištv o ra z s ta v lja »M erkur« M aribo r I N M E M O R I A M Dne 7. oktobra je tragič­ no prem inila p ri prom etni nesreči Carm en Jež-Gala, docentka za trdnost na Fa­ kulteti za arhitekturo , grad­ beništvo in geodezijo u n i­ verze v L jubljani. Naše gradbeništvo je izgubilo resnično dragoceno znan­ stveno in pedagoško moč, pri tem pa še po značaju prav redko osebnost. V njen spomin objavlja­ mo govora, ki s ta ju imela predstojnik oddelka za grad­ beništvo FAGG prof. Julij Gspan in predsednik zveze študentov gradbenikov Ed­ vard Ravbar. »Ko s p r e m l j a m o o d l i č n e g a č la n a k o l e k t i v a g r a d ­ b e nega o d d e l k a d o c e n t k o C a r m e n J e ž - G a la n a n j e n i z a d n j i p o t i , m i j e n a lo ž e n a p r e te ž k a d o lž n o s t p o s lo v i t i se o d n je , k i j e z a s t a v i l a vse s i le za d e lo n a n a š e m o d d e lk u . K r u t o d e j a n j e u s o d e n a m j e i z t r g a l o č lo v e k a i z r e d n e p o ž r t v o v a l n o s t i i n z a v z e to s t i za d e lo , i z j e m n e ­ g a č lo v e k a , v k a t e r e m so b i l e z b r a n e i n p o te n c i r a n e n a j l e p š e l a s tn o s t i , k i u s t v a r j a j o p o g o je za d e lo z n a j ­ v e č j i m u č i n k o m . N a j n a v e d e n n e k a j p o d a t k o v iz n je n e g a p r e k r a t ­ kega , to d a p l o d n e g a ž i v l j e n j a : R o je n a j e b i l a v B e o g r a d u ( p r e d še n e š t i r i d e s e ­ t i m i l e t i ) i n t a m j e t u d i d o k o n č a la o s n o v n o š o lo i n p r v i r a z r e d g i m n a z i j e . S p r e s e l i t v i j o d r u ž i n e v M a r i ­ b o r j e n a d a l j e v a l a š t u d i j n a t a m k a j š n j i r e a l n i g i m n a ­ z i j i i n n a to v L j u b l j a n i . K o je b i l p o m l a d i l e t a 1942 ves n j e n r a z r e d n a g i m n a z i j i i z k l j u č e n z a r a d i ne ke a k c i j e p r o t i i t a l i j a n s k e m u o k u p a t o r j u , j e o r g a n i z i r a l a p r i v a t n o n a d a l j e v a n j e š o la n ja vsega r a z r e d a t e r je s a m a p r e d a v a l a vse te ž je p r e d m e te . T a k o j e o m o g o ­ č i l a v s e m u r a z r e d u m a t u r i r a n j e p o k a p i t u l a c i j i I t a l i j e . S t u d i j e n a g r a d b e n e m o d d e l k u u n i v e r z e v L j u b ­ l j a n i j e z o d l i č n i m u s p e h o m z a k l j u č i l a le ta 1952, n a k a r j e n a s to p i l a m e s to a s is te n ta p r i k a t e d r i za m e ta ln e k o n s t r u k c i j e , k j e r se j e p o s v e t i l a r a z i s k o v a n j u t r d n o s t ­ n i h p r o b l e m o v . K o t z u n a n j a s o d e la v k a r a z is k o v a ln e g a o d d e lk a I n š t i t u t a za m e t a l n e k o n s t r u k c i j e j e s o d e lo v a la p r i m n o g i h t e o r e t i č n i h š t u d i j a h . R e z u l t a te r a z i s k o v a ­ n j a j e o b j a v i l a v š t e v i l n i h č l a n k i h , p r e d v s e m v G r a d ­ b e n e m i n E l e k t r o t e h n i š k e m v e s t n i k u t e r v d r u g i h d o ­ m a č ih i n i n o z e m s k i h s t r o k o v n i h r e v i j a h . I z p o d n j e ­ n e g a p e re s a so i z š l i p r e d l o g i za p r e d p i s e o o b te ž b i k o n s t r u k c i j z v e t r o m t e r o s t a b i l n o s t n i h p r o b l e m i h p r i j e k l e n i h k o n s t r u k c i j a h . A b s o l