TRŽIŠH Vi Leto II. Tržič, v četrtek «. avgusta 19.13 Štev. 1(5-17 Našim borcem za, svobodo, ustvarjalnim delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu tržiške občine čestita k občinskemu prazniku uredništvo »tržiškega vestnika« 5. avgust borbeni dan Tržiča Motiv s Poti na pilarno Temna noč, polna sovražnosti, je ležala takrat okrog njih, ki so prvi prijeli puško v roke, da se spuste v borbo s tisočkrat močnejšim nasprotnikom. Kovali so načrte za svoja dejanja, medtem ko je jezik izdajalca za Judežev denar prodajal mlada proletarska življenja gestapu. Toda niti razbesnelo rjovenje fašističnih zveri niti krvoločni pogledi, ki so se naslajali nad mučenjem in morijo, niso mogli zlomiti src borcev — herojev tržiško-kranjske partizanske čete, ki so umirali pod plameni in streli, saj so šla v borbo z edinim ciljem — upreti se okupatorjevemu nasilju. 5. avgust 1941 je veliki dan prvega oboroženega upora naših partizanskih enot in ta dan praznujemo naš skupni občinski praznik. Praznovanje našega občinskega praznika naj bo velika manifestacija skupnih naporov delovnih ljudi, ki so pri vsem dosedanjem delu dokazali svojo pripravljenost, da hočejo po vseh svojih močeh stopati po tisti poti, ki nam jo je začrtala velika domovinska vojna. Kot so se na dan vsesplošne ljudske vstaje slovenskega naroda, 22. julija zbirale partizanske patrole na vseh važ-liili krajih narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, tako bodo naši bivši borci še posebej na ta dan proslavili svoj veliki dan s tem, da bodo obiskali svoje soto-variše, ki počivajo na različnih krajih naše občine. Dobro nam je poznano herojstvo borcev partizanov, ki so s svojimi dejanji ustvarili močno oporo delovnim ljudem, okupatorju pa strah za 1. obl etnica »Tržiškega vestnika« Na današnji dan smo pred letom, dni lBda,li prvo številko »Tržiškega vestni-ka«. Praznik nase občine smo izbrali za njegov rojstni dan, ker smo hoteli * tem poudariti, da je list posvečen občestvu naše občine, ki naj vzgaja in obvešča prebivalstvo o vsem, kar je potrebno, da ve. List pa naj bo tudi besednik vsega Jjud-sikega mišljenja. V njem naj pišejo Jn sporočajo' svoje misli in predloge vsi, katerim je dotoobiiit Tržiča pri srcu in *i hočieijo pozitivno sodelovati pri naših naporih za boljšo in srečnejšo bodočnost, j / i List je obenem kronist vseh važnih °£odkov, ki se pri nas vrstijo, in bo kot tak še poznim, rodovom, razkrival vsa področja našega dela, naše težnje in načrte, naše uspehe in neuspehe. List je namenjen tudi tistim TržLča-nom, ki ne prebivajo več v svojem rojstnem, kraju in jih vesti iz našega kraja zanimajo. Do vseh teh naj naš vestnik najde pot, naj jih povezuje z nami in naj jim z vsako številko prinaša topel pozdrav iz domačega kraja. Turističnemu društvu gre vsekakor vse priznanje, da, je kot edino podeželsko turistično društvo vzelo v svoj delovni program tudi to lepo nalogo, izdajati vestnik, zaradi katere same že je vredno, da to društvo obstoji in deluje. obstanek, za katerega se je brezupno boril, a moral slednjič pred heroizmom narodno zavednih Slovencev in vseh Jugoslovanov klavrno kloniti. Ta borba je ustvarila prve pogoje, da smo mogli u-stvariti ljudsko oblast in dati delavskemu razredu v roke naš nadaljnji politični in gospodarski razvoj. Ljudska oblast j» po zaključenih vojnih operacijah postala temelj našega celotnega razvoja. Koliko je bilo trsba truda, nezlomljive volje in patriotične zavesti na vseh področjih, če smo hoteli dati tej oblasti vse zakonite pravice! Puško je bilo treba zamenjati z orodjem, peresom, s prepričevalno besedo, če smo hoteli postavljati temelje za vse, kar danes iz dneva v dan dobiva vse popolnejše oblike in vse večjo samostojnost. Ljudska demokracija pa naj bo tisti temelj, s pomočjo katere bomo z najširšim ljudskim sodelovanjem ocenjevali vse naše napore in uravnali ves razvoj našega političnega življenja, pri čemer nam bo naša slavna zgodovinska pot svetal spomenik in dokument, kako je napravil majhen narod velik preokvet v svetovni politiki. Današnji dan naj bo manifestacija vseh dosedanjih uspehov, ohranja naj nam vse dosedanje pridobitve in daje moč, da bomo v prihoduo- , sti stopali po enotni poti napredka za dobrobit naših