Issued daily except Saturdays, Sundays end HoUdsyi
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški in pravniški prostori: 2057 South Lewndele Ave.
Office of Publicetion: ., 2857 South Le wndele Ave. Telephone. Rockwell 4004
LETO—YEAR XL	Cene Beta Je SlOO	«»»yea. mmmMmmmttmr j^uy^im at CHICAGO 23. ILU ČETRTEK. IL MARCA (MARCH 11). 1941 Subscription Si.00 Yearly	STEV.—NUMBER 50
		Acceptance for mailing at special rata of postais provided for in section 1101. Act of Oct 3. 1917, euthoriied on June 4. Uli -- 1 ' "	1 i i n ---
Češki zunanji minister Masaryk izvršil samomor!
Skočil je z okna svoje hise. še ni pojasnjen
Vzrok samomora
PRAGA. ČEHOSLOVAKIJA. 10. merce. — Zunsnji minieter Jan Maaaryk le isvršil samomor dsnaa sjutrsj. jo nasnanil član njegovo druiine. Življenje si Ja končal a skpkom s okna svoja hišo. Star je bil 61 let.
Česnišld oddelek sunanjegs u-rada ni hotel takoj potrditi poročila o eamomoru Maaaryka-Dr. Anton Ohmola. načelnik oddelka. Je dajal:
"On ni mrtev v nekom smislu."
Potem, ko jo bil direktno vprašan, ali si je Mesaryk končal življenja« Je dojeli
"Da. to je reanica." nakar Ja pretrgal rasgovor.
Maearyk. ain osvobodltaljs Če-hoeloveldje. ustsnovlteljs republiko ln prvega predsednika moderne Čehoelovekije. je dobil posteljo sunanjegs mlnlstrs t če-hoeloveškl ubošni vlsdl v Londonu 8. julij s 1940. Ko Je bile Čohoelovakija osvobojene 1. 1945. so je vrnil domov. Kot neatrsn-ksr je obdršsl posicijo zunanjega ministre, ko so komunisti prevzeli vlado 25. fabruerjs toge leta. Potem eo ee pričele širiti govorice, da je bil aretiran in vršen v Ječo. Komuntetlčni tisk Je te govorice ssnlksl.
Jan Masaryk, čigar oče je bil nekoč profesor na čikaški uni-
Kritična situacija v Veliki Britaniji
Marshallov načrt je edino upanje
London. 10. marca.—Finančni in ekonomski minister Stafford Cripps je priznal kritično situacijo v Veliki Britaniji in omenil možnost stradanja in brezposelnosti, ako ne bo ameriški kongres odobril Marshallovega načrta. Črna slika je orisana v brošuri pod naslovom "Ekonomski pregled za leto 1948." Cripps je na sestanku s časnikarji dejal, da so shrambe zlata in ameriških dolarjev skoro izpraznjene
verzi, je večkrat obiskal «Chicago. Bil je znan kot odprt in iz-vežban diplomat. Pred enim letom, ko je bil v Washingtonu, so ga časnikarji vprašali, ali se ni Čehoslovakija spremenila in krenila v levičarsko smer.
"Kdo za vraga se ni spremenil," je odgovoril. "Evropa gre v levičarsko smer. Samo noji ne vidijo tega."
Njegova mati je bila Američanka. Njegov oče se je seznanil z njo, ko je imel predavanja v ameriških mestih. Jan Masaryk je obvladoval sedem jezikov. Prvič je prišel v Chicago 1. 1924 in takrat se je poročil. Njegbva žena je bila Čikažan-ka Frances Crane Leatherbee. Razporocila sta se 1. 1931.
Jan Masaryk je služil kot vojak v avstrijski armadi v prvi svetovni vojni. Po zaključenju vojne, ko je Čehoslovakija postala republika, se je pričela njegova kariera kot diplomata.
Leta 1925 je bil imenovan za poslanika v Veliki Britaniji; to pozicijo je imel do 1. 1938. Po sklenitvi zloglasne monakovsKe kupčije, ko sta Velika Britanija in Francija izdali in prodali Če-hoslovakijo diktatorju Hitlerju, je resigniral in odpotoval v Ameriko, kjer je delal za osvoboditev Čehoslovakije. Na ameriških kolegijih in univerzah je nastopal kot predavatelj. Po zaključenju druge svetovne vojne se je vrnil domov.
Nedavno je bilo objavljeno poročilo, da mu je dr. Edvard Beneš, predsednik Čehoslovakije, svetoval, naj obdrži pozicijo zunanjega ministra v komunistični vladi. Vzrok samomora Masaryka še ni pojasnjen.
Vojne govorice pospešile akcijo
Senator Taylor zagovarjal sovjetsko politiko
Waekington. D. C.. 10. marca.
Govorice o možnosti izbruha nove vojne so pospešile akcijo o Marshallovem načrtu. Senat bo imel izredna zasedanja, da pospeši sprejetje programa, ki določa $5,300,000,000 kot pomoč zapadni Evropi v prihodnjih petnajstih mesecih.
Kongresnik Eaton, republikanec is New Jerseyja in načelnik odseka za zunanje zadeve, sestavlja načrt glede pomoči vladi kitajskega diktatorja Kaišeka. Pred odsekom je včeraj nastopil general Claire Chennault in priporočal hitro pomoč Kaišekovl vladi. "Čas je važna stvar," je rekel Eaton.
Senator Glen H. Taylor, kandidat za podpredsednika Združenih držav na listi, katere nosilec je Henry A. Wallace, .je označil Marshallov načrt za zlo-čest in zagovarjal sovjetsko zunanjo politiko. Udaril je po mili-taristih in političnih voditeljih. Dejal je, da ameriška zunanja politika vodi v vojno
Ameriško pomoč zapadni Evropi je urgiral senator Hill, demokrat iz Alabame, v teku de-bate o Marshallovem načrtu. "GigAntična zarota, skovana v Sovjetski uniji, potiske svet v vojno," je dejsl. "Zarota je proti miru, varnosti in svobodi človeštva."
Trgovinski tajnik Harriman je dejal pred člani senatnega fi-nančnege odseka, "da čas drvi pfoti nsm. Odlašanje sprejetje Marshallovega načrta povzroča resne odmeve."
Obrambni tajnik Forrestal je pred člani senatnega odseka za vojaške zadeve omenil možnost oboroženega spopada z Rusijo.
Kongretni odsek dobil $200,000
Washington, D. C., 10. marca. —Kongresni odsek za neameriške aktivnosti, ki zdaj preiskuje lojalnost dr. Edwarda U. Con-dpna, atomskega znanstvenika in direktorja federalnega biroja standardov, je dobil $200,(K*) za financtrar\je svojega dela. ZaLe ameriška pomoč na pod- devni načrt je bil sprejet v nižji lagi Marshallovega načrta lahko kongresni zbornici s 337 proti 37 odvrne masno brezposelnost, | glasovom, stradanje in ekonomski polom. ! Cripps je napoveilal, da bodo
Sestavljanje novega nabornega načrta
San Francisco, Cel., 10. marca.—General Lewis B. Hershey, direktor federslnega nabornega urada, je naznanil sestsvljenje novega nabornega načrta, ki bo uveljavljen, ako bo nujnost zahtevala. General je dejal, ds mors biti Amerika pripravljena na vse eventualnosti v slučaju izbruha atomske vojne.
Mac Art kur ne bo govoril o politiki
udeležila konference
Tokio, 10, marca — General Douglas MacArthur, vrhovni po-veljnik okupacijskih sil rui Japonskem, ki je naznanil, da je 10. marca. — Naznanilo j pripravljen sprejeti kandidaturo
za predsednika Združenih držav, ako ljudstvo to želi, je na sestanku s časnikarji dejal, da ne bo govoril o politiki. Poudaril je, da je zaposlen z drugimi problemi kot poveljnik okupa 1 cijskih sil.
prebivalci dobivali manj živil, Jtalija 8e ¿>0 obleke in drugih potrebščin v tem letu. Edino upanje je Marshallov načrt. Brez ameriške pomoči ni izgleda za vzdrževanje dostojnega življenskega standarda v bodočnosti.
Hud mraz lansko zimo in suša v poletju sta omenjena kot vzrok kritične situacije. Cripps je dejsl, da bo morala Velika Britanija iskati posojilo v vsoti milijarde dolarjev v tem letu.
Velika Britanije bo morala ponovno znižati dovoz živil in drugih potrebščin iz držav za-	#	#	,	.. a ■
Mioge *t™?n Vlaaa]Oct interesi strašijo ljudstvo
dolarjev naglo črpajo.
Domače vesti
J
Nov grob v Illlnotsu
Benld, 111.—Dne 2. marca je umrl Andy Mitrovsky, člsn dru štvs 356 SNPJ, rojen ns Ogrskem 1. 1885. ZepuŠča ženo, sina in hčer, ki je:tudi članica društva 356.
Nov grob v Mlnneeotl
Chisholm, Mlnn.—Dne 2. marca je umrla Angela Kerže, rojena Lončar, stara 59 let, doma iz vasi Šmartno pri Kranju, Gorenjsko. Bila je vrla in zelo agil-na članica društva 322 SNPJ, ki jo bo težko pogrešalo. Udeležila se je skoro vsake seje in vedno rada pomagala. Žalostno je, ker se njenega pogreba ni mogel udeležiti njen mož, ki je v bolnišnici hudo bolan. Tudi ona je bila dva meseca v bolnišnici, toda vsa zdravniška pomoč ni ntč pomagala. Poleg moža zapušča šest odrsslih otrok, ksterlm društvo izreka iskreno sožalje. V dveh mesecih je bil pri društvu to že drugi smrtni slučaj. '
Is Clevelanda
Cleveland.—Radi srčne kapi je umrl Frank Tolar, stan 53 lat, do-mi iz Krške vasi pri Cerkljeh. Svoječasno je živel v Chlcagu. Zapušča ženo, tri sinove, dve hčeri in i>et vnukov, v starem kraju pa dve sestri.—Po dolgi bolezni je umrl Anton Kozel, stsr 59 let, dorne iz Male Vrhke pri Krki, v Ameriki 43 let, član SDZ in ABZ. Tukaj zapušča ženo, Štiri poročene hfere in osem vnukov, v starem keaju pa ms, ter, tri brate in. sestro,—Po daljši bolezni je umrla Mary Lach, rojena Cepon, stara 59 let, doma iz Horjula, v Ameriki 34 let, članica SDZ ln SŽZ. Zapušča moža Johna, sins, tri hčere in dve vnukinji, v stsrem kraju pa brata in sestro. — Pri družini John Nosse so se oglsslle rojenice ln pustile hčerko.
Išče sorodnike
Chicago.—Eli Vlrsnt Iz Ljub-Ijane želi izvedeti za sorodnike in znsnce svojega očeta Antona Viranta, roj. 1878 v Želimljah, občina Turjak pri LJubljani. Gre za pojasnfla glede dedščine za njenim očetom. Prizadeti lahko pošljejo svoje naslove v urad Sansa, .1424 W 26 st., Chi csgo 23. III., sli pa pišejo direktno hčeri pokojnega Antona Viranta: Eli Virant, Tiskovni urad pri predsedstvu vlade LRS, Tvr-ševs l/I V, LJubljana, Jugoslavija.
Arabci napadli židovsko naselbino
Evakuacija britskih čet iz Palestine.
Joruaalom. Paleatlna. 10. marca.—Več sto oboroženih Arabcev je napadlo židovsko naselbino Ataroth v bližini Ramallaha. Židovski ostrostrelci so odbili napad. Bitka je trajala osem ur.
Židovski skavti so rešili življenja mnogih ljudi, pravi poročilo. Ataroth je ob glavni cesti med Jeruzalemom in Ramalla-hom.
Židovske politične grupe so se zedinile glede ustanuvitve vladnega sveta 32 Članov, ki naj bi vladal državo v Palestini, ko bodo britske čete zapustile deftelo. Evakuacija čet je v teku. Okrog 2,000 britskih vojakov <n več sto civilistov se bo ukreslo ns par» nik Samaria prihodnji torek, ki bo odrinil iz Hajfe, palestinske luke. Britski uradniki so bili ln-formirani, da morajo njihove družine zapustiti Palestino ta mesec.
Gershon Hirsch, besednik, židovske egenture, je naznanil, da je agentura poslala telegram organizaciji Združenih narodov s obrisom tvorbe začasnega sveta, ki naj bi vladal židovsko državo, Oblast naj bi prevzel po 15. maju, ko bo britski mandat nad Palestino zaključen. Hirsch je dejal, da je bil začasni svet osno-vsn ns široki podlsgl. Vse židovske politične grupe so repre-zentirane v svetu.	^
Odložitev glasovanja ■ o pomoči Evropi
Senator Langer zahteva pojasnila od Truma-nove administracije in državnega depart-menta
Washington. D. Cm 10. marca. —Senator Langer, republikanec lz Severne Dakote, je predlagal odložitev glasovanja o Marshallovem načrtu, dokler ne bo Tru manova administracija razkrila detrfjlev vseh sklenjenih tajnih dogovorov z drugimi državami. Dejal je, da je pokojni predsednik Roosevelt podpisal več tajnih dogovorov, ko je bil bolan. Kongresu nI znsns vsebina teh dogovorov.