v i r a l a j e t u d i p o d i p l o m s k i t e č a j n a u n i v e r z i v C a m b r i d g e u i n s i c e r i z » T e o r i j e k o n s t r u k c i j i n t r d ­ no s t i« . S t r o k o v n o s e j e u d e j s t v o v a l a z u s p e š n i m d e lo m n a r a z n i h p r o j e k t i h . V r a z m e r o m a k r a t k e m č a s u , k i j i j e b i l o d m e r j e n , j e d o k a z a l a , d a s e z a r a d i s v o j e v i s o k e i n t e l i g e n c e , v e s t ­ n o s t i i n s m i s l a z a r a z i s k o v a l n o d e lo v z p e n j a p o l e s t v i z n a n o s t i v v i š i n e , k i s o le r e d k i m d o s to p n e . S v o j e p e d a g o š k e s p o s o b n o s t i j e d o k a z o v a l a z j a s ­ n i m t o l m a č e n j e m n a j t e ž j i h p r o b l e m o v , k a r s o z n a l i c e n i t i t u d i š t u d e n t i , k a t e r i m j e b i la s k r b n a p e d a g o š k a v o d n ic a i n i s k r e n a to v a r i š i c a . N j e n v i s o k i p o t e n c ia l z n a n j a s o z n a l e c e n i t i t u d i d r u g e g r a d b e n e f a k u l t e t e v d r ž a v i . S a r a j e v s k a g r a d ­ b e n a f a k u l t e t a j o j e p o v a b i la , d a j e p r e d a v a l a n a t a m ­ k a j š n j i t r e t j i s t o p n j i . V r s t o l e t j e p r e d s e d o v a l a š t u d i j s k i k o m i s i j i G r a d ­ b e n e g a o d d e lk a . T o d e lo j e o p r a v l j a l a d o s k r a j n o s t i p o ž r t v o v a l n o i n z o s e b n o z a v z e t o s t j o , k e r j i j e b i la n a j b o l j š a v z g o j a m l a d i h g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v p o s e b n o p r i s r c u . Z d o c e n t k o J e ž e v o s o m l a d i g r a d b e n i k i i z g u b i l i n a j b o l j š o v z g o j i t e l j i c o , k o l e k t i v g r a d b e n e g a o d d e l k a p a p r i l j u b l j e n o k o le g ic o i n s r č n o d o b r o to v a r i š i c o . Z a g o t o v i l o z a to , d a jo b o m o o h r a n i l i v t r a j n e m s p o m i n u , j e b o le č a r a n a , k i j e z a z e v a l a v n a š e m k o ­ l e k t i v u i n k i s e b o k o m a j k d a j z a c e l i l a . S l a v a n j e n e m u s p o m i n u ! « » K o se p o s le d n j i č p o s la v l j a m o o d s v o je g a u č i t e l j a i n m e n t o r j a , se v s i š t u d e n t j e g r a d b e n i š t v a z a v e d a m o n e n a d o m e s t l j i v e iz g u b e , k i j e n a s ta la ob n j e n i p r e r a n i s m r t i . I z g u b a j e t e m b o l j b o le č a z a to , k e r j e n e b o m o p o g r e š a l i le k o t d o b re g a p r e d a v a t e l j a i n s t r o k o v n j a k a , a m p a k t u d i k o t č lo v e k a , k i j e b i l v e d n o p r i p r a v l j e n p r i s l u h n i t i n a š im p r o b l e m o m i n n a m ob v s a k i p r i l i k i s k u š a l p o m a g a t i . N j e n a s k r b j e b i l a v e n a k i m e r i p o ­ s v e č e n a v s a k e m u p o s a m e z n ik u , k o t t u d i š t u d e n t s k i o r g a n i z a c i j i k o t c e lo t i . Se p o s e b e j s m o j i h v a l e ž n i za n j e n a p r i z a d e v a n j a p r i i z p o p o l n j e v a n j u š tu d i j s k e g a p ro c e s a , k j e r j e k o t d u h o v n i v o d j a p r i p r a v za n o v u č n i s i s t e m o p r a v i l a v e l i k o de lo . N e d a b i p r e t i r a v a l i , l a h k o t r d i m o , d a sm o z n j o i z g u b i l i p r a v e