narodov. Naj živi 5. avgust, praznik delovnih ljudi naše občine — spomin na tiste, ki smo jim ga posvetili, pa naj bo idejni kažipot v našem nadaljnjem ustvarjanju. Motiv iz ulice Za Mošenikom Stran 2 Štev. 16 17 NAŠA ANKETA: Kje naj stoji žrtvam spomenik NOV Kje naj bi tekla nova cesta - Jezersko? V zadnji številki našega lista je bila objavljena kratka notica, ki načenja vprašanje postavitve spomenika padlim borcem in talcem NOV. Dasi so se te stvari že razpravljale na marsikaterem sestanku, se mi zdi zamisel časopisa, da ibi o teh stvareh spregovorila tudi naša javnost, prav dobra. Zato sem se odločil, da dam skromen prispevek k tej razpravi. Regulacijski načrt mesta mi ni poznan, niti nočem svojega mišljenja vsiljevati, vendar sem, po dolgem preudar-janju vseh možnosti izkoriščanja prostora, ki naj bo obenem pripraven, poldrugi strani pa na takem mestu, ki bo v celoti ustrezalo takim objektom, prišel do naslednjega zaključka: Po mojem osebnem mnenju je zelo dobra varianta prostor nasproti Vilfanove pekarije, kjer bi se dalo prostor z izboklino v bregu prav lepo izkoristiti, ne samo s spomenikom, temveč tudi z majhnim nasadom. Seveda pa tudi s tem ne bi dosti pridobili, če bi še naprej ostala na starem mestu Markičeva trafika in kapelica. Oboje bi bilo treba podreti ter za tehtnico najti drug prostor, ki se bo prav gotovo dal dobiti1. S tem bi odpadlo tudi to, da bi na tem prostoru bilo stalno skladišče drv, mesto na-mo pa bi z ureditvijo tega prostora tudi zunanji videz veliko izboljšalo. Pričakujem:, da se bo še kdo oglasil, da na ta način izmenjamo razna mišljenja, dolžnost organov ljudske oblasti pa bo, da o teh predlogih razpravlja in da se za najboljšega tudi odloči. S stavljenim predlogom pa imisliim,, da ne bom, osamljen in da se bo marsikdo z njim strinjal. Stojimo pred odločitvijo, kje naj, trasira jo novo cesto, ki naj bi povezala Jezersko s Tržičem. Javnosti ni znano, kdo je prvi predlagal, naj bi cesta šla skozi Lom mimo koče pod Storžičem in od tam na Jezersko, vemo pa, da je tehnična sobna za močnejši avtomobilski promet, kar bi znatno zmanjšalo stroške; drugič moramo neizogibno upoštevati strateški pomen (gre blizu meje); in tretjič: po obnovi gradu v Puterhofu ter njegovi preureditvi v turistično postojanko komisija že vsaj1 površno pregledala teren. Razumljivo, da bo Tržič z omenjeno cesto mnogo pridobili v turističnem ozira. Toda ta varianta ne ustreza zaradi odročne smeri. Po treznem preudarku pride v poštev edino smer: Tržič — Puterhof — Medvode — Breznina in čez Fevčo na Jezersko. Zakaj? i ; Prvič je cesta do Breznine (to je 15 kilometrov) v obstoječem stanju že spo- se le-tega ne bomo smeli izogniti! Da ne govorimo o mnogo povoljnejšem terenu! Dolinska soteska s svojo slikovitostjo daleč prekaša v lepoti vso ostalo tržiško okolico. 1 Predor, kaskade, skalne piramide in razgled z v skalo vsekane ceste po dolini bi že zdaj lahko izkoriščali za propagando turizma v Tržiču. Ozko gledanje na tako važni objekt nas ne sme zapeljati v napačno smeri ampak naj se pretehtajo vsi razlogi za to in ono varianto! 17 Ko nisem bil človek Polog Slovencev in drugih narodov so poizkusili, kaj je Dachau, po zlomu fašizma in kapitulaciji tudi Italijani. Za mrežo 15. bloka je večkrat kdo zaro-bantil s »Crepa il Tedesco!« in podobnimi izrazi. Nekega dne v oktobru je esesovec pri-vedel 11 Italijanov v čevljarsko delavnico in odšel. Ker s capotom (mojstrom) vred ni nihče razumel italijanskega jezika, je poklical iz sosednjega oddelka, krpalnice nogavic nekega sivolasega poljskega Iprofesorja, ki je v gladki italijanščini tolmačil »capotu«, ko je Italijanom1 odrejal delo. Mislili so, da bodo delali vsi pri eni mizi skupaj, toda capo jiih je pomešal med Poljake, k vsaki imizi po enega. Blizu mene je sedel neki črnolasi fant iz Neaplja. Za razgovor z njim sem za silo rabil italijanščino, kolikor mi je je še ostalo v spominu izza časa prve svetovne vojne. Nekega dne mi je rekel: »Za božič (1943) bo Nemčije konec in vsi bomo zopet doma.