"Nočejo jih objaviti," je rekel senator, "To dokazuje, da Tru-manova administracija, državni in vojni department ne zaupajo ameriškemu ljudstvu. Ljudstvo nsj bi le plečevaln davke in preskrbelo topniško krmo zs pri hodnjo vojno. V shrsmbsh v ursdu skupnegs generslnega štaba so vsi tajni dokumenti, vse-
Delavska konferenca v Londonu
Delegati podprli Marshallov načrt
Uslužbenec ameriškega konzulata aretiran
Praga, Čehoslovakija, 10. mar cs - Andrew Bpiro, ameriškega konzulata v Bratislavi, Slovakije, je bil aretiran na obtožbo špionaže v prilog neki zapadni državi. Aretacijo Je naznanila čehoslovaška vlada Spiro je čehoslovaški oržavijan. V konzulatu je bil uposlen kot prevajalec.
Produkcija premoga v Porurju se dvignila
Berlin, 10. marca.—Ameriška vojaška vlada je naznanila, da se Je produkcija premoga v Porurju povečala. V zadnjih treh
London. 10. marca.—Tu se je pričele delavska konferenca, na katero so poslale delegate stro kovne unije iz trinajstih zapad nih evropskih držav ln Ameri uslužbenec ke: Razprava je o Marshallo* vem nsčrtu, ki predvldeve ameriško pomoč zapadni Evropi.
Delegati so zagotovili podporo Marshallovemu načrtu. Britske delegacija Je predlagala ustanovitev stalnega mednarodnega odbora strokovnih unij v svrho Izmenjave informacij o izvajanju načrta v vseh državah, ki bodo deležne pomoči.
Nsčrt sta podprla James Ca-rev. tajnik blagajnik Kongresa industrijskih o r g a n i z aelj, in Frank K e n t o n , reprezefttant Ameriške delavske federacije. Oba sta naglašale, da ameriški
tednih je znašala 270,000 dnevno, prej pa 200,000 dnevno.
ton delavci podpirajo načrt.
bujoči detajle dogovorov, katere je ameriška vlada sklenila s drugimi državami v teku vojne in po zaključenju vojne.
Kakšne so naše obveznosti ns-pram Rusiji, Grčiji, Turčiji, Kitajski in Veliki Britaniji? Mnogo odločitev so izrekli naši vojaški voditelji na konferencah s britskiml vojaškimi voditelji. Čez 20,000 dokumentov Je zadržanih in mi hočemo pojasnila, ksj vsebujejo.
Prišel je čas, ki zahteva ob-veščenje predsednika Trumana in državnega tsjnlks Marshalla, ds se senst ne bo obvezal sa odobritev tajnih dogovorov, ako mu ne bodo predloženi. Dvo-strankarska politika pomeni, da morajo biti senatorji obeh strank gluhi, mutastt ln slepi ln sprejeti vse, ksr ss jim servlra."
Langer je govoril, ko je senator Vsndsnberg, republlksnec iz Mu higsns ln vodilni zagovornik Marshallovega načrta, isvojeval prvo zmago. Ta je bila v za-vrženju amendments senatorja Bella, republikanca is Minneeo-te. Vseboval je pogoj, da se morajo zapadne evropske države obvezati za določitev razmerja izmenjave. Amendment je bil poražen s 53 proti 19 glasovom.
Senator Fulbright, demokrat lz Arkansssa, je umaknil a-mendment, da morajo sapadne evropske države razpravljati o politični konsolidacij!, ki naj bi bila pogoj zs prejemanje pomoči na podlagi Marshallovega načrta. Prej je državni tajnik po-zvsl kongresnlks Martina, republikanca ln predsednike nižje zbornice, naj se podviza, da se bo glssovante o načrtu vršilo pred prvim sprilom. Msrtin je odgovoril, ds se skcija o načrtu v nižji zbornici ns more pričakovati pred 10. aprilom.
Marshall je dejal, da smatra zavlačevanje glasovanla za sa-botlranje načrta. On In Truman se bojite, da bi dolge razprave na/krile hibe načrta ln povečale odpor.
ton
Rim,
pravi, da se bo Italija udeležila konference mednarodne organizacije za rekonstrukcijo Evrope. Konferenca bo v Parizu Zunanji minister Sforza Je bil izbran za načelnika italijanske delegacije.
Kanada na j previa me premogovnike
Unija orisala črno sliko situacije
Japonska dobila koalicijsko vlado
Tokio, 10. marca.—Premier HI-toši Ašida je naznanil formira nje koalicijske vlade, katero tvori osem socialistov, sedem demokratov in dva konservativca Člani vlade bodo danes zapriseženi,
Leon Jouhauz, vodja franco skih nekomunističnih unij, je dejal, da zapadna Evropa potrtv buje ameriško pomoč. Amerika naj bi tudi storila korake za od vrnitev kriz v Evropi Na Ameriko je apeliral, nel odpre vrata evropskim produktmn,
Na konferenco niso prišli te-pre/entanti strokovnih unij v Rusiji, vzhodni Evropi in večine frsneoskih, itslllanskih In nemških unij.
Senator Wagner za gradnjo stanovanj Veterane zagotovil o svoji podpori
Wallace obsodil blatenje Condona
Dovoz
živil bo le zadostovsl za vzdrževanje zdravjs ljudstva
Brošurs, katero je Izdala brit ska vlada, je llustrlrsns. Vsebuje slike v bsrvsh in risbe Cripps je dejsl. ds je bilo na-t iskani h pol milijona brošur ln nadaljnje bodo izdane, ako bo dovolj odjemalcev. Prodaja Jih vlada po pet centov.
Cripps bo Jutri nastopil pred člani parlemonta. kjer ee obeta opozicije. Vlsds je heznsnlls. ds bodo stroiki v britski okups-cijski coni znašali v prvi pob» vtci tega leta okrog I2S.000.000 Leta 1»47 en znašali S3IS.000.000 Za vzdrževanje vojaških čet v tujini bo morela vleda potrošiti fcUM.OOtl 000 v prvi polovici toga leta
Now York. — (FP) — Henry, Wallace. A Wallace, predsedniški kandl-jradi utihnili, da ne bo javno Iz
Waehington. — (KP) — Sena
Ottewe. Kanade. — < K P) —	tor Robert V. Wagner, deino-
Uradnlkl 26 dtstnkle rudarske	krnt lz New Yorks, je v pismu,
unije United Mine Workets of	^ Ka J(. naslovil veteranom, iz-
America ho pozvali vlado,-..naj	ra/i| upenje, da' bo kongtes
prevzeme premogovnike In Jih	fcprl.j«.| Ta f t-Ellen der-Wagner-
obratuje Poziv so podprli z	J(,v zekoiiaki osnutek za gradnjo proeperiloto. Pomenjkanje ste-
"Ameriško ljudstvo bi orissnjem črne slike položaje ru-	htanoVanj i n«venj je občutno po vseh ln»
darjev In premogovnih
gres sprejme program zs grad-njo stsnovanj kot sredstvo za preprečenje depresije. "Skoraj vel se strinjajo, de stabillzscljs gradnje stanovanj na visoki stojinjl je temelj za sjilošno
dat tretje strsnke. je tuksj izja vil, da napad na dr. Edwarda Condone je poskus, da ee ustraši ameriško ljudstvo. Condon je atomski znanstvenik in rsvna-telj zveznega biroja standardov.
Wallace je podal svojo izjsvo ns sedmi konvenciji unije pisai-niških delsvcev CIO. Odločno je zagovarjal Condone, katerege je Wallace imenoval ze revnete-Ija biroje standsrdov ko Je bil trgovinski tajnik.
"Namen tega neoenovanege napada je, da vladajoči interesi očrnijo sleherno osebo, ki ee drzne misliti drugače kot demo
krsti In republikanri." je rekel
tsžalo svojega mnenja, ne morejo mu pa diktirati * kako naj voli." - .
Otroci v Mehiki podhranjeni
Mexleo Citv.—Mehiški, otroci eo najslabše hranjeni ne svetu, kar rszkrive pregled vlade Iz tegs Je razvidno, ds Je 60 odstotkov otrok podhrenJenih. In-dustrislizacija dežele ee zadržuje in posledice so brezpoeelnost in nizke pleče. Otroci ne dobi vajo mleks In ne jejr. Rezultat po bolezni, med temi jetike. ki rnhtevsjo veliko število v med otroci.
središč
pod privstno upravo, Slika kaže meri drugim, de v rudarskih naselblnsh ni tlakovanih cest,I ne jsvnih knjižnic
Družine rudatjev bivajo v ko libah. v katerih ni sanitarnih
"Sprejetje tega zakonskega o duetrijsklh mestih, zato je skraj
naprav. Odpadki In smeti lefc* Htu.
snu tka zahteva mnogo dele In razumevanje," pravi Wegner v pismu, "Glede tegs vprašanje smo dobro orgsnlzlranl in usjieh je gotov." Pismo Je poslsl zborovanju vetersnov v tem me-
ns cestah, ker Jih nihče ne pobira ln odvsža, Odprli ksnsli z neanago so ob kolibsh Vodovodov v rudarskih naselbinah
ni.
Rudarji eo člani emeriške um-
Dalje je liberalni senstoi Wagner v pismu obsodil vledno zavlečevenje z grëAn)*) stsnovanj za veterene '-"To Je peč slebo izpričevalo naše notranje politike In zenemerjenje dolžno-
Vsled
te UMWA. katere predsednik Je stl neprem veteienom VUe«l John L. l/ewls. On |o pred ne lege ste prisiljeni, d- se borile kaj meseci potegnil unijo Iz ¡za svoje prsviee kot drzevjjs
meseci potegnil unijo iz ! Ameriške delavski» fiiliT/teiJ«' In nI ; Je rdsj ne*»4vp»ns
Wagner priporoča, nsj k«»n
ni čas, de se nekej ukrene "
Vojaike čete Ščitijo stavkokaze
Mi delin, Colomhija.-- Vlade je poslala vojaške čete na oljna polje, kjer ščitijo stavkokaze. Oljni del s vel mi zaetsvkail, ko je bile njihova zahteva /s zvišanje plače in izboljšanje delovnih pogotev odbita Ameriške kom penije kontrolirajo oljna p»»-Ije Vlada |e pre| priznale le Kalnost stavke, poleni pa je p»»-s late vojaške črte, ki zdaj ščitijo stavkokaze
Odložitev volitev v južni Koreji
Komisija ne bo nadzirala volitev
Seoul, Koreje, 10 marca—Izgledu, da Je šlo upanje o volitvah za formiranje začasne vlade v Južni Koreji v maju po vodi. Komisija Združenih nero dov za Korejo Je namignila, da ne bo nadzirala volitev.
Komisije, ki je dvakrat Informirala korejsko ljudstvo, ds bo nadzirala volitve, je revidirels svoje stališče. Objavila Je Izjavo, v kateri naglaše nsstsle po-težkoče.
Izjava je bila objavljena po «•ji članov komisije. Dr. George Patterson, Kenadčan in člen komisije, je zepustll sejo ln izje vil, ta ne ne bo udeležil nedeljnjlh tMj Dejsl je, da Itfcolucljs, sprejeta nn zborovsnju male »kopalne Združenih narodov, glede volitev v Koreji Je bila nasvet, ne mandat.
Rusijs, ki bojkotira malo skupščino, ni dovolila vstopa članom komiaije v severno Korejo, ki je l«o<J sovjetsko okupacijo.
Bratovščine zahtevajo zvišanje plače
Chitago, 10 marca—Tri še lezniške bietovščine zahtevajo zvišanje plete za 30 odetotkov. Te so bratovščine strojevodij, kuijatev ln kretničerjev. Kom penije mi Jim ponudile zvišanje 15 m |miI cente na uro.
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT QLAÊtLO 1* LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE
JNOtt
___m lëxuUo« ëiian (ima Chtoapa) Im
ne tot». IUI «a pol leto. 9240 sa tatet lato; sa Cblcopo la Cook Co» lt.SO sa celo lato. $4.71 sa pol totof sa tooeomatvo III Jt
____stosi (or the Unitod Statos (exeept Chicapo) aad
I is .00 POT toot. Chicago aad Cook Coualy M M por year, countetoa 11140 por year.
Cono optase* pe dogovoru. NsSsplfl Isplsiv Ib člankov to ne vratojo. Robopiei Utororae vsobtee ( dramo, posod ltd ) so emolo pošUJotelJu le v sluéoju. to la prltoéU
Advertising ratos on sfroomenL—Manuscripts 4 and unsolid tod ar tlelo« will not bo returned. Other manuscript» euch aa stories, plays, poema. ets~ will bo rsto/aod to soedo» only whoa accompanied by seU-sddreased aad stomped envelope
SSI7
Nsslev ao ese. kar Itoa sHk s PROlVETA M So. Lewndale Ava. Chicago 29. Ullnaie
ni 11.1
Nacijski kapitalisti se smejejo
Nemškim junkerjem in kapitalistom, ki so skotili naclzegi ln postavili Hitlerja na krmilo, se lahko zopet smeje srce in se svetijo oči, ker se jim zopet odpira bodočnost, da b^p lahko zopet zag os podarili v Nemčiji. Zaenkrat seveda samo, v zapadni Nem čijl, ki je pod kontrolo zapadnih sil. V vzhodni Nemčiji, kjer je gospodar sovjetska okupacijska oblast, so za nacijske junkerje in velekapitallste zaenkrst še slabi izgledi. Toda kdo ve, kaj se zgodi jutri? ... Zanje je važno in velikega pomena, da u pomočjo za padnih "demokracij" zopet postanejo gospodarji in partnerji Wall Streets vsaj v izven sovjetski coni.
