1'oetmna plačan* t f"nvim Leto XVIL, št. 260 upravnlStvo; t^uPijHnw, tuutfijeva Ottea ft. — Telefon tt »122, 8123. 3124. 3125, 3126T tnseratm oddelek: Ljubljana. Selen-burgovs OL & - Tei 4382, 8482. Podružnica Maribor: Gosposka nllcs tt. U. — Telefon tt. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt L — Telefon tt. 180. tiaCunl pn pott. ftek. zavodih: Ljubljana tt. 11.842, Praga Malo 78.180 «t 105541. Ljubljana, nedelja 8r novembra 1936 Cena , t Din dan. jimif iltljfca Izhaja Naročnina % Za inozemstvo Din ¥kr— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 3123, 3124. 3125. 3126. Ilmrtbaz, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. (Celje, Strossmayerjeva ulica **** J. Telefon tt. 65._ Rokopisi se ne vračajo. Jedro problema V zadnjem času se razprave in vesti o hrvatskem vprašanju zopet zelo množijo. Ne mine dan brez izjave in brez novega sporočila. Odkar je dr. Maček, v znanem beograjskem intervjuvu začrtal osnovne linije sporazuma, kakor si ga on zamišlja, in nakazal tudi pot, kako ta sporazum izvesti, je položaj znat.no bolj razčiščen. Dr. Maček je kot vodja hrvatsko-nacionalističnega po-kreta obeležil okvir za notranjo preureditev države. Postavil je izven diskusije vprašanje dinastije in vprašanje skupnih državnih mej. Ako skušamo logično izpopolniti, kar je v dr. Mačkovi izjavi tako rekoč te v obrisu naznačeno, bi smeli reči, da imajo skupne granice obeležiti Jugoslavijo na zunaj kot edinico, ki mora seveda razpolagati tudi z vsemi potrebnimi sredstvi, da se kot edinica očuva in napram drugim narodom in državam uveljavi. Ena zunanja politika, ena vojska, ena gospodarska in pravna celota, to so pač najnujnejši pogoji, da Mačkova -beseda o skupni meji, ki je izven diskusije, dobi svoj realen pomen. Kar se tiče postopka, si dr. Maček predstavlja izvedbo načrta za preureditev države tako, da bi se morali najprej srbski činitelji, ki uživajo zaupanje naroda, med seboj dogovoriti in potem sprejeti minimalne zahteve hrvatskega programa, nakar bi tak sporazum tvoril predlog za novo konsti-tuanto, ki jo naj z izvedbo svobodnih volitev pripravi in sprovede nevtralna vlada ali pa tudi koncentracijski kabinet onih skupin, ki so sporazum sklenile. Dr. Maček smatra sporazum za zadevo Srbov in Hrvatov, izhaja torej s stališča nekake pogodbe med dvema narodoma, pri kateri ostajamo Slovenci nekako ob strani. Dr. Mačkova izjava je končno prisilila razne srbijanske skupine, da vendar nekoliko resnejše poskusijo zavzeti konkretno stališče k njegovim zahtevam in določiti, kako daleč so one pripravljene pristati na dalekosežne spremembe v naših notranjih odnosa jih. Do sedaj se je v Beogradu v vsem tem prav lahkomiselno postopalo. Eni so menili, da bodo prebrodili reko, ne da bi se zmočili, če se posebno burno za-ženejo na demokracijo, češ: treba nam je le svobode pa bo prav po svetopisemsko vse drugo navrženo in tudi sporazum s Hrvati. Odgovor iz Zagreba na to taktiko je bil vedno zelo hladen, češ: mi imamo svoj politični red z narodnim voditeljem na čelu. Ako želite vi Srbi polno demokracijo, vam dajemo svoj blagoslov, toda hrvatsko vprašanje je nad vsem. Rešiti je treba to vprašanje in drugo bo navrženo. Druga skupina govori o sporazumu s Hrvati iz miselnosti nekdanjih paktov in s perspektive bodoče razdelitve ministrskih listnic. Iz tega tabora se slišijo dostikrat izjave, da se človek čudoma vprašuje, ali so gotovi gospodje zadnja leta sploh prespali. Seveda eni in drugi v globini svoje duše prav za prav mislijo eno in isto: ima vremena in partner na drugi strani se bo utrudil ter popustil, kakor se je to že zgodilo. Bojimo se in imamo v tem oziru tudi marsikatere dokaze velike notranje verjetnosti, da mnogi, ki najbolj kričijo o potrebi sporazuma, na neko resnično, z žrtvami odkupljeno, a zato pošteno in trajno rešitev našega notranjega nacionalnega vprašanja ne mislijo. Bojimo se, da se polagoma razvija igra medsebojnega izigravanja in one nesrečne taktike, ki je v našem nacionalnem razvoju rodila že toliko usodnih posledic in ki se je ne da drugače označiti, nego z njenim klasičnim imenom »podvala«. V zadnjih dneh izgleda, da so navzlic raznim demantijem pošte med Zagrebom in Beogradom postale zopet zelo živahne in morda zanimivejše, kakor sicer. Ali dočim se izmenjujejo vljudne in lepe besede, manjka na eni in drugi strani vere v pozitiven uspeh. Torej zopet le epizoda. Zopet le igra, ki ne more prinesti nič koristnega, in ki ima menda edini namen dokazati, da se na sporazumu dela z najboljšo voljo in v pričakovanju končnega uspeha. Jugoslovenski nacionalisti so svoje stališče napram vsem tem dogodkom v zadnjem času, kolikor se pač v danih prilikah da, dosti jasno obeležili. Oni so zastopniki načela, da sporazum ni nekak mednarodni srbsko-hrvatski problem, temveč da gre za kar najbolj praktično ureditev notranjih odnošajev posameznih delov našega naroda napram narodni celini in posameznih pokrajin napram državni enoti. Ta praktična ureditev naj se izvede v čim večje zadovoljstvo prizadetih Srbov, Hrvatov in Slovencev in njihovih krajev, s ciljem čim čvrstejšega ojačenja države na znotraj in na zunaj. Problem ni samo državnopraven, temveč je po svojem jedru gospodarski, socialen in kulturen, in je povrh še problem upravnega reda, sposobnosti in razumevanja za interese celokupnosti in njenih sestavnih delov. Rešitev torej ne leži v tem, da si Srbi in Hrvati vsak za sebe General Franco u madridu Nacionalistične čete so včeraj z več strani stolnico — Boj na nož po ulicah — Vlada London, 7. novembra, b. »Evening Standard« poroča iz Madrida, da so na vsej fronti, posebno pa južno od Madrida, pretrgane vse prve obrambne črte vladnih čet. Franeove čete odstranjujejo sproti žične ovire in se pomikajo polagoma naprej- V odsekih Asen-cio, Barron in Telia so njihove prednje straže po osvojitvi Alcorcona. Getafa in Cerra de los Angeles vdrle že tudi na letališče Quatro Ventos ter zasedle vojaška vežbališoa v predmetsju Villa-verde. Odpor umikajočih se vladnih miličnikov je bij povsod zelo šibek. Omejili so se po večini le na streljanje iz pušk in lahek topniški ogenj. Opoldne so prispele zadnje radijske vesti iz Madrida. Takoj nato so bile vse zveze z Madridom prekinjene in radijske postaje, kj so bile doslej v vladnih rokah, na pozive niso več odgovarjale. Po zadnjih vesteh se je vlada pod vod- stvom ministrskega predsednika Ca-baliera umaknila iz Madrida. Odpotovala je že davi proti vzhodu. Kakor zatrjujejo, si je izbrala za začasno rezidenco Valencijo, ne pa Barcelone, ker ne bi rada povzročila novih sporov o kompetenci, do katerih je deloma že prišlo s kata'onskim režimom. V Madridu je ostal le vojaški guverner, ki ima nalogo, da čim dalje zadrži nacionaliste ter omogoči beg delavskim miličnikom, pristašem vlade. Posamezna madridska predmestja so bila že zjutraj izpraznjena- Marksisti se umikajo proti vzhodu in severovzhodu mesta, kjer so postavili tudi visoke barikade ter celo vrsto tankov, ki naj bi zabranili obkoli-tev Madrida po nacionalistih. Pričakujejo namreč, da bodo skušali nacionalisti Madrid obkoliti, da bi lahko svojo zmago docela izkoristili ln preprečili novo organizacijo vladne vojske izven Madrida. Pokolj sredi mesta London, 7. novembra, o. Po vesteh angleških listov se bo borba za Madrid odločila še danes. »Times« poročajo, da je generalni napad na mesto pričela glasovi ta 5. kolona generala Franca, ki je sestavljena iz samih madridskih civilnih gardistov in ki je prodrla že v mesto ter se bori sedaj proti delavskim miličnikom od hiše do hiše- Ponekod so se miličniki znašli že med dvema ognjema. V Madridu je nastal strašen pokolj. V predmestjih je razdejanje izredno veliko, saj so bila zadnjih 48 ur neprestano obstreljevana. Prebivalstvo je zbežalo v središče mesta. Branitelji so si po ulicah zgradili barikade, civilno gardo pa neprestano ojačujejo oddelki, ki jih pošiljajo iz jugozapada. Najbolj pogumno se bore . v bitki za Madrid kariistični prositovoljci. Po informacijah lista »Morningpost« so se že cele množice meščanov predale nacionalistom. Ponekod so pričeli ljudje celo iz hiš v centru mesta streljati na delavske miličnike. V angleškem poslaništvu je našlo zadnji trenutek zavetišče 200 Angležev, ki so ostali v Madridu do zadnjega. Srditi poulični bojš v predmestjih Pariz, 7. novembra. w. Madrid je po zadnjih vesteh popolnoma v središču bojev. Šest oddelkov nacionalističnih čet, ki štejejo več divizij, prodira od vseh strani proti njegovemu središču. Napad se vrši koncentrično od Villa Verde, Carobanchela, Quadro Vientosa in Campamenta. V zunanjih predmestjih se vršijo ljuti poulični boji. Na strehah hiš so postavljeni oddelki milice, ki obstreljujejo prodirajoče čete nacionalistov. Nacionalistične čete so pripravile svoje prodiranje s strahovitim ognjem iz topov na predmestja Madrida. Topništvo vladnih čet je po večini postavljeno v središču mesta, od koder strelja na predmestja. Po nadaljnjih poročilih se bijejo v najbližji okolici, kakor tudi nad Madridom samim ljuti letalski boji. Obkoljevalni manever generala Franca London. 7. novembra, p. Po vesteh iz nacionalističnega štaba v Sal manci skušajo motorizirane kolone nacionalistov pod zaščito leta.l obkoliti Madrid ter prodirajo proti vzhodu in juhovzhodu, da bi tako preprečile beg vladnih čet iz mesta-Te kolone zavzemajo naglo postojanke, s katerih bedo obvladale vse ceste, ki vodijo iz Madrida proti vzhodu in jugovzhodu Nacionalistom je predvsem na tem, da onemogočijo delavskim miličnikom, da bi vse velike količine vojnega materija'a, nakopičene v Madridu, prepeljali še ob pravem času na varno. Nacionalisti neme-ravajo oči vidno za vsako ceno napasti središče Madrida z več strani. Zaključna Saza ofenzive proti Madridu Pariž, 7- novembra, o. Agencija »Radio« objavlja iz glavnega štaba nacionalistov v Salamanci vesti, da se je pričela davi zaključna faza ofenzive proti Madridu iz Ville Verde in Grmpamenta. ki so ju nacionalisti v pretekli noči zavzeli. V borbah za obe vasi je padJlo 300 delavskih miličnikov, 50 pa jih je bilo ujetih, med njimi mnogo oficirjev. V tej bitki so nacionalisti zaplenili nadalje tr iruske tanke. O borbah v madridskih predmestij za sedaj še ni mogoče zvedeti nobc-nh podrobnosti, ker so prekinjene vse zveze med napadalnimi kolonami, ki se borijo z delavskimi miličniki na ccž ž^ v ulic«h Madrida. Napade vodijo posebni oddelki za poulične borbe izvežbanih civilnih gardistov. Obramba mesta do skrajnosti Madrid, 7. novembra, o. Vlada je sklenila braniti mesto do zadnjega. Vladne baterije so danes ves dan obstreljevale nacionalistične postojanke, ki se raztezajo v polkrogu okrog mesta. Vladna letala preganjajo neprestano nacionalistična letala, ki se trudijo odkriti vladne baterije v mestu. Vse ceste, ki vodijo proti Valenciji, so polne vozov in avtomobilov, s katerimi beže meščani proti vzhodu in jugovzhodu. Velike izgube vladnih čet Saint Jean de Luz, 7. novembra, b. Včeraj zjutraj je general Varela s svojimi četami prodrl do carinskih mej glavnega mesta in zasedel tam vge postojanke. Kmalu nato je prišlo do prvih pouličnih bojev z vladno milico. Iz Madrida poročajo, da je topniški ogenj zadnjih dni zahteval v Madridu veliko žrtev na vladni strani. Baje znaša število mrtvih nad 3000. število ranjenih pa celo 20.000. Katalonska pomoč madridski vladi Pariz, 7- novembra, b. Po vesteh ii Barcelone ni izključeno, da bodo madridskim četam v skrajnem primeru priskočile na pomoč dobro oborožene katalonske čete. Govori se celo že o 35.000 vojakih ki čakajo samo še na povelje, da odpotujejo proti Madridu. V Barceloni 60 bili doslej mnenja, da je treba ohraniti lastne čete predvsem v katalonskih odsekih fronte, tako pri Sara-gossi in Huesci, ker pa se zdi, da je v teh dveh odsekih položaj vladnih čet zasiguran. izgradijo svojo oblast, temveč edino v tem, da Srbi, Hrvati in Slovenci kot skupni enakopravni nositelji celokupne oblasti v tej državi skupno reformirajo, kar je dosedanji razvoj pokazal kot kvarno, neuspelo ali nemogoče. Jugoslovenski nacionalisti gledajo na problem s stališča jugoslovenskega edinstva in radi tega stojijo zaenkrat ob strani pri razgovorih, ki se vodijo na osnovi drugačnega gledanja na našo narodno celino. Pri tem smo globoko prepričani, da je sporazum na osnovi, na kateri se sedaj navidezno gradi, nemogoč in da je edino jugoslovenska misel sposobna uresničiti vse upravičene težnje, ki se danes uveljavljajo v tako zvanem Mačkovem pokretu, pri tem pa očuvati in poglobiti občutek } usodne povezanosti vseh delov našega naroda prinesti naši državi notranji mir in ji dati silo. ki lahko kljubuje vsakemu viharju, pa naj pride odko-derkoli. Še posebej pa kažejo zadnji dogodki, udrle v špansko pre-pobegnila v Valencio je del vojaštva razbremenjen in ga katalonska vlada lahko pošlje Madridu na pomoč. Vlada na begu London, 7. novembra. w. Po uradno še nepotrjenih vesteh iz Madrida je vlada Larga Caballera v letalih zapustila Madrid. Po eni verziji je odšla, kakor javlja »Exchange Telegraph« v Albacete, mesto s 50.000 prebivalci, približno 220 km južnovzhodno od Madrida. V spremstvu vlade je tudi ruski poslanik Rosenberg. London, 7. novembra. AA- Španski poslanik je danes sporočil v zunanjem uradu mi" ntetru Edenu, da je madridska vlada zapustila prestolnico in krenila v Vajencio. Nadaljnji stiki med britanskim poslaništvom v Madridu in londonskimi uradnimi krogi se bodo vršili tako. da bo odpravnik poslov britanskega poslaništva, ki je ostal v Madridu, pošiljal poročila britanski križarki, ki se nahaja v španskih vodah, ta pa jih bo pošiljala v London. Tudi londonska navodila bodo prihajala preko križarke britanskemu odpravniku poslov v Madridu. Burgoška vlada pripravljena za preselitev • Burgos, 7. novembra, o. Nacionalistična vlada v Burgosu je že popolnoma pripravljena, da se preseli v Madrid. Uradi, arhivi, inventarji in nameščenci čakajo samo še na zadnji poziv generala Franca. Deloma so z arhivi in inventarji že natovorjeni nešteti tovor- koliko razloga imamo Slovenci, da se čvrsto držimo programa edinstva, ako hočemo, da se ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi o nas samih, o naši bodočnosti, o naši gospodarski in kulturni eksistenci ne bo odločevalo brez nas in proti nam. Kadar nekega dne tudi dr. Maček uvidi, da po poti srbsko, ali bolje rečeno srbijansko - hrvatskega »mednarodnega« sporazuma ne gre več, (in mi menimo, da to ne more dolgo trajati), bo rešitev problema avtomatično morala , preiti na jugoslovensko osnovo. In če | bo dovolj državniške modrosti in uvi- i devnosti, dovolj požrtvovalnosti in ljubezni za skupno domovino, potem bomo v družbi jugoslovenske ideje našli rešitev, ki bo čuvala dostojanstvo Hrvatov (in v tej besedi leži morda skrivnost celega problema) v enakopravni zajednici Jugoslavije ter ga povezala 7 usodo Slovencev in Srbov v nerazruš-Ijiv sporazum jugoslovenske bodočnosti. ni avtomobili, ki bodo takoj krenili proti Madridu. Vlada bo v Madridu nemudoma nadaljevala svoje poslovanje. Pripravljenih je tudi že 2.000 civilnih gardistov, ki bodo prevzeli službo javne varnosti v glavnem mestu. Poslednji poziv madridskega radia Madrid, 7. novembra, o. Vojaški guverner, ki vodi obrambo Madrida, je izdal davi poslednji poziv pristašem vlade,^ naj se postavijo vsi v bran proti fašističnim nasprotnikom. S tem pozivom je postaja zaključila svojo emisijo in se potem ni več oglasila. Kadilska postaja zavzeta Lizbona, 7. novembra, o. Vse španske nacionalistične radijske postaje razglašajo, da bo vojska generala. Franca danes prav gotovo zavzela špansko glavno mesto. Napad vodi z zapada in jugozapada general Assem-ciano, čegav kolona predira iz Alcorco-ne proti središču mesta. Ta kolona skuša zavzeti Caso deli Campo, ki Je središče zase v zapadmem delu mesta ob obrežju reke Manzajole. Generala Barronca in Quellasa sta s svojimi četami prav tako prišla že pred vrata madridskega centra. Njune čete so fe zavzele najmočnejšo madridsko radij* sko postajo Campanilo. NacK>nali8ti so le še 5 km oddaljeni od kraljevskega dvora. Prvi oddelki Se bore v središču, mesta, 400 m daleč od Puerte del Sol. Napad vladnih čet na jugu Gibraltar, 7. novembra, b. Vladna milica je izvršila včeraj v odseku pri Estreponi v južni Španiji napad na postojanke nacionalistov. Culo se je ves dan grmenje topov« V mestu La Linea se je prebivalstva pol v stila velika panika. General Franco osebno vodi operacije Po popolni okupaciji bo Madrid proglašen za novi sedež nacionalistične vlade S špansko-francoske meje, 7- novembra, g. Po doslej še nepotrjenih vesteh so si nacionalsitične čete okoli 13. ure izsilile pot v središče Madrida. General Franco je sam prevzel vodstvo napadalnih oddelkov. Beg madridske vlade je zelo omajal moralo republikanskih čet. O enotnem vodstvu odpora ne more biti več govora. Vladne čete so nudile prodiranju nacionalističnih qet samo še majhen odpor. Po popolni zasedbi Madrida po četah generala Franca, bo Madrid proglašen za novi sedež nacionalne vlade. Rim, 7. novembra, br. Prispele so vesti, da so ob 13.30 španske nacionalistične čete zavzele Madrid. Tudi zastopnik burgoške vlade v Lizboni je izjavil, da je prejel poročilo, po katerem so čete generala Franca vkorakale v Madrid in se sedaj vrše krvavi boji po njegovih glavnih ulicah. London, 7 novembra, o. Reuterjev urad je prejel ob 17.15 poročilo iz Pariza, da so v Perpignanu ujeli poročilo ladijske postaje v Jaciju. po katerem je Madrid ob 13. padel. Vest o zavzetju Madrida je sporočil sam general Franco. Madridsko prebivalstvo je sprejelo nacionalistične čete * velikim navdušenjem in zvonjenjem zvonov v vseh cerkvah. Prva, ki je vdrla v špansko prestolnico, je bila kolona generala Assenciana. Doslej še ne vedo, kje 8e nahaja predsednik španske vlade Largo Ca-ballero. Boji za središče mesta trajajo dalje in so zelo krvavi, ker branijo imličnflrf vsako ped zemlje. Reuterjev urad poroča nadalje h Lizbone. da so nameravale vladne čete pred izpraznitvijo Madrida razstreliti z dinaanitom vsa glavna poslopja, med njimi kraljevsko gledališče, nebotičnik s telefonsko centralo. vsa ministrstva in kraljevsko palačo. O usodi 30.000 talcev, ki se nahajajo v madridskih zaporih, ni še ničesar znanega. Mnogi inozemci so se rešili v poslaništva tuiih držav. Odklonjena angleška intervencija Oba nasprotnika sta odklonila angleški predlog o mUejšem postopanju s civilisti London, 7. novembra, o. General Franco, kakor tudi ministrski predsednik Caballe-ro sta odklonila zadnjo intervencijo angleškega odpravnika poslov zaradi milejšega postopanja s civilnim prebivalstvom. Ca-ballero je izjavil, da se bo vlada borila do konca. Angleški odpravnik poslov je zahteval, naj bi Franco in Caballero pazila predvsem na to, da se Madrid ne uniči, prelivanje krvi omeji do skrajne mere In sodelovanje z Rdečim križem obnovi. Francija in Anglija ne bosta priznaH Franeove vlade Pariz, 7. novembra, o. »Oeuvre« poroča, da je bil med Quai d' Oreavem in Foreign Officeom dosežen sporazum, po katerem Francija in Anglija ne bosta priznali vlade generala Franca, čeprav bi njegova vojska zavzela Madrid. Splošno računajo, da bo Franco takoj po zavzetja Madrida zahteval priznanje novega režima v Španiji, francoska vlada pa se je postavila na stališče, da ne more priznati novega režima, če si ne preskrbi ustavne in parlamentarne leprtlmacije. Nemški načrti s Španijo Na drugem mestu poroča list o senzacionalnih načrtih, ki si jih je Nemčija zasnovala 7primer nack>nnl:stične zmage v Španiji. Nemčija M rada Šps»n"jo pretvorila v neke vrste rospodarsko kolonijo. V Španiji si namerava zgraditi podmorniške baze, obenem pa bo zahtevala, da ji Španska vlada odstopi eksploatacijo rudnikov bakrt v Riu Tintu ter železa in živega srebra Nemška industrija naj bi prevzela vsa javna dela za špansko obnovo. Zgradila naj bi tudi celo omrežje modernih avtomobilskih cest, letališč in verigo utrdb v Pirenejih. Nemška industrija bi bila na ta način zaposlena do polne mere kar cela tri leta. Poleg tega zahteva nemška vlada naselitev brezposelnih Nemcev v Španiji, kjer bodo kot strokovni delavci in nameščenci sodelovali pri javnih delih, obenem pa polagoma postali nemški kolonisti. Kralj Edvard pojde tudi v Kanado London, 7. novembra, b. Kanadski ministrski predsednik Mackenzie je izjavil, da bo kralj po svojem obisku v Indiji prišel tudi v Kanado. To bo prvič v zgodovini, da bo vladajoči kralj Velike Britanije obiskal ta dominion. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje p e sodi te po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima 392 malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutra« Vas pouči, da Ima oglas dvojno vrednost, 6e se Javi dvojno Število Interesentov. Ribbentropove težave Odnošaji med Anglijo in Nemčijo so se poslednje tedne zelo poslabSali - GSring in Gdbbels sta otežkočila Ribbentropovo misijo London, 7. novembra, b. Londonsko časopisje se zelo izčrpno peča t vprašanjem angleško-nemških odnošajev v zadnjem času, zlasti po italijansko-nemškem sporazumu ob priliki Članovega obiska v Nemčiji, Vsi listi brez izjeme poudarjajo, da so se odnošajfi med obema državama poslednje tedne zelo poslabšali. »News Chronicle« je mnenja, da je treba iskati razlogov za to poslabšanje odnošajev predvsem v akciji nekaterih nacionalno socialističnih.' krogov v Nemčiji sami, ki mislijo, da bo Nemčija lažje uresničila svoje sanje o vrnitvi kolonij na ta način, da se zveže z Italijo, ker je jasno, da na prostovoljno vrnitev kolonij ne more računati. Berlin bo Italijo znatno podprl v njeni kolonizaciji Abesinije. Ribbentrop, ki je od vsega početka pobi-jpl anglofobske tendence v Nemčiji, je svoje poslaniško mesto zato tako pozno nastopil, ker je želel med tem uporabiti ves svoj veliki osebni vpliv pri Hitlerju, da bi nemško zunanjo politiko definitivno usmeril v London. Gfiring in GObbels pa sta mu s svojimi znanimi protiangleškimi izjavami. na katere je bil prisiljen reagirati tudi zunanji minister Eden v svojem ekspozeju v spodnji zbornici, njegov položaj in njegovo misijo zelo otežkočila. Tu mislijo, da sta GŠring in. Gdbbels to namenoma storila, da podčrtata svoje nezadovoljstvo zaradi Ribbentropov© anglofilske politike, ki ne bo Nemčiji nikdar vrnila njenih kolonij. Podobno pišejo tudi nekateri drugi listi, ki Ribbentropu sicer priznavajo njegovo dobre voljo in tudi iskrenost njegovih anglo-filskih čustev, dvomijo pa, da v Nemčiji sami zmaguje Ribbentropova linija zunanje politike. Cianov obisk nasprotno kaže, da se je v berlinskih uradnih krogih v zadnjem času uveljavila italofilska politika, katere glavni predstavnik je zunanji minister Neuratlh, glavni poborniki pa Goring In Gobbels. Komunistične demonstracije London, 7. novembra, b. Snoči se je pred nemškim poslaništvom zbrala večja množica komunistov, ki eo priredili burne demonstracije proti Nemčiji zaradi usmrtitve komunista Edgarja Andreja, ki ga je sodišče v Hamburgu 10. julija obsodilo na smrt zaradi veleizdaje. Nekaj demonstrantov je policija aretirala. Padec albanske vlade Padla je v parlamentu, ker so poslanci odklonili njeno zahtevo po uvedbi delovne obveznosti in ustanovitvi delavskih bataljonov Tirana, 7. novembra, k. Včeraj je albanska vlada podala kolektivno ostavfco. V poslanski zbornici eo namreč razpravljali o uvedbi delovne obveznosti odmoSno ustanovitvi takozvanib delavskih bataljonov, s katerih pomočjo naj bi ®e pospešila javna dela v državi. Vlada je vztrajala na zakonskem načrtu, ki ga je predložila, zbornica pa ga je odklonila. V parlamentu je bila nato kratka 6eja vlade, po kateri je predsednik ministr- skega sveta Frasikeri v parlamentu ponovno zahteval sprejem zakonskega načrta, na katerega je vezal vprašanje zaupnice. Zbornica je kljub temu vnovič odklonila uvedbo delovne obveznosti in sicer s senzacionalnim razmerjem 36 glasov proti 3. Vlada je bila zaradi tega prisiljena podati oetavko. Davi je kralj takoj pričel konzultacije s predsednikom parlamenta in drugimi politiki. Cianov odhod na Dunaj Rin, 7. novembra, o. Nocoj je zunanji minister Ciano odpotoval na Dunaj, kamor prispe jutri. Beckova misija v Londonu Varšava. 7. novembra, g. Zunanji minister polkovnik Beck je v spremstvu svoje soproge, ravnatelja zapadnega oddelka zunanjega ministrstva in »vojega tajnika odpotoval v London. Varšava, 7. novembra. AA- »Kurier Po-ranny« piše glede na bližnji obisk poljskega zunanjega ministra Becka v Londo-m, da se Velika Britanija in Poljska popolnoma strinjata v mnenju, da Je treba onemogočiti ustvaritev dveh sovražnih blokov v Evropi. Britanski minister Eden se je nioael na obisku v Varšavi prepričati, kolikšnega pomena je za konsolidacijo Evrope sodelovanje med Londonom in Varšavo. »Kurier Polski« piše .podobno in pravi, da bo ena izmed glavnih Beckovih nalog v Londonu prepričati poklicane britanske činitelje, kako usodno bi bilo, če bi se zarodi zagotovitve miru evropska celina razdelila na boljšo zahodno m slabšo vzhodno polovico. Arabci bojkotirajo kraljevsko komisijo Jeruzalem, 7. novembra, b. Vrhovni arabski svet je danes sklenil, da se bo izognil vsakemu stiku z angleško kraljevsko komisijo. ki je bila te dni poslana v Palestino, da poišče osnovo za sporazum z Arabci. Komunike, objavljen po seji vrhovnega arabskega sveta, poudarja, da je - londonska vlada razočarala Arabce v njihovem pričakovanju, da bo ustavljeno nadaljnje naseljevanje Židov v Palestini, ker je priseljevanje še vedno dovoljeno. Razen tega pomenijo izjave kolonialnega ministra Orm-sby Goreja žalitev arabskih nacionalnih čustev in napad na arabske pravice, kar dokazuje, da nima angleška vlada nobenega pravega namena glede ureditve sedanjih razmer v Palestini. Vrhovni arabski svet poziva zaradi tega ves a-rabski narod, ki je že do sedaj izpričal pred vsem svetom svojo politično zrelost, naj dejansko bojkotira londonsko komisijo. Trgovinski dogovor med Anglijo in Italijo London, 7. novembra, b. Po uradnem poročilu iz Rima. Je prišlo po šesttedenskem posvetovanju med angleško in italijansko trgovinsko delegacijo do popolnega sporazuma in jo bila nova trgovinska pogodba med obema državama podpisana snoči. Nova pogodba stopi v veljavo 16. t. m. Pogodba je sestavljena iz dveh delov: v prvem delu je rečeno vprašanje angleških zamrznjenih kreditov v Italiji, v drugem delu pa se določajo kontingenti za. uvoz angleškega blaga v Italijo. Pogodba bo objavljena v sredo. Francoska mati rodila četvorčke Pariz, 7. novembra. AA. V vasi Cermovan v 6everni Franciji je rodila neka 34 let stara kmetica četvero deklic, ki so vse zdrave in dobro razvite. Važen zdravniški izum Dunaj, 7. novembra. AA. Tukajšnje me-dieinsko društvo j« dobilo v presojo novo izumljen aparat, ki s •vetloboimi ugnali registrira v«« bistvene izpremembe srca pri boln%ih med operacijo. Možnost izstopa Italije iz DN Rim, 7. novembra, b. Oficiozni »Gfiorna-le d' Italia« je zavzel znova odločno proti-ženevsko stališče. List je mnenja, da je vsako delo za reformo DN brezuspešno in bob ob steno, ker ne more nobena stvar več postaviti ženevske ustanove spet na noge. Čim bo Italija zasedla poslednji kraj. ki ga drže Abesinci še v svojih rokah, to je kraj Gore v zapadni Abesiniji, se ne bo prav nič več pomišljala in bo izstopila iz DN. Ta članek oficioznega lista, ki tolmači navadno mnenje zunanjega ministrstva, je zbudil v vse'b tukajšnjih političnih krogih veliko pozornost, in to tem bolj. ker je v najnovejšem času že drugi v seriji protiženev-skih izpadov. Znano je. da je isti list pred dnevi zagovarja! stališče, da je Italija dejansko itak že izstopila iz DN, kakor Nemčija in Japonska. Okoli revizije Budimpešta, 7. novembra, b. V tukajšnjih političnih krogih j* zbudila veliko pozornost izjava madžarske vlade, ki jo je priobčila uradna madžarska agencija kot odgovor na vest londonskega Reuterja, da namerava Madžarska v kratkem odpovedati trianonsko mirovno pogodbo in se nato takoj oborožiti. Madžarska uradna izjava namreč Reuterjeve vesti direktno ne demanti-ra. temveč samo ugotavlja, da je madžarska vlada v vprašanju revizije že tolikokrat in tako jasno povedala svoje stališče, da se ji sedaj ne zdi potrebno pečati se s tako vestjo. Anglija je odpoklicala svoje čete iz Adis Abebe London, 7. novembra, b. Iz Rima poročajo, da je tamkajšnji angleški poslanik sporočil italijanskemu zunanjemu ministru Cianu, da bo Anglija odpoklicala iz Adis Abebe svoje čete, sestavljene po večini iz Indijcev. Iz poštne službe Beograd, 7. novembra. AA. Imenovan je pri pošti Ljubljana I. za inšpektorja 5-skupine Franc Salckar, višji kontrolor v 6. skupini pri pošti Ljubljana II. Premestitve Beograd, 7. novembra. AA. Premeščena sta za poverjenika v 6. skupini v delavnici v Nišu inž. Josip Gruden, poverjenik strojnega oddelka žel. ravnateljstva v Ljubljani, in za višjega kontrolorja v 6. skupini v mariborski delavnici MaJts Pfcifer, višji kontrolor delavnice v Zagrebu. Jesenska umetniška razstava v Beogradu Beograd, 7. novembra, p. V paviljonu »Cvijete Zuzor.ič« je bila davi otvorjena 9. jesenska slikarska in kiparska razstava, Pokroviteljstvo je prevzel beograjski župan Vlada II ič. Nova katastrska uprava Beograd, 7. novembra, p. Finančni minister je izločil iz področja kat. uprave v Murski Soboti področje ereza dolenie-landav-eikega in na njem ustanovil novo katastrsko upravo s sedežem v Dolinji Lendavi. Aretacije v Zagrebu Zagreb, 7. novembra, o. V Zagrebu so bili danes aretirani