« Ker sem bil med tistimi, ki smo pričakovali konec šele spomladi 1.1945, sem to tudi Italijanu s skromnimi besedami povedal. Tudi ostali njegovi tovariši so prišli do prepričanja, da zaradi kapitulacije Italije še ne bo tako hitrega konca. Vajeni milejšega jpodnebja so se reveži že meseca oktobra in novembra od mraza tresli v slabih taboriščnih cunjah. S strahom so pričakovali, kaj bo, ko so tevedeli, da je poizimi v Dachauu miraza celo nad 25° C. Bili so pa zelo zadovoljni, da bodo vsaj v delavnici na gorkem. Želja po svobodi je večkrat močnejša kot marsikatere ovire. Kljub temu, da je bilo taborišče Dachau tako zastraženo, obdano z visokim zidom, bodečo žico, električnim tokom itd. je vendarle kdo poizkusil zbežati. Sleherni jetnik je bil poučen, kaj ga čaka, če Izbeži, vsakemu novincu so že prve dni vbili v glavo strah pred kaznijo, ki bi v primeru, če izbeži, zadela njega samega in še ostale jetnike v taborišču. Zato nas je upravičeno zaskrbelo, ko se je pri nekem večernem zboru po štetju jetnikov raznesla vest, da nekoga manjka. Zaradi pobega smo ga sicer na tihem, blagrovali, toda z nekim sočutjem, ker je navadno vsak ubežnik plačal svoje junaštvo z zdravjem oziroma z življenjem. Skrbelo nas je zaradi tega, ker smo vedeli, da je neizprosni taboriščni zakon oz. kazen, da morajo vsi jetniki stati »mirno« na zbornem mestu toliko časa, dokler ubežnika ne dobe. Naš sobni starešina nam je pripove- doval, da so še pred vojno zaradi enega ubežnika stali vsi jetniki na zbornem mestu celih 36 ur brez hrane im spanja, da jih je pri tem veliko omedlelo in na mestu od slabosti pomrlo. Šele na intervencijo zdravnika iz bolnice so jetnike spustili na bloke. Ko so drznega ubežnika privedli nazaj v taborišče, so ?,& v bunkerju zverinsko mučili in nato obesili. Tisti večer smo sicer stali precej dolgo na zbornem mestu, nato so na^ spustili na bloke ter nam dali večerjo-Sami so sprevideli, da bi s tako kaznijo škodovali samim sebi, ker jim je primanjkovalo delovne sile. še isti večer smo zvedeli, da je bil ubežnik menda mlad Francoz. Nam,, ki smo delali v notranjosti taborišča, ni bilo vredno misliti na beg, ker bi bil neizvedljiv. Francoz pa, ki je delal zunaj taborišča na plantaži in je sodeloval pri že omenjenih 'taboriščnih igrah, si je baje »organiziral« žensko obleko, se med odmorom na plantaži skrivaj preoblekel teir kot bavarsko dekle z zadaj zavezano rut0 na glavi in košaro z zelišči izginil 9 plantaže. Tako so si tisti, ki so delali v njegovi bližini, razlagali pobeg. ah 90 ga ujeli ali ne, nismo zvedeli. Nekaj mesecev pozneje sem sam to sprevidel & pogovora s civilnim prebivalstvom <*a' chaušike okolice in ,m!eščani, ki so bil1 » RUNO tovarna usnja v Tržiču s svojim. tvq. podjetjem % usnjem čestita delovnemu kolektivu kakor tudi svojim odjemalcem k doseženim uspehom ob obletnici občinskega praznika. Delovni kolektiv tovarne „Runo" ušiva sadove svojega dela Med mnoga podjetja širom Slovenije se po veliki ustvarjalnosti) in pravilnem usmerjanju delavskega upravljanja uvršča tudi podjetje Runo v Tržiču. V dokaz za to nam služi poleg drugih Priznanj tudi to, (da je (kolektiv prejel Prejšnji mesec že težko pričakovani, a. trdo zasluženi dobiček v višini 80 % Plač. Poseben poudarek razdelitvi dobička v smislu socialističnega nagrajevanja je dala slovesnost v restavraciji podjetja, kjer je direktor Vučko med drugim omejil tudi Ito, da ustvarjeni presežek ni zf?oiij naključje ali milost, temveč rezultat trdega dela in dobrega gospodarjenja, saj so se v preteklem letu borili razen z nabavo surovin tudi za dobra kvaliteto in (sortiment ter poleg tega še 2 drugimi proizvodnimi težavami. Poleg zneska dobička so dobili še Posebno denarno nagrado tisti, ki so s svojim delom in discipliniranostjo največ prispevali k rentabilnosti. Dodal je se, naj jih doseženi uspehi ne uspavajo, toliko ustrahovani, da brat bratu ne bi dal zavetja in hrane, če bi zbežal iz taborišča. Poleg tega pa je bilo zelo veliko SS-ovcer in policije budno na straži, Po cestah, vlakih itd. Francoz je moral imeti res dober načrt in še večjo srečo. V taborišču Dachau je bil poleg raznih kulturniih ustanov, to je knjižnice, kapelice, orkestra, iger, pevskih zborov *td. tudi muzej. Prvi blok ob zbornem "ttiestu, to je št. 2', je bil takrat še brez ■letnikov. Tam je bilo navadno skladišče kantine itd. V neki prazni sobi smo časa tifus-karantene pisali pisma domačim, kot sem že omenil. V zadnji, to Je četrti sobi je bil pa muzej, na kate-rega me je opozoril neki nemški tova-ris> čevljar v delavnici. Rekel mi je: *ve greš mimo, hitro poglej skozi, okno l1 bodi previden, da te kak SS-ovec ne zaipazii, ker nam ni dovoljeno gledati vae-bl|ne muzeja, to1 je samo za tuje obiskovalce.« Tako sem neke nedelje popoldne, ko .le rahlo deževalo, šel mimo 4. sobe bloka 2 in za nekaj minut pogledal sko-2i zaprto okno v muzej. V sobi, katere s'teme so bile opažene s papirjem, je bilo ^ebaj slik, raznih figur iz mavca, upodobljeni človeški tipi s spačenimi obra-^> ranamlii, garjami itd. Sredi teh Iri-**°v sem, videl cigansko na pol podrto temveč naj jih pot socialističnega upravljanja povezuje še temeje. Lep primer zdravega sožitja v kolektivu je bil tudi dvodnevni izlet pod Stor- žič, za katerega sta dala pobudo uprava podjetja in sindikalna organizacija, in ki se ga je udeležilo nad hO članov kolektiva. Vsem je bilo v tom, lepem gorskem kotičku omogočene dvodnevno brezplačno bivanje z vso oskrbo. Zabave, smeha in dobre volje je bito dovolj, zlasti kadar si je kdo izposodil »debe- kol-ibo, pred njo nagi otroci, umazane ženske, ki so gledale na kip suhega in razcapanega cigana, ki je nesel kokoš. Med kipi, sem opazil jtudi iz mavca izdelanega dimnikarja, ki je bil oblečen v črno dimnikarsko obleko, z ometom in leistvo. Ko sem si vse to hitro ogledal, sem zamišljen, kaj to pomeni, odšel nazaj na blok 24. Naslednji dan sem v delavnici povedal omenjenemu nemškemu čevljarju, da sem si bežno ogledal muzej. Kot star »dachaučan,« mi je na moja vprašanja, kaj vse to pomeni, odgovoril, da kipi iz mavca s spačenimi obrazi pomenijo nas »pripoirnilkei« jetnike. Mi vsi, ki smo tukaj, Poljaki, Rusi, Žid-je, cigani itd. smo pripadniki nižje rase, katero je treba izločiti iz vsega, ozemlja, kateremu hočejo nacisti zagospodovati. Rekel mi je: »Poglej, vam Stovenoeim in drugim, ki ste tukaj, narodnost ni odvzeta, čeprav ste samo številke. Nas Nemce domačine, pa naj bomo komunisti ali karkoli žei, ne smatrajo Več za Nemce, čeprav nismo Židje!« Ko' sem ga vprašal, kaj pomeni dimnikar v muzeju, mi je povedal, da je bil to prvi ubežnik iz taborišča. »Takrat smo bili tu še skoraj samo Nemci. Mlad, pogumen jetnik po imenu Feliks si je »organiziral« še eno taboriščno obleko, to je iz tanjšega progastega blaga izdelano bolniško perilo. Nekateri smo vedeli, kaj namerava, ko je z vztrajnim potrpljenjem s sajami in ogljem, črnil belo obleko s temnoimodrimi progami. Ker ga nihče od nas ni izdal, se mu je posrečilo v dimnikarski obleki pobegniti. Zaradi njega smo stali na zbornem mestu dve noči in en dan, celih 36 ur, dokler ga niso našli in je bil, kot sem že: omenil, po grozovitem, mučenju obešen. Iz njegove počrnjene dimnikarske obleke so napravili manjšo in z njo oblekli kip iz mavca v muzeju.« Večkrat sem že rabil besedo »organizirati«. Kot je že znano, je sleherni izmed nas prišel iz kopalnice na blok kot novinec brez vsega. Edino premožen je sta bila pas lin žepni robec. Če si je pa kdo pozneje le kaj pridobil, morda boljše čevlje, ali pozimi kak dober pulover itd. jo rekel »organiziral sem, si«. Nihče ga ni vprašal, ali je ukradel ali pošteno vzel. Zato je tudi Justin, Až-man iz Krope, ki je bil tisto jesen nekaj tednov v bolnici in je imel časa dosti na razpolago, zložil »dachaušiko balado«, v kateri se je neka kitica glasila: V Dachau vsak organizira, tudi če že prav umira. (Nadaljevanje sledi.) lega Lenarta«. Nič ni Ibilo pretiravanj v uživanju alkoholnih pijač ali drugih nerodnosti. Majhna skupina se je podala celo na bivak, kjer je prebila nekaj lepih uric. Tudi spominu padlim, žrtvam iz leta 1941 je bilo pri spomeniku posvečenih nekaj minut, pri čemer je imel sekretar podjetja kratek govor, pevski zbor je pa zapel nekaj partizanskih pesmi. Nova razvojna faza v gospodarjenju z gozdovi Nekdaj so bile naše pokrajine močno zarasti© z gozdovi. Samo sem in tja so prebivalci izsekali na poedinih mestih gozd, da so si pridobili poljedelsko zemljo. Lesa ni primanjkovalo, gozdove pa so imeli v posesti fevdalci ne| zaradi lesa, ampak predvsem zaradi lova. Toda prebivalci so se množili, poljedelske zemlje so potrebovali čedalje več. Začelo se je krčenje gozdov v čimdalje hujši meri. Pod ognjem