To je v bistvu politični pomen zaključkov predstavnikov Ame like, Anglije in Francije, ki so prejšnji teden zborovali v Londonu. Na to konferenco so bile povabljene tudi Belgija, Holandska in Lukaemburšks, ki pa so igrale podrejeno vlogo. Slednje so pristsle ne to, kar sta diktirali Amerika in Anglija. Kot Je poro-čel Frederick Kuh iz Londone, je tudi Francija kapitulirala glede bodočnosti Porurja.
Kakor je Izjavil ameriški poslsnik v Londonu, je bila ta konferenca "velik uspeh. V desetih dneh smo dosegli več nego na vseh konferencah zadnja tri leta." Seveda zato, ker ni bilo Ru sije zreven. Sicer tudi na tej konferenci nI šlo vse gladko, ker se je prve dni upirela Francija, ki se trese pred gospodarskim in mi liUiističnim vstsjenjem Nemčije. Toda končno se je tudi Fron cija omehčala in pristáis ns snglo-smeriško politiko. Sploh je te politika v prvi vrsti smeriška, ksjti glavni faktor v Nemčiji, sploh v vsej zapsdni Evropi je denes Amerika. V vzhodni Evropi pa Rusija. Med obema pa zija velik preped, ki se je ne tej kon ferenci le poglobil in povečsl.
*
Ta konferenca Je bila izključno posvečena Nemčiji. Vršilo se je za zoprtlm! vrati In potek razprov ni znan. Uradno niso obja vili niti zaključkov, msrveč podeli sagno neuradne izjave. Iz teh Je razvidno, da se je konferenca pečala z vprašanji, kako zapsdno Nemčijo čim prej postsvltl gospodarsko ln politično na noge. To je sicer skrajno potrebno. Toda vprašanje je, kakšna naj bo povoj na Nemčija in kdo naj jo dominira: ali zopet elementi, ki so skotili Hitlerjs in nscifašizem, ali resnično demokrstične sile, ki bodo skrbele, da se bo rszvila v resnično dcmokrstlčno ln miroljubno državo. Slednje se more zgoditi le pod soclsllzmom ln medna rodno kontrolo Porurja.	, -
To konferenco se je "v principu" oicer izreklo zo nekokšno ' mednarodno" kontrolo Porurja, kakor tudi za federalno formo vlade. Toda oboje v okviru kapitalizma, yes, mednarodnega in nemškega kapitalizma. ' To pomeni, da bodo nacijski JunkerJl in kapitalisti zopet prišli na krmilo vsaj zapadne Nemčije in do do njeno "demokracija" in "miroljubnost" še bolj plitka ln zlagana in nevarna kakor Je bila po prvi svetovni vojni.
V	neuisdnih isjsvah sicer ni bilo rečeno, kakšno "mednarodno kontrolo" Porurja si zspsdne sile zsmišljsjo. Tods ker sta Amerika in Anglija že prej nasprotovali vsaki ruski ali pa jugovzhodni evropski soudeležbi v kontroli Porurja in ako upoštevamo dej stvo, da Amerika naglo pootoja dominantni faktor nad vso zs psdno Evropo, ne ssmo nsd zspadno Nemčijo, si lohko predstav (jamo, da bo imela Amerika, odnosno Wall Street, hegemonijo tudi nod to "mednarodno" kontrolo Porurja. V resnici so mož nosti, ds bo Porurje sploh postalo provinca ameriškega velekapi tola. To možnost predvideva in omogoča tudi aenutek državnega deparlmenta so Marshsllov načrt V tem nsčrtu so določbe, po katerih bi ameriška vlada zo prihodnjih Ift let garantirala ameri ške privatne investicije v evropskih industrijah. Pomen teh določb ne more biti nič drugega kakor odpiranje vrat Wall Streetu, de oe zaoidro predvsem v Nemčiji in poetanc dominantni partner nemškega velekapi tala
Značilno Je tudi to, da bo na podlagi poročil iz Londona imela beaedo v tej "mednoiodni" kontroli Porurja tudi Nemčija, seveda nemški kapitalisti. Na drugI strani pa sla Amerika in Anglija eooatsvno odbili zahtevo zunamih ministrov Poljake, Čehoslo voške in Jugoslavije po soudeležbi pri razpravi o bodočnosti Nem čije. Kakor da bi se v/hodne Evrope to vprašanje ne tikalo! Ko kor do bi le dežele poleg Rusije največ ne trpele od nacifašlstič ne invszije in grozodejstev!
*
Bili smo meti prvimi, ki smo |x» polsdamski konferenci dvignili glas proti njenim sklepom za goapttdarsko uničenje Nemčije na principih blaznega Morgenthauvovega načrta. Ta načrt je bil leto porneje sicer zavržen tako po Moskvi kot Woshtngtonu in Londonu Tod« enako blazen je Mtlanjl ameriški načrt xa reho bllitecijo nemškega kapitalizma, ki bo s pomočjo.Well Streets si gumo zopet skotil nscifašizem in zažgal nov svetovni požar, ako ga v tem ne prehiti po Wall .Sreetu in militarizmu dominirana Amerika O tej možnosti danes sploh ni dvoma, ako se nemški kapitalizem zopet postavi na noge Seveda s pomočjo in po nsčr tih smertškega kapitalizma V*r zato, da si Wall Street v zapad nI Nemčiji zgradi svojega zaveznika proti »octaltattčni vzhodni Evropi «n komunistični Rusiji.
V	ta namen namerava "naša" vlada "ztlumpatl" v Nemčijo tudi težke milijarde dolarjev v prihodnjih letih Na listi Msrshsl lovegs načrta le zapadno Nemčijo zdaj na četrtem mestu. Tods kot prsvl Fredenck Kuh, se bo nsjbrže pomsknils še bolj v .»spred je Nsjbrže ns drugo mesto, takoj za Anglijo On tudi pravi, da je Nemčna "največ pridobilo" na zadnil londonski konferenci, čeptsv ni bils tsm direktno zestopsns tndirektno so Jo zastopali predstavniki Amerike — predstavniki onih elementov, ki dane* odprto govore, ds je "Rusijs večis nevarnost nego je bils Hitler Jevs Nemčiis .. ."
Tods tskih elementov je očivldno precejšnje število tudi v zapsdni Evropi V Kiancin je najvidnejši in najnevarnejši predstavnik teh sil genersl Charles dr Gaule Toda ti elementi v*ta-
ČEfRTEK, 11. MARCA 1S4& ...... !..
Razlika med politično in industrialno vlado
WAlahviiU. III.—Leto 1904 je
amerfki znanstvenik Dsniel pe Leon, marksistični socislist, r e kil to-le:
"Civilized society will know no such ridiculous thing as geographic constituencies. It will only know industrial constituen cles. The parliament of civilization in America will consist, not of congressmen from geographic districts, but of representatives of trades throughout the land, and their legislative work will not be the complicated one which a society of conflicting iaterests, such as capitalism, requires, but the easy onp which csn be summed up in the statistics of the wealth needed, the wealth producible, and the work required—and that any average set of wortcingmen's representatives are fully able to ascertain, infinitely better than our modern rhetorians In Congress."!
And now, put your thinking cap on!
Nekateri ljudje mislijo, da je bila politična vlada% na tem svetu odkar se je človek izkobrcal iz divjaštva. To ni resnica! Odkar je politična vlada na tem svetu, to je le zelo, zelo kratka doba v primeri s časom, odkar so ljudje na tem svetu. Ko so ljudje živeli pod primitivnim komunizmom so Imeli tudi vlado, toda ni bila politična. Po litična pa ni bila zato, ker takrat ni bilo privatne lastnine, ker takrat ni bilo sužnosti. Ko je prišlp privatno iMtnino, je prišla pa tudi politična vlada in sužnoet. Politično vlada pomeni sužnost za vladan rozred. Denes politično vlodo pomeni suŽ-nost za delavce. Privatno lost-nins, politično vlod/i, sužnost, to so tri sestre, katerim bodo morali delavci dati brco, predno se jim bo mogoče osvoboditi!
Moj namen ni kritizirati predsednika Združenih driev (glavnega politlkorjo) oli kokega drugega politikarja, kajti polltlkarjl so oamo ljudje ln nič drugega. Moj namen je oploatl le to, da pollllčna vlado ni v sklodu z da nalnjo industrialno ekonomijo, ker Je "out of date." It, (the political government), belongs to the horse and buggy age.
Predsednik Združenih držav potrebuje svetovalce, do mu do-jejo nasvete. To pomeni, da ni sposoben, ds bi sam pravilno odločil o industrialnl ekonomiji. Ni ga takega človeka na svetu, ki bi imel take sposobnosti. Če bi predsednik hotel som pravilno odločiti o induotrialni ekono mljl, tedaj bi tudi moral biti popolnoma seznanjen z njo, kar pomeni, da bi moral delati ne samo v vsaki industriji, temveč tudi v vsskemu departmentu vsake Industrije, predno bi ns-«topll za predsednika. Ds predsednik nims tske sposobnosti, tegs pa ni kriv predsednik, temveč vlada, ker nI pravilno se stavljena.
Pod politično vlado volimo zastopnike v kongres Iz volilnih okrajev. V vsakem volilnem okraju je po več rožnih industrij. Kako naj bo en človek>^z kakega volilnega okraja seznanjen s vsemi Industrijami, da bi vedel kaj potrebujejo? Nemo gočel
Vzemimo transportno Industrijo. Če bi vlaki ne dovaiali živil v mestu, bi ljudje v mestih pomrli od gladu. So II polltlkarjl s|Hioobni, da bi "ronoll" želesnice? Vraga! Te spoaob-nosti ima iti samo železnlčarskl delavci * Vedo U politikorji, ko ko oe sprsvlis premog ns dsn* Nič! Politlkarji torej ne vedo nič o Industrialnl ekonomlll. Zakaj ps tedsj Imsmo polltlkar-je? Politikorte imamo zato, da »omagalo kapitalistom držati delavce v mezdni sužnosti Ste II kdaj slišali, kadar so delsvet zo-♦trojkah, do bi polltlkarjl po sloll voiake proti kapttaltetu' Me! Vselet proti delavcem De-lovci morajo torej politično vte-
Mro. Ruth Borbes. ki Jo vidite na oliki v družbi svojega moilčko. Je šlo v berbo proti draginji s "gladovno stavko". Zaklelo trn Jo. do bo por todnev Uvele le ob kruhu ln mleku ln to tudi olorlla. tnošlčok oe jI Je po smejal Ml obljubil, ds Ji bo po "gladovni stsv-kl" kupil velik sjeak. Ženska Je vredno ebčudovenjo. toda o te-kJmf akcijami ni mogoče zdrobiti Inflacije. Za snlšsnje visokih cen bi bila potrebna vladno akcijo.
Kdo protezira fašiste v Avstriji
no hrbtenica so bili oficirji in bivši	■■■
do odpraviti, če se hočejo osvoboditi.
Pa recimo, da bi kapitalisti prostovoljno odstopili (kar se po ne bo zgodilo) in delavcem Izro* čili- vlado ln industrije, kaj tedaj? Delavci bi morali, hočeš nočeš, vladati. In kij še? Delavci bi morali takoj odpr$viti
politično ylado, ker bi je ne mp-gli rabiti. Rabiti bi je nc mogli zato, ker ni pravilno sestavljena. Rekel sem že, ds pod politično vlado volimo zastopnike V kongres lz volilnih okrajev. V vbukemu volilnemu okraju je pa ve£ raznih industrij. Recimo, da bi bil premogar izvoljen lx kakega volilnega okraja. On bi bil popolnoma sposoben zastopati premogarje, bil bi pa popolnoma nesposoben zastopati delavce v drugih industrijah, ker se v drugih industrijah nič ne rszume. To je logika!
So much for the politični gov-ernment!
Zdsj pa o industrialnl vladi. Pod industrialno vlado bodo de-lovci vledell v industrijah. Delavci bodo lostovall vse industrije iz enostavnega razloga, ker so delsvci prsvl laatnild Industrij. Industrije so zgradili delavci, ne kapitalisti! Pod industrialno vlado ne bo političnega kongresa, temveč bo industrl-slni kongres. Delavci bodo izvolili vse poslovodje v vsaki industriji in Iz vsake industrije bodo poslali svojp zastopnike v Industrialnl kongres. Torej bodo zsstopniki izvoljeni iz industrij, ne pa iz volilnih okrajev, kot pod politično vlado. In kot taki bodo popolnoma sposobni zastopstl delavce lz katere industrije so bili poslani. In kaj bodo delsli ti zastopniki v tndu-strlalnemu kongresu? Upravljali bodo industrije. NsjveČ M bodo bavlll z računanjem, Ra čunali bodo koliko je ljudi v deželi, koliko ilvljensklh potrebščin potrebujejo ln da jih bodo tudi dobili. To bo seveda so-cislizem.
Predno pa bo to mogoče, bodo pa delavci morali vzeti industrije v svoje roke. In zoto oe bodo morali organizirati—prganlslrati v socialistični Industrlslnl uniji.