g a p r i j a t e l j a , s a j l e - t a beseda l a h k o z a ­ j a m e v s o t o p l o t o i n n e p o s r e d n o s t n je n e g a o d n o s a do nas. S s v o j o d o b r o v o l j o i n i s k r e n i m n a s m e h o m je z n a la r a z b i t i n e z a u p a n je t e r s s v o j o p r e p r o s to s t j o , k i j o j e o h r a n i l a k l j u b v i s o k e m u s t r o k o v n e m u z n a n ju , čes to p r e š la tog e o k v i r e o d n o s o v m e d p r o f e s o r j e m i n š t u d e n t o m . T o n j e n o la s tn o s t s m o š t u d e n t j e n a j b o l j ce­ n i l i m o r d a p r a v za to , k e r j o t a k o r e d k o s re ča m o . D r a g a go sp a d o c e n t k a ! B r i d k o j e naše s lo v o o d V a s i n d o lg o V a s b o m o p o g re š a l i . B e s e d e te ž k o p o v e d o vse t i s to , k a r č u t i m o v t e m t r e n u t k u . P r a v g o to v o p a m o ­ r a m o o b z a d n j e m s lo v e s u i z r a z i t i g l o b o k o h v a le ž n o s t za vse , k a r s te n a m d a l i , i n o b l j u b i t i , d a se b o m o po s v o j i h m o č e h t r u d i l i , d a b i t a k o v s t r o k i k o t v ž i v l j e ­ n j u s l e d i l i V a š e m u s v e t l e m u v z o r u .« Carmen Jež-Gala Iz strokovne literatore V Budim pešti je izšla v angleščino prevedena strokovna knjiga av to rja dipl. inž. G yula Sebestyena »GRADNJA Z VELIKIM I PANELI« (»LARGE — PA ­ NEL BUILDINGS«) Stanovanje predstav lja običajno največjo in obe­ nem nujno potrebno dobrino, ki si jo lahko posam ez­ n ik prisvoji v teku svojega življenja. Z ozirom na ceno stanovanj v p rim erjav i s kupno močjo posam ez­ n ika je za uspešno stanovanjsko gradnjo družbena finančna in organizacijska in te rvencija nujna. Zato je v sodobni ekonomiji vsakega naroda ozirom a države vprašan je stanovanjske g radn je in g radnje za d ruž­ beni standard izrednega pom ena te r odločilno za učin­ kovitost družbenih investicijsk ih vlaganj. Iz teh m isli izhaja avtor om enjene knjige, ki uvodom a ugotovi, da je za nacionalno ekonom ijo nu jen napredek v gradnji stanovanj možno doseči n a tr i načine, od k a terih pa je najbolj učinkovit: prehod n a industrializacijo grad­ n je stanovanj. Pod pojm om industrializacija g radn je sm atra avtor: p refabrikacijo delov stavbe, prenos čim- več dela v stalne tovarne, angažiranje industrije v proizvodnji novih m aterialov, polfabrikatov in gotovih izdelkov te r m ehanizirano m ontažo industrijsko izdela­ n ih elem entov te r oprem e n a samem gradbišču. V iskanju najustreznejših rešitev industrializacije g radn je so do danes v svetu z ozirom n a specifične pogoje in možnosti razvili nešteto načinov g radn je od odprtih do povsem zap rtih sistem ov g radn je stano­ vanj. N ajvidnejše m esto m ed vsemi tem i zavzem a za­ rad i h itrega in širokega razvoja te r izredne in te resan t- nosti v tehničnem in ekonom skem smislu g radn ja sta­ novanj v odprtih in zaprtih sistem ih z uporabo velik ih blokov in panelov. A vtor obravnava v om enjeni knjig i s tehničnega in ekonom skega v id ika pro jektiranje, p re ­ fabrikacijo in gradnjo stanovanjskih stavb z uporabo velikih panelov. K er se je poleg F rancije in m orda Danske gradn ja z uporabo velikih panelov in blokov uveljav ila p red ­ vsem v vzhodnih socialističnih državah in je avtor tudi sam deloval pri razvoju te g radnje v M adžarski, je jed ro opisanih