in sekiro so padali celi predeli gozdov. To početje z gozdovi pa ni moglo' dolgo trajati. Gospodarstvenike in državne upravnike je obšla huda Slutnja, da bo na ta način zmanjkalo gozdov. In res so bili že za časa Marije Terezije izdani ukrepi, kako naj se gospodari z gozdovi. Od tega časa je minilo že 200 let, gozdovi so se razredčili, toda zanimanje za gozd kot naravni kapital, ki krije vse blagro-dati za človeštvo, je rastlo in raste. Kako se naša država zanima za gozdove, priča že drugi zakon o gozdovih po osvoboditvi. Od administrativnega gospodarjenja z gozdovi smo krenili na gospodarsko s tendenco obdržati sedanjo površino gozdov, sekati samo ugotovljeni letni etat, dvigniti letni prirastek losa na trikratnega sedanjega, izboljšati goz- dove kvantitativno, urediti vprašanje pašništva in lovstva. Zakon predpisuje stroge mere proti kršilcem gozdnega zakona. Da bosta spravilo in izvoz lažja in dosežen čim manjši odpadek, se bodo povečale mreže gozdnih cest vsaj petkratno! Tudi zaradi izboljšanja nege gozdov se bodo gradile gozdne poti in ceste. V gozd se je investiralo prav malo, medtem, ko je bila industrija deležna visokih procentov investicij. V bodoče se namerava v gozdove investirati največje zneske, kar zahtevajo predvsem potreba po izboljšanju gozdov, potrebe naših hidrocentral, turistični in drugi obziri. Okrajne ljudske odbore in občine že omenja naš novi zakon kot bodoče upravne organe naših gozdov. S tem zakonom se nam napoveduje nova razvojna faza V gospodarjenju Z našimi gozdovi. | TELESNA VZGOJA IN ŠPORT 70 letnica gasilstva in I. pionirski festival v Tržiču Med velike dogodke, ki jih beleži; kronika našega mesta, se je uvrstila tudi proslava 70 letnice ustanovitve (Prostovoljnega gasilskega društva dne 26. julija 1953. Obenem je bil ta dan v Tržiču tudi prvi pionirski gasilski festival. V sdboto je 'bila spominska svečanost v počastitev umrlih članov na pokopališču, katere so se ruidieležfuli gastild. meista in sektorjev ter 'zastopniki organizacij fcn do-lovmih kolektivov. V mraku pa so po okoliških vzpetinah zagoreli .kresovi, ko se je vila baiklada skozi mesto. V zgodnji jutranji uri v nedeljo je za-donela tro-mina, budeč meščane Iz spanja. V lepem sončnem dopoldnevu so se zbirali gasilci pri pošti. Avtomobili pa so dbva-žalt plonirje-gasilce iz vseh 'krajev Gorenjske. Prišlo jih je 363. članov je bilo 284, članic 38. Ob desetih so krenile formaci.je na slavnostno mesto pred Mestni, dom, kjer sie je začelo zborovanje. Godba DiPD »Svoboda« je odigrala državno himno. Navzoče goste je pozdravil predsednik tov. Tone Dornik In jim zaželel dobrodošlico. Poveljnik RGZ tov. Miro špicar je nagovoril pionirje in jim podal smernice za bodoče delo. Nato je podelil priznanja 3. stopnjo Ivanu De. beljaku, Prieu Domiku, Francu Hladniku, Htnkofcu Snoju, Francu Stenovcu, Antonu Kralju im Roži Penlko. Priznanje I. stopnje pa je podelil tov. Francu. Golmajerju, najstarejšemu aktivnemu članu, ki ima čin podčastnika. V imenu LOMO je društvu čestital tov. Ludvik Vučko in mu Izročil gasilsko brli-zgalno kot darilo občine ob njegovem prazniku. Tajnik Avgust Priimožilč je prebral zbrani množidi kroniko gasilstva od 1. .1883 do danes. Ustanovitelj društva to prvi načelnik je bil Anton Gl'olboćnik, tovarnar. Za njim so se vrstili drugi vidni možje. Omenil je sodelovanje gasilcev pri preko 300 požarih, pri povodnjih in smučarski nesreči pod Storžičem. Osem gasilcev je padlo v partizanskih vrstah, mnogo je bilo preseljenih ih zaprtih. iGatsiloe-piontrjo Je pozdravil najprej pionir Niko Hladnik, v imenu OGZ Kranj pa še predsednik tov. Viktor Elzjak. Ob zvokih gasilske himne so gasilske enote izvršile mlinohod ob tribuni s častnimi gosti. S slavnostne seje, ki so se je udeležili poleg poveljirtkov tudi. zastopniki delovnih kolektivov, organizaciji, ZK ter LOMO, so poslali resolucijo predsedniku Izv. odbora tov. Mihi Marlnku in RGZ v Ljubljani. Godha pa je med tem na tržnici izvedla slavnostni koncert. Pionirje so pogostili v predilniški menzi s pomočjo članic AFZ, katerim gre vse priznanje. Popoldne pa so pionirji nastopili v '26 desetinah s primitivnimi vajami ob gašenju malih požarov, pri čemer so se kar dobro izkazali. Na dvorišču Mestnega doma so se gasilci s prijatelji, gasilstva nato povcseliU ob veselem rajanju. Tako so naši gasilci ocenili svoje dosedanje delo fcn pokazali pripravljenost vsak hip pomagati in obvarovati ljudsko imovino ter s tem prispevati svoj delež k 12" grad.n ji sioic i al i zrna. Tržiški telovadci na državnem prvenstvu Trud in delo TVD Partizan - Tržile sta bila kronana z uspehi na okrožnih in repu bliskih tekmovanjih in vajah na orodju, ki so omogoičlli mladim tekmovalcem ln tekmovalkam, da so 1. julija odpotovali na državno prvenstvo v vajah na orodju v Skopi je. Težko finančno breme, k| je bilo s tem naloženo društvu, je pomagal rešiti LOMO Tržič s svojim prispevkom, Predilnica in Preskrba pa sta sami. nosili stroške za tekmovalce, kil so ipri njih zaposleni. Na pot je odšla vrsta mladincev ln mladink, za katere je, vožnja v Skopi je preko vse držiave pomenila velik dogodek. Pot je bila sicer dolga in naporna, vendar je Eveza LRS Partizan za vse tekmovalce Mestna lekarna TRŽIČ čestita delovnemu ljudstvu trži&ke ebfcme k občinskemu prazniku Po končanem tekmovanju je b.l v Rkop-lju tudi lep telovadni nastop, pil katerem so sodelovala društva iz vse države. Tržiški telovadci so bivanje v Skoplju izkoristili tudi za ogled zanimivosti Skop-lja in okolice in so pobliže spoznali bratski makedonski narod. Vsem onim, k»: fiO jim udeležbo omogočili, so iz srca hvaležni m obljubljajo, da bodo tudi v bodoče p° svojih močeh prispevali k napredku telesne vzgoje v Tržiču. Golob Union pečar — Tržič — Za Mošenikom 8 čestita delovnemu ljudstvu Tržiča k o b č i n s k e m h p r a z n i k u ! organizirala skupno potovanje v rezerviranih vagonih direktno iz Ljubljane dio Skoplja, tako da je bila že vožnja sama užitek. Tudi bratski Makedonci; so se potrudili in so slovenske telovadce leipo sprejeli in jim pripravili prijetno bivanje. Tekmovanje je bilo 3. julija. Tržiški tekmovalci o bili dobro pripravljeni in so bili kljub temu, da so bili po letih najmlajši, ostalim enakovredni. Poslovilni večer Partizana V prvi polovici julija je priredil Partizan v svojih prostorih za svoje članstvo družabni večer. Na večer so bjll povabljeni poleg zastopnikov oblasti tudi vsi tisti, ki so sodelovali pri jubilejnih prireditvah. Ni bil pa to lo družabni večer, ampak obenem slovo od članov refcrutov, ki odhajajo služit vojake, in slovo od dolgoletni11 športnih funkcionarjev in vadnfikoV tov. Pavca in Potočnika, ki odhajata z novim šolskim letom na nova službena mesta. 0& vseh, ki odhajajo, se je poslovil v imenu članstva I.n društvene uprave tov. MarkeU ter jim želel na novih mestih še več uspehov na polju telesno vzgoje. V veselem razpoloženju se je nato razvila prisrčna zabava, kakor je možno le pri pravih tovariših. Kljub takozvani »mrtvi sezoni« v poletnih mesocih jie šahovsko življenje pri nas zelo razgibano. Dosegli smo relativno lep uspeh na moštvenenr tekmovanju v Okvirnu Ljubljanskega 'festivala, ko* smo med 16 najmočnejšimi moštvi v LRS dosegli 11, mesto. Na teh dvobojih smo izgubili le z Mariborom in Jesenicami, premagali pa smo moštvo (Pirana, dočtm smo igrali neodločeno s Trbovljami, Postojno in Ptujem. Poleg tega simo se udeležili mo&tvenega tekmovanja za prvenstvo Gorenjske. Tekmovanje 11 prvotno moralo biti v Tržiču, ker pa tržiški hoteli ne razpolagajo s 30 praznimi posteljami, je bilo tekmovanje prestavljeno v Kranj. Moštvo Tržiča je ttlo zaradi1 tega zelo oslabljeno, nastopili smo z nekaterimi rezervami in celo s 7 igrači. Prvi dvoboj smo odigrali proti moštvu z Jesenic. Začetek je kazal, da bo Tržič -čeprav brez zadnje deske, ki simo jo izgubili a kontumacom — premagal Jeseir.l-ce, v skrajnem primeru pa remiziniil, toda, ker miaitvo Tržiča mirna rutine, m vzdržalo in nazadnje nesrečno visoko izgubilo '6'/i : 1M... • Naslednji dvoboj s Kranjem smo tako pričakovali preveč pesimistično in res jo bil temu primeren rezultat — 6% : 1V4. Ker se četrti finalist (Domžale) teknw-vanja, ni udeležil, je bilo prvenstvo zaključeno. Zmagalo je moštvo Kranja pred Jesenicami in Tržičetm. Ne, pobudo ŠZS jie Gorenjski okrožni odbor organiziral I. mladinsko prvenstvo Gorenjske in to v Kranju, katerega se jo udeležil tudi Tržlčan Štefe Saša. Tekmovanju Je ob odlični organizacijil in po-strežfll izvedlo Šahovsko društvio Kranj. Med najboljšimi mladinci iz vse Gorenjske je štete zasedel drugo mesto. Prvo mesto: Sicherl (Kranj) 8 točk, B. Štefe Slaščičarna Pervis Musfafović čestita delovnemu ljudstvu tržlške občine k njegovemu prazniku — in se priporoča SS obisk v novoodprtem lokalu .- (»lavni trg (Tržič) Vk, 3.-4. Bavdek ((Kranj) in Laz-M-k (Domžale) 6 točk itd. Če pogledamo delo šahovskega kluba, Vidimo torej, da je šahovsko življenje precej aktivno, kljub temu, da se bori z največjimi materialnimi in finančnimi težavami. Res je čudno, da Tržič, ki je eden glavnih industrijskih centrov Slovenije, ne Premore ene dostojno opremljene šahovsko sobe, da ima Šah. klub samo 7 šahov, da ne govorimo o drugih potrebnih rečeh za Povzdiiga kvalitete šaha, posebno še, ko je ^h, lahko rečemo, eno Izmed sredstev za kulturno dviganje človeka. Posebno na mladino ima dober vpliv, saj jih odvaja raznih hazardnih tiger itd. Vemo tudi, kakšna važnost se prav zaradi tega pola-ea na šah v socialistični Jugoslaviji. Osebne vesti V soboto stu se poročila Lovro Cerar, predsednik LOMO Tržič, in Genovefa Pavlin, nameščenka. — Mnogo sreče! V Ljubljani sta se v (soboto poročila Krulc Ei-nest, profesor' glasbe in član opernega orkestra iz Ljubljane in Franko Mira, absolventka ekonomske fakultete iz Tržiča. Želimo jima vso srečo! TRŽIŠKA ŠTEVILKA »TOVARIŠA« Prihodnja, t. ,j. 82. štev. ,»Tovariša«, ki izide 7. avgusta, bo posvečena Tržiču. V izbranih podobah in člankih bo prikazala življenje našega mesta in okolice v preteklosti in sedanjosti. Kupite si jo! Rojeni v času od 28. junija do 81. julija: Meglic Vida, Lom i26; špenidal Kristina, Kovor 7; Rejc Peter, Retnje 31; Gaber Franc, Kovor 49; Sinko Breda, Fužinska 1; Šajnič Cirila, Pot na pilarino 10; Gaberc Vida, Lom 25; Bon Vilma, Retnje 19; Gros Marija, Zvirče 18; Goreč Veronika, Leše 14; Aljančič Janez, Križe 30; česen Bra-nislav, Križe 17; Perko Adalbert, Sv. Ana 100; Nunar Marijan, Pristava 7; žakelj Danica, Bistrica 44; Meglic Ana, Za Vir-jem 3; Rustjia Božidar, Ljubeljska 17; Krnc Marta, Pristava 7; Goajane Olga, Žiganja vas 4i2. Umrli v času od 28. junija do 31. julija: Pristov Frančiška, gospodinja, stara 57 let, Lom 82; Jeršin O.ril, kmet. delavec, 55 let, Glavni trg 17; Sedaj Janez, upokojenec, 77 let, Kovor 16; Razinger Janez, upokojenec, 71 let, Palovče 5; Kunaiver Valentina, upokojenka, 56 let, Ljubeljska 36. Poročeni v času Od £8. jun. do 81. julija.: Vogelnik Blaž, tov. delavec, Bistrica 74 in Hribolič Ana, tov. delavka, Sp. Preska 11; švaib Jakob, tov. delavec, (Bistrica 92 Ho Štibilj Jožefa, tov. delavka, Bljstriea 67; Štirn Ivan, tov. delavec, Ljubeljska 6 .in Komraic Antonija, tov. delavka, Blejska 13; 2os Janez,, kmet, Dolina 50 in Tl.šler Alojzija, kmet. delavka, Dolina 4i9; Meglic Alojzij, tov. delavec, Sv. Neža iS in Do-ll.nšek Frančiška, tov. delavka, Palovče 6. Krna um 8.-9. avgusta: En dan življenja (Undia de vida). Mehiški revolucionarni film družbe Oahrera flims v režiji Emilia Fernan-deza. Ii2,—13. avgusta: zaprto zaradi čiščenja. 15.—ili6. avgusta: Hoffnaiannove pripovedke (Tales of Hoffmann). Angl. glasbeni film v barvah po Offemibachovl operi z Istim imenom z baletko Moiro Shealrer v glavni vlogi. 19.—20. avg.: Prepovedane igre (Jeux interdits). Francoski film po romanu Franu coisa Bovcrja v režiji Reneja Clementa. 2i2.—23. avgusta: Občinski otrok. Jugoslovanska filmska komedija »Avala filma« po povesti Branislava Nu£lča v režiji Mladbanira Puriše Džordževiča. 26.—27. avgusta: škotska kri (The Svvordsrnan). Ameriški Columbia film v barvah v režiji Josepha H. Lewisa. KRONIKA 3. julija: Mladinci in mladinke »Partizana« na zveznem prvenstvenem tekmovanju v Skopi ju. 5. julija: Proslava 50 letnice tovarne obutve »Triglav«, ki jo počasti s svojim obiskom predsednik FLRJ maršal Tito. 12. julija:' Slovesen krst desetega otroka Janeza Ribiča, ki mu botruje po svojem zastopniku predsednik FLRJ maršal Tito. 21.—22. julija: Slovesno praznovanje dneva vstaje slovenskega naroda v Tržiču, Lešah in pri Sv. Ani. 26. julija: Proslava 70 letnice Gasilskega društva v Tržiču, združena s I. pionirskim festivalom. 31. julija do 10. avgusta: Tržil* ške tovarne in, obrtniki razstavljajo na Gorenjskem sejmu v Kranju. 1. do 2. avgusta: Tržiški' in kriški planinci na medrepubliškem planinskem, taboru v Vratih. INVALIDOM, lJKIl*ADNlKOM BI V SE NEMŠKE VOJSKE IN RODBINAM PADLIH ALI UMRLIH! V teku je akcija, da Nemčija prizna Invalidnino invalidom bivše nemške vojske ter ■ .staršemi, vdovam In sirotam po padlih in umrlih pripadnikih bivše nemške vojske. Z namenom, da zbere vse potrebne podatke s področja naše občine, je bil na pobudo RK osnovan v Tržiču iniciativni odbor1, ki vabi vse prizadete, da se zglase v nedeljo, 9. t. m. v času od 8. do 17, ure v restavraciji Runo, kjer bodo izpolnili določene obrazce. Fn gladiti se morajo osebno, ker mora sleherni prijavljenec obrazec lastnoročno podpisati. Ker se na zamudnike ne bo mogoče ozirati, opozorite na pravočasno prijavo tudi svoje tovariše. ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste ob izgubi ljubljene ženo in mame Valentine Kunavcr roj. Tišler z nami sočustvovali, dalje1 vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki site jo spremili na njeni izadnji poti. žalujoči soprog in hčerka. PREKLIC Prekllcujem, kar sem govoril o organu Ljudske milice. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od nadaljnjega kazenskega postopka. — Mlakar Božo. RamdavaKia »Precizna mehanika« — Velikovrh Janez — Kranj, Titov trg 17, tel. 915 sprejema v popravilo računske, pisalne in ostale pisarniške stroje, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela. železno otroško posteljico z mrežo prodam za ceno 4000 din. — švab Antonija, Spodnja Bistrica 57. Službo za dopoldanske ure dobi ženska oseba. Oglasi naj se pri tajništvu LOMO Tržič. Tjigeoske podjetji ..besksba. TRŽIČ ČESTITA DELOVNEMU LJUDSTVU TRŽIČA IN OKOLICE K OBČINSKEMU PRAZNIKU Delovnemu ljudstvu Tržiča in okolice čestitajo le občinskemu prazniku: PILAR M A ^TRIGLAV" Trzic CCREIMSK/I lISKARItlit v Kranju Tovarna finega pohištva v Trzicu Invalidsko podjetje »Železoles« Tržič PLETILSTVO Tržič UPRAVA KINA TRŽIČ Gostinsko podjetje „ZELENIĆA" TRŽIČ Mestne MESARIJE TRŽIČ Štev. 1617 TRŽIŠKI VESTNIK Stran 7 Mestni odbor ZB NOV Mestni komite ZKJ Občinski odbor SZDL DELOVNEMU LJUDSTVU TRŽIČA IN OKOLICE ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU čestitajo delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu naše občine k občinskemu prazniku! Vse sile za izgradnjo socializma! GOZDNO GOSPODARSTVO [ ziska tovarna ^BMk Wt HW ^% 1MMm\ VNi 4Mk WW Kranj KI !S II SRPIH ČESTITA DELOVNEMU LJUDSTVU TRŽIČA K NJEGOVEMU OBČINSKEMU PRAZNIKU! 1 r z i c Delovni kolektiv Kmetijska zadruga Sv. Ana Lesno čestita ob občinskem prazniku vsem svojim dobaviteljem in odjemalcem in vsem delovnim ljudem industrijskega podjetja Rranj {) ir < T f T A nase oDcine * Kmetijska zadruga Sv. Katarina v w o i 1 I /1 K TRŽIŠKEMU OBČINSKEMU ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU irotiif ivi^r mrvili«- i ITTTUSill* S. AVGUSTU 1953 TRŽIŠKE OBČINE ★ / 7E 18 Mestna kleparska in vodnoinstalaterska delavnica TRŽIČ MESTNA PHKARJJA T R 2 I Č ff Mestno gradbeno podjetje MEGRRD Tržič t* Ljudski odbor Tržič Stran fi Gostinsko podjetje „Storžič" mm w a W Trzic Mestna krojačnica Trzic Trgovsko podjetje »PREHRANA« Tržič KRAJEVNI SINDIKALNI SVET Trzi c „ LJUBELJ" Tržič Bombažna i PREDILNICA 1 N TKALNICA Trzic • SLOVENIJA AVTOPROMET TOVARNA LESNE SAP LJUBLJANA LEPENKE ; na Slapu pri Tržiču I::;:!:::::::::::::::::::::::::: • čestita svojim potnikom in vsemu prebivalstvu Tržiča k občinskemu prazniku ter se še nadalje priporoča za prevoz potnikov po redni progi in za posebne vožnje na izlete, ki jih prireja Turistično društvo v Tržiču. SO LET TOVARNE OBUTVE 'i! :i ' TRZIC 1903-1953 DELOV NI KOLEKTIV TOVARNE OBUTVE »TRIGLAV« ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K OBČINSKEMU PRAZNIKU TER MU POŠILJA BORBENE POZDRAVE Z ŽELJAMI ZA NADALJNJE USPEHE V SOCIALISTIČNI GRADITVI »Tržlskl vestnik« Izhaja vsak drugI četrtek. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejiije uiredmiSki odbor. Odgovorni uredinik Jože Ovsenek. / Tiska Gorenjska, tiskarna v Kranju. / Naročnina: letno 400 din, polletno 200 din. Posajmetana Številka 15 din. / Naslov uredništva In uprave: Tržič, Ljubljanska oesta 28. Tetafon flt. 55. / štev. ček. računa prt NB 6ai2i->T«-l33'