Soclslistlčna Industrialno unija organizira vse delevce. tiste, ki imojo delo. In tudi tiete, ki ga nimajo. Socialistične Indu-strislns unija Ime se ovoj cilj, da vzame industrije in do tudi vlade Pod eoclolizmom bo torej socialistične industrialno u nljo vladala, ker pomeni, de bodo vlodali delavci
Letos, bodo zopet volitve ln rožni politlkarji bodo sopet de-11 a vre vprašali za g lesove. Zskaj* Zato, ker kapitalisti pri političnih volitvah ne štejejo nič, , ker jih je premslo. Delsvcev j je 90 odstotkov, kapitalistov je . pa komaj 10 odstotkov Ksklno 1 vlsdo bodo torej delavci Izvolili, takšno bodo tudi Imeli
jajo tudi med hberslcl in deanlčsrskimi socialisti Zoto sdoj v imenu demokracije" — bistveno po v Imenu kapltallomo — v Bruslju tudi "Vnujeio sntlrusko vojaško zvezo, v kateri bodo no podlagi raznih poročil napravili mesto tudi za — zapadno Nemčijo . . Res troglčno. ker oe navidezno inteligentni ljudje ničesar ne nauče iz Izkušenj.
Delavci mislijo, da v Združenih državah ni nobene politične stranke aa delavce. To ni resnica! V Združenih državah Je pott lična stranka za delavce. Tako politično stranko imajo razredno zavedni delavci. In tukaj bom povedal kakšen je njen pro «rami ,
Program politične stranke razredno zavednih delavcev zahteva, da se morajo kapitalisti brezpogojno podati. To pomeni: No-bonogs kompromisa o buržoasi-lol Zakaj ima ta stranka tak program? Industrije so zgradili delavci, ne kapitalisti, zato ao delavci pravi lastniki industrij, ne kapitalisti! Delavci produci-rajo vse, kapitalisti ne produci-rajo nič, sato so delavci opravi-leni de voega. kar producirajo, kapitalisti pa do ničesar, ker nič ne juroducirajo. Če bi delavci sprejeli program te stranke, bi pomenilo to-le: kapitalisti in njih privesniki, vsi nekoristni člani človeške družbe, bi morali iti na delo, kajti če bi delavci obdržali vse, kar producirajo, bi za druge nič ne preostalo!
Kandidatje vseh drugih političnih strank če so izvoljeni, zasedejo politične stolčke in so tam, dokler niso izVoljeni drugi na njih mesta. Kandidatje politične stranke razredno zavednih delovcev po ne teko. Če bi delavci izvolili njene kandidate, oni bi Usedli politične stolčke samo tako dolgo, da bi proglasili 'politično vlado odpravljeno ln za tem bi šli takoj domov in na delo v industrije. Od tega časa naprej bi socialistična industrialno unija vzela vso oblast v svoje p-oke in delavci bi vladali v industrijah. Ko bodo delavci zopet volili, vprašanje torej ni kdo bo predsednik Združenih držav. Vprašanje je: Svoboda oli sužnost? Socializem o-li kapitalizem?
Katera je stronko rozred no ss-vednih delavcev, tega po tukoj rte smem povedati, kar pa ni moja krivda. Enostsvno ni dovoljeno. Prooveta je nepriotran oka g led»• političnih strank in zato oe v Pros vet i ne ome propagirati z« nobeno politično stronko. Oelavci si ps Ishko naroči jo knjižice, ki jih ta atronka izdajo. Priporočam sledeče:
"Industrial Unionism", bv Dsniel De I .eon. "Sodslist Reconstruction of 9ocietyH. by Daniel De Leon. "Sociallot Industrial Unionism", by Eric H ass fn "Prom Tribe) Counclle to Indue trial Union Admintstrstion". Naslov: New York Labor News
e
Ljubljana.—V zapadnih conah Avstrije ¿*, kakor Vemo, obilo fašističnih skupin, ki delujejo povsem svobodno. "likalne" se imenujejo očividno samo iz ljubezni do konspiracije. Avstrijske In okupacijske oblasti gledajo na njihovo delovapje skozi prit*. Toda dejavnost neke nacistične ilegalne organizacije na Štajerskem je bila tako predrzna in pesramna, da so jo morale avs^jske oblasti hočeš nočeš odkriti. '
V tej organizaciji je bilo mnogo mladine, zlasti skavtpv. Nje-ofici itlerjevske voj ske, Štajerske fašiste so financirali špekulanti črne borze. Člani organizacije so nosili znake s kljukastim križem, ki so jih mimogredf rečeno lahko kupili v graŠkih trgovinah.
Cilj štajerskih zarotnikov je bil obhova "velikonemškega raj-ha na riacionalšociaiiftlčnih o-snovah". TUluli so svoje plakate ln jih nolepljali po graških ulicah. Podružnice organizacije so bile v Šalzburgu, na Koroškem in celo na Bavarskem.
Kakor je bilo razvidno iz poročil avstrijskega tiska, so zvedeli v avstrijskih vladnih kro gib za organizacijo najmanj sedem mesecev pred ražkrinka-njem diverzantske skupine eses-ovca Raffelsberga. Se več, pro gram organizacije so poslali avstrijskemu prezidentu Renner-ju, podkancelarju Scharfu in vodilnim zapadnim državnikom, da bi se "seznanili" z njim.
Zdaj si avstrijske oblasti in tisk desničarskih strank—ljudske in socialistične—prizadevajo, da bi po možnosti ta škandal zabrisali. Poskušajo celo raztol-mačiti v svoje dobro to, da je sodelovala v nacistični ilegalni
n?» n .o'j.'if r ¡'in M'l'i »i ' s
Co., 61 Cliff st., New York 8, N. Y.
Vse to stane le majhno ma-lenkoet. Delovci bodo morkli citati in študirati, če se hočejo osvoboditi. Delavci se naj nikar ne zanašajo, da jih bodo politlkarji osvobodili. Delavci bodo morali sami sebe osvoboditi!
Joaeph Brown.
Priredba v Fontani
Fontane. Csllf.—Minili sta že dve leti, odkar sem se preselil iz North Chicaga, 111., v sončno Fontano, katera leži v dolini San Bernardina. Mesto leži 1,200 čevljev nad morsko gladino.
Tukaj je približno sedemdeset slovenskih druiin, katere imajo prijozno dvoreno ln shejalllče, tako da imamo dosti družabnega življenja.
V	Fontani je tudi precej Hrvatov in Srbov, tako da nas je lepo število Jugoslovanov.
V	nedeljo, 21. marca, bo pri-
fó
redilo društvo Št. 4305 IWu v Slovenskem domu komično igro v hrvaščini, začetek ob pol štirih. Po igri bo pa ples, za katerega bo igral Simončičev orkester Vabljeni ho vsi Slovenci in ostali Jugoslovani iz Fontane in okolice. Frank Bruce.
Popravek
Cfclahotm. Mlnn. -V dopisu lz Nanaima. B C., sem brsls o smrti Johsne Turk. Ona je bila rojena v Zakonci, ne v Velikih Laščah, po dom oče Čordorjevo Johana in velika prijateljica mo je matere. Toliko v popravek, da bodo naši ljudje, posebno po voščeni vedeli
Marthe Oeneol. članica 3X2.
ti
iji štajerska skavtska širi
zveza, uriavtti tajnik Orsf
verzijo, češ da je sodeloygnie avstrijske mïadine y hitlerjevski ilegalni organizaciji nekaj po-
vsem naravnega. Kaj pa naj počne mladina> pravi mož fari-zfjsko, če pp je zapustil "n#cio-nal-sociallstiéni duh svoje sledove" v njeni miselnosti?
"Skoraj tri leta čaka zdaj do-raščajoci rud, da bi mu dali nove ideje in ideale, ki bi ga lahko navdušili", filiaofira .Graf. "Toda kaj vidijo mladi ljudje ih vračajoči se vojni ujetniki, ki jih je zapeljal Adolf Hitler v zablodo? Gospodareke težave, revščino, požrešnost, borbo za politično oblast . . ."
Ne bohío se pričkoli z gospodom Grafom: njegova slika kaže resnični položaj v deželi. Toda mar ni jásno, da nosijo odgovornost za ta položaj v celoti avstrijska vlada in iijerii angío-ameriáki pokrovitelji, ki njso storili ničeser za ilelnokratizaci jo deáéle, niti za njeno obnovo in ki odkrito pospelujéjo dejavnost javnih in prikritih fašistov?
"Dokler se v Avstriji ne -jšlje odločne borbo proti vséih naklepom reakcije" piše v Qradcu iz-hojajodí list "Wefrrheit", "dokler zavsetaojo nojvažriejše položaje v državnem Ih goepóeftir-skeüi aparatu reakciótiárjl, se bodo vedno znova pojavljale fašistične organizacije. S tčth pa je onemogočeno mirno obnovi-tveno delo ln ozdravljenj? političnega ozračja v Avstriji."
Avstrijski reakcionarni si prav nič ne belijo glav z vprašanjem, ali se bg mladina ogrela za kakršne koli "nove ideale". Na-sprotho, kar nkraVnóst jo gonjjo v tabor hitlerjevskih zločincev, ki nemoteno rogovilijo v Avstriji pod mnogim^ legalnimi firmami, med drugim tydi kot "faz, seljene" osebe.
Malone genialen senator
Angleške okupacijske oblasti v Bremenu, ki so omagovale pod težo skrbi za denacifikapijp, 80 prepustile to skrbi pglpo delo enemu izmed članov mestne samouprave—senatorju Liitchijtzu. Ta bremenski senator je izpolnil svojo nalogo kaj preprosto in temeljito. Namesto do bi oe mučil s preiskavami, da bi do-
IrJCol
ločal stopnjo krivde ¿eg| ali o-
—-i hitler	......
ai njegovega sodeloya..^ pri zločinih nemškega fašizma
nega hitlerjevca, da bi' pojasnil značaj njegovega sodeloyanjg
ám ^Me^h
Tudi startet ml ovira onim. ki letni plan. (SUka U Slovenijo.)
hočejo sodelovati e borbi sa pet-
in tako dalje—je prepustil vse to nacistom samim.
Senotor zo denacifikadjo Bremena si je Izmiolil Ukole formulo. "Somooboodbo."—Mož je odredil noj vsak bivši naoiet. ki meni, da je tako ali drugače kriv zločinov hitlerjevskaga režima, sam zase določi obseg kafcni ali rok omejitve svojih državljanskih pravic. Toka "oomoobood-ba" bo veljala ze "dokaz poštene možatosti", Isnajdljivi bre-menaki senator obljublja, da bo do maja 19*6 opravljenih 90% vseh primerov denacifikkcije.
Ni dvoma, da lahko na tako poenoetovljeni način rozbero no tisoče mirno letečih aktov o vojnih iločincih in bivših hi-tlerjovclh. glede katerih oe ome riškim oblastem v veliko zgro-ianje demokratične javnoeti nI nikamor mudilo. Toda kakšna bo korial take denacifikacije, »lasti če upoštevamo, da lavie-mo velikansko število bivilh hi-tlerjevcev visoke potošaje v administrativnih ustanovah, v industriji in goopodarstvu? Denarna kazen v znesku tleoč ali nekaj tlaok mark je ttnje me-len kost
Domlsiek bremenskega senatorja je nemara edinstven pri-mer v naravi dl m utopljenec lahko um potegne z* lase t*
vode Devnielok bi lahko ime-novili genialen, če bi ne bti ro ganje demokratičnemu javnemu mnenju, ki zahteva kainovsnje vojnih zločinov in odločno od-M ran i te v hitlerjeveev lz nemškega javnega, gospodarskega m političnega življenja.
ZAKAJ ZAHTEVA JUGOSLAVIJA VOJNE ZLOČINCE
Jugoslovanska vlada zahteva od itslljsnske vlade, da jI izroči vojne zločince, kakor določajo to tudi sklepi zavezniških držav. De Gasparijeve vlada skuta na vse mogoče načine opravičevati svoje vojne zločince in jih prikazati kot sila nedolžne in kot da bi oni pe bili krivi smrti tisoč in desettisočev naših ljudi, krivi ubojev, pozi^pv, mučenj, umi
raoj v internacijah, ropanja M-
l, kakor
dji bi oni pe imeli na vesti to-
$ega narodflegf hogastv* veli
Ijko tisočev osirQtplih družin, a uži
Italijanska vlada uživa pri tem podporo vse reakcije doma in v inozemstvu.. Preostali fašistični element v Italiji so tu<ji orno-gočili pobeg iz zaporov največjemu italijanskemu vojnemu zločincu, generalu Roatti. Dva italijanska fašistična zločinca težkega kalibra, kot sta Orlando in Marazza, pa sta postavljena na odgovorno mesto, v italijanski državni upravi, namesto ds bi izročena Jugoslaviji, kjer bi prejela zasluženo kazen. Tak jMstopek predstavlja najbolj ^robo kršenje zavezniških sklepov, pomeni pljuvanje na vše Žrtve fašizma in pomeni oživljanje potolčehega fašizma. To postopanje italijanske vlade Vzbuja gnev in odpor ne samo jugoslovanskih narodov, tetaveč vse demokratične svetovne javnosti.