zdravnik dr. Khun, novinar Jun, gdč. Herzog, hči nekega bančnega ravnatelja in več drugih. Vzroki teh aretacij niso znani, zatrjujejo pa, da so v zvezi s komunistično propagando. Beležke Konferenca JN8 za drin&ko banovino V četrtek zvečer se je vršila v Sarajevu konferenca JNS, ki se je je udeležilo nad 700 delegatov iž drinske banovine. Konferenci je predsedoval g. Dušan Maric. O političnem položaju in programu JNS so govorili narodni poslanci Mustafa Mulalič, dr. Srpko Vukanovič, Šukrija Kurtovič in Milan Božič. Vsi govori so izzvali veliko odobravanje navzočih delegatov, ki so končno sprejeli tudi daljšo resolucijo o potrebi čim bolj odločne akcije JNS med ljudstvom. „Dr. Kramer se zahvaljuje14 Pod tem naslovom beleži »Slovencc« po skoro štirinajstih dneh svoječasno notico beograjskega >JugosIovenskega glasnika« da je poslal senator dr. Kramer čestitke 51 novoizvoljenim županom. Ljubljanskemu glasilu JRZ to ni prav. Ogorčeno se izpra-šuje, kako je to mogoče. »saj je vsa združena opozicija izglasovala le 41 županov, pa še teh jih niti polovica ne pripada JNS«. Mi se, iskreno povedamo, »Slovencu« prav čudimo. Kako moTe sedaj naenkrat trditi, da je polovica od izvoljenih opozicijskih županov pristašev JNS. ko je pa vendar svoj čas ugotovil, da je JNS dobila vsega le borih 980 glasov in z njimi po nekem čudnem naključju — menda kakor g. Pevec svoj poslanski mandat — dve občini? Sedaj pa naenkrat taka velikodušnost! V ostalem je treba navedbo »Jugotloven-skega glasnika« dopolniti. Do takrat, ko je list. izšel, je dr. Kramer res čestital 51 novoizvoljenim županom, nato pa na osnovi naknadnih poročil še številnim drugim. »Slovenec« sedaj pravi, da so njegovi prijatelji debelo gledali in da so bili nekateri celo užaljeni, ko so prejeli čestitke dr. Kramerja. Zelo hvaležni bi bili, ako bi gospodje iz Kopitarjeve ulice navedli vsaj enega župana, ki je dobil čestitke g. dr. Kramerja. pa je kot »Slovenčev« prijatelj debelo pogledal ali bil celo užaljen.. Naj vendar »Slovenec« to stori, potem pa se bo videlo, katera »pisarna se je uštela«. »Slovenec" in greh »Slovenec« noče in noče jasno odgovoriti na naše vprašanje, ali je po naukih Katoliške akcije, za katere glasilo se izdaja, in po naukih uglednih katoliških duhovnikov, ki so njegovi lastniki, greh krasti bližnjemu poštenje in čast samo v svrho politične koristi. Opleta okrog sebe, na novo obrekuje, odgovora pa ne da. In vendar bi bila jasna beseda ravno sedaj koristna in potrebna, ko se bliža adventni čas in bodo verniki hodili k spovedi. Zelo bi jim bila olajšana priprava na spoved, ako *bi jim »Slovenec« jasno povedal, ali je greh ali ne, če so v političnem boju ali iz kakega drugega, »dobrega namena« obrekovali svojega bližnjega ali ga po krivici blatili. Zato naj se gospodje pri »Slovencu« vendarle že omehčajo in pridejo na dan z jasno besedo. Ker iz vsega njihovega pisanja razvidno, da imajo sami o tem zelo zmedene pojme, naj se obrnejo na gg. profesorje bogoslovja in druge strokovnjake v teoloških vedah, ki so njegovi lastniki in zato odgo%orni za njegovo pisavo. Če bo jasno spregovoril v njihovem imenu, mu bodo verniki gotovo brej pridržka verjeli. O majhni udeležbi pri občinskih volitvah Mariborska »Delavska politika« objavlja uvodnik, v katerem razpravlja o vzrokih razmeroma slabe udeležbe pri letošnjih občinskih volitvah v Sloveniji m drugih banovinah. List vidi v tem pojavu znak, da med prebivalstvom pada interes za javno življenje. Na koncu prihaja do zaključka, da je edini lek za ozdravljenje uvedba tajnih volitev in državljanskih svoboščin. Gospodarske liste v Dalmaciji Nekateri dalmatinski in zagrebški listi so objavili poročilo, da sodelujejo pristaši JNS v primorski banovini pri sestavljanju kandidatnih list za občinske volitve s pristaši JRZ. Navedene so bile celo nekatere občine, v katerih naj bi bile vložene take »kompromisne liste JRZ.« Sedaj objavlja splitska »Nova Doba« pismo senatorja dr. Andjelinoviča, ki ugotavlja da so kandidatne liste v Bcnkovcu, Vrliki. Biogradu na moru in Kaštel Sučurcu nadstrankarske gospodarske liste, ki jih bodo podpirali pristaši JNS. katerih dobršen del tudi kandidira na teh listah. O kakem kompromisnem značaju teh list v korist JRZ pa v prizadetih občinah nihče ničesar ne ve. Spomenica Udružene opozicije »Obzor« poroča v zvezi s svojo včerajšnjo vestjo o sporazumu beograjskega dela združene opozicije, da bo dogovor sestavljen pismeno in v obliki spomenice predložen na merodajnem mestu. Vsebina spomenice ne bo objavljena, vsaj za enkrat še ne. Vodstvu SDK pa je vsebina spomenice znana. Akt se ne nanaša direktno na vprašanje o nadaljnjih pogajanjih z bivšo SDK in tudi ne predstavlja nikakc osnove za razgovore z dr. Mačkom. Če pa bodo spomenica odnosno zahteve beograjskega dela združene opozicije sprejete, bo že mnogo doseženo, predvsem na omogočen hitrejši razvoj notranje politične s;tuacije. Roosevelt kot coklja »Delavska politika« poroča o izidu ameriških predsedniških volitev in pristavlja naslednji komentar: »Zmagala je torej demokratična stranka. Roosevelt bo ostal predsednik. Ameriški kapitalizem bo obdržal cokljo, ki mu je potrebna, da ne bi strmoglavili v prepad.« Zahvala Z Rakeka smo prejeli: Vsem volilcem, ki so dne 25. oktobra t. 1. glasovali za listo, katere nosilec sem bil jaz, in ki se niso ustrašili groženj in ne nasedli obljubam in drugim dobrotam bodočnosti v imenu vseh kandidatov in namestnikov in vse napredne javnosti prav 1 prisrčna zahvala. V neenakem boju ni bilo mogoče zmaeati številčno, temveč le mo-[ ralno. Franjo Tavčar. i so pljučne bolezni ozdravljive? je zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarju £ ka&lju, zasluzenosti, dolgotrajni hripavosti in bolniki f To nad vse vaino pljučnih vrhov, iripU a doslej še niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod pere— gosp dr. med Guttmaona, bivšega šef-zd ravnika v zavodu za ; in cenit uro o temi: »Ali se dado pljučne bolezni ozdraviti?« Oa damo vsakemu jolnlku priliko, da se pojasni vrsta njegove Bolezni, smo sklenili, da pošljemo to Knjigo vsakomur brezplačno in banko v splošni blagor. Treba je samo pisati dopisnico (frankirano z Din 2.—s točnim naslovom na: PLHJLMANN & Co. Berlin 614, Milggelstrasse Nr. 25-25a. Odobreno od min soc. pot, s&nitetsko oddeljenje S. br. 2416 od 12. XTL 1933. Minister Korošec v Zagrebu Zagreb, 7. novembra, o. Z današnjim jutranjim brzovlakom je prispel iz Maribora v Zagreb notranji minister dr- Korošec. Taikoj po svojem prihodu se jc podal na banovino, kjer jc dalj časa konferi-ral z banom dr. Ružičem in pomočnikom bana Mihaldžičem. Po konfcrcnci. ki je trajala do 10. ure. se je v spremsvu bana odpeljal na obisk k nadškofu dr. Bauer-ju in nadškofu-koadjutorju dr. Stepincu-V škofiji je ostal do 11. ure- Nato je bil na zagrebški policiji, kjer mu je upravnik dr. Vragov ič podal referat o javni varnosti v Zagrebu. S policije se je ponovno odpeljal na banovino, kjer je malo pred poldnem sprejel novinarje. Dal jim je tole izjavo: _ Posebno sem zadovoljen, da sem spet enkrat videl lepi Zagreb, ki se kljub splošnemu težavnemu gospodarskemu s'anju tako sijajno razvija. Dvakrat sem vesel, ker me spremlja lepo . vreme. Ker ste novinarji, bi pač rajši vedeli, kako js s hrvatskim vprašanjem. Nisem sentimentalen, jasno gledam. Hrvatje me imajo včasih manj radi, včasih bolj, ali če to negativno povem, včasih me več. včasih pa manj sovražijo. Nisem luna, ki gleda na zemljo zdaj mrko, zdaj prijazno. Vedno sem rad imel in visoko spoštoval hrvatski narod in nimam druge kot to vročo želja, da bi zaključil svojo politično karijero tako. da bi bili vsi Hrvati srečni in zadovoljni v tej naši državi ter zadovoljni tudi z menoj. Novinarji so se nato poslovili. Dr. Korošec pa je nadaljeval svoje razgovore z banom dr. Ružičem. Ob pol 13. se je z brzovjakem odpeljal dalje proti Beogradu. Nastopna avdienca italijanskega poslanika Beograd, 7- novembra. AA. Nj. Vis- knez namestnik Pavle je opo'dne sprejel v Belem dvoru novega italijanskega p-slanika Maria Indclija. Pri avdicnci je bil navzoč tudi min. predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič. Novi poslanik je ob tej priliki izročil Nj. Vis. knezu namestniku svoja akreditivna pisma. Poslušajte tudi Vi! (S * 2 2 (8 e •M •o 2 BLAUPUNKT, SCHAUB, OLVMPIA SABA, KAPSCH. Dobite na dom na brezobvezno poizkusnjo le pri Tehnik J. BANJAI LJUBLJAN A, MIKLOŠIČEVA C. št. 20 Spomenica srbijanske združene opozicije Beograd, 7. novembra pp. Šefi srbijanske združene opozicije so v posebnem dokumentu sestavili svoje mišljenje o rešitvi aktualnih političnih vprašanj v državi. Do-kirnent so podpisali gg. Aca StanojeviC, Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič in so ga v prepisu predložili tudi na merodajno mesto. , . j i- Sporazum, ki so ga med seboj dosegli, se deli na dva dela. V prvem delu razpravlja o splošnem političnem položaju v državi in prihaja do zaključka, da je sipre-memba sedanjega stanja neobhodna, v drugem delu zavzemajo šefi združene opozicije stališče napram poedinim vprašanjem ter se izrekajo za priznanje hrvatske historično politične individualnosti. Reforma se da izvesti Ie s pomočjo nove ustave, ki naj ©s>gura demokratski in parlamentarni režim ter na osnovi svobodnega sporazuma med Hrvati. Srbi in Slovenci prinese novo ureditev države. Enkrat ima 1 tudi »Slovenec" prav V svoji včerajšnji številki se hudujc in razburja, ker rabijo nekateri listi za španske nacionaliste tu in tam tudi izraz »fasi- sti«. Takole toži: »Znano je. da so predvsem komunisti tisti, ki vsako gibanje in delo. ki je proti njim naperjeno, označijo za fašizem, pa čeprav s fašizmom nima niti najmanjših stikov. Toda komunistom se tega niti preveč ne zameri, kajti komunizem je predvsem preračunan za neuke, duševno nesamostojne in primerno omejene ljudi, ki so zmožni fanatizma in slepe pokorščine, ne obsežejo pa nekoliko bolj sestavljenih pojmov. Zato komunizem že iz vsega pocctka življenje in svet poenostavlja in spravlja vse mnogolike pojave življenja, ce le mogoče, na eden edinstveni imenovalec.« General Franco in njegovi sotrudniki so v svojih izjavah že ponovno napovedali, da hočejo uvesti v Španiji nov družabni red po vzoru fašističnega reda. Oni sami zato gotovo niso prav nič užaljeni ali ozlo-voljeni, če slišijo, da se tu ali tam nazi-vajo za fašiste. Nerazumljivo nam je potem, zakaj naj bi se razburjal ravno »Slovenec«. . , Kljub temu ima »Slovenec« prav, ko dokazuje, da bi komunisti radi vse svoje nasprotnike žigosali za fašiste. Kar jc gori o tem napisal, podpišemo tudi mi. 1,t Jugoslovenski nacionalisti stoje na demokratični ideologiji in so neprimerno dalje od vsakega fašizma, kakor španski nacionalisti. Kljub temu jih jc »Slovenec« in so jih njegovi ljudje označevali za fašiste, pa delajo tako še danes. Naj opozorimo samo na njihove šlagerje iz volilne borbe, »Slovenec« naj zato kar lepo pometa pred lastnim pragom. Ako se tudi v naših listih kdaj pojavi izraz »fašisti« za španske nacionaliste, se to gotovo zgodi brez vsake tendence in v skladu z njih izjavami. On pa je jugoslovcnskc nacionaliste pri poini zavesti, da ni res, vedno na novo označeval za fašiste. Naj si izreze, kar jc v včerajšnji številki izjemoma enkrat pravilno konstatiral o obkladanju s fašizmom, pa se po tem tudi sam ravna! Ljubljanski škof pri papežu Rim. 7. novembra, k. Papež je sprejel včeraj v avdiienco ljubljanskega škofa dr. Gregorja Rozmana in krškega škofa* dr. Srebmiča. Kakor zatrjujejo vatikanski krogi se je avdijenra nanašala na vprašanja uveljavftenja sklenjenega ikonkordata a tudi na neka cerkvena vprašanja, ki so v zvezi 7 odstavitvijo tržaškega škofa msgr. Fogar-ia. Med tem je b'l za začasnega upravnika tržaške škofije im eno vam goriški nadškof msgr. Karlo Margotti. Kakor kaže gre sedaj za to. kdo bo imenovan za novega tržaškega škofa. Konec imenovanj na srednjih Šolah Beograd, 7. novembra. AA. Z odlokom prosvetnega ministra je imenovanih več diplomiranih filozofov za suplente na realnih gimnazijah v vzhodnih in južnih banovinah. Ministrstvo za prosveto opozarja, da so s temi imenovanji izčrpana vsa po proračunu prosta suplentska mesta in zato ni možno nobeno novo imenovanje v teku tega proračunskega leta. Interpelacija o železničarskih zadevah Beograd, dne 7. novembra, d. Narodni poslancc Avgust Lukačič je vložii na prometnega ministra interpelacijo glede nujne ureditve železničarskih zadev v območju ljubljanske direkcije. Interpelacijo so podpisali vsi slovenski člani poslanskega kluba JNS. Nanaša se na nezadostni stalež osobja in na njegovo preobremenjenost, povzročeno po premajhnem številu železničarskih nameščencev, dalje na brezplačno praznovanje progovnega delavstva, na nastavitev dnevničarjev pc zakonu in druga pereča železničarska vprašanja. Strokovnim organizacijam bo interpelacija dostavljena v vednost. Napredovanja v prosvetni službi Beograd, 7. novembra. AA. Napredovali so profesorji v 4. skupino 1 stopnje dr. Angela Piskermk v Ljubljani, dr. Pavlo Strm šok v Celju. Olga Jakovi jevic v Zagrebu, Ivo Galvania v Šibeniku; v 4. sku-pmo 3 stopnje lirnest Nemanič v Mariboru; v 5. skupino Franc Stiplovsek v Ptuju. Simon Milač v Mariboru. Josip Jeras v Ljubljani: v 6. skupino Josip ^ak v Ljubljani, Vladimir Žitko v Ljubljani. Marija Hvala v Murski Soboti, BiseTka bTce-govac v Ljubljani, Radovan Kiopcic v Mariboru: nadalje v 5. skupino sreski solski nadzornik Ferdinand Teofilovič v Mariboru ter učitelji an učiteljice: Amalija Frevc v Primskovem pri Kranju, Zofija Crun-dner v Tržiču, Marija Odlasek v Kamniku Marija Maftkovič v Ljubljani. Fran Bole v Ponikvi pri Šmarju. Josip Lipovec v Ljubljani. Franc Keržič v .^martnem pri Kranju, Adela Fabjan v Žrcčah pri Konjicah, Karolina Kocmul pri Sv. Ivanu prt Ptuju. Lirik Hauptman v Ribnici pri Kočevju, Izido-r Kcch. v Zg. Šiški, Ana m-biht v Ljubljani. Albina Svetek v Ljubljani Janez Pirna.t v Košanevici pri Krhkem, Darinka Franke v Mostah pri Ljubljani, A vreli ja Hrastnik v Gor. Logatcu; v b. skupino sreski šol. nadzornik \inko Ku; pert v Kranju, Peter llorn v Ljubljani, Antonija Porenta v St. Vidu pri Ljubljani Valerija Reitz v Vodicah Josip San-tič v Vodicah. Cirila Perič v Ljubjani, V . Vertacnik v Vojniku. Vcligoj Kotnik pri Sv Mariji (srez Ptuj). Marija Duha pr. Sv! Trojici (srez Maribor) Ivan šumperer pri Stari Cerkvi. Josip Prratelj v \ el. Laščah, Srečko Kristjan v Notr. Goncah Franc Hafner v Krop:, Mihael čupič v Radovljici. Prvi uspeh Gradjanskega Sank t Gatlen, 7. novembra, o. Gradjan-ski, ki jc na potu v Anglijo, se je ustav* v Švici ter danes odigral tekmo s športnim klubom v Sankt Gallenu. Gradjanski je zmagal s 4 : 1 (3 : 1). Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane*: Temperatura se bo dvignila. Začasno pe bo nebo razvedrilo, pozneje pa »pet pooblačijo, tako da je pričakovati nekoliko padavin. Dunajska vremenska napoved la dan®*: V južnih Alpah oblačno, padavine, na gorah sneg. Naši umetniki in nagrade Možje dleta in čopiča, ki bodo ustvarjali za novo palačo narodne skupščine Ljubljana, 7- novembra. Uspeh, ki so ga sloven:fki likovni umet-aniki dosegli v tekmi z ostalimi jugoello-■venskimi tovariši pri razpisu za umetniško okrasitev nove skupščinske palače, (pomeni v našem nacionalnem in kulturnem življenju dogodek, ki je v javnosti po pravici -vzbudil nadvse živahno pozornost. Po osemnajstih letih življenja v skupni državi smo tokrat prvič doživeli, -da so fe predstavniki ettovenske duhovne "tvornosti pred strokovno žirijo, v kateri Je bila zastopana sicer umetnostna kriti-ika iz veeh naših kulturnih središč, a so iv nji imeli vendarle odločujočo besedo umetnostni strokovnjaki iz Beograda, uveljavili s tako presenetljivim zamahom, &n so med pe-tro množico konkurentov iz vse kraljevine odnesli več ko četrtino ®agrad. Ta uspeh je prišel toliko bolj nepričakovano, ker je bila na&a javnost vajena, da so bili skoraj pri vseh razpisih ]x>dobno širokega značaja, o katerih «o odločali umetnostni forumi v Beogradu, kakor po nekem dogovorjenem naključju doslej deležni nagrad samo beograjski ali kvečjemu samo zagrebški ■umetniki, medtem ko je Ljubljana zmerom ostajala kot brezpomembna provinca v skrcmnem ozadju. Te razmere so bile ■v glavnem krive, da se tudi zadnjega 3-azplsa mnogi naši odlični umetniki niso »udeležili, ker so jim to odsvetovale 'Szkušsnje, ko so že tolikokrat mnogo dragocenega truda zaman potrošili za sicer itofpele osnutke. Na pragu lepše dobe ? Najnovejši uspeh naših kiparjev in slikarjev pa naj bi bil ugodino znamenje, «ia se je stara praksa za zmerom končala in da bodo naši umetniki poslej lahko z Sivo vero, kakor enaki z enakimi, stopali »v tekme s tovariši iz Beograda in Zagrete,, zlaisti v primerih velikih državnih na-j-očil. Vzgledu, ki ga je dal Beograd, pa 3iaj bi sledile tudi naša banska usprava in anaše mestne občine s tem, da bi nova, pa tudi stara javna poslopja krasile z umetninami, za katere naj bi vse naše likovne tvorce vabile na plemenito borbo za najboljšo kvaliteto. Takšen način obravnanja umetnostnega vprašanja, ki ga je umetnikom samim, narodu in družbi zastavila gospodarska kriza, bi bil pač v največjo korist likovnemu ustvarjanju in kulturnemu nivoju vsega naroda. Naše uradne in;tance so doslej poskušale "biti velik op o teme s tem, da so od časa do časa posameznim umetnikom nakla-njale kakšne bedrne podiporice, majhna posojila, ali pa so po kakem neutrudnem moledovanju in na priporočila od vseh strani za majhen denar odkupile kakšno stvar. Ker so pri tem postopanju imeli zmerom tehtnejšo besedo socialni oziri •kakor pa kvaliteta dela, se je odnos umetnika do družbe — v najžalostnej-Sem pomenu besede — zmerom bolj pro-letariziral in bili smo že na resni poti do te katastrofe, da bo umetnost spadala samo še socialno-političnim uradom in pa kvečjemu policiji v referat. V resnici pa na področju umetnosti nič manj kakor v pogledu splošne delavske brezposelnosti ne velja načelo, da je edina pravilna in uspešna borba proti mizeriji — podeljevanje dela. Levji delež Kiparja Franceta Goršeta Izmed slovenskih konkurentov je pri razpisu za beograjsko skupščino tokrat najbolje odrezal kipar France Gorše. Njemu je žirija podelila dve nagradi po 90.000 Din za simbolni ekulpturi Kmetijstvo in Industrija, ki bosta krasili veliko dvorano nove skupščinske palače. Oba kipa bosta v višini 2.40 m izdelana iz domačega marmorja. Simbol Kmetijstva si je kipar Gorše v nagrajenem osnutku zamislil v podcbl slovenske kmetice, ki stoji kakor po srečno opravljenem delu s prekrižanimi rokami in s srpom v desnici ter s kupom snop j a pred seboj. Lik Industrije je temu zasnutku preproste kmečke domačnosti pravi kontrast: pred kolesom, ki simbolizira večni obrat industrij ikega pridobitništva, stoji žena kot simbol tovarniškega dela ln se s kladivom v desnici opira obenj. Kakor ostalim njegovim nagrajenim tovarišem, je tudi Goršetu ustvaritev teh dveh Skulptur prvo veliko naročilo, ki ga je bil deležen na svoji umetniški poti. Ne\*aj večjih njegovih javnih dlel nosijo do:ilej samo nekatere cerkve v slovenskem delu v Italiji. Tako je po razpisu italijanskega urada za vojne, odškodnine izdelal podobo Kristusa pri Sv. Petru v Gorici, Angela miru za fasado cerkive v štivanu pri Devinu in Brezmadežno za fa.~m.do nove cerkve v Selu pri Opatjem selu. Knez Kocelj pod dletom Tineta Kosa Za izvršitev posebno kočljive naloge je pripadla nagrada 100 tisoč dinarjev kiparju Tinetu Kosu, ki je zmagal s £e bodo slovenski umetniki pri tej priliki še z bolj živo vero lctili dela in poželi nekaj novih lovorik. 25 let pomožnega šolstva Vzgojni in socialni pomen pomožne šole v Ljubljani Letos je minilo 25 let, odkar je bil otvor-jen prvi pomožni razred za slabo nadarjene otroke v Ljubljani. S tem je bila podana podlaga za razvoj pomožnega šolstva v Sloveniji, kjer je to šolstvo kljub raznim oviram stalno napredovalo. Pomen pomožnega šolstva je našim širšim slojem še mnogo premalo znan. Mnogo jih je, ki vedo samo to, da je zavoljo individualnega pouka število otrok v posameznih pomožnih razredih manjše kot v normalnih, da torej to šolstvo pomenja večji izdatek za državno blagajno. Toda če preudarimo vpliv pomožnega šolstva, tedaj moramo priznati, da se pravilno urejeno pomožno šolstvo kljub vsemu »rentira.« V prvi vrsti pomožna šola koristi posamezniku, to je onemu otroku, ki zaradi duševne, pred vsem umske zaostalosti ne more uspešno slediti pouku na osnovni šoli med normalnimi součenci. Usoda takšnega učenca je vsakomur znana: leta in leta presedi v enem in istem razredu, v oviro razrednemu napredku, v zasmeh součen-cem, sebi pa v največje breme. Ali je čudno, da postane tak otrok zakrknjen, da se često v prvotno apatičnem otroku vzbu-de protisocialni instinkti, ki ga vodijo z leti neizogibno na pot pogube, med tatove, vlomilce, prostitutke? In s tega vidika moramo tudi brezpogojno priznati pomen pomožnega šolstva za skupnost. Vzdrževati to šolstvo pomeni, zlo preprečavati pri korenini in se s tem izogniti tudi večjim izdatkom. Gotovo je bolj kulturno, duševnim slabičem oskrbeti pravočasno vzgojo in primerno šolanje kakor jim pa nuditi v najboljšem primeru hiralnico, poboljševal-nico, a najpogosteje ječo in beraško palico. Pomožna šola si pa prizadeva, da s posebno primernim načinom pouka in vzgoje vzbudi v učencih vse pozitivne sile, ki pogosto spe le kot slabotne klice v okrnjeni duši. Vodilno načelo pri tem je samo-delavnost, s katero se vzbuja v teh otro-kih samozavest ter volja in zmisel za delo. Taksna vzgoja je za te učence življenjskega pomena, kajti večina teh otrok se pozneje preživlja z manuelnim delom. Tako ustvarja pomožna šola podlago za eksistenčno možnost manj nadarjencev ter ga rešuje pred materialno in moralno propastjo. Vsi, ki so obiskali pomožne šole in za- vode v tujini priznavajo, da pomožna šola v Ljubljani niti v organizaciji, niti v načinu notranjega dela prav nič ne zaostaja za najboljšimi zavodi te vrste. Največ zaslug za uspevanje ljubljanske pomožne šole imata dosedanji njen dolgoletni upravitelj g. Ivan Dimnik, ki je bil nedavno premeščen v Beograd ter gdčna Ana Lebar-jeva, ki se je pri nas prva začela zanimati za to vprašanje in si je tudi mnogo prizadejala za otvoritev prvega pomožnega razreda v Ljubljani. Zdaj ima pomožna šola v Ljubljani 6 razredov v poslopju II. deške šole na Grabnu ter 3 razrede v zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Da raste potreba po tem specialnem šolstvu, kaže dejstvo, da se otvarjajo novi pomožni razredi zlasti na periferiji mest, pa tudi v večjih krajih po deželi. Vsi, ki imajo opravka na pomožnih šolah, so pa enodušnega mnenja, da bo mogla pomožna šola doseči v polnem obsegu svoj smoter šele tedaj, ko ji bo priključen moderen zavod. Potreba po takem zavodu je čedalje bolj občutna zlasti danes, ko so družine siromašnih slojev, iz katerih večinoma vzhajajo pomožnošolski otroci, tako strahotno razrvane, da so lastnim otrokom večkrat v pogubo kakor v blagoslov. Ob priliki svojega 25-letnega jubileja je izdala pomožna šola v Ljubljani informativno brošuro, ki z idejne in z organizacijske strani dobro osvetljuje pomen in razvoj pomožnega šolstva. Značilni članki podajajo duševni obraz pomožnošolskega otroka (A. Lebar: Pomožnošolski otrok — poskus njegove karakteristike s psihološkega vidika) kakor tudi sliko socialnih razmer, iz katerih izhaja (A. Vode: Socialne razmere pomožnošolskega otroka.) Anka Leveč pa kaže, kako pripravlja pom. šola svoje učence za življenje. Članek strokovnega učitelja Josipa Miheliča »Otroci in 1 Matineja kina Sloge Poslednjič ob 11. dop. po matinejskih cenah Boris Karlof 3.50 in 5.50 Din v filmu *'rahu in groze MUMIJA NAPETO! 1 Zadnje ure dr. Battistija in dr. Filzlja Spomin na avstrijsko justico pred 20 leti Letos je minilo 20 let, odkar sta bila imenovana južnotirolska italijanska rodoljuba od avstrijskega vojaškega sodišča obsojena na smrt in ju-stificirana. Naš rojak, ki je bil tedaj za nekaj časa pridejan vojaškemu sodišču v Tridentu, nam opisuje dogodek takole: D. Cesare Battisti iz Tridenta je bil državni poslanec in vodja južnotirolske irre-dente. Ob pričetku vojne 1. 1914. je odpotoval v Italijo in ko je Italija napovedala Avstriji vojno, je prostovoljno stopil v laško armado. Odvetnik dr. Fabio Filzi iz Rovereda je 1. 1914. kot avstrijski enolet-nik korporal ušel v Italijo. Oba sta bila ujeta 9. julija 1916. nad mestom Rovere-dom, kjer sta se morala vdati premoči avstrijskih čet. Battisti je bil takrat nadpo-ročnik, Filzi pa poročnik. Dne 11. julija 1. 1916. so ju pripeljali na preprostem kmečkem vozu ob 3. uri popoldne uklenjena v Trident. Bila sta močno zastražena. Hitro se je zbrala velikanska množica, ki je med vožnjo v starodavni tridentski kastel glušeče upila, tulila in preklinjala ujetnika. Na kastelu so ju zaprli v trdnjavsko ječo vsakega posebej. Noč od 11. na 12. julij je preživel Filzi mirno, Battisti pa je skoro vsake četrt ure planil s svojega ležišča, se oziral po slabo razsvetljeni celici in trajno prisluškoval. Pri glavni razpravi pred prekim sodom 12. julija, ki je trajala od V»9. do Vž12. ure dopoldne, sta se oba obtoženca vedla do- stojno in mirno. Bila sta v svojih italijanskih uniformah. Oba mrko zroč pred se sta lakonično odgovarjala na stavljena vprašanja. Bistvo njunega zagovora je bilo, da sta pobegnila iz političnih ozirov in se borila na italijanski strani za dosego nacionalnih idealov, da sta se vedno smatrala za Italijana, ne pa za Avstrijca. Državni pravdnik je imel lahko stališče, ker je bila razprava le formalnost; obsodba je bila tako rekoj že izrečena po njunem begu v Italijo. Zagovornik je zaman poskušal izpodbijati pristojnost prekega soda. Po razpravi se je napotil sodni zbor v posvetovalnico, obtoženca pa so odvedli v njuni celici in mnogoštevilni poslušalci, med katerimi je bilo največ višjih oficirjev, so se razšli. Ob 4. uri popoldne istega dne je predsednik zbranega prekega soda objavil obtožencema obsodbo v navzočnosti precejšnjega števila poslušalcev, ki so bili po večini oficirji. Obtoženca sta vzela obsodbo, ki se je glasila na smrt na višalah, navidezno mirno in zbrano na znanje, isto-tako obvestilo, da se bo obsodba izvršila' po preteku dveh ur. Ko se je Battisti povrnil v svojo celico, ni zavžil ničesar več in je prezirljivo odklonil tudi ponujeno mu »rabeljsko kosil-ce,« Filzi pa je pojedel nekaj malega. Kmalu na to so prinesli jetničarji obema za zadnjo pot zelo preprosto, ceneno, vendar pa novo civilno obleko temnosive barve. Ko se je Battisti preoblačil, je zahteval od poleg stoječega vojaka stražarja, naj mu da kak nož ali bajonet, češ da bi si rad razširil gumbnico v hlačah, ker jih sicer ne more obleči. Tej zahtevi stražar seveda ni ugodil. Dan usmrčenja, 12. julij I. 1916., je bil prekrasen dan. 2e okrog poldneva se je zbrala pred gradom velikanska razburjena množica v nadi, da jo spuste na dvorišče. Vendar pa ni imela sreče, kajti pri-sostvovanje justifikaciji je bilo dovoljeno samo vojaškim uradnikom in narednikom. Policija je zaprla in zastražila vso cesto, ki se vije za gradom na hrib proti frančiškanskemu samostanu, ker se je videlo z nje zelo dobro v grajski jarek, kjer je bilo morišče. Ko je krvnik Lang nekaj minut po 6. uri stopil v celico k Battistiju, da ga zveže za zadnjo pot, mu je rekel Battisti trpko se smehljajoč v nemškem jeziku: »Saj mi ni žal, da moram umreti; dosti je, če človek živi 30 do 40 let. Storite z menoj, kar hočete!« Nato si je pustil mirno zvezati roke čez prša. Battisti je kot prvi delikvent stopil iz celice na prvo. spodnje dvorišče kastela, kjer ga je takoj obdal močan vojaški kardon. Na desni strani mračno pred se gledajočega Battistija je stopal vojni ku-rat, ki je goreče prišepetaval Battistiju, kateri je tu pa tam nevoljno odkimaval z glavo. Pred njim so stopali člani prekega soda, za obtožencem pa je kcrakal atletski krvnik Lang s svojima pomagačema vprav diaboličnih obraov. S spodnjega dvorišča se pride po stopnicah, katerih stene so okrašene s slikami, v srednji grajski trakt, ki slavi zaradi svojih prekrasnih fresk. Na teh stopnicah je obstal Battisti za nekaj trenutkov. Odtod se mu je odprl krasen razgled po mestu s steklenimi strehami m verandami, katere so razsvetljevali solnčni žarki. Njegov pogled je plul po mogočnih gorah okrog mesta proti sinjemu, južnemu nebu. Battistijeve široko odprte oči so objele vso to krasoto, potem pa je na mah ugasnil njegov pogled in temnega obraza kakor prej je stopal po stopnicah navzgor. Poznalo se mu je, da se drži r.a nogah le z največjim samoprema-govanjem. Po prekoračenju zgornjega dvora se je premikal sprevod skozi ozka vrata po strmih, kamenitih stopnicah globoko dol v grajski jarek — proslulo tridentinsko morišče. Kakih 300 gledalcev je obdajalo tu dvoje vislic, ki sta* bili kakih 20 m narazen. Tudi mnogoštevilna okna gradu, ki so obrnjena proti jarku, so bila gosto zasedena od radovednežev. Med njirni je bila ena sama ženska. Ko so prišli na mesto, je prebral vodja razprave obtožencu še enkrat razsodbo. Glas se mu je tresel od razburjenja. Ko je končal čitanje, je rekel: »Krvnik, izvršite svoj posel!« Zdajci pa je stopil Battisti dva koraka stran od vislic in je zaklical z gromkim glasom: «Evviva Ita-\ia! Evviva Trento italiano!« Iz vrst gledalcev so se začuli vzkliki: »Pfui, pfui Battisti!