novih m aterialov, polfabrikatov in gradbenih sistemov sovjetskega, m adžarskega, češkega in poljskega porekla. K om parativno p a so opisani ali našteti vidnejši dosežki n a tem področju v zahodnih in severnih evropskih državah. Celotna tvarina je z ozirom n a vsebino in zapo­ rednost problem atike logično razdeljena v pe t po­ glavij : V poglavju »M ateriali« so opisani skoraj vsi važ­ nejši novi gradbeni m ateria li, znani do le ta 1960 in sicer predvsem razne v rste lahk ih betonov, p lastične m ase in razni drugi m ateria li kot m ateria li bodočnosti. S shem am i, tabealm i in tekstom so podani tehnološki postopki te r naštete možnosti uporabe. V rednost p red ­ stav lja jo tabele za določitev razm erja m ešanic za lahke betone, k je r so podane v odvisnosti od sestave in v rs t agregatov fizikalne lastnosti m aterialov kot so trdnost, teža, zvočna in term ična izolacija. T ransport p redstav lja v gradbeništvu eno bistve­ n ih postavk in je zato cilj raziskovanj zm anjšati težo elem entov oziroma težo stavb kot celote. S klasičnim i gradbenim i m ateriali tega ni mogoče doseči. U poraba novih lahkih m aterialov sicer težo stavbe bistveno zm anjša, a p ri tem nastopijo velike težave kot so p ro­ blem i stabilnosti, akustične in term oizolacije, h id ro ­ izolacije, tesnjenje m ontažnih stikov itd. P ri uporabi preizkušenih tradicionalnih m aterialov zaradi njihovih fizikaln ih lastnosti teh težav v tak i m eri ni bilo. Po m nenju av to rja bo nadaljn ji razvoj velikopanelne gradnje in g radbeništva sploh predvsem odvisen od uspešnosti novih, industrijsko izdelanih mas te r n jih medsebojnih kom binacij. V drugem poglavju pisec knjige obravnava s kon­ struktivnega in arhitektonskega vid ika posamezne vr­ ste velikopanelnih elemntov, n jih uporabnost, predno­ sti te r pom anjkljivosti in razne sistem e gradnje. Pri obravnavanju m ožnosti arhitektonskega oblikovanja zgradbe v okviru določene sistemske gradnje ter ob ugotovitvi nu jnosti standardizacije p o udarja avtor, da je arh itek tu ra le navidezno v naspro tju z zahtevam i konstrukcije, m ehanizacije, transporta , izolacij itd. Svojo trd itev dokazuje pisec s p rak tičn im i rešitvam i in prim eri zgrajenih zgradb, k je r je bilo možno doseči ustrezne rešitve in efekte s prim erno izbranim i raz­ poni, projektantsko omrežje, izborom elem entov in n jih obdelavo te r usklajevanjem teh s celotno kompo­ zicijo stavbe. V nadaljevan ju sledi opis razvoja velikoblokovne in velikopanelne gradnje v odvisnosti od m ehanizacije in velikosti serij gradenj. V tekstu in slikovno so p ri­ kazane vidnejše in uspele rešitve n a področju veliko panelne m ontažne gradnje v vzhodnih, zahodnih ter severnih evropskih državah. V popisu posam eznih ele­ m entov in podrobnosti je dan po trebni poudarek na problem u stikov elem entov in vp rašan ju izolacije pred nevarnim dežjem, ki ga nosi veter. K ot je znano, je nam reč s prehodom iz debelo- stenskih panelov iz lahkih betonov debline 25—30 cm na uporabo tankostenskih sandwich panelov deb. pod 20 cm v večini prim erov prišlo do p reb ijan ja vode skozi stike. V času nastanka te knjige ta problem za­ rad i nepoznavanja ustreznih tra jn ih p lastičnih tesnil­ nih m aterialov še ni bil zadovoljivo rešen. K asneje so posebno v zahodni Evropi razvili izredno dobre tes­ nilne mase, s katerim i tesnijo stike novih gradenj in so sanirali p reje neuspela tesnen ja m ed elementi. Naslednje poglavje je posvečeno vp rašan ju toplot­ ne in zvočne izolacije. S tabelam i fizikaln ih vrednosti za različne m ateriale, z razlago pro računa zvočne in toplotne izolacije, te r posebno še z intenzivnim raz­ glabljanjem o problem u zvočne izolacije, ki je v na­ sprotju s tendenco zm anjševanja teže elem entom , ter s prikazom ustrezn ih rešitev knjiga izredno pridobi na praktični vrednosti. V četrtem poglavju sledi opis tehnologije, prefa- brikacije in gradnje. Izdelavni postopki svetovnozna- nih sistemov so pojasnjeni s shem am i, fotografijam i te r ponazarjajo razvoj prefabrikacije te r montaže objektov na gradbiščih. Prikaz m ožnih analitskih p rim erjav ekonomskih vrednosti m ed posam eznim i sistem i gradenj, prikaz uporabnosti m ožnih kazalceo te r analitsk i podatki za nekatere velikopanelne gradnje so podani v zaključ­ nem poglavju. V tem dokaj obširnem delu so opisani ali našteti skoraj vsi vidnejši uspehi v gradnji z velikim i ele­ m enti iz večine evropskih držav te r iz USA. Niso pa om enjene prve eksperim entalne gradnje te vrste ju ­ goslovanskega izvora, kot npr.: Žežljev sistem v Beo­ gradu, sistem Jugom ont v Zagrebu, sistem G radis PBM v L jubljani te r m ontažni velikopanelni stanovanjski bloki podjetja P rim orje na Reki. K njiga je izšla v založbi akadem ije KIADO — Budim pešta le ta 1965 in je tiskana n a um etniškem papirju . Zaradi lepe opreme, 328 slik, 37 tabel in za­ radi svoje tehnično zanimive in ak tualne strokovne vsebine je knjigo priporočiti vsem strokovnjakom , ki jih zanim a napredek gradbeništva. Inž. Saša Škulj g r a d b e n i c e n t e r S l o v e n i j e l j u b l j a n a , t i t ov a 9 8 ; p. p. 12; t e l e f o n 31-945 II. simpozij o ogrevanju in prezračevanju stanovanj Ob zaključku uspelega lanskoletnega I. simpozija o ogrevanju stanovanj in stanovanjskih naselij so ude­ leženci predlagali, naj organizira G radbeni cen ter Slo­ venije v le tu 1965 drugi simpozij s podobno tematiko. Zato ga p rire ja letos v decem bru (15.—17.) pod na­ slovom II. SIMPOZIJ OGREVANJA STANOVANJ IN NASELIJ v dvorani In š titu ta za zgodovino delavskega gibanja na Trgu revolucije št. 1/1. Z brana m a te rija bo zanim iva ne le za toplotne teh­ nike, am pak tud i za druge strokovnjake gradbeništva, naj bo to arh itek t, gradbenik, tehn ik za kom unalne instalacije in čisti energetik. S troka instalacij ogreva­ n ja se dotika vseh teh panog in je nujno, da morajo biti navedene panoge inform irane o stan ju stroke in nasploh o naši problem atiki. Razvoj toplote po m estih jim daje svoj pečat v sanitarnem sm islu in v pogledu splošnega standarda. Zaradi svojih zakonitosti im a svojo optim alno ekonom­ sko rešitev (prav podobno kot je z drugim i kom unal­ nimi instalacijam i). K er predstavljajo vse kom unalne instalacije skupaj ogromen finančni napor, ki ga ko­ nec koncev nosi občan, je potrebno zato skrbno uskla­ jevati splošne urbanistične zasnove z ekonomiko ko­ m unalnih instalacij, z razpoložljivim i m aterialnim i, finančnim i in energetskim i sredstvi, d a postane načrt realen. Ta problem ni bil pri nas doslej n iti obdelan niti načet. Tudi v svetovni lite ra tu ri ni n a jti izčrpnih š tu ­ dij, razen po teh princip ih izdelanih načrtov. Zato sm a­ tram o prizadevanje G radbenega cen tra Slovenije, da z analizam i razčistim o osnovne pojm e in jih na p ri­ m erih tudi osvetlim o, kot nov poskus reševanja te obširne problem atike. F izika v gradbeništvu doslej ni im ela dosti velja­ ve. R eferat bo pokazal n a napake, ki so nastale pod vplivom delovanja cen tralne kurjave, k e r niso bili upoštevani zakoni o toploti. P rav je, da so toplotni tehniki in arh itek ti s tem seznanjeni, k a jti škoda, ki nastaja, gre dostik ra t v ogromne vsote. M orata pa biti obe stroki o tem n a jasnem , da se m ed seboj pod­ pirata. Že na lanskoletnem sim poziju ogrevanja smo raz­ p rav lja li o potrebnih norm ativih, standard ih in za­ konskih predpisih. Ugotovitev, kako stoji zadeva letos, ne bo težavna. Dogovoriti pa se bo potrebno za na­ daljn je korake. Na sim poziju bodo predloženi v obrav­ navo tr ije predlogi o novih predpisih, da se predlože kom isiji za standardizacijo. U sm erjan je goriva je postal težak problem , ker m an jka zdaj to zdaj drugo gorivo. V refera tu bo po­ skusil referen t osvetliti tud i to problem atiko. O prezračevanju stanovanj ni bilo nikoli dosti sli­ šati n iti n i bilo pritožb, dokler so zidali hiše na k lasi­ čen način iz opeke in prezračevali vsak prostor nepo­ sredno n a prosto. Nova gradbena m etoda dela, ki jo k ra tko im enujem o gradnja n a industrijsk i način, je začela uporab ljati ali zelo težke ali zelo lahke m ate­ riale. S tem se je m ikroklim a sprem enila. P rezrače­ vanje p rek okna ni več povsod mogoče. Razen tega posta ja zrak vsak dan bolj onečišćen, k a r opazimo v šp ran jah oken in vrat. Zato je vstavil G radbeni center S lovenije v program tudi tem o prezračevanja. Znano je, da le redkokatera prezračevalna n a p ra ­ va brezhibno deluje in da jih zato največ stoji, čeprav so velja le velike vsote. Iz obsežnega področja bomo mogli zajeti le nekaj problem ov, ki so se nam zdeli k ar najbolj ak tualn i in bodo m nogim v pomoč p ri delu. Ni nam en sim pozija poučevanje udeležencev, am pak le, opozoriti jih na nova spoznanja in rešitve v svetu. P ri sestanku z jugoslovanskim i proizvajalci (ponu­ dili so se tud i inozemci) je G radbeni center Slovenije želel u stva riti in tim nejši stik kot je sicer mogoč na sejm ih. Tovarne bodo razstavile svoje predm ete iz stroke ogrevanja, ki so bodisi novosti ali pa sm atrajo, da so kvalitetni. Prostor razstave je omejen. Gotovo je , d a je ta način najboljši, k er bodo mogli proizva­ ja lci podati tehnične podatke za svoje izdelke prav tistim , ki jih rab ijo in ki jih priporočajo s tem, da jih vnašajo v svoje načrte in elaborate. Industrija se bo tako p rv ik ra t odprto dogovarjala z neposrednim i pro­ jek tan ti, k i bodo mogli tudi s svoje stran i odpirati operativno tehnične problem e. P ra v zato nismo želeli, da bi prisostvovali našem u sim poziju inozemski za­ stopniki, da je stik in tim nejši in da se vse dobre in slabe s tran i nem oteno povedo. V soboto, po zaključku delovnega sporeda sim po­ zija, vabi T ovarna em ajlirane posode v Celju n a ogled tovarn išk ih prostorov, k je r izdeluje kotle in rad ia ­ torje. PRILAGAMO PROGRAM II. sim pozija o ogrevanju in prezračevanju stanovanj od 15.—17. decem bra 1965, L jubljana, Trg revolucije P l. S re d a , 15. X I I . 1965 O tvoritev sim pozija — Prof. dr. ing. D ragom ir Malič, Beograd »Delež in vpliv toplarn kot proizvajalcev električne energije in toplote za ogrevanje pri razvoju velikih mest«. — Egon Eder — Bogdan Solar, dipl. ing., L jub lja ­ na, »Razvoj toplifikacije v Jugoslaviji«. — M ilan Štruc, dipl. econ. A ndrej Ciuha, dipl. ing. L jubljana, »Nekaj ekonom skih problemov obratovanja toplotnega omrežja«. — Ljubom ir Novakovič, dipl. ing., Beograd, »U sm erjanje potrošnje goriva«. — Miklavž Keržan, dipl. ing., L jubljana, »Ogreva­ n je stanovanjskega naselja s stališča toplotnega ener­ getika«. — Stane Kovič, dipl. ing. arh. L jubljana, »U rba­ nizem in ogrevanje v sklopu kom unalnih naprav«. — Fedor Skerlep, dipl. ing. arh. M irko Ram šak. L jub ljana, »Problem atika sestave in izbora gradbenih konstrukcij z vidika gradbene fizike«. — Fedor Sprung, dipl. ing., Zagreb, »Vpliv po­ vršinskih tem peratur h la jen ih ploskev na občutje tčloveka«. — Jan Jože, višji ind. tehnik, L jubljana, »Cenena toplotna energija v gospodinjstvu in Ekonomska to­ plo tna zaščita stanovanjskih objektov«. — Jan Jože, višji ind. tehnik, L jubljana, »P rak tič­ ni ukrepi prezračevanja v stanovanjski gradnji, ki niso zgrajene iz opeke«. — Jan Jože, višji ind. tehnik, L jubljana, »Ogre­ van je lahkih m ontažnih stanovanjskih objektov«. Č e t r t e k , 16. X I I . 1965 — Prof. Milan Klokič, dipl. ing., Sarajevo, »Ogre­ van je in ventilacija stolpnic«. — Dušan Gregorka, dipl. ing., L jubljana, »Pregled dosedanjega dela na predpisih in predlogi za nove predpise«. — M iran Gomolj, dipl. ing., L jubljana, »Predlog predpisov o uporabi ku riln ih olj za centralno ogre­ vanje«. — P eter Novak, dipl. ing., L jubljana, S. V ilhar, dipl. ing., L jubljana, »Poskus predloga norm za g rad­ njo in preizkušanje lokalnih peči na trdo in tekoče gorivo«. — Ljubom ir Novakovič, dipl. ing., Beograd, »Kotli jugoslovanske proizvodnje«. — Dušan Gregorka, dipl. ing., L jubljana, »Oprem a za ogrevanje v luči fran k fu rtsk e m ednarodne razstave«. — M arjan Zor, dipl. ing., L jubljana, »Zaprte eks­ panzijske posode p ri toplovodnih in vročevodnih kurja­ vah«. — Dušan Gregorka, dipl. ing., L jub ljana, »Racio­ nalizacija v instalacijah ogrevanja v inozemstvu in možnosti pri nas«. — Zdenko Sakar, dipl. ing'., Zagreb, »Obtočna voda v toplarnah in korozija«. — Mirko Tomič, str. tehnik, Sarajevo, »Izm enje­ valci toplote v praksi centralnega ogrevanja«. — B ranislav Todorovič, dipl. ing'., Beograd, »Zuna­ nji projektni podatki za letni režim klim atizacije«. — Branko Fišter, dipl. ing., Zagreb, »Visokotlačna klim atizacija v stanovanjskih zgradbah«. — Ladislav Viček, dipl. ing., Beograd, »Klim atiza­ cija visokega p ritiska v stolpnicah«. P e te k , 17. X I I . 1965 — Stane Završnik, dipl. ing., L jub ljana, »Avtoma­ tizacija ogrevanja, prezračevanja in klim atizacije«. — Janez H artm an, dipl. ing., L jubljana, »Uporov­ ne razm ere pri prezračevalnih in klim atskih napravah«. — Peter Gaspan, dipl. ing., L jubljana, »Vodni si­ stem i pri klim atskih napravah«. — D jordjevič A leksander, dipl. ing., Beograd, »Raz- hladni u red ja ji u k lim a instalacijam a. — Edvard Smolej, dipl. ing'., Zagreb, »Šum in nje­ govo dušenje v ventilacijskih in klim atskih napravah«. — Drago Momčinovič, dipl. ing., Sarajevo, »Induk­ cijski konvektorji«. — Odgovori in pojasnila referentov na vprašanja udeležencev simpozija. — K ratki re fera ti predstavnikov tovarn, ki sodelu­ jejo na razstavi oprem e za ogrevanje, ka tera bo odprta ves čas tra jan ja simpozija. — Sprejem zaključkov sim pozija ogrevanja in pre­ zračevanja. Z a k l j u č e k s i m p o z i j a Pripom ba: M orebitne sprem em be v program u bodo objavljene prvi dan simpozija. S o b o ta , 18. X I I . 1965 Ekskurzija v tovarno em ajlirane posode »Emajl« v Celju (izdelovanje kotlov in radiatorjev). G. C. S. vabi vse strokovnjake gradbenike, a rh i­ tekte, urbaniste, energetike, toplotne tehn ike in zastop­ nike občin k udeležbi. Izdana bo za simpozij dokum entacija vseh preda­ vanj, ki jo p re jm ejo udeleženci. INFORMACIJE 64 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto VI. 10 Serija: NOVI MATERIALI Oktober 1965 Betonske armature iz raztegnjene pločevine V Topuskem (SR Hrvatska) je p ričela obratovati tovarna TIM Topusko, ki izdeluje raztegnjeno ploče­ vino. K er je ta p rip rav ljena iz kvalitetnega m ateriala za globoki vlek, p rih a ja v ozir tudi kot a rm a tu ra za železobetonske konstrukcije. Izdeluje se na ta način, da se prim erno n a stroju zarezana ravna pločevina razteguje, p ri čem er dobiva pločevina obliko romboijdne mreže, kot je to razvidno iz slike 1. Iz teh razlogov se označuje pločevina s 4 di­ menzijami, od ka terih označujeta prvi dve dimenziji diagonalo rom boida (daljša, krajša), drugi dve pa ozna­ ču jeta dim enzije palic mreže in sicer višino in širino. Dimenzije rom boida in palic se lahko sprem in jajo prav tako kot osnovni m aterial, ki je lahko jeklo, alum inij, bron, baker itd. Za naše n ad a ljn je razpravljanje p rih a ja v poštev pločevina za arm iranobetonske konstrukcije, ki je bila poslana š stran i tovarne v preiskavo. O pravljena kem ijska preiskava kovine je dala na­ slednje poprečne rezultate: j j e D e i m a pločev ine % c Si Mn p S 2 0,05 pod 0,05 0,42 0,014 0,018 3,5 0,04 0,05 0,32 0,022 0,019 M ehanske lastnosti so bile preiskane n a osnovni pločevini in n a raztegnjeni pločevini; p ri tej so se preizkusi oprav ljali v sm eri diagonale in v smeri osnovne palice, tako kot kaže slika 1. 1. M e h a n s k e l a s t n o s t i n e o b d e l a n e p l o č e v i n e « c S ° to rt OJ 0) £ m <3 CS §n KJ C cn > vzdolžno 22,4 2 prečno 15,7 3 vzdolžno prečno 21.5 22.5 ä■o C Was O 224 kg/cm 2, k a r pomeni, da je vrednost trdnosti kocke 20 X 20 X 20 oo 240 kg/cm 2. N a podlagi dosežene trdnosti kock sledi vrednost E modula 300.000 kg/cm2. S k l e p Fa = 5,76 cm2 2 X 108.000 <5b = 100 X 3,67 X 14,3 = 41,2 kg/cm2 Iz dobljenih rezultatov lahko sklepam o, da z do­ voljno točnostjo lahko računam o z dop. vrednostm i napetosti v železu v velikosti 1400 kg/cm 2 te r da ob takem pogoju lahko uporabljam o vlečeno pločevino proizvodnje »TIM« Topusko kot a rm atu rn e vložke. A TE LJ E ZA A R H IT EK TU R O N I Z K E ZGRADBE L J U B L J A N A P a rm o v a 33 lil tel. 31 20 29 opravlja projektne naloge za: ceste, mostove, vodovode, kanalizacije, hi­ drocentrale, melioracije, regulacije, pristaniške zgradbe in visoke zgradbe P r o je k t i v n o p o d je t je „ A Z A “, a te l j e z a a r h i te k tu r o , L ju b l ja n a , ž e l i v s e m s v o j im p o s lo v n im p a r tn e r je m srečno in uspešno novo leto 1966 Gradbeno industrijsko podjetje i n g r a d za LJUBLJANA, PARMOVA 33 CELJE Ljubljanska cesta 16 Podjetje projektira vse vrste visokih gradenj — stanovanjske gradnje, šole, zdravstvene objekte, športne objekte, poslovne zgradbe, kulturne do­ move in industrijske zgradbe