Naj le skušajo reakcionarni elementi prikriti strahotne zlobne, ki so jih izvršili fašistični ziočihci nad našimi narodi, nikdar teh grozot ne bodo mogli *ft-kriti. Sto in stotiaoČi ubitih, mučenih in na najrazličnejše načine umorjenih govore in odločno pričajo vsemu svetu o zverinskem divjanju fašistov, kli-čejp po maščevanju in obračunu s preživelimi vojnimi zločinci. Nam Slovencem so preveč v živem spominu še vsa z verstva in uboji, požigi in mučenja, ki so jih fašisti izvršili nad našim ljudstvom v letih 1941, }942 in 1943. Preveč v živem spominu so nam tisoči in tisoči tslcev, ki so padli za to, ker niso mogli dovoliti, da pogine njih lastni nerod. Pred nami je strahotna številka umrlih interniranih na Rabu, katera dosege število 4500. Spdminjemo se vsega trpljenje desettisočev interniranih po koncentracijskih taboriščih, to vse vpije po maščevanju. Na tisoče vdov in osirotelih otrok nas prav tako iz dneva v dan opominja, da je treba tiste, ki so krivi smrti njihovih roditeljev in red nikov, postaviti pred ljudsko sodišče, kjer bodo prejeli zssluže-no kszen, in U kazen naj bo vsem vojnim hujskačem resen opomin, da prebujene množice ne morejo več dopuščati nekaznovanih tako strahotnih zločinov. Poleg teh človeških žrtev so krivi zaradi uničevanja in ropanja našega narodnega premoženja, krivi so, da so pogorele tisočere vasi, da so bile uničene industrijske naprave, bombardirana mesta itd. Vse to prav ta ko .zahteva zadoščenja in pravične kazni, ki mora biti izvršena nad zločinci, kakršnih do sedaj ni poznala zgodovina.
Pri vseh teh zločinih in fašističnih zverstvih se istočasno spomlnjsmo celotne morilske tolpe, kateri se je pridružila domača belogardistična tolpa, med katero je bilo precejšnje število duhovnikov. Prav ti domaČi zločinci so krivi, ds Je fsšizmu uspelo izvršiti nsd našim nsro-dom še več zločinov, kot bi jih sicer mogli ssmi Izvršiti. Posebna odgovornost pa pade na voditelje teh izdajalskih tolp. med katerimi je bilo več duhovnikov.
Danes hočejo ostanki teh sli
kovcev izročiti vsa ta zla dejanja in zločine posabljenju. češ. kaj je treba o tem govoriti, čas Je že. ds se pozabi vse to. kar Je bilo. Tod s preveč sveži so le grobovi nedložnih žrtev. V • ušesih nsm še zveni krik nesrečnih žrtev. Preveč ja bilo požga nih domov in vasi. katere je sa-palila fašistična in belogardistična svojat. Vse to se ne more in ne sme posabiti Teh zlo činov in grozodejstev se bo ljudstvo spominjalo skozi rodove, dolga stoletja se bo narod spominjal časov, ko je zločinska fa fističns zverjad ob pomoči do mačih 11 rad kov masovno ubijala in uničevala goloroko ljudstvo Tski dogodki ostanejo v spomi-nu naroda skoži stoletja Tur ftko ropanje in požiganje se je ohrsmlo v pisanem ln ustnem
govorijo o turških roparjih in janičarjih, ki so bili najbolj grozotni. Prav tako bodo ti zločini, izvršeni v letih fašistične okupacije, ostali v spominu na nesrečo, ki je zadela naše narode.
Te fašistične zveri, katere skuša reakcija prikazati kot nedolžne, niso izvrševale teh zločinov prisiljeno, temveč z naslado. Neštete fotografije, najdene ob kapitulaciji Italije po arhivih ita lijanske vojske, nam kažejo smehljajoče se obraze teh zveri v človeški podobi, kako s činič-nim nasmehom opazujejo ustreljene žrtve, kako so se ob ubitih žrtvah in požganih domovih pustili fotografirati, da bi se Še na dalje naslajali nad zločini, ki so jih storili. Nobeho opravičevanje, da je šlo pri tem samo za izvrševanje Vojaških akcij, ne more tega prikriti. Ubijati ujete in ranjene partizane in zažigati partizanske bolnišnice z ranjenimi borci vred ni nlkakšno vojaško dejanje. Po mednarodnih predpisih, ki so veljavni za vse države, razen za fašistične zveri, je ubijanje ujetnikov in ranjencev prepovedano.
Istočasno, kp italijanska med-nai^dna reakcija poskuša na vse kriplje opravičiti te zločine in /.abrisati krivdo, ki leži na vojnih zločincih, katere bi morala izročiti pravični sodbi ljudstva, pa italijanske in anglo ameriške oblasti pričsnjajo preganjati partizane in sntifašistične borce v Italiji in v Trstu. Nedavne aretacije tržaških partizanov, ki so bili aretirani zaradi tega, ker so nosili partizanske uniforme, dokazujejo njihovo globoko sovraštvo do antifašistov, do vsega, kar je naprednega in pravičnega. Tako hočejo oslabiti in uničiti demokratični pokret, ki se je s tako silo začel razvj jati med borbo proti fašizmu, in hočejo okrepiti razbite in potol-čene osfanke fašizma.
Obtožba proti partizanskim borcem s strani sngloameriških oblasti v Trstu se je spremenila v obtožbo proti tožiteljem in je vzbudila odločen protest demo-
Tsko vidimo, da se delovne množice v vedno večjem številu zavedajo, da imajo enega skupnega sovražnika in da so interesi delovnih množic vseh narodov sveta tudi skupni in to ne glede na nacionalnost in vero. Zavedajo se vedno bolj, da se morajo skupaj boriti proti vojnim hujskačem^-imperialistom, kateri grabijo na račun delovnih ljudi milijarda in hočejo, da bi še bolj povečali svoje profite, zanetiti tretjo svetovno vojno, ki bi pomenila za človeštvo še večjo nesrečo kot druga svetovna vojna.
Jugoslovansko ljudstvo ve, da demokratične sile Itslije hočejo postaviti pred sodišče vojne zločince in zato prav tako kot mi zahtevajo, da jih italijanska vlada izroči našim oblastem, to pa še posebno zaradi tega, ker ti preostali vojni zločinci niso samo savražniki nove Jugoslavije, temveč so prav tako zagrizeni sovražniki italijanskega delovnega ljudstva. Italijanski delavci in kmetje se dobro zave dajo, da bi ti fašistični zlikovci prav s tako naslado prelivali kri italijanskih delovnih množic, kot so prelivali kri po vsej Jugoslaviji za časa okupacije ° Vedno bolj spoznavajo, da je bil jugoslovanski osvobodilni boj in uničevanje fašizma v korist prav tako italijanskemu ljudstvu, kakor jugoslovanskih narodov.
Narodi Jugoslavije vseh teh grosodejstev- ne bodo nikdar pozabili in ne bod(* nehali obtoževati povzročitelje teh zločinov. Ne bodo odstopili od svoje zahteve, ki je v duhu sklepov zavezniških držav. Po teh sklepih bi morali biti vojni zločinci izročeni tistim narodom, na katerih teritoriju so izvršili svoje zločine. Od njih bi morali prejeti zasluženo kazen. Mi dobro vemo, kateri so tisti, ki ovirajo njihovo Izročitev ln zakaj skušajo zakriti te njihove številne zločine. Tako lahko ravnajo le ljudje, ki.ao brez vsakega čuta pravičnosti in vesti, ljudje, ki so pripravljeni za to, da koristijo sebi in škodujejo delovnemu ljudstvu, kopati se v krvi ljudskih množic in da Jim nI pregrd noben še tako strašen zločin. Tako njihovo početje pa izvira iz strahu pred naraščajočim demokratičnim pokretom, ki se širi preko vse zemeljske oble in ki grozi uničiti njihove izkorlšče-valske pozicije. Naj le italijanski reakcionarni krogi ščitijo, v skladu z načrti ostalih reakcio-
Primorske vesti
Zmerom nove sikane
LJubljana. -Opaža se ponavljanje samovoljnih primerov postopanja (jivilne policije na področju Tržaškega ozemlja, ki. je sprožila val novih šikan v na-biežinskem okraju. Organi te policije ustavljajo ljudi na cesti, jih legitimirajo, vdirajo v stanovanja, delajo preiskave itd. Zaradi tega so poslale vse demokratične organizacije na tem o* zemlju protestno pismo poveljstvu vojaške uprave. Aretirano tovariše je morala policija ha zahtevo ljudstva izpustiti. Ni pa s tem rešeno vprašanje, kdaj bo poveljstvo poklicalo na odgovornost policijske organe zaradi njihovega krivičnega in neutemeljenega ravnanja. Videti jc, da se je civilna policija spričo dogodkov v Nabrežlni, streljanja pri Sv. Jakobu, preiskav v Se-sljanu itd. pretvorila v organ za zatiranje demokratičnega delovanja ter za obrambo raznih reakcionarnih, fašističnih in neofašističnih političnih struj, ki z vsem svojim delovanjem nasprotujejo pravim koristim Tržaškega ozemlja ter njegovega prebivalstva.
Pogajanja ca trgovinski sporazum med TriaUcim ozemljem in Jugoslavijo
Živo zanimanje se opaža za potek pogajanj med Tržaškim ozemljem ln Jugoslavijo. Upati je, da bodo pogajanja zaključena s takim sporazumom, ki si ga želi vse tržaško prebivalstvo.
s krvjo izvojevano svobodo, da ^ttjönjil> kje ^ ovira ln zakaj so razvijajo ln gredijo svoje gospo- w ovi(>t, jUMOslsvija lahko do-
dsrltvo, izpolnjujoč nsloge Pet lethegs pisna. Tako spreminja-jo razrušeno in zaostslo Jugoslavijo v gospodarsko in politično močno državo, ob katere branikih se bodo razbili vsi poizkusi reakcionarnih sil, ki bi hotele ogrožati neodvisnost in jo spra viti na stopnjo kolonialne de-žele.	(Kmetski «las)
Švicarski list o zatiranju koroških Slovencev
narnih sil sveta, krvavega zlo
činca Orlanda, Robattija in ostale /|( VB*no reč: Treba Je iz. zveri v človeški podbbi, to nji ruhjt| V|U, vt,ljkt, mo>n„Kll ob. kratičnih množic vsega sveta. hovo početje tembolj uspešno gežne illlianJave dobrin mtd Tr-Tako je angloameriška vojna rMkrinkuje pred vso demokra- gtoin |n njt.KOVim najbližjim za uprava pokazala, da istočasno, ^ ii6no javnostjo njihove prave ledjem To Je v obojestransko co ima polna usts fraz o demo- namene. Jugoslovanski nsrodi ko|.tsl pOVb#ni umljivo je če kraciji. pa pravo demokracijo pri t#m( k() odločno zahtevajo Vollka vsčlns Trisianov, w'ilm preganja in uničuje na vse mo-1 močltev In kaznovanje vseh voj- Je K0-p0dall<ki napredek Trža-goče načine. Ti zaščitniki de- nlh riočincev. ne drže križem fikeHtt ozemlja resnično pri srcu, mokracije nastopajo povsod in(roki temveč krepijo s tem svojo VfdfU kuko potekajo ta po na vsakem koraku proti resnlč-	J-
nim borcem za demokratične pravice. S pomočjo civilne po-icije in lastnih oboroženih sil v Trstu na vse načine preganjajo demokrkttčne organizacije. V italijanske oblasti nastopajo s policijo in vojaštvom v blindira-nih avtomobilih proti stavkujo-čim delavcem, proti kmetom, ki borijo izboljšanje mizer-nega položaja, pošiljajo policijske čete nad kmete, ki hočejo zasesti veleposestniško in gosposko »emljo, katere Je ogromno v Italiji. Tudi v Franciji se temne reakcionarne sile vadno bolj lotevajo fašističnih metod in pri tem uživajo vso podporo ameriško - angleškega Imperializma. Toda poizkus, oživeti fašizem, zadeve na vedno močnejši odpor delovnih množic, tako delavstva kot kmetov. Ogromni štrajki delavcev in poljedelskih delavcev v Italiji so pokazali, da se italljsnsko delovno ljudstvo ne bo dalo več ukloniti v fašistični jsrem. Dogodki, ki so se odi-grali tekom leta 1M7 v Italiji, so dokaz, kako naraščajo demokratične sile in kako se liri po Italiji revolucionarno valovanje. Ko je De Gasparijevs vlada od stranila edinega psrtizanskegs prefekta v Milanu, tedaj so šla milanske delovne množice ns ulice in z odločnim nastopom preprečile, do bi odatranili prefekta. ter so prisilile oblast, da Je preklicala svojo odredbo. Tudi francoske delovne množice hočejo zs vsako ceno braniti svoje pravice delovnega ljudstva in de mokrstične svoboščine proti fs-šističnim vojnim hujskačem in izkoriščevalcem in so »Ogovorile na take poizkuse z ogromnimi
nes. Ljudje le dsnes z gnusom
bsvlja Trstu večje količine rs/, nih vrst blsgs. predvsem pri haja v pottev možnost le zaposlitve tržaških rafinerij in tržaških pristaniških delavcev. Tudi bi se jugoslovsnske ladje, ki bi pripeljile v Trst surovino, Ishko vrsčsle z nstovorjenim prekomorskim blagom, ki bi šlo v Jugoslavijo preko Trsta. Zaradi tega n« bo tržaško ljudstvo nikdar dovolilo, da bi se mešal v ta pogajanja kakšen "conski svet", ki o nJem dobro vemo, da Švicarski list "Vorwsrts" je bj mu blj najljubši pogin Trsta objavil članek o germanlzacljl BU(jnost tržaških množic bo pre-koroških Slovencev po prvi sve- pr#(:.,|a njihove skrivne namere, tovnl vojni. List pravi, da so ki b>	Trstu ogromno
se koroški Slovenci edini v Hi- škodo ln nedvomno propast, tlerjevem rajhu uprli z orožjem	•
ln pritegnili tako nase močne q ^ jn onam
Val mraza je zajel tudi Gori ško. Nu goriškem trgu so se obelit no začutile popledlce*vtemenske spremembe. Iz okolice ie prišlo mnogo manj pridelkov na trg, certe so tem pridelkom narasle. Zelo drag je med drugliu* fižol, ki ga prpdajajo po 240 du WO lir za kg. ..
V prostorih mehanično delavnice v ulici Coroneu v Trstu so odkrili večjo mnoftino vojaškega materiala, katerega vrednost co nijo na več milijonov, V tej zvezi so bili aretirani vsi trije lastniki mehanične delavnico.
Okoli pol milijona lir Škotje ima 42-letni Oskar Pctelli is u-lice Catullo št. 10 v Trstu, ki so
V OSVOBOJENI KITAJSKI
Severni kraji Kitajske se imenuiejo "osvobojeno področje". Imo "osvobojeno področje" je nastalo še v času borbe proti js-
ponskemu okupatorju. Kjerkoli so kitajski partizani pregnali Japonce s svojega ozemlja, so osnovali krajevno oblast ln prb-glasiii tako predele za svobodne. Ko so se Japonci umaknili, Jc ijudska kitajska armada pod vodstvom komunistične stranke osvobodila velik del področja severne Kitajske in Mandžurije.
V prvi dobi jo ljudska objast želela, da se sporazume s Cang-
kajšekom priznavajoč tudi nje go\o oblast, iltjlcll so ostvariti
ir
enotnost cele Kitajske, skupno s pokrajinami, ki so bile v času borbe v ozadju. Čgng medtem ni pokazal interesa, da bi se dogovoril o tem * demokratsko izbrano ljudsko oblastjo, Nasprotno, zahtevul je, da takoj ukinejo to oblast In jo predajo vojaškim guvernerjem, ki Jih je Imenoval on ln ki so v večini primerov sodelovali s Japonci.
Kmalu za tem je Cangka.išek proglasil splošno vojno proti kitajski demokraciji.
V začetku vojne 1946 so obse gali osvobojeni teritoriji 2,500,-000 kvadratnih kilometrov s 140,00*),000 prebivalci. Prvih šest mesecev je zunanji svet veroval v Cangovo zmago. Njegove čete so vdrle globoko v osvoboje-no ozemlje. Toda nikdar niso zasedle kmečkih področij. Po lep tega tudi nI Cangkajšeku uspelo, da bi ohranil zvezo po železniški progi skozi severni del Kitajske, ki bi vezala področje Jang Tse Kianfca s Pekingom. to mu ni uspelo kljub
Danes razpolaga demokratska armada s Številnim
več oblek, perila in druge pred mete.
V	Kopru je gostoval pri slovenskem prosvetnem društvu "Oton Župančič" moški pevski zbor šentjakobskega prosvetne ga društva "Ivan Cankar." Koncert je žel obilno priznanje navzočega ljudstva.
V	uorlcl se je primerila usodna nesreča, ki Je terjala dve človeški življenji. V vhod stavbe št. 19 v ulici Alfieri je zavo zil agent obmejne policije Alfred Costanso. Dobil j<4 smrtne poškodbe, ob njem je umrla tudi mlada Ines Pivldori, ki se je s Costanzom |>cljala na moto-ciklu..
V	Sempolaju bodo postavili prosvetni dom. Mnogi vaščunl so se že obvezali za prispevek po 6000 lir. Slovansko hrvatska prosvetna zveza v Trstu bo pomagala gmotno in moralno k Iz ved bi načrta.
Pri Sv. Ivanu v Trstu |e terjala nevihta smrtno žrtev. Natakar Bruno Bernetlč se je ponoči zapletel v žico /. neprekinjenim tokom. Bil je pri priči mrtev.
V	okolici Kopra so našli tru plo utopljenca Ivana CuČka iz Trsta, ki je bil zaposlen pri Zadružni zvezi v Kopru. Verictno gre za smrtno nesrečo. Umor ali samomor sta izključena,
Umrli so v Trstu: 74-lelna Antonija Cernigoj, 70-letna Kia-večje' nJ* Umek, 53 letna Olga Glavl-na, .'19-letna Marija Ažman, S0-letni Ivan ftkof, H.Vletna Karlu Parovel ln 70-lelna Josipi na Ur šlč,	(Poolano Ssn"u)
nemške vojaške sile. Koroški portizonl so ogrožolt prometne zveze z Balkanom in Italijo Slo venci niso opustili niti ene priložnosti, da se ne bi glssno izrekli za priključitev k slovenskemu narodu ln k Jugoslaviji. Kordftki Slovenci tudi po Hitler
Tržaški grafiki (tiskarji) so stavksli. Končno je bil pod pisan sporazum med grafiki ln delodajalci, ki znatno Izboljšuje položaj stavcev.
vir in še danes ne smejo Izda-
jevem porssu nlms|o svojih pra-l jati svojih glasil.
PROGRAM ZA POGOZDOVANJE v Istri preaolen. Med jesenskim
pogozdovanjem so pogozdlll /a 7'» večje površine, kakor je bilo prvotno določeno. V puljskem okraju so posadili z drevjem 112 ha, na površini 28 ha so pa po sejali seme gozdnega drveja. V buzetskem okraju so pogozdili namesto 25 ha, kakor je bilo pr votno določeno, 23 ha goljsv.

NAROČNIKOM
Datum e oklepaju, na prime (March 91. IMI). pole« vašega imena aa naslovu pomoal. d» vam la s lom datumom potekli nsročalns. Ponovilo le prava *«sn<v da sa vam lisi ss ustav
izročilu skozi stoletjs vse do ds-, štrajki. v katerih se Je borilo
okrog 3 milijone delavcev
Ta ritka kale priprava sa eevo volne. Saals le bila aa vojaškik vajah mornariško pokola, ko lnvadirsls neki otok t Karlbajskem mori».
mu neizsledeni zlikovci odnesli dveletnemu prlzsdevai.|u Mor
ei in brartiteljl osvobojenega o-zemlja niso bili nikdar rosno joraženi. Imeli so svojo strategijo, ki jo Je izdelal general Man Tse Tung, vrhovni komandant kitajsko demokratične armade n slavni komunistični voditelj. V osmih letih odpora in gveril ske vojno so jo ta strategija ob-Ikovsls do potankosti.
Glavni Cangov cilj je bil ta, da na juriš osvoji mesta, ki so ailu pod ljudsko oblastjo. Komanda demokratsko armade Je stremela za tem, da vlovl in sa jame čim več CangoVlh trup in jim onemogoči nadaljnjo borbo. Iz tega vidimo osnovno razliko strategijo med Čangom In demokratično armudo.
Demokratična armada Jp po navadi evakuirala mesta čim se jim je približal sovražnik. Ni se hotela boriti v ozkih ulicah mestf, kjer bi prišli do izrs/u mehanizirani oddelki Csngove vojske, ki bi jim zadali občutno škodo, Cang ie razpolagal s tanki in avijacijo, katero je dobil od Amerikancev. Demokrat ska armada ima malo orožja in še tega si mora priboriti ali pa izdelati v lastiiih delavnicah. Zaradi tega so Izdali odlok, du zaplenijo čim več orožja v teku borbe
Med tem, ko so Cangove trupe zavzele neko mesto, se Jo demokratična armada umaknila v Iu ihe, pričakujoč ponovno ofon živo. Ko se Jo Csng namestil mestu, je obkolila demokratična armada mesto In mu odrezala vse prometne zveze. Za radi prehrane je moral Cang organizirati pohode na vas v svrho rekviriranja pšenice. Partiuini so ob takih prilikah obkolili njegove trupe In jih popolnoma u ničili. Demokratski borci so sr tako Izvežball v hitrem napadu iz zasede in nenadoma. Ta taktiku Jim je prinesla novo orožje, a ravnotako nove borce.
Volno la vojaki
Cangovi vojaki niso blll pripravljeni na tak nsčln borbe Ni Mi imeli toliko motalo, da bi mogli nuditi kakršenkoli odjxn ta j taktiki Večina od njih so sinovi Miromašnlh bajtarjev, a samo manjšina je med njimi malih kmetov. Večji del Cangove voj-ske je bil prisilno mobiliziran Največkiat so Jih morali odpe-t]atl od doma zvezane, kakor so nekdaj delali s sužnji, čim pa so blll zajeti so ptehajali pro «tovolino v tabor demokratične armade Nad 80'f teh ljudi je spoznalo pravi smisel borbe demokratične armade, ki so# se Ji priključili in postali zavestni Ivin i za svobodo domovine.
V začetku vojno |e demokra. tlčns armada sicer morala rapu stitl mesta, bala v toku borbe izven most js zato zajela ali uni čila rtad milnon Čangovlh vojakov, r nad njuni tudi 150 «eneia lov Zaradi te«a je bila damo krstska armada vse močnejša H /motna, da preide v ofenzivo Ta preokretnica Je nastala v
oktobru in novembru lanskega leta.
Od začetka ofenzivo je demokratska armada neprestano o-svajalu nova področja in nove centre. Osvojila jo že nad 235 uvest in osvobodila nad 40,000,-000 prebivalcev poleg tistih, ki so živeli v svobod» na "svobod nem področju". Enote demo* kratlčne armade so zajele v tej ofehUVi nadaljnjih 84 generalov in 4;iti.000 Cungovih vojakov. Zaplenili so ogromne Zaloge najmodernejšega orožju, ki sij ga Američani dali Čangovim tru-pam. Seveda so Amerikancl za protiUslugo prejeli od Čangove vlade zračne in pomorske baze
gotovo povsod v KiUJsM. «<
,'llnlm orožjem "Made in USAM, (Izdelano y Združenih državah.)
Z novimi reformami se utrjuje ljudska oblast
Ksj je usnovnl rs/log uspeha demokratično armade? Voditelji demokratske Kitajske so is* ročili sam I jo kmetom, oblast ps poverili ljudstvu.
Agrarna reforma je bila la vodene posiml 1946-47. Okoli 60,-000,000 kmetov je priilo do zemlje. V novoosvobojenih krajih se ja demokratska armada poskrbela sa potrebe širokih mno žic deluvnoga ljudstva.
Čim je bila izvršeno sgrsrna reforma, so pristopili h krepitvi poljedelske proizvodnje, To bo omogočilo, da se |>odo milijoni Kitajcev, ki se dosedsj niso mogli niti do sltegs nsjestl, preživljali vse loto s plenico, namesto 4 neko mešanico korenja in div* js trsve.
Zsčell so osnsvljstl male proizvodnje zadruge, ki so omogočile drutlnsm, ds zaslužijo do-volj densrjs, oblečejo In nahrs-nljo vso d rutino In pri tem ne prodsjo pridelkov s svojih polj.
Ljudska oblsst Jo organizirala poseben volilni sistem za nepismene. Glasujejo tako, da spuste x grah v skrinjico kandidsts, ur katerega glasujejo. Na ta način je desetine milijonov neplsme-Ih volilo prvič v svojem tlv» IJenJu.
Ljudska oblast je uvedla poseben sistem, edinstven na vqem svetu, da se njihova vojska Pfe življa s svojimi lastnimi proizvodi, ki jih proizvajajo samo za vojsko, To je omogočilo* vladi, da poceni vzdržuje svojo vojsko n uslužbence na državnfem sektorju. Demokratična armada se lahko bori na tak način 4e^vrsto let, ne da bi se zadolžila ln kmetom vrela več kot 10 do 13% od žetve.
Havno tako posveča oblast vso psžnjo nepismenim. V vojski ln po zadrugah ustanavljajo od' delks, kjer so uče nepismeni pisati In čitati.
Ti novi načini življenja in posebna oblika oblasti, ki sa uve-Ijsvlja v novi demokratični Ki tajski, t»< v zbudili zanimanje pri vseh azijskih narodih, posebno še pri narodih pod koionillno Upravo na azijskem jugovzhodu* Na primerih reforme v kitajskih osvobojenih področjih, so se ti narodi naučili, da lahko tudi nepismeni volijo, da lahko vspo-stavijo oblast po svojih Ž#IJaJ)> da lahko sodelujejo v svetovni politiki in na Voncu, kar Je nsJ' važnejše, da se lahko t uspehom borijo z orožjem v rokah piotl vsem imperialističnim osvajal cem in kapitalističnim sllsm (Po Mladiitl)
NAZNANILOi
Kar naa je že ve6 ljudi'nspro. silo zs naslove Jufoolevaaikik oblastev v Združenih drftavah, naj tu navedemo, de naslov )tt-(oslovsnske ambasade se glasi: Yugoslav Embassy. 1M0 - I Sik SI.. II. W. Washington I, ft. C. Naslov urada Jugoslovanskega konsula pe se glasi: Yugoslav Consulate General. TU - lik A vetu*, New York St W. Y.
In
Yugoslee Coaaulole OetfSrel 188 Wesi Randalpk Street Chicago 1 IlUkSi
Pišeta lahko v slovanskem, «i bohrvatskam oil angleškem Jeziku.
PROSVITA
ČETRTEK, 11. MARCA 1948
(N«daljevamje)
Okrenil se je, da bi odšel. Toda kmetica se je že pognala predenj, mu pomolela pesti prav prad obraz in zakričala še glasneje: "Samo lajaj, lajaj! Ne bojim se vas Nemcev, nisem strahopetni zajec, kakor so tile!" S iiroko kretnjo je pokazala po čakalnici in ne okreniia proti vratom. Videl sem, kako so ji tisti hip ugasnile oči; za njo je umrlo, kar jo je pravkar že živo žgalo.
Toda hip prej je vojak, ki je le spoznal, da žena blati čast nemške vojske in da je njegova dolžnost, varovati to čast, snel puško, jo nameril na kmetico, ko se je že napol obrnila, in kot obseden zarjovel; "Marš, sicer te pri priči ustrelim!"
V*e, kar se je zgodilo v naslednjih trenutkih, je sledilo z vrtoglavo naglico.
Kmetica se je spet obrnila k Nemcema, oči so ji znova zagorele, še hip in pognala se je k vojaku, mu iztrgala puško in jo namerila nanj. Medtem je bruhala iz sebe besede, ki jih nihče ni mogel razumeti, Ker ni bila vajena puške, m mogla takoj sprožiti. Ko je počilo, se je vojak zgrudil na tla. Toda skoraj v istem trenutku je počilo ob njfcj kratko in ostro, kmetica je dvignila roke, puška ji je padla iz rok, iz grla seji je izvil dolg krik; naslednji trenutek je počasi padla v znak. Podčastnik je oddal v ležečo kmetico še dva strela, se besno ozrl okoli sebe, kriknil nekaj nerazumljivega in trdo odkorakal iz čakalnice.	, Čakalnica je bila polna dima in poka. Strmeli smo v sredino, kjer je ležala mrtva mlada žena ob mrtvem nemškem vojaku.
STO ZA ENEGA Več tedensko deževje je prenehalo in pokazalo se je sonce, sprva le po nekaj ur na dan, kmalu pa Je kraljevalo na sinjem nebu od Jutra do večera. Tudi ostri zimski veter je prenehal, kakor čez noč je postalo toplo in zavladala je pomlad. Se včeraj dež, veter in mraz, danes pa sonce, vedrina in vonj po rasti in cvetju. Majhen park ob reki, ki je kalna in narasla edina še pričala o minulem deževju, je oze-lenel in akacije so ae razcvete. Od nekod so prinesli klopi, jih postavili pod dehteče akacije; prišli so prvi sprehajalci. Najprej mladina, potem žene, katerih možje so bili že dve leti v ujetništvu, ali so se borili kdo ve kje proti kdo ve komu in za kdo ve koga. Mestece, ki je bilo skozi zimo kakor izumrlo, je počasi oživljalo. Pomlad je ljudem vlivala novih nad.
Pomlad 1943. leta Zdaj se bo začelo zares. Na vzhodu, na zahodu. Tudi doma Hkratu in z uspehom. Glejte prve znake zmage! Stalin-grad, Afrika! še malo pa ae bo začel končni obračun' Samo gozdovi naj ozelene.
S pomladjo je prihajalo upanje, z upanjem življenje, z življenjem nov pogum.
Toplega majskega večera pa je kruto udarilo med ljudi. Meščani so nemi obstali pred velikimi. zelenimi lepaki, ki so režali vanje iz vseh kavarniških in trgovskh oken, s telegrafskih drogov, uličnih oglov in piaznih zidov. Rejeni trgovci in kavarnarji, shujšani uradniki in drugi državni nameščenci, zabuhli črnoborzi-janci in od delu zgarani manjši posestniki in delavci so «tali pred zelenimi, črno |>opisunimi rjuhami in čitall. Na lepakih je bilo najprej nekaj vrst Imen
ljudi, ki so bili ustreljeni zaradi sabotažnih dejanj, pod njimi pa je bilo natisnjeno z mastnimi črkami, da bo odslej v Srbiji spet ustreljeno za vsakega "zavratno" ubitega Nemca sto Srbov, za ranjenega petdeset, isto toliko za vsakega vojaka druge narodnosti, ki je v nemški službi; za vsako sabotažo pa deset. Prebivalstvo Srbije, ki se mora Nemcem zahvaliti za svoj obstoj, se še enkrat, in to poslednjič, opominja, naj bo lojalno proti okupatorju, ki hoče srbskemu nardu samo dobro, toda okupator je prisiljen, da zaradi vse pogostejših sabotaž, naraščajočega nereda in partizanskih akcij seže po skrajnem sredstvu. Mir, red in delo niso potrebni samo srbskemu narodu, marveč vsem evropskim narodom, ki hočejo pod vodstvom velikoga nemškega naroda ustvariti nove in boljše pogoje za nadaljnji razvoj Evrope in vseh drugih kontinentov. Tako je pisalo na lepakih.
1
Crnoborzijanoi, trgovci In večji .posestniki se z bero še tisti dan v kavarnah in ob žganju pretresajo najnovejši ukrep nemškega okupatorja.
"Kako?" ugovarja črnoborzijanec Pešič. "Naše mestece je mirno. Eno najmirnejših v Srbiji. Mirno in pametno. Kaj hočemo drugega? Sužnji smo. Prišel pa bo tudi za nas čas svobode. Res, jeseni 1941. leta so Nemci na trgu pred šolo ustrelili pet in trideset naših ljudi. Toda to so bili komunisti, s katerimi nimamo in nismo imeli nikakih zvez. Pozneje so jih še nekaj odvedli na drugo stran reke in ustrelili, toda n|ti eden ni bil naš meščan. Ne, mi smo sami pametni in preudarni ljudje, vemo, da naš čas še ni prišel."
"Dve leti smo že pod okupacijo, a v našem mestu se še nobenemu Nemcu ni skrivil niti las na gluvi. Tudi okolica se je pomirila. Kmetje, Srbi in Lahi, pridno obdelujejo zemljo in mnogi mo se rešili dolgov ali si uredili hleve in hišo. Pametni gospodarji. Nam se ni ničesar bati. Dve leti smo mirno čakali, pa 'bomo še do jeseni," razlaga dr. Momir Ilič, znan predvojni politik.	,
"Kaj veste!" skuša ugovarjati drugi črnoborzijanec, ki se že trese za svoje lepo in udobno življenje. "Naši so neprevidni, kaj, čc začno? En napad, petnajst Nemcev mrtvih, in vsi moški v mestu izgubimo glave."
"Naši še ne bodo začeli," se nasmehne občinski, uradnik Miloš Tadič, za katerega vsi vedo, da ima zveze s "šumei", namreč dražinov-Ci. "Naši vedo, da borba z Nemci pomeni v resnici borbo s Srbi. Kaj storijo, če ubijejo enega Nemca? Ubijejo sto poštenih, delavnih, borbenih Srbov. Naši niso šli v gozdove, da bi nas iztrebili, marveč da nas obvarujejo. Toda v naši deželi je žil nekaj takih z zvezdo, to so Hrvati, Slovenci, židje, cigani, Arnavti. Njihov cilj je, da nas Srbe iztrebijo. In kako bi laže izvedli mvoJ načrt, kakor da padejo po okupatorju, ubijejo nekaj tisoč Nemcev in z nami je končano,
"Da, to je Pomislite: "nikoli niso storil Nemcem nič žalega, šel si jim na roko in jim še greš—kar se mora, se pač mora, sužnji smo— pa pridejo, ko se najmanj nadejaš, odpeljejo te, postavijo v vrsto in dr-dr-dr- in konec je s teboj" Te besede Izgovori Uija Pandurovič, majhen človek, trese se od groze in hitro vlije vase polno merico žganja.
(Dalje prihodnjič.)
Pri ribiški zadrugi na otoku Koločepu
Severozahodno od Dubrovnika leže v eno vrsto nanizani oiočičl Koločep. Lopud, Šipanj. Mljet itd. Dubrovniku najbližji je Kolocep. Vsega pol ure vožnje z motornim čolnom je do njega, Otok je bil v času stare dubrovmške republike nekaka njena pred s ira/a V Dolnjem Čelu še danes stojijo zidovi start* trdnjave. Otok je obraščen z bujnim južnodalmatinskim dre v jem in zelenjem Na severovzhodni obali, ki polagoma raste Iz morja so marljivi otočani zasadili oljkovo drevo. Med olj-kovlmt nasadi se vrste vinogradi, ki dajejo znana vina tudi za izvoz v druge kiaje. 1'iecejsnje število rožlcevega dievja Je v posebno rodovitnih letih dal«» tudi po oM-nt vagonov rožičev za prodajo. Odlično u*|>eveJo tu dl pomaiančna drevesa, vendai so najbolj dobit kattosni ttaaadi oljk Prebivalstvo ie v borbi s prirodnlntl silami rv od nekdaj klubovalo in zavarovalo svoje nasade, vrtove in njivice z vleo-kimi kamenitimi zidovi.
Na južni strani otoka, k)«ti obala vtrmo pada v morje, ar bohotijo gosti boiovi gozdovi, ki branijo žlahtm> nasade pred posebno močnim južnim vetrom Ta del. obraščen z bujno siedo-zemsko floto « palmami in kaktusi. uvršča otok med najlepše na naši dalmatinski obali Ptav posebno privlačuje turiste velika sinja votlina v skalnati oba 11. V tej votlini *o se »kiivali
v času narodnoosvobodilne borbe partizanski čolni, ki so vzdrževali zvezo z ostalimi osvobojenimi otoki v Dalmaciji.
Na otoku živi okoli 60 družin, ki skupaj štejejo približno 250 prebivalcev. Ribolov jim daje glavni zaslužek in kruh. Ljudje so se za domače potrebe priučili raznih obrti Tu s«» brivci, mi zarji, čevljarji itd. Vsi pa s6 znani kot dobri ribiči. Kmalu l>o osvoboditvi so ribiči stopili v zadrugo m od takrat Je njihov lov skupen, kar znatno olajša njihovo delo In prinaša tudi večje uspehe,
Nočni lov
Nastopih *o Jesenski dnevi. Moije ie tiho m mirne bic/me< sečne noči s«) za ribiče vredne /lata Kilmi zadružniki so vsako not na morju. Izkoiisliti motajo ugoden čas. kajti kdo ve. nustopi lahko burja in hladno vreme, poten» p« je konec skupinskega lova.
^ Otok tone v temo. Nebo je piazno, biez zvezd Svetilnik pied Vhodom v Gruž neprestano uti iplje in usmerja zapoznele lati je v lukti Na malem molu v Gornjemu Čelu se je zbiala skupina ribleev.	(
"Kam pa giemo dane*." vprašujejo ptedsrdmka Luko, ki velja za najboljšega ribica na o-toku
"Najbolj bo pil Sv A mirt)! Kako je Antim* Imaš svetilko v mhT Ti m ho bosta ¿1* s
svetilkami naprej. Ob desetih pridemo za vami. Glej da sve tllkc ne ugusnejo, ker drugače bo lov pri vragu."
Ive in Anton sta se z drugimi spustila v čoln. Zabrneli so motorji in odj>cljali smo se iz za liva. Kmalu je za robom izgi nila ribiška vasica in ostali smo sami. Na desni strani je tonil
v	temo Koločep, a tam daleč proti jugu na ticiprtem morju se je na skalnatem grebenu Sv Andrlje prižigala luč v svetilni ku. Hihica na krmilu sta na ravnala čoln proti njemu.
Ob razgovoru smo se vse bol, odmtkuli od otoka, a grebeni Sv. Andrije so rastli iz temne gmote moria
Ive je oalal na mestu, a mi smo odšli nekaj »to metrov na prej, nakar je tudi naš motoi pojenjal in utihnil. Lahni valo- j
vi	ao nas pozibavali. ko je Anton vzel zavitek vrvice s svinčenim utežom in k* spuščal v vodo
"Takt»* Tule je globoko se demdeset sežnjev, Zdaj pa vesla v roke, fantje. Držati se mo tamo tele gobe, ki plava nad vodo Valovi bi nas lahko od-ne«li vstran, svetilka pa mora svetiti le na enem mestu." An ton se ie motal okoli svetilke, doklei ni tiela mrežica zasijala s svetloplavo svetlobo
"Zda i pa tnlr. Brez najmanjšega ropota "
Na drugi altani je zaavetlla tudi Ivanova svetilka Svetlob« nas je zaslepila, da je tudi Sv Anditpt izumil Iz vkia. Ptn^ valjali smo sc Uho in i a kali na
ribe. Izpod čolna je švignila mala zelenkasta morska igla in izginila, aH ae je hitro zopet vrnila in plavala v območju sve tlobe. V globini se je jelo lesketati. Priplavale so "bukve", izprva tri, itiri, nato pa jih je bilo vedno več. Tomo je nerodno zaropotal z veslom in ta mah so začele nemirno begati. No, čez nekaj minut so zopet mirno krožile v razsvetljenem morju.
"Že dvajset let lovimo na ta način. Zdaj je še veliko bolje, ko imamo dve svetilki, včasih cdo tri. Kupili smo novo veliko mrežo in majhno ladjico z motornim vlačilcem za mrežo. Včasih smo morali z rokami vleči ogromno mrežo. Takrat se j« zgodilo, da so nam skoraj vse ribe pobegnile, ko se je v mrežo zapletel delfin in napravil luknjo. Zdaj gre vse hitreje. Boš že videl, kako. Se malo, pa bodo prišli." Prisluhnili smo.
Od daleč nekje smo čuli brnenje motorja. Ribiči so bili na potu. Zdela se nam je cela večnost, dokler niso prišli tako blizu/ da smo iz teme izluščili ladjico, za katero so bili privezani manjši čolni. Prišli so na manjšo razdaljo od nas in ustavili motor, nakar smo čuli veslanje in cviljenje vijaka, preko katerega so spuščali v vodo ogromno mrežo. Ladjica je plula vse okoli nas, dokler ni prišla na, prejšnje mesto,. Bili smo vsi skupaj obkoljeni: čolna s svetilkami, a pod njima gneča rib. Zdaj se je glavno delo šele začelo. Mreža, ki je z eno stranjo ležala na površini, pritrjena na lahke plavače, je visela v krogu navpično v morje. Vijak je zopet zaškripal in tista stran mreže, ki je ležala v globini, se je začela krčiti. To je trajalo kakšne pol ure. Tako je nastala pod nami ogromna vreča, ki se je tudi na površini pričela kr čiti. Ribe so bile ujete. Obetal se je obilen lov, če le ne bo kak delfin pokvaril vsega dela. Ribiči v čolnih so pričeli vleči mrežo. Tedaj je med ribami nastal popi ah.1 Začele «o švigati sem ter tja.' Vse zastonj, povsod jim je zapirala pot mreža. Nekatere, ki so bile tako srečne, so preskočile mrežo. A te so bile zelo redke. Čolna s svetilkami sta prešla mrežo in mi smo pomagali vleči vrv. Šlo je vse po sreči. Ribe v mreži so bile že v taki gneči, da so jih ribiči zajemali z nalašč za to napravljenimi zaboji. Ladja in čolni so se pričeli polniti. Ribe so poskakovale. Čolni so. se polnili in tudi vsi zaboji so bili polni.
Ribiči so metali majhne ribe nazaj v vodo. Med ribami je bilo tudi nekaj igel, ki se niso mogle izmuzniti iz mreže. Eno uro poštenega napenjanja mišic in trdega dela, pa je bilo vse končano. Svetilke so ugasnile. Krenili smo nazaj. Na ladjici so fantje zapeli; "Oj more duboko . . ." Anton je brundal jHJscm in se muzal. "Ej danes se je izplačalo, da že dolgo ne tako."
Na povralku smo se na skalnatem ovinku zopet ustavili. Ladjica jc nadaljevala pot, a manjši čolni so ostali zadaj.
"Tule bomo vrgli manjšo mrežo. Nekaj bomo vendar ulovili."
Svetilke so zopet zasvetile. Na čolnih so se dvigali ribiči in gledali v morje. Anton Je vzel posodo s kamenčki, namočenimi v olje in jih metal pred čoln, in glej, voda se Je neverjetno raz-bistrila. Stopil sem z Antonom na konec čolna. Pod nami se je v luči svetilk videlo morsko dno.
"Poglej hobotnico!" je vzkliknil Anton in pograbil sulico, ki je imela na koncu ostro trorog-
ljo. Z neverjetno natančnostjo je Anton zasadil konico v boho tnico. „	_
Privlekel jo je na dan. "To bo slažčica," je dejal in opazoval naprej. Tokrat nisem videl nič. Anton je ustavil čolnarje in ponovno vrgel'sulico. Iz vode je privlekel ribo, podobno mesnati plošči, ki je imela rep, podoben škorpijonovemu. Hotel sem jo sneti s sulice, pa me je Anton odrinil ter pograbil sekiro in ribi odsekal giblji vi rep.
"Ce te zabode, ti lahko zastrupi kri. Strupena je kot kača. Veš, morje ima toliko rib, da vseh nihče od nas ne pozna Vrag vedi, kaj vse se skriva tu pod vodo?" je pripovedoval.
"Vrzite mreže, tu pa bodo ri be," je zapovedal.
Ribe so se začele zbirati pred svetilko.
"Kaj pa je to?" je naenkrat začudeno vzkliknil.
Vsi smo se pogledali. Ribe so začele begati, kljub temu. da ni bilo slišati nobenega ropota.
"Nečesa so se splašile." Ribiči so se začeli ozirati in ostro gledati okrog. Takrat se je stresla mreža.
"Morski pes!" je vzkliknil Anton in pograbil ostro sulico privezano na vrv: "Tiho, ne premikajte se!" je dejal in si navijal vrv na komolce.
Nekje za mrežo je zapljuskala velika plavut in mreža se je ponovno stresla. Ribe so begale sem ter tja. Takrat se je nedaleč od našega čolna pokazal pes, z odprto čeljustjo. Anton je zavihtel sulico, ki se je bliskovito zarila v hrbet nevarnega gra-bežljivca. • Pes se je zdrznil in ta mah izginil. A iz Antonovih rok je drsela v vodo vrv . . .
"Tale ne bo več delal škode,' je smehljaje dejal, da so se zasvetile vrste belih zdravih zob.
"Zakaj ga ne potegnete ven?"
"Počakaj, da se umiri ... Sedaj je besen. Ko bo omagal, bo sam splaval na površino."
Čakali smo najmanj pol ure. Vrv se je stresala. Ranjeni pes se je boril s smrtjo. Tresljaji pa so postajali redkejši. Anton, Tomo in Ive so začeli vleči. Pes je na vse pretege hlastal okoli sebe in tolkel z Tepom, da se je čoln nekajkrat nevarno zamajal. Bil je štiri metre dolg. Kar streslo me je, ko sem gledal vrste ostrih nazaj obrnjenih zob. Ribe so se razbežale. Potegnili smo prazno potrgano mrežo v čolne. Anton je bil vseeno za-[ dovoljen.
"Kateri je pa po številu," so vpraševali Antona. "Četrti."
"Tisoč pet sto dinarjev nagrade ti ne bo ušlo."
"To je že res, saj tudi rabimo denar. Zgradili bomo skladišče, Tomo ie tudi nima motorja na čolnu." Tako je našteval vse FKitrebc. "Kaj ga boš dal za kolektiv?" "Seveda, saj smo ga vsi skupaj ulovili. Če ga ne bi jaz na bodel, bi ga pa Ive. Saj to je ista stvar," je govoril, da ga ne bi preveč hvalili.
S podvojeno hitrostjo smo za vili v zaliv.
"Tole je tvoje, to tvoje . . je delil Luka ribičem enake dele. "Ostalo bo šlo pa na trg." "Kaj pa jutri zvečer. Luka? "Spet gremo, če bo lepo vreme. Jutri bomo šli na grebene," je dejal.
"Pridi mi pomogat zakrpati mrežo."
"Bom! Lahko noč! IJeni!" "Zdravo!"
Janez dela igračke
Jožo Bon
(Nadaljevanje in konec.) Šlo je. Bogatajeve njive so lepo rodile, svinje in krave so se mu redile. Janez je pozabil na taborišče in je bil kar zadovoljen. Žulji na roki ga niso boleli in tudi žene ne, ki se je že skoraj zvijala o porodnih bolečinah.
Ko je Janez segel v roke svojemu dragemu prijatelju, s katerim sta preživela v taborišču najtežje dni, ga je nekdanji sotrpin vprašal:
"Prekleto žuljave roke imaš!"
"Tega sem vajen,"—mu je odgovoril Janez. Peljal ga je mimo lepih Bogatajevih njiv in mu rekel: "Kje so lepše!"
Prijatelj mu ni odgovoril. Šel je za njim. .
Zorana Janezova roka: zorana, pobranana in posejana Bo-gatajeva njiva.
Svinje v svinjaku, krave z bikom v hlevu, pokošeni travniki vse je bilo zadovoljno. Posebno pa Bogataj, ki se je s svojo ženo gostil takrat pri župniku Ber-gantu.
"Delaš? Kako se preživljaš?" —je vprašal prijatelj Janeza.
Janez mu je povedal, da je pri Bogataju v službi.
"In ti?"
"V tovarni."
Tovarna je bilak bajtarju Janezu tuja: "ne da kruha, samo izmozgava ljudi!"—Tako se jfe naučil od Bogataja.
"Meni pa, ki garam kot črna živina, so pred kratkim še tisto malo hrane vzeli, ki se je dobila na karte. Pa ne bom crknil, fiudiči!" je rekel prav tako, kakor mu je nedavno pripovedoval Bogataj.
'	o*_
' \
Kaj se je zgodilo, da je Bogataj lepega jutra na vsezgodaj razgrajal po vasi kot neumen, niso takoj vedeli jx>vedati va-ščani.
Janezova žena je bila vsa v zadregi, ko je odgovarjala Bo-gatajevi ženi, da ji ne more vrniti daru, katerega Je "včeraj od nje sprejela. Hudo se ji je storilo, ko ji je Bogatajka strgala jroklonjeno ruto z glave.
Janez pa je medtem nerodno korakal s prijateljem y Novo mesto.	.
"Mi ne bo šlo"—je rekel.
"Bo šlo!"—mu je odgovoril prijatelj.
Janez se je res znajdel v Novem mestu. Žulji z Bogatajeve njive so mu bili kar nekam v
napoto v tovarni igrač.
*
Otroci po naših mestih in po naših vaseh so nadvse veseli igrače. V domovih igre in dela jih tudi najdejo dovolj. Ni še tega nekaj dni, ko sem v enem
izmed teh domov gledal dva para srečnih oči. Dvoje oči se je paslo na lesenem konjičku, dvoje pa je gledalo mali punčki v oči. Pod levim ušesom konjička sem zagledal napisano: "Janez Škerjanc".
*
Obiskal sem ga na domu. "Janez!"
Nedelja popoldne je bilo. Z ženo je sedel na lesenih stopnicah in gledal tri kuštrave otroke. Smejal se je. Ko sem mu segel v roke, se mi je zdelo, da so nekam lažje, kakor takrat, ko Je garal po Bogatajevih njivah. "Kako je, Janez?" Bajta zraven Janeza, žena, o-troci in trije konjički, ki so jih otroci jezdili, vse to mi je povedalo, da je gospodar zadovoljen.
Šla sva mimo njiv, ki nič več ne poznajo Janezovih rok. Brazda in rast sta nekam klavrna pri Bogataju. Janeza je zadelo, ko sem mu to povedal. "Pusti te stvari!" Ko sva malo pozneje sedela na oskubljenem grmu in gledala v dolino, se je nekje za "Božjim grobom" vzdignil dim v nebo.
• "To je moja tovarna!"—je dal iz sebe Janez.
"To je tvoja tovarna!"—mu je> potrdil prijatelj.
Janez iz taborišča dela igrače v Novem mestu za svoje tri o-troke in otroke vseh nas. Zadovoljen je. Ko sem mu pona-gajal, zakaj se je jezil takrat, ko so mu kot bajtarju vzeli živilske karte, ko je delal pri Bogataju, se je spoprijel z mojimi očmi in rekel, naj molčim.
"Ni mi treba več garati za borih tisoč petsto dinarjev starega Bogataja in njegovih "ubo-gajme"—sedaj imam, da lahko pošteno preživim to-le: tri zdrave otroke, rdečelične in vesele!" Otroci so prevračali kozolce po zemlji in se smejali materi, ki jih je vsa srečna Opazovala.
Eden izmed otrok—menda najstarejši—je prišel k meni: "Igraj se z nami!" Igral sem se z njim. Bil sem vesel Janeza in njegovih. Zdelo se mi je, da je živilska karta bajtarja Janeza, ki so mu jo odvzeli, oživela mrtvo družino in ji pokazala pravo pot.
Sonce z neba je obsijalo Janezovo bajto, ki ne bo nikoli več služila Bogataju.
Pozdrav
K. J.
Ali ate naročeni M dnevnik "Proeveto"? Podpirajte evoj liatl
BABE IN THE WARDS
........
DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE
Kadar pišoto Proev«ti ali v glavni urad SNPJ, n« posabit« v naelovu napraviti pofžn« številko 23 sa boaodo "Chlcago". Na kuverti vselej sapUlta: Chlcago 23, 111. To bo olajšalo delo a« čtkaškl pošti, nam p« po-«polilo dostavljanj« pošt«.

"PROSVETA"
2157 8. LAWNDALE AVE.
Chicago 23, 111.................................~~.....-...1».
Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem...........
V slučaju, da J« od strani upravniitv« kakšna pomota, naa takoj obveetlte. 4a m lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE"
CENE LISTU SO:
Za Zdruš drtave in Kanade »MO Za Chleago ln okolice Je.....Pil
•JO 7.10
1	tednik in_____________0.00
S tednika te.............0.00
2	tednike in______________ 4.40
4 tednika te................... 0J0
» tednikov te ..........2.00
Za Evropo Je.... I spolni te spodnji kupon, prllošlto potrebno Mono? Order e pismu te al naročite Prosveto.
1	tednik te
2	tednika te 2 tednike te . 4 tednike te 0 tednikov te __JU JO
4.70 2J0
dañarla ali
liât, ki i« vaša
Prišteti se sme to odo ¿lene iS druitee. ki to dovolijo te ki šive aH stanujejo na enem te Istem naatovu.
V nakanam slučeju no vet kot S lodaikov
Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti ¿lan SNPJ. ali če se preseli proč od družino ln bo zahteval sam svoj liat tednik, bodo moral tisti član Is dotlčne drutlne, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravnlštvu lista. In obenem doplačati dotitao vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvo rniiati datum sa to vaoto naročniku ali pa ustaviU dnevnik. PROSVETA. SNPJ. 2007 S. Lewmdals Avo„ Chica«o 22.
riUaOeos p-irtPJeir
ni
sa tlet Proeveto vsoto $..
______ČL
Ustavita
te «o pripišite k
II 0J 4) 01
		d.
		______ČL
		—ČL
Kadar ao prcarltto.	narnSnttr «rv«J stari In novi naslov!
MMMesMMSBSsssasMamMSilti KMaaassaaaH