« Kazalo je, kakor bi hotel Battisti na to še nekaj reči, a ni več utegnil, kajti že sta ga zgrabila rabljeva pomočnika, ga zavlekla pod vislice in ga vzdignila od tal. Krvnik mu je stoječ na mali lestvici položil zanko okrog vratu. Ali po naključju, ali pa iz kakega drugega vzroka se je vrvica odtrgala in Battisti, ki je že nezavesten visel na vislicah, se je zgrudil na tla. Hitro "t ic \»*ea do ,bteSa učiteljstvo pomožne šole« nas seznani t strokovnim učiteljstvom te šole ter poda tudi vpogled v poslovanje šole glede sprejema otrok, pouka itd. Njegove podatke pojasnjujejo slike iz življenja in dela na pomožni šoli. Posebno informativen glede razvoja pomožnega šolstva je pa članek Ivana Dimnika »Razvoj pomožnega šolstva v Sloveniji in Jugoslaviji,« ki pregledno pokaže postopni razvoj tega šolstva od skromnih začetkov v Ljubljani do današnjega dne, ko je to šolstvo doseglo že znaten razmah v vsej Jugoslaviji, kar zlasti nazorno kažejo statistične tabele, priključene članku. Pomožni šoli v Ljubljani želimo tudi v bodočnosti čim lepših uspehov! rKino Union, tel. 22-21 ; Dan'« ob 11 neprekleno poflednjlč! BERNH. SHAWOVA SATIRA PTCMALION Znižane cene 3.50 ln 5.50 Din 1 I Rojaki! Na jesen, v oni letni dobi, ki je tako usodna v našem narodnem življenju, nastopa zopet čas, ki naj ga naši zvesti prijatelji uporabijo za izpopolnitev naše narodne obrambe. Z nastopajočo zimo so njene naloge še posebno nujne, važne in ne-odložl jive. V premnogih ogroženih okoliših utripa le še polagoma zavest celokupnosti. pojemajo v neprestani, neenaki in okrutni borbi žive narodne sile: naše narodno ozemlje se še vedno krči in kruši. Naloga naše narodne obrambe rastejo in se raztezajo vse globlje in širše. Pomoč je nu jna! Ze sam primer na Kočevskem nam kaže težke in žalostne prilike našega graničar-ja. Tu se še vedno — in premnogokrat celo naš kmet - že v drugi generaciji odtuji lastnemu rodu, dočim je pri mešanih zakonih redoma že spočetka odločilen in očiten tuji vpliv. Naš živel j se čuti osamljenega v kulturnem, društvenem, družabnem in gospodarskem pogledu: primanjkuje mu prečestokrat najprtprosteših pogojev za zdravo udejstvovanje; pridružuje se največkrat še gospodarska podrejenost. Potrebuje knjig in štiva, potrebuje pomoči in potrebuje in mora dobiti tudi zavest povezanosti in solidarnosti z vso našo narodno celoto. Zato nujno prosimo vse naše podružnice in zveste prijatelje, posebno še naše žen-stvo, da svoje požrtvovalno delo nadaljujejo in razširjajo, vsakega pa. da ne odreče članstva in — čeprav še tako skromne —■ podpore naši narodni obrambi sploh in tudi zbirki »Kočevski dinar«. Ljubljana, dne 7. novembra 1936. VODSTVO »DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA«. QQQQQQQQQQQQQG Pol stoletja ze deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! sta ga rablja spet dvignila in Lang mu je položil zanko vnovič okrog vratu. V znak da se je justifikacija izvršila, je zatrobil trobentač k molitvi in viseče truplo, čigar obraz je grozovito posinel, so pokrili z rjuho. Pred vislice so postavili leseno steno, da oni, ki je prihajal iz celice v jarek, ni mogel videti visečega. Nato se je izvršilo usmrčenje drugega obsojenca dr. Fabia Filzia, katerega so po-vedli k vislicam na isti način kakor Battistija. Dr. Filzi je bil prav tako oblečen kakor Battisti, samo da je bil pokrit s klobukom namesto s kapo. Korakal je navidezno miren proti vislicam. Ko je zagledal vislice se je postavil kar sam pod nje, zaslišal še enkrat obsodbo in si dal potem, ne da bi zinil le besedico, položiti zanko okrog vratu. V primeri z Battistijem je bil kaj hitro obešen, tudi smrt je nastopila hitreje. Po zdravniško dognani smrti so odeli tudi to truplo z rjuho in s trobentanjem na-nanili izvršitev obsodbe. Za časa justifikacije obeh so napravili navzočni oficirji mnogo fotografskih slik. Vse se je izvršilo v kakih 35 minutah. Trupli obeh sta bili pokopani v naslednji noči v desnem kotu grajskega jarka nedaleč od vislic. Sodni spisi so bili nekaj dni po usmrtitvi odposlani po kurirju najvišjemu vojnemu sodišču na Dunaju iz bojazni, da ne bi izginili kakor svoječasno Oberdankovi. Battisti in Filzi, ki kot vojaka po mnenju avstrijske justice nista bila vredna krogle in so ju zato vlekli na vislice, sta bila vzor požrtvovalnega domoljubja, kar je treba priznati, čeprav zdaj njuni rojaki na Primorskem še trše postopajo z našimi rojaki. GOSPODARSTVO Po objavi pravilnikov o likvidaciji kmečkih dolgov Glavni pravilnik za izvrševanje, uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, o katerem smo poročali že zadnjo nedeljo in čigar obširno vsebino smo prinesli v torkovi številki od 3. t. m-, je tudi objavljen že v »Službenih no vin ah« skupaj s šestimi drugimi pravilniki, od katerih sta zlasti važna pravilnik o zamenjavi dolžniških listin z novimi obveznicami, ki se tiče ugotovitve novega dolžniškega razmerja med dolžnimi kmeti in privatnimi upniki, in pravilnik o nadzorstvu nri ugotavljanju nepokrite razlike zaradi odpisov z,i katero dobe denarni zavodi državne obveznice-Važen je še pravilnik o načinu cenitve vrednosti zemljišč in ostale imovine dol-žnikov-kmetov, ki imajo preko 25.000 Din dolga in zahtevajo znižanje do največ 30%. V naših razmerah pa nimajo večje važnosti ostali trije pravilniki, od katerih se dva tičeta olajšav starim dolžnikom Privilegirane agrarne banke, prav tako starim dolžnikom Državne hipotekarne banke. ki jih je v Sloveniji razmeroma malo. Sesti pravilnik pa se tiče kmečkih dolžnikov, ki imajo preko 50 ha orne zemlje in odreja način določanja parcel, ki se imajo računati v površini do 50 ha. Po objavi teh pravilnikov je ostala še cela vrsta vprašanj, ki čakaio šf> razjasnitve in avtentičnega tolmačenja. Glavni pravilnik zlasti ne prinaša ni kakega pojasnila k določbi 3. odstavka, 3. člena uredbe, ki določa, da se ne smatrajo za kmečke dolgove v smislu navedene uredbe dol- i govi, ki presegajo 500.000 Din. Sedaj je vprašanje ali uživa kmet, ki ima manj nego 50 ha orne zemlje, pa več kakor 500.000 Din dolga, zaščito aH ne. Verjetno je, da bo užival zaščito do zneska 500.000 Din, vsaj po analogiji glede na določbe člena 5-, ki daje tudi največjemu veleposestniku za oni del dolga, ki odpade na 50 ha orne zemlje, zaščito v tem, da mu omogoča odplačilo tega dela dolga v desetih odinosno 15 letih s 4.5% obrestmi. Tudi je še odprto vprašanje, kako se računa maksimum 500.000 Din dolga: ali je tu mišljen osmovni dolg, ali pa končni dolg s pribil kom neplačanih obrokov in raznih stroškov. Kakor je znano, določa glavni pravilnik, da morajo denarni zavodi v 20 dneh od dneva objave pravilnika pozvati dolžnike, da plačajo Privilegirani agrarni banki prvi obrok; obenem morajo dostaviti do ž-niku obračun za prvi obrok. Ker je bil pravilnik objavljen 31. septembra bi morali torej dolžniki denarnih zavodov do 20. t m- že nakazati Privilegirani agrarni banki ta prvi obrok. Sedaj pa »e preteklo že polovico tega roka in praviln'k v Službenem listu dravske banovine sploh še ni objavljen. Denarni zavodi še nikomur niso poslali teh obračunov in pozivov. Tudi še niso prejela od Privilegirane agrarne banke potrebnih navodil. Vprašanje je lo-rej ali bodo denarni zavodi mogli posati komplicirane obračune in pozive za plac.i-, ;lo prvega obroka do 20. t. m., ko bi moral biti obrok že plačan. dolga 1. XI. 1936, 3% obresti in druga polovica pa 1. XI. 1937. V.......dne . . . .193 . . Podpis upnika Ureditev kmečkih dolgov pri privatnikih V četrtkovi številki smo objavili določbe »pravilnika o zamenjavi dolžniških listin z novimi obveznicami«, ki je bil izdan v smislu določbe čl. 36. uredbe. Ta člen pravi, da morajo vsi privatni upniki (ki niso denarni zavodi, zavarovalne ustanove, cerkveni skladi, človekoljubne ustanove in pod.) sestaviti za vsakega dolžnika (kmeta) obračun po obrazcu, ki ga predpisuje pravilnik, in novo obveznico na zmanjšan znesek dolga, prav tako po predpisanem obrazcu. Oboje mora v 2 izvodih poslati občinski upravi, ki je pristojna za dolžnika, ki pozove dolžnika in poroke, da podpišjeo novo obveznico ali pa stavijo ugovore. Ker mora upnik sam napraviti obračun in novo obveznico, prinašamo v naslednjem besedilo obeh obrazcev, kakor jih predpisuje pravilnik. Obveznica Obrazec nove obveznice za privatne dolgove, ki so zasnovani na podlagi zadolžni-ce (obveznice, pogodbe) in če dolg presega 500 Din se glasi tako-le: OBVEZNICA izdana po naredbi o likvidaciji kmečkih dolgov Podpisani........ (priimek, očetovo in osebno ime, poklic) iz...... hišna štev ..., priznavam, da dolgujem ...... (upnikov priimek, ime .itd.) iz ........ znesek dinarjev...... (v besedah dinarjev ......) po posebnem obračunu, napravljenem na osnovi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov od 25. sept. 1936 *) Ta moj dolg izvira iz obveznice — za-dolžnice — pogodbe ..... od ..... (datum), ki se glasi na dinarjev..... **) Zavezujem se izplačati gori ugotovljen znesek dinarjev ....... po čl. 36., odst. 1. b) uredbe s 3% obresti, po odplačilnem načrtu iz čl. 6 uredbe v roku 12 let x letnimi obroki po dinarjev ..... (v besedah Din.....), od katerih prvi dospeva 15. novembra 1936., a vsak nadaljnji 15. novembra naslednjih let. Zavarovanja, ki jih je imel moj upnik po prejšnji moji obveznici — pogodbi — ,menici, to je .......... zlasti hipoteka, stavljena v njegovo korist z odločbo..... sodišča v......pod š.t .... na moje nepremičnine, vpisane v zemljoknjižnem vložku ..... davčne občine....... potrjene od...... sodišča ....... ostanejo tudi nadalje v veljavi do višine prej označene vsote dolga. V......dne.....193.. Podpis glavnega dolžnika K tej obvezi pristopajo kot poroki—solidarni dolžniki: *) Odstavek, ki je označen z *) se pri dolgovih na drugi osnovi spremeni takole: 1) Pri meničnih dolgovih: Ta moj dolg izvira iz menice, izdane dne ........na dinarjev.......na kateri so naslednji podpisniki: akceptant . . ...... izdajatglj.......in indosanti po vrsti........ 2) Pri dolgovih iz nakupa blaga ali iz obrtnega dela: Ta moj dolg izvira iz nakupa blaga na kredit — obrtnega dela. **) Odstavek, ki je označen z **) pa se pri dolgovih na drugi osnovi spremeni takole: I) Pri dolgovih iz nakupa blaga ali iz obrtnega dela: Obvezujem se izplačat' gori ugotovljen znesek dinarjev......po čl. 36., odst. 1. a) uredbe v roku 12 let v enakih letnih obrokih v znesku dinarjev....., t (z besedami dinarjev......), počenši s 1. novembrom 1936. Pri dolgovih do 500 Din: Obvezujem se izplačati gori ugotovljeni znesek dinarjev........po čl. 52. v zvezi s čl. 36., odst. l.b uredbe, v dveh enakih letnih obrokih, vsak po dinarjev . . ......(v besedah dinarjev .....) s 3% obresti od katerih prvi dospeva 15. nov. 1936., drugi 15. nov. 1937. Pri dolgovih do 500 Din iz nakupa blaga ali iz obrtnega dela: Obvezujem se izplačati gori ugotovljeni znesek dinarjev...... po čl. 52. v zvezi s čl. 36., odst. 1. a uredbe v dveh enakih letnih obrokih, vsak po dinarjev...... . (v besedah dinarjev.........), od katerih prvi dospeva 1. nov. 1936., drugi pa 1. nov. 1937. Obračun Obrazec obračuna, predpisan s pravilnikom, je naslednji: Obračun kmečkega dolga po čl. 36., odst. 1. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov in čl 9., odst. 2. pravilnika o zamenjavi dolžniških listin z novimi obveznicami. Ime in priimek dolžnika........... Kraj stanovanja (ulica, hišna st.)...... Ime in priimek upnika . . ........ , • Kraj stanovanja (ul., hišna št.) ...,,,. A) Obračun dolga iz nakupa blaga Ha kredit ali iz obrtnega dela a) znesek dolžne glavnice po zadnjem obračunu pred 20. IV. 1932 Din..... b) neplačane pogojene (največ 12%) . . . .%> obresti od dre dospelosti zadnjega obračuna do 19. IV. 1932 Din..... skupaj Din..... c) neplačane obresti, in sicer .1).....°/o od 20. IV. 1932 do 23. XI. 1933 Din..... 2) 1% od 24. XI. 1933. do 26. IX. 1936 Din..... č) pravomočno prisojeni in nepovrnjeni pravdni in izvršilni stroški, nastali do 19. IV. 1932 Din..... d) nepovrnjeni stvarni izdatki za zavarovalne premije, javne dajatve, takse za postavitev hipoteke ali zaznambe (vknjižbe) kakor ostala plačila, ki jih je upnik napravil namesto dolžnika skupaj Din ..... Vsega na dan 1. XI. 1936 Din..... e) odštevši prejeta plačila, in sicer Din ..... Din..... Končni dolg Din ..... Letni obrok znaša 'As odnos obveznice. Pravilnik o nadzorstvu pri ugotavljanju te razlike, ki se pokrije z državnimi obveznicami, določa, da se imajo pod stvarnimi rezervami razumeti vse rezerve, ki so denarnim zavodom na svobodno razpolaganje, tudi latentne rezerve. Kolikor bi pri zadrugah del splošne rezerve predstavljal specialno rezervo za pokritje izgube točno določene vrste (n. pr. za sanacije), bo odločal v takih primerih finančni minister. Stanju dejanskih rezerv in glavnice na dan 26. septembra 1936. se priračunajo odpisi glavnice, ki so bili izvršeni od 20. aprila 1932 naprej do objave nove uredbe. Od tako rekonstruirane glavnice se odštejejo vplačila na glavnico, izvršena v cilju sanacije po uredbi o zaščiti denarnih zavodov, odnosno po uredbi o zaščiti kmetijskih kreditnih. zadrug. Če 25 odstotno zmanjšanje v smislu prvega odstavka čl. 9. uredbe presega znesek dejanskih rezerv m polovico rekonstruirane glavnice, tedaj predstavlja ta višek razliko, ki jo država pokrije z obveznicami. Če denarni zavod na dan uveljavljenja uredbe ni imel dejanskih rezerv, pa je po 20. aprilu 1932 izvršil zmanjšanje glavnice z odpisom iti je preostala glavnica sedaj večja nego bi znašala polovica rekonstruirane glavnice, tedaj se ta višek preko polovice uporabi za kritje 25 odstotnega zmanjšanja, ostanek pa pokrije država. Če skladom itd). Po tem odplačilnem načrtu (iz a. 6. uredbe) «e glavnica 100 Din na dan 15. novembra L 1. odplačuje 12 let s 3% obresti po naj leda jem načrtu: plačilni rok obresti odplačilo ostanek 15. XI. 1936. 15. XI. 1937. 15. XI. 1938. 15. XI. 1939. 15. XI. 1940. 15. XI. 1941. 15. XI. 1942. 15. XI. 1943. 15. XI. 1944. 15. XI. 1945. 15. XI. 1946. 15. XI. 1947. 15. XI. 1948. dolga 3 — 100 2.79 7-01 92.99 2.58 7-22 85.77 2.35 7.45 78.32 2.12 7.68 70.64 1.88 7-92 62.72 1.64 8.16 54.56 1.38 8.42 46.14 1.12 8.68 37.46 0.86 8.94 28.52 0.58 9.22 19.30 0.30 9.50 9.80 — 9.80 — obresti in amortizacijo vsakih 100 Din znaša torej 9.80 Din za dolga. 15. novembra je treba plačati le 3 Din od 100 Din zmanjšanega dolga Iz gornjega odplačilnega načrta pa sledi tudi, da znaša prvi obrok, ki zapade v plačilo 15. t m., le 3 Din od vsakih 100 Din zmanjšanega dolga, vsako naslednje leto pa je treba plačati po 9.80 Din od vsakih 100 Din dolga. Letos je torej plačati le 3 odstotne obresti. Besedilo obrazca za obračun je v tem oziru pomanjkljivo, ker ne upošteva te okol-nosti. da znaša prvi obrok le 3 Din od 100 Din dolga, vsak nadaljnji pa 9.80 Din. Besedilo obračuna pa pravi, da znaša letni obrok 9.80 Din. počenši s 15. nov. 1936. zavodih pa je ta nova sedanja glavnica manjša od polovice rekonstruirane glavnice, tedaj pokrije vse zmanjšanje država z obveznicami. V vsakem primeru pa se obstoječe dejanske rezerve porabijo za kritje zmanjšanja. Pri kmetijskih zadrugah se polovica deležne glavnice odpiše tako, da se vzamejo za kritje odpisa prvenstveno deleži in terjatve onih kmečkih dolžnikov, katerih dolgove je zadruga prenesla na Privilegirano banko in šele ko so te možnosti izčrpane, se uporabijo deleži starih zadružnikov. Nadzorstvo pri ugotavljanju gornje razlike vrši finančni minister, in sicer pri zadrugah v sporazumu s kmetijskim ministrom. pri ostalih zavodih pa v sporazumu s trgovinskim ministrom. Denarni zavodi bodo sami napravili predhodni obračun v smislu pravilnika in točen izvleček računa glavnice in dejanskih rezerv. Obračune in izvlečke potrdi upravni odbor (načel-stvo) in jih dostavi trgovinskemu odnosno kmetijskemu ministru z izjavo, na kakšen način bodo izvršeni odpisi v smislu uredbe. Denarni zavodi lahko vodijo znesek, ki ga morajo odpisati na breme rezerv in polovice glavnice, med aktivami na posebnem »računu razlike na terjatvah nasproti kmetom;« ki ga morajo odpisati najkasneje v 14 letih na breme obdavčenega dobička. Če v posameznih letih ni dobička, tedaj se mora letni obrok odpisa izvršiti na breme rezerv, če pa teh ni, se mora izkazati kot izguba. Kmetijski odnosno trgovinski minister bo preizkusil poslane obračune in jih poslal v izjavo finančnemu ministru, nakar se sporazumno ugotovi razlika, ki jo mora pokriti država. Finančni minister lahko preko svojih Organov preizkusi točnost predloženih obračunov. O znesku končno ugotovljene razlike obvesti finančni minister Privilegirano agrarno banko z nalogom, da v tej višini izda denarnemu zavodu obveznice na račun države. Opozorilo kmečkim dolžnikom denarnih zavodov Zveza jugoslovanskih hranilnic, Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza objavljajo naslednji poziv: Po določbah uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov od 26 septembra 1936 mora vsak kmečki dolžnik, ki se hoče poslužiti ugodnosti iz te uredbe, zahtevati od občinske uprave, da mu izstavi na predpisanem obrazcu potrdilo o tem, da je smet. To potrdite mora predložiti svojemu upniku --denarnemu zavodu (hranilnici, posojilnici, banki in pod.) najpozneje v 1 mesecu, da bodo mogli denarni zavodi njihov dolg obračunati po določbah uredbe in ga pravočasno prenesti na Privilegirano agrarno banko. Opozarjamo na to prizadete dolžnike, ker jim utegne ev. nastati škoda, ako se ne bodo pobrigali za potrdila. Pravilnik za izvajanje uredbe določa, da morajo kmečki dolžniki na poziv, ki ga bodo upniški denami zavodi poslali najpozneje do 20. novembra 1936. plačati takoj neposredno Privilegirani agrarni banki prvi obrok (anuiteto). Poziv bo vseboval tudi pripombo, da ima Privilegirana agrarna banka pravico zahtevati v slučaju neplačila takoj izterjavo celotnega dolga po redni sodni poti. Prvi obrok znaša 10.60 Din od vsakih 100 Din dolga, kakor bo ugotovljen v smislu členov 28., 29. in 30. uredbe. Opozarjamo tudi na to, da smo zahtevali od Priv. agrarne banke potrebna pojasnila o raznih nejasnih določbah uredbe in pra- vilnika ter potrebna sredstva ki tiskovine za razpošiljanje pozivov in obračunov. V Ljubljani, dre 7. novembra 1936. * Opomba uredništva: Gornji poziv se glede posledic v primeru neplačila obroka ne sklada z določbami uredbe, ki pravi, da izvrši davčna uprava v primeru neplačila obroka izvršbo na dolžnikove premičnine, če pa ta izvršba nima zadostnega uspeha, potem zahteva pri sodišču prodajo dolžnikovih nepremičnin (čl. 48. točka 2.). V primeru neplačila še ne more Priv. agrarna banka zahtevati izterjavo celotnega dolga po redni sodni poti kar je razvidno tudi iz čl. 31. uredbe, ki pravi, da davčno ob-lastvo izterja, če dolžnik ne plača obroka, ta obrok z izvršbo po čl. 48. točka 2.. in le tedaj, če izvršba nima zadostnega uspeha, se torej izterja celoten dolg s prodajo nepremičnin. Res je, da je v čl. 48., točka 2. ta postopek predviden le za primer, če pobira dospele obroke davčna uprava, medtem ko se letošnji prvi obrok plača po pravilniku na poziv denarnega zavoda neposredno Priv. agrarni banki, vendar pravilnik obenem določa (v čl. 23), da bo Priv. agrarna banka na osnovi podatkov, ki jih bo prejela od denarnih zavodov, v primeru, če ji dolžniki ne bodo pravočasno dostavili zneskov po obračunu (prvih obrokov) zahtevala izterjavo teh vsot (prvih obrokov in ne celotnega dolga) z izvršbo preko davčnih uprav v smislu čl 48. uredbe. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 2.65 milijona Din nasproti 4.90, 6.86, 4.50 in 7.21 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Na deviznem trgu ni bilo večjih sprememb. Nemške klirinške marke, ki so ob koncu septembra narasle fta 15 Din in so že prejšnji teden popustile na 14.50 so nadalje zdrknile navzdol in notirajo sedaj nekaj nad 14. Avstrijski šilingi, ki so se prejšnji teden okrepili sko-ro tis 9, so zopet popustili rta 8.60 do 8.70. Na svobodnem deviznem trgu stane švicarski frank nespremenjeno 11.30, francoski frank 2.29, dolar 49.20 in angleški funt 240 Čarih, Beograd 10, Pari« 20.1760. London žl.22. Newyork 435.25. Bruselj 73.65. Milan 22.95, Amsterdam 233.50, Berlki 175, Dunaj 77.50. Stockhotai 109.4250, Oslo 106.6250, Kobenhavn 94.75. Praga 15.40, Varšava 81.85. Budimpešta 85.75. .»»a tržišča fcITO 4- Chicago, 7. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 115.125. za maj 113.25. za julij 99.25: koruza: za dec. 101.50. za maj 94. -f Winnipeg, 7. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 106.50 za maj 107.375. BOMBA? + Llverpool, 6. novembra. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za dec. fi.70 (prejšnji dan 6.731. za maj 6.59 (6.63), zn okt. 6.25 (6.29). + Newyork, 6. novembra. Tendenca stal-, na. Zaključni tečaji: za dec. 11.82 (11.89), Preko 33 milijonov ljubljanskega posojila vpisanih r V torek poteče, kakor znano, rok za. vpisovanje 6®/« obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske. 2e prejšnjo nedeljo smo poročali, da je skupna vsota vpisanih obligacij dosegla 27 milijonov, Vpisovanje se je tudi pretekli teden nadaljevalo in je posebno oživelo zadnje dni spričo skorajšnjega zaključka vpisnega roka. Včeraj je bil pravi naval pri mestni hranilnici, tako da niso mogli odpraviti niti vseh strank. Z zaključkom včerajšnjega dne je vsota vpisanih obligacij dosegla 33'/s milijona Din, kar priča, da so mnogi stari vlagatelji, ki so do zadnjega oklevali. spoznali. da se jim s to emisijo nudi možnost ugodne pretvorit.v© svojih starih vlog v siguren vrednostni papir z visokim 6% obrestovanjem. Opaža se tudi. da je v zadnjeaida v Italiji znatnejše spremembe. Medtem ko je 29. oktobra ta saldo naših terjatev v starem kliringu znašal 37.5 milijona lir, je bil 5. novembra zabeležen v višini 49.6 milijona lir. in se je torej saldo v enem tednu povečal za preko 12 milijonov lir. Tu gre očitno za obračun vplačil, ki so bila izvršena v Italiji za račun naših izvoznikov v času sankcij. Znano je, da italijanski devizni institut teh vplačil ves čas sankcij ni obračunal in tudi ni naše Narodne banke o teh vplačilih obvestil. Kako je z novim kliringom izkaz Narodne banke nič ne pove. Pred enim tednom je obstojalo italijansko dobroimetje pri naši Narodni banki v višini 5 milijonov lir, ker tudi glede novega kliringa naša Narodna banka ni dobila nikakih obvestil o italijanskih vplačilih. Verjetno je. da je italijanski devizni institut sedaj obvestil našo Narodno banko tudi o višini vplačil na nov klirinški račun. — Saldo v kliringu z Nemčijo, ki je prejšnje tedne stalno nazadoval in je 29. oktobra popustil na 15.2 milijona mark, je 5. novembra zopet narasel na 16.4 milijona mark. Pri kliringu z Bolgarijo in Turčijo ni večjih sprememb. V plačilnem prometu z Grčijo je znašal 28. oktobra saldo grško jugoslovenski) bonov v oktobru 41 milijonov drahem (za 0.2 milijona manj nego pred 1 tednom), saldo blokiranih terjatev pri Grčki banki pa je znašal 37.3 miljo na Din (za 0.1 milijona Din manj). = Inozemski kapital in gradnja naših cest Ponovno smo že poročali o načrtu zakona o cestnih fondih, ki daje široka pooblastila za najetje posojil za rekonstrukcijo cest. Z raznih strani je bila izražena bojazen, da bo tudi ob tej priliki skušal inozemski kapital odnesti znatne dobičke. V resnici so se ie pojavili taki interesentu Kakor poroča »Jugoslovenski kurir«, se v Beogradu vodijo pogajanja- za ustanovitev velike delniške družbe za gradnjo cest. Gre za to. da neka inozemska, finančna skupina prevzame že obstoječe gradbeno podjetje in da vnese v to podjetje 200 milijonov Din kapitala, kakor tudi tehnično opremo. 400 let stara domačija zgorela Maribor, 7. novembra. Davi je iz neznanih vzrokov nastal požar pri posestnici Alojziji Diemantovi v Partinju v Slovenskih goricah. Zgorela sta hiša in gospodarsko poslopje do tal. Zaradi hudega vetra je bilo gašenje zelo težavno. Diemantova hiša spada gotovo med najstarejše slovenske hiše. Zgrajena je bila iz hrastovega lesa in gotovo bi stala še precej časa, saj je bila kl.iub starosti v najboljšem stanju. Sodi se, da je bila stara 400 let. Skoda, ki jo je napravil požar, znaša približno 50.000 Din. Z zavarovalnino je kritih le 2000 Din. >(^QQQQQQQQQQQ6 Ob vsaki priliki -se spomnite da ao .Jatnavi" .Mali ogtaai* » Sloveniji eajaapelnejia. naj-ecoejia to najhitrejia poaredo-nlnlM m aluiba vseh vrat, a predaje 1» nakup vaeb stvari. za. nepremiftnlne. lokala. podjetja, kapital, ie nitve la n vse drago Enodllšno mnenje k'noobiskova!cev: „DEVETA SIMFONIJA", film, ki ga predvaja kino Matica )e za oko in uho, za srce in dušo višek lepote. Današnja nedelja bodi posvečena sijaju tega filma. Domače vesli * Sprejemi strank pri g. ?>anu. Z banske uprave smo prejeli: Ponovno opozarjamo, da sprejemala stranke g. ban dr. Marko Natlačen in g. podban dr. Stanko Majcen !e v torkih in petkih od 10. do 14. Prošenj za sprejem ob drugih dnevih in ob drugem času nikakor ne bo mogoče vpošteva'ti. ker bi v tem primeru preveč trpelo redno poslovanje. Zato naj zlasti stranke s j>odeželja, če bočejo biti sprejete pri g. banu, pazijo na to, kdaj odpotujejo v Ljubljano, ker bi se jim &icer utegnilo zgoditi, da bi imele ne potrebne potne stroške in izgubljen dan. V torek 10. t. tu gospod ban dr. Marko Natlačen zaradi službenega potovanja ne bo »prejemal sitrank. * Službena mesta na področju l>an-ke uprave s0 vsa zasedena. temu se dan za dnevom množi število prosilcev, ki osebno in pismeno prosijo za namestitev. Banska uprava sporoča, da bo vsako prosto službeno mesto uradno razpisala in tako dala možnost vsem, ki imajo sposobnost in po goje, potegovati se za tako službeno mesto. Dotedaj pa naj prosilci počakajo s prošnjami in naj poskušajo dobiti namestitev drugod. Jasno je namreč, da vsemu velikemu številu tistih, ki čakajo na službo in zaposlitev, banska uprava v dogledinem ča su s službami ne ho mogla ustreči. člo vek ne živi samo od kruha in vode, ampak tudi od drugih jedi in pijač. Med dobre jedi, pri katerih človek res uživa, »padajo »Jajnine Pekatete«. Sezimo po njih! * Obisk predstavnika nemške evangelske cerkve. Nemška evangeljska cerkev v naš: državi bo "letos posebno slovesno slavila rojstni dan Martina Lutltora. V zagrebški evangeljski cerkvi bo 10. novembra slavnostna seja evangeljskega cerkvenega sveta. Te seje se bo udeležil predstojnik urada za zunanje zadeve evangeljske državne cerkve v Nemčiji škof dr. Teodor Heckei iz Berlina, Našemu evangeJjskemu škofu dr. Poppu bo izročil cerkveno pesmarico z molitvenikom kot dar nemške evangeljske cerkve, oziroma njenih 45 milionov vernikov nemški evangeljski cerkvi v Jugoslaviji. Škof dr. Heckei bo zdaj 'že tretjič pri nas na obisku Prvič je bil leta 1932 na konferenci v Novern Sadu. drugič pa naslednje 'leto ob proslavi reformacijskega praznika v Zagrebu in Pančevu. Škof dr. Heckei je dober prijatelj naše države in rad se pohvalno izraža o verski toleranci, ki vlada pri nas. Dir. Ljudevit Valjavec FINANČNI DIREKTOR V POKOJU je otvoril pisarno kot Hnančno-pravni zastopnik V LJUBLJANI, CESTA 29. OKTOBRA 23 * Dravski banovinski odbor društva Rde rega križa, pododbor tega društva v Ljubljani ter Protituberkulozna zveza v Ljubljani sporočajo, da se nahaja sedaj njihova pi" ®arna v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2-11. * Promoviran ie bil v Zagrebu za doktorja vsega zdravilstva g. Ivo Klemen®i^- Čestitamo' * Jugoslovcnsko kirurško društvo, sekcija Ljubljana, in OUZD v Celju bosta imela Sestanek 21. t. m. ob 17. v Zdravstvenem domu v Celju v prostorih šolske poliklinike. Spored; dr. Steinfelser: O tehniki operacije strame; dr. Stmad: Referat o poškodbah; dr. Bregant; O difererncijalni diagnostiki irebušnih obolenj, dr. Pehani; O splavih in ek~čitku g. Ivana Bndina. bivšega podžupana, posestnika im upravnega svetnika vipavske železnice. Velika množica sorodnikov, prijateljev im znancev je s svojo udeležbo pri pogrebu dokazala, kako je bil pokojnik splošno priljubljen. Za nj'm žalujejo soproga ter trije sinovi in hčerka, ki živijo v Ju-gcslaviji. Pokojnik bo ohranjem v blagem spominu. ♦ Umrla je tudi pri nas čislana bolgarska operna pevka. V Sofiji ie umrla operna pevka Cvetana Tabakova, ki je bila odlična moč sofijske opere in zelo priljubljena pri publiki. Z velilkimi uspehi je nekajkrat gostovala tudi pri zagrebški in beograjski operi. Bi'a ie iskrena prijateljica bolgarsko ju-goslovenekega zbližanja in je kot prva bolgarska umetnica gostovala v Beogradu. Rodila »e je leta 1905 v Brezniku, glasbene študije pa je dovršila na Dunaju. • Tovarna JOS. RE1CH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. lin« leto je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena enemu izvodu je 5 Din. Dobi se tf tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani, Breg St 10-12 in v trgovinah. * Smrt zaslužnega vseučiliškega profesorja. V Zagrebu je umrl po dolgi bolezni inž. Pavle Horvat, redni profesor geodezije na tehnični fakulteti zagrebškega vseučili-lišča ter tehnični nadzornik komasacijskih del. Tehnična fakulteta zagrebške univerze izgubi z njim enega izmed svojih najstarejših profesorjev, geodetska stroka v državi pa svojega prvega in zelo zaslužnega predstavnika. Kot profesor in tehnični nadzornik komasacijskih del si je pokojni profesor pridobil velike zasluge za gospodarski in tehnični napredek vasi. Inž. Horvat se je rodil leta 1875 v Zemunu. promoviran pa je bil na Dunaju. Prvo njegovo službovanje je bilo pri gradnji železnic v Bosni. Pozneje je služboval v svojem rojstnem kraju pri vodni zadrugi za vzhodni Srem Leta J011 je prišel v Zagreb kot profesor bivše gozdarske akademije, a ko je bila leta 1011 ustanovljena sedanja tehnična fa kulteta. je bil on nj"n prvi profesor geodezije. Leta 1026 je ustanovil geodetsko-kul-tumi inženjerski odsek, ki deluje z velikimi uspehi. dr. ADVOKAT Jože Goričar je otvoril svojo pisarno v Šoštanja. * Lepa knjiga je najlepše darilo. Takšno najprimernejše darilo za god, za božič ali za podobno priložnost je Voeeov roman »Dva človeka«, ki je bil, je bil izšel v nemškem originalu, najbolj brana knjiga med Nemci. Snov romana je mojstrsko napisana žaloigra dveh mladih src, ki se nista ■mogli dobit'. Ves roman je prepleten z opisi lepih pokrajin. Značilno za odličnost te knjige je dejstvo, da jo vsakdo, ki jo je či-tal, zmerom spet znova bere. Lepo moderno vezana stane knjiga 50 Din, enako vezana, a na cenejšem papirju tiskana 34 Din in mehko vezana 24 D:m. Naročila sprejema iz prijaznosti uredništvo »Domovine«, Ljubljana, KnatLieva ulica o. Vsakemu naročniku na knjigo pošlje založništvo po'ožnico in ko prejme denar, knjigo takoj odpošlje. Kdor dobi pet naročnikov «a knjigo i-n pošlje ves denar mu založništvo da eno knjigo zastonj.. * Lastnikom železniških legitimacij. Generalna direkcija državnih železnic obvešča, da z novim letom iz tehniških zadržkov ne bo mogoče uvesti legitimacij nove oblike za razne povlaščene vožnje. Legitimacije, ki jim veljavnost še ni iztekla, ostanejo veljavne tudi po novem ietu do zamenjave, najdalje pa do 31. decembra 1937. Onim. katerim se veljavnost legitimacij ne more več podaljšati, ker so popolnoma izkoriščene, se morajo legitimacije zamenjati. Osebam, ki imajo omejeno število potovanj (upokojenci, rodbinski člani aktivnih in upokojenih uslužbencev itd.), se bodo izdajali za prihodnje leto kuponi za kontroliranje števila potovanj na način, kakor je bilo to predpisano za letos. Prošnje za vozne ugodnosti pomožnega osobja so takse proste. Državni in samoupravni uslužbenci, ki nimajo pravice na železniško legitimacijo, če izkoriščajo vozno ugodnost na podlagi uputnic, morajo imeti posebne legitimacije s fotografijo, izdane od oblastva, kjer so zaposleni. Kuponi iz leta 1036 ne veljajo za prihodnje leto, temveč se bodo izdali novi. Kuponi naj se naročajo že zdaj. kolikor mogoče skupno, da se bo izdajanje pospešilo. * Država je tožila veterinarja. Pred su- botiškim sodiščem se je vršila zanimiva civilna pravda. Državni erar je tožil subo-tiškega veterinarja Vergla za povračilo štipendije v iznosu 51.700 Din. Vergel je pred leti dobil od države fco štipendijo pod pogojem. da bo stopil v vojaško službo po dovršitvi veterinarske fakultete v Zagrebu. Pri naborih pa je bil Vergel spoznan za nesposobnega za vojaško službo in na svoje stroške je študije dovršil na Dunaju. Ker ni stopil v vojaško službo, ga je zdaj država tožila. Sodišče pa je Vergla oprostilo, češ, da ni kriv svoje nesposobnosti za vojaško službo in da mu zaradi tega ni treba državi vrniti štipendije. Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. UITI r«e s br 1S48MJ6. — Iz Službenega lista. ^Službeni list r. banske uprave dravske banovine« št. 90 z dne 7. t. m. objavlja odločbo kraljevskih namestnikov o otvoritvi poslaništva v Stock hobmu. dopolnitev seznama uvozne carinske tarife, podaljša vo veljavnosti legitimacij za vozne ugodnosti, odločbo o prometu s sadikami, objave ban«ke uprave o pobiranju občinskih davščin v občinah Sela-Sumberk in Senovo v letu 1986-37 in objavo kandidatnih list za volitve v Zbornico za TOI v Ljubljani za trgovinski odsek v voliln'h okrožiih 4, 6. 15 in 19 za industrijski odsek pa v volilnih okrožjih 1 in 2. ♦ Razpis. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani razpisuje nagrado za sprejeti osnutek za ovoj »Planinskega Ve®tnnka< L 1937-Osnutke je treba predložiti pisarni SPD v Ljubljani. Aleksandrova ce3ta 4. I. najikaSne-je do 20. novembra letos. | * Grdo izkoriščanje revšč.ne. V Zagrebu so zaprli dva nevarna špekulanta, ki sta se predstavljala kot ustanovitelja in lastnika komisijske tvrdke »tiranije«, a sta poleg tega imela še brez obrtnega lista nekakšno posredovalnico za privatne namestitve. Za svojo tvrdko »Uranijo« sta proti visokim kavcijam najemala uslužbence, precej denarja pa sta izvabila tudi od brezposelnih revežev, ki so se zatekali v njuno posredovalnico za službe. Preiskava o grdem izkoriščanju bede in brezposelnosti še ni zaključena. * Za trgovino, ki je ni bilo, je po v«ej državi iskai zastopnike. Pred okrožnim sodiščem v Sremski Mitrovici je bil razkrinkan nevaren slepar. Zveza srbskih zemljoral" nišk^h zadrug je tožila nekega Ranka Raki-ča, ki je za nio v Sreinu in Vojvodini kupoval svinje ter jo osleparil pri obračunih. Ko je sodišče dobilo ovadbo, se je začek> za_-niinati za Rakičevo poslovanje in tako so prišle na dan njegove nevarne sleparije. Izkazalo se je, da je Rakič lani iz šida razposlal po vsej Jugoslaviji nad 500 pisem in oglasov, s katermi je iskal zastopnike in in-kasante za svoio veliko trgovino, katere pa sploh ni imel. Od ponudnikov je zahteval, da mu za informacije pošljejo zneske od 20 do 170 Din na neko banko. Mnogi reveži so mu nasedli, a bilo bi gotovo še več žrtev, če ga ne bi bila ovadila zveza zadrug. Zadeva z zvezo zemljoradniških zadrug še ni končana, zaradi sjepanj s trgovino, ki je 6ploh ni l>ilo, pa so ga obsodili na leto dni robije. Rakič je bil že leta 1921 zaradii poneverbe obsojen na dve leti robije- * Strašen obračun s tatovi. V Novskem Segecu, naselju blizu Novske. čigar prebivalstvo tvorijo večinoma Zagorci, ki so se tam -naselili pred kakimi 10 ieti, se je ono noč pripetil strašen zločin. Vaščani so osumničili brate Culjake. da jim kradejo živež in kokoši. STedi noči je kakih 30 va-ščanov. razgret.®) od alkohola navalilo na Culjakove domačije. Razbijali in lomili so vse. kar jim je prišlo pod rok» prebvdce pa so neusmiljeno pretepali. Nekega hlapca. ki se je napadalcem upiral, so zvezal z vrvmi in zvezanega vrgli v potok. Trupla nesrečnega hlapca še zdaj niso našli. Tam, kjer so stale Culjakove domačije, so bile drugo jutro same ruševine ln več stanovalcev treh hiš sr> morali odpremiti v bolnico. Orožniki so zaradi strašnega dogodka pol vasi odvedli v zapor. Revno naselje je doslej uživalo sloves miroljubnosti in si nihče ne more razložiti, kako je prišlo do tako strašnega izbruha besnosH Radi plešete! Seveda J Svilo za plesne toalete ugodno kupite pri „Manufaktura" k. d. trgovina, ki vas želi boljše postreči Mestni trg 17. * Izš'a je novembrska številka ilu^tr. družinskega li^ta >Žike« z naslednjo vsebino; čar; O 6panju in sanjati; 3.eeixlao eniatugo 1. Svat. Čeh: Vernih duš dan v gozdu. Bačar; O spanju in sanjah; b. M. S.: Dve materi; 4. Diunas: Hudičev ino^i; 5. Zalaznik; Grozole vojskovanja na španskem lbO<-1914; 6. uganke, križanke in drugo; T. Zdravniška posvetovalnica za bolne otroke, 8. Gospodinjski količek. Družinsko revijo >2iiko« prejema brezplačno vsak redni odjemalec žitne žike. Žika je žtna kava iz rži in vsebuje, ker je r^ena, že tako ntnouo siadkoria. P Jed pražefijem pa se s pomočjo kaljenja količina sladkorja še poveča in pretvori notranjost zrna v slad (Ma'z), ki »e med praženjem spremeni v karamelni sladkor, ki je izredno loihko prebavljiv. Razumljivo je lorej. da se porabi pri žik.i zelo malo »'adlkorja neglede na to, da je po okusu pravi kavi najbolj podobna. V polkilogram-skih zavitkih najdete kontrolne listke; tri take listke pošljite kot prijavo za revijo na naslov; Pražarna Žika, Ljubljana. Če pa Vaš trgovec nima Zike, kar velja posebno za kraie izven Slovenije, naročite vrečico za 5 kg direktno iz pražarne (povzetje 60 Din), nato pa postanete stalni, brezplačni naročnik revije »Zike«. Kako pogosto počiva „njegov" pogled na Vas! Vaša polt tako lepa kakor le? Čista, enakomerno n brez poškodb . • • Uporabljajte za nego Vaše pc'ti Elida kremo IDEAL, suho dnevno kremo, tedaj ste lahko vedno brez skrbi. Ker vsebuje hamamelis, odpravi majhne poškodbe na polti in nečistoto. Ako redno uporabljate to kremo, Vas bo „on" vedno občudoval. ELIDA KREMA IDEAL Iz Ljubljane u— Lepo odlikovanje vaslužnega delavca. Z zlato kolajno za državljanske zasluge je bil odlikovan g. Franc Pavlic, strojarski delovodja v tovarni u»nja »Indust. G. Pavii-ču, ki je že 41 let v službi pri tem podjetju, je obdanemu od številnih tovarišev in vodstva podjetja, zbranih na dvorišču tovarne, včeraj predsednik mestne občine g dr. Adle-gi«č izročil odlikovanje ter naglasil njegove zasluge, pridobljene v dolgoletni zvesti službi. V imenu tovarne je čestital odliko-vancu ravnatelj podjetja univ. prof. dr. Ri-barič, mu izročil častno darilo tvrdke ter naglasi', da se 'ima tovarna mnogo zahvaliti njegovemu strokovnemu znanju v stro jarstvu. G. Pavlic se je ganjen zahvalil pred sedniku občine, ravnate ju in ostalemu vod-i stvu tovarne ter tovarišem — delavcem, ki so inu prisrčno čestitali. u_ Če kdo izmed naših javnMi kulturnih delavce* zas-luži, da 11111 narod izkaže svojo hvaležnost za njegovo ogromno kulturno delo. je lo mojster Matej Hitbad. Sedemdesetletnici u egovega rojstva bo posvečen kon-ceit ljubljanskih pev«*k;!h zborov Hubadove župe JPS, ki se bo vršil v ponedeljek, 16. t. mu. ob 20. v veliki Filiharmonični dvorani na Ko»!-U**«"em trgu. Njegove najlepše har-monizacije naših narodnih pesmi bodo ta večer odmevale v «rc:b mojstrovih neštetih pevcev in pevk. ki jim je vcepil ljubezen do pesmi, lu zato naj Ljubljana pridno seže po vstopnicah _ izredno nizke cene! — Slovencev čast lo veleva! _ Vstopnice dobite v Matični knjigarni, oglasili pa se bodo pri vas tudi naši vrli pevci in naše pridne pevke! Ne odklonite nakupa vstopnic! u_ Da l»o zlato jubilejno leto šentpetrske moške in ženske podružnice CMD v obilnem letošnjem programu imelo nekaj veselega razvedrila, jevodstvo obeh podružnic sklenilo. da priredi tudi letos tradicionalna Martinov večer, ki se je pod vodstvom dogo'etne p:edsednice ge. Ni.ke Potc-čnikove že tolikokrat izvrstno obnesel. Letošnja prireditev bo prihodnjo soboto 14. t. m. v vseh prostorih Zupančičeve gostilne na Jegliče" vi cesti in bo kar najbolje poskrbljeno za postrežbo in za zabavo. Prireditev naj združi pripadnike vseh slojev šentpetrskega okraja. Po sebi pa se razume, da so toplo povabljeni tudi vsi ostali Ljubljančani, ki se na martinovanjih šentpetrske CMD se vedno najbolje počutili. Tedaj v «=obo!o na svidenje! n— Ljudska univerza r Ljubljani javlja, da se letos nameravana učna tečaja nemškega in italijanskega jezika radi pomanjkanja denarnih sredstev ne bosta vršila. Kdor je vpisnino že vplačal in jo zeM dobiti povrnjeno. naj se javi v ponovnih urah v pisarni. TEL. 21-24 N O - MATICA POSLEDNJI AKORD LU Dagover Wiliy Btrgel Marija T«fiia v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina 6, 4, 2 Din. če fe»lujete na želodcu ali na drevesih, poslužite se preizkušenega naravnega zdravila, Rogaške mineralne vode »STYRIA« vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika. Reg. pod br. 3369/36 ZA DAMO IN GOSPODA PLAŠČI, POVRŠNIKI modeli v elegantni izdelavi od preprostih do najmodernejših. LUKIČ - STRITARJEVA ulica * Bančne, kreditne in denarne posle, nakup in prodajo hranilnih vlog in vrednostnih papirjev, ureditev dolgov s hranilnimi knjižicami pri denarnih zavodih, naložbo kapitala v gotovini in hranilnih knjižicah u_ Umrl je g- Friderik Repovš, šolski upravitelj v pokoju. Zapustil je vdovo in dve hčerki. Ugledni vzgojitelj bo nastopil zadnjo pot jutri ob po! 15. s Tržaške ceste 10. k Sv. Križu. __ V splošni bolnišnici je na vknjižbe izposluje najsolidneje; Al. Tla- i umrla goSjja Amalija Siebercrjeva. rojena ninšek, Ljubljana. Beethovnova ulica 14.1.. | Pavličeva. Pogreb blage soproge in matere telefon 35-10 * Pri zaprtju iu motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. • Lastna korist vsakega bolnika, ki se želi znebiti asme pljučnih ali podobnih Ikt lezni, mu nalaga, da se okoristi s ponudbo tvrdike Puhlmaron & 00.. Berlin 614, Miiggell-strasse 25. 25 a, ki obstoji že več let in brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami. Opozarjamo na oglas na drugi strani. Iz Hrastnika h— Zanimivo predavanje bo v sredo 18. j t. m. NaSi protituberkulozni ligi je uspelo , pridobiti kot predavatelja znanega stro- ! kovnjaka, primarija g. dr. Neubauerja z Golnika, ki bo ob predvajan ju skioptičnih slik predaval o tulberkulozi otroka. Za uvod bo predvajan poučni zdravstveni film. j Vid, ki se zanimajo za borbo proti jetiki, so vabljeni k predavanju. 1 bo jutri ob pol 17. _ Pokojnima lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalie! 11— Koncertni nastop Dresdenskega godalnega kvarteta, ki bo v petek 13. t- m. v veliki Fi'hannonični dvorani, bo prav gotovo najilepši praznik vseh ljubiteljev komorne glasbe. Dresdenski kvartet je prvovrstno umetniško z.druženje, ki ima enodušno izenačeno in mojstreko uigrano igro. Kvartet ie krepko zlita celota, ki zna priti vsakemu delu do dna in poda najboljše in najlepše, kar je le mogoče. Ko ie letos začetek februarja nastopil v Ljubljani ter odigral tri dela svetovne literature, mu je občinstvo pikalo z nekim posebnim navdušenjem tako, da je moral kvartet koncem svojega sporeda več stvari dodati- Opozarjamo na petkov njihov nastop v veliki Filharmonični dvorani. Sedeži se dobe v knjigarni Glasbene Matice. u— Uprava Hubadore župe JPS vljudno vabi vse pevce ljubljanskih pevskih zborov, da se danes popoldne ob 3. udeleže pogreba ustanovitelja Zveze slovenskih pevskih zborov. častnega predsednika »Slavca« g. Ivana Dražila izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Nagrobnice prinesite seboj. Prelovec, tč. predsednik. Zdaj Vam je lahko polepšat! umazane In počrnele zobe A.ko se Vam zobje tiit.ro umažejo m kvarijo, uporabljajte KOLYNOS specijalno antiseptično pasto za zobe. ki Vam jih •sopet naredi privlačno bleščeče. Mikrobi v ustih povzročajo nadeže tn kvarjenje... KOLYNOS ugonablja te nevarne jiikrobe in čisti naglo in temeljito. Namažite malo KOLYNOSa aa suho Sčetko in Vaši zobje zadobe živ blesk tn naravno oelino. ki bo zopet pripomogla k lepoti Vašega nasmeha. KOLYNOS Ljubljani, ki bo v petek 13. t. m. ob 2q. v Delavski zbornici v proslavo 601etnice rojstna pisatelja Ivana Cankarja, bo tako po vzorni pri. pravi kakor po sodelujočih umetniških v resni ei lepa počastitev slovenskega genija. Vstop, niče s0 že na razpolago v lokalu. Wolfova ul. 1. I. Izšla je tudi 1. številka ijsta Brazde, kulturno socialnega obzornika, t obi'no vsebino. u— Zadušniea (pomen) za pokojnim novinarjem Vladom Bogdanovičem bo jutri, v ponedeljek ob 11. na grobu na pokopališču pri Sv. Križu. Dentlst PALOVEC LJUBLJANA — KONGRESNI TRG ZOPET REDNO ORDINIRA Telefon št. 2788. u— Po nekaj dnevih dobrega jesenskega «o'nca se je nad mesto spet poveznilo pusto, jeklenosivo prsdzimeko nebo in delavniki in nedelje so tako pusti, da meščani za wee-kend skoraj nimajo več volje do izleta. Najlepše je prebHj nedeljo v Ljubljani pač z obiskom razstave, ki jo je pred tednom otvorila skupina najmlajših slovenskih likovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu-Razstava je odprta vsak dan od 9.—19. u— Martinov večer šentpetrskih podružnic CMD v Ljubljani bo 14. t. m. v Zupančičevi gostilni, Jegličeva 15, na kar opozarjamo že vse naše prijatelje. u— Društvo absolventov trgovskih šol obvešča, da se jutri začne tečaj italijanščine, v torek pa tečaj nemščine, vsakikrat ob pol 20. v trgovski šoli. Prijave se še sprejemajo. u— Plesni zavod »Jenko« v Kazini. Zvezda ie sprejema novince (dame in go* spode) v posebni začetni&kf tečaj vsak ponedeljek ob 20. Vsak torek in četrtek ob 20. nadaljevalni tečaj. Vsako nedeljo popoldan ;Jureek v kraljestvu palčkov«. Dejanje se vrši v bajnem kraljestvu vilo Cvetane in kralja palčkov Dobromila. Pripravljata se še igri >Hrabra družina« in »Jurček smučko*. u— Dar. V počastitev spomina pokojne gospe Zinke Rvbareve iz Beograda ie darovala rodbina Skuhala za medne reveže 100 Din. Iskrena hvala! ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM | v Šiški, telefon 83-87 V nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v pone- deljek ob 8. uri filmska komedija Slab konec — dober začetek štirje komiki: Szoke Szakall, Rose Barsony, Ernest Verebes, Tibor v. Kalmay. V torek film: ZlatO jezero v ruskem jeziku u— Sleparski posrednik v advokatskih za- devah. Policija je aretirala nekega mlajšega brezposelnega mesarja, po rodu iz Kostanjevice v Julijski Benečiji, ki se je na precej pustolovski način lotil s t rokovnjaškega posredovanja v sodnih rečeh. Tako je neki ženski, ki ima »ina v zaporih, razvil precej duhovit načrt, kako je mogoče fanta rešiti zapahov. Samo nekaj tisočakov je treba je dejal, pa vam poiščem dobrega zagovornika in nekaj pripravnih prič, pa ni vrag. da ga ne »pravimo ven. Za predujem je dobil nekaj štotakov, a žena je bita pripravljena, da si izposodi tudi večjo vsoto, če ne bi podjetnega posredovalca medtem vzela policija. Vsekakor je čudno, da ljudje tako radi nasedajo sleparjem, dasti imajo skoraj vsak dan priliko, da v dnevnem tisku čitajo o podobnih potegavščinah. n— Vlom za vlomom. Kakor se je približala zima, je v mestu naglo m v znatni meri narasel kriminal in policija v«ak dan prejema prijave o vlomih in tatvinah, skoraj vsak dan pa tudi dobiva množico tatov in sumljivcev v svoje zapore. Neznanci so vlomili v pisarno Jugopražame na Dolenjski cesti ter odnesli nekaj nad 3020 Din goto-tine, pa e nekaj srebrnine hi zlatnine. Tatvine sta osumljena dva mlajša pohajača, ki So ju prejšnji dan videli oprezati okrog. Organi kriminalnega oddelka pa ®o pred dmevi postali pozorni na nekega mladega pribežn'-ka iz Trsta, ki ie po en dan v tednu delat na kakšni stavbi, prenašal premog, ves ostali teden pa je prebil v vesela ženski dražbi in bil v vsakem pogledu pravi kavaMr. Zadnjič je bilo vlomljeno v neki hiši na Tyr-sevi cesti kar v tri lokale obenem, v vino-toč, mlekarno in brivnico. Ker je bH prejšnji dan . kavalirski Tržačan na ogledih tam okrog, ga je policija aretirala, da mu podrobneje izpraša vest. n— Regi»trirne 'blagajne In pisalne stroje popravlja strokovno in poceni Boris Si-mandl, Ljubljana, Kokxh'orRka jj telefon 2437. Z Jesenic «— Zvočni kirio Radio bo predvajal danes ob 3. uri pop. in 8- uri zvečer velefilm >Lahko konyico«. Dodatki; kulturni filai »Življenje in delo rastlin« dva zvočna tednika. Iz Ptofa j— Otvoritev gledališke sezone. Narodno gledališče iz Maribora otvori v petek 13. t. m. gledališko sezono. Odvoritvena predstava bo »Pohujšanje v dolini šent-florjanski«. Pričakuje se, da bo predstava razprodana. Iz Celja c— Tečaj Ljudskega vseučilišča o vzgoji otroka v šolski dobi, ki ga bo vodil pedagog g. prof. dr. Fr. Žgeč. se bo vršil enkrat tedensko. Prvi sestanek, na katerem bosta določena tudi dan in ura tega tečaja, bo danes ob 9. dopoldne v risalnici meščanske šole. c— Iz celjske sokolske župe. Seja žup-nega tehničnega odbora ter okrožnih načelnikov in načclnic bo v nedeljo 15. t. m. ob pol 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Na dnevnem redu so poročila župnega načelnistva in okrožnih načelnikov, delovni program za 1936/37 in razgovor o prostih vajah ter smučanju in igrah. Po najnovejši dopolnitvi voznega reda imajo sedaj zvezo tudi posavska društva, tako da lahko prispejo v Celje že z jutranjim vlakom ob 7.34. e— Huda nesreča v gozdu. Ko je 75-letni posestnik Alojz Bračun iz Zagorja pri Pil-štajnu delal v petek v gozdu, ga je brcnila kobila in mu zdrobila levo nogo. Prepeljali so ga v ccljsko bolnišnico. e— Umrl je v petek v Črctu 46 pri Celju 42-letni Vladislav Cholcva, bivši poslovodja v nekdanji Schvabovi tovarni kisa v Zavodni. Pogreb bo danes ob 16. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. e— Prijatelja kokoši. Celjska policija je v četrtek aretirala 37-lctncga brezposelnega ekonoma Ivana S. in 38-letncga brezposelnega delavca Ivana A., oba iz občine Škofje vasi, ker sta osumljena raznih tatvin. Ob tej priliki je policija ugotovila, da sta letos od junija dalje kradla na Ljubeč-ni kokoši kar na debelo. Priznala sta, da sta ukradla 25 kokoši, pravo število pa bo večje. Kokoši sta delno prodala, delno pa pojedla sama. Poskusila sta tudi več vlomov na Teharju in v Bukovem žlaku, ki so se jima pa ponesrečili. Izročili so ju okrožnemu sodišču. Odlično naravno zdravljenje je PLANINKA zdravilni čaj, ker je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da je PLANINKA zdravilni čaj, ki ima v sebi preizkušene in dobre zdravilne' sestavine, regulator za čiščenje. — 6 do 12 tedensko zdravljenje s PLANINKA zdravilnim čajem deluje izvrstno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: pri slabi prebavi želodca in pri zaprtju telesa, slabem delovanju črevesja in napetosti telesa, omotici in slabosti, obolenju hemoroidov in bolezni jeter. PLANINKA zdravilni čaj pospešuje apetit. — Zahtevajte v lekarnah samo pravi PLANINKA čaj, ki se ne prodaja odprt, temveč samo v originalnih plombiranih paketih po Din 20.—, polovičnih paketih po Din 12.— in poskusnih vrečicah po Din 3.50 s proizvajalčevim napisom: LEKARNA MR. BAHOVEC, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG. Reg. S. br. 3408/33 e— Kino Union. Danes ob 16.15. 18.30 in 20.45 opereta »Riviera ekspres« s Charlot-to Suza in predigra, jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Petrograjski slavček« z Marijo Cebotari in zvočni tednik. NAZNANILO Otvoritev nove trgovine v Celju PRVA SLOVENSKA 2ELEZNINA dr. z o." KRALJA PETRA CESTA ŠT. 24 (nasproti gostilne pri Jelenu — Terezija Gorenjak) Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril gori omenjeno trgovino z železom in z vsem v to stroko pripadajočim blagom ter galanterijo. — Priporočam se za obilen obisk in zagotavljam, da se bo vsakdo lahko prepričal o dobri kakovosti blaga, nizkih cenah ter točni in skrbni postrežbi. Z odličnim spoštovanjem FRANJO STAREC — Celje KINO METROPOL. Danes ob 16., 18.15, 20.30, prekrasna opereta »DIJAK PROS-JAK«. Matineje ob 10.30 in 14. »CIRKUS SARAN«. Jutri samo ob 18.15 poslednjič »DIJAK PROSJAK«. Dame volijo: za ali proti bradi ? Profil med dvema spoloma na vajetih gospe Mode Ljubljana, 7. novembra. Pravijo, da se zunanjost človeka v pet tisočletjih ni bogve kaj spremenila. Sreča in nesreča je spremljala gospodarja naše zemlje vse žrve dni, ostro streljano puščice Erosa so povzročale že od nekdaj zdaj nebeško radost, drugič spet do smrti potrto žalost krvavečih zaljubljenih src. Pravijo spet, da so vse današnje novo-tarije že od nekdaj bile. In res je po vojni gospa Moda razstavila po vesoljnem svetu vse novotarije, reci starine, svoje iznajdljivosti. Vesoljni manekeni, ženski svet na vseli raztrganih celinah naše premičnice, je prikazal razvojne stopnje človeške opreme. od figo\*>ga peresa do najmodernejše halje. Naše dame in damice so razkrile očem kaj rade lepa, hoče? nočeš tudi nelepa meča še nad kolena, drugič so spet zakrile mikavnost svoje prizemne lepote z dolgimi krili, da je bilo težko razsoditi, kaj skriva pod obleko na več ali manj slokih glež-njfh nasajeno telo. Mnogo je bilo odpora ponekod, še več godrnjanja konservativnih Adamov, ko je gospa Moda rezala Evinim hčeram dolgolase kite. Ali v uteho je bilo vsem potomcem nesrečnega Samsona, da se je novi 5a» tako rekoč maščeval za kruto dejanj« Da-lile. Za Samsouove porezaae kodre je žrtvoval moderni ženski svet 3voj*e mehkolase slapove. Tako je v mestih dandanes fe skoraj senzacija, če srečaš zvesto dolgokito pristašico lasne rekorderke Csilagove. Gospa Moda se pa nI ustavila ob prvem prevratnem poskusu. Energično je izpovedala na usta moderne emancipacijo, da hoče biti nežnejši, šibkejši, pa zato boljši spol v vsem enakopraven močnejši, zato pa slabši človeški polovici. Trhli vogel hišo se že maja, trije ostali ogli so se pogumno vrgli v hlače. Nele pozimi, ko vsaj nekam podvizano ospredje, pa le preveč zamujeno ozadje razodeva ohlačani nežni spol, tem več dobro nabasanih hlač se tudi poleti pomeša med moške turiste. In tiha kronika blagoslovljenih prstanov ve povedati marsikaj o čudoviti neznanki, ki se energično izlušči iz zmerom bolj zapletene enačbe dvojno ahlaeanih Ksantip. Saj vemo. da odkar mežika človeštvo v solnce, bo bili možje, ki so jim žene ugrabile hlače, posebne sorte najčudovitejših -zglednikov zakonske ponižnosti. Pravijo tudi, da so marsikateri moderni Adami opustili tobak, tem strastneje so mnoge možače segle po njem. In kader kolesarjev da se je po vsem božjem svetu zelo pomnožil, odkar so damice zamenjale krila t Širokimi hlačami. Nežnemu spolu je poslej izlet s kolesom od sile priljubljen, zakaj in kako, ne bo težko uganiti. Toda ne mislimo, da je modni škrat pri-zanesel tudi moškim! Kaj še, že letošnja zgodnja pomlad je pomnožila na promenadah gardo skrbno negovanih btadic. Kosmatih seveda, od piškave kozje štrene do skrbno prikrojene polne bradice. Prav za prav Je minilo komaj dvajset let, ko je sedanji rod, ki je bil še prejel ognjeni krst po frontah, na srednjih šolah med vojno •i neobičajnim rešpektom pozdravljal bradato maturante Z vojno šaro so po prevratu šlo tudi brade v smeti. Le stari veterani in priletnejši, . častitjivejši . bradonje so zvesto sledili Mojzesovemu zgledu in neredki »kajzerport« je še klaverno obujal spomine na svetlost iz Kapucinske grobnice. Mlajši rod je prklno pobiral ščetine z brad in sc s čim mehkejšim licem podajal na avanture osvajajoče ljubezni. Težko je seveda soditi, ati bo nova moda bradatih kavalirjev osvojila ženska srca. Dejt>tvo je pa. da so bili kosmati možje v starih časih ideal ženske lepote. Bradata božanstva starih Grkov in Rimljanov so bila simbol moči in dostojanstva. lastnosti, ki smo jih še nedavno pripisovali častitljivim bradam našega veka. Le redke izjeme božanstev, n. pr. Apolon. Merkur so bil golobradi. Ko je Adam stopil v raj. tudi ni imel brade. Ali spak ga je zapeljal, da mu je, čim je zavžil Evino jabolko, naglo porasla brada. In nesrečni kosmatin je moral iz paradiža za vekomaj, razjarjeni Stvarnik je Evo sicer očuval brade, sramoto figovega peresa je pa zapustila potomkam dolga tisočletja v kričečem simbolu greha. Adamovi bradi Ali je tedaj brada za popolno človekovo obličje potrebna, je težko reči. Bradonje se lahko sklicujejo na Stvarnika, ki ga vselej MATINEJA Z. K. D. Samo še danes ob 10.30 v Elitnem Kinu Matici bo pel RICHARD TAUBER melodije ljubezni v velcfflmu JSZORE SZAKALL Simfonija ljubezni IDA Wt»m delu novega pokopališča. Splošno pozornost pa zbuja nagrobnik Matevžku Kalinu, sinu tehničnega vodje v šoštanju. Spomenik, ki predstavlja mater z otrokom v naročju, je brez dvoma prvo umetniško delo na našem pokopališču. Ustvaril ga je znani slovenski kipar Boris Kalin. Tucii grob je simbolično urejen in napravi s spomenikom močen vtisk. Ljudje se v gručah ustavljajo pri njem. KINO IDEAL Premiera! Premiera! Mona Barrie — Gilbert Roland v napetem filmu Hijene tajne službe (2ena v borbi za tajni dokument) Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 1 Iz Kranja r— Operna pevka Zvonimira Župevčev* nastopi v ponedeljek z izbranim eporedom pr koncertu glasbene šole v telovadnici gimnazije. Iz Kamnika ka— Občinske zadeve. Do 1. julija zapadli obroki za obresti za kopališče, elektriko, siromašnico in drugo so bili te dni plačani. Na obrestih in odplačilu dolga je občina plačala okrog 100.000 dinarjev. V kratkem bo popolnjen potreben fond za končno ureditev nove cest« Kamnik-Perovo do tvornice »Titan<-. Z* cesto sta prispevali banovina 7000 in tvornica »Titan« 2000 dinarjev, a pri-TJtltfrJ bo krit iz raznih prihrankov. Oe.ta Ae gotova od glavne banovinske ceste do Stetetoveg« mlina. ka— Zvočni kino Kamnik bo predvajal danes in v ponedeljek film »Vse za mu« ziko«, s Paulom Hftrbigerjem v glavni vlogi. Dodatek Foxov zvočni tednik in kulturni film. Iz Trbovelj t— Regulacija potoka v Globofcaku. Regulacijska dela tega potc«ka v središču trboveljske doline, ki je bil do nedavna naši občini v največjo sramoto, se v glavnem bližajo koncu. Z banovinsko podporo je bilo omogočeno, da se prekrije smrdljiva struga, ki je zdravstveno ogražala vso Njivo, eno naših največjih rudarskih kolonij, in še vso njeno okolico po vrhu. Tik potoka ob glavni cesti, po kateri je naj-živahnejši promet, se nanajaj) tudi rudniške bara'ke, ki v veliki meri kvarijo lice tega važnega kota Trbovelj. Rudnik ima dovolj prostora okrog kolonije, da bi lahko te barake umaknil od ce-te, kjer slehernemu tujcu padejo v oči. slasti še od-ar je odstranjena stara pivovarna in je na njenem mesti: zrasla lepa moderna stavba g. Paša. Občinski upravi polagamo na srce, da se v zvezi z regulacijo potoka pozanima še za ureditev tega vprašanja. t_ Kdor se še želi naročiti na Vodnikove knjige, naj se do srede zglasi v podružnici »Jutra«. t_ Vsi strelci in nestre'ci danes popoldne k Šporinu na Sv. Katarini, da preiskusite svoje moči s pomočjo tarč, ob svinjskih kračah, dobri pijači in postrežbi. Vabi Bauer-he'm. Iz Gornje Radgone gr— Ob grobu radgonskih žrtev. Na praz-nnk vseh svetih &e je zbralo številno občinstvo ob skupnem grobu radgonskih žrtev na gornje radgonskem - pokopališču, da počasti opomin za domovino padlih junakov. Ob grobu je visel na lesenem križu velik venec ob črne z narodno trobojnico in napisom »Svetinje drage vračajo se k nam, odpri jim domovina večni hrame, častno stražo pa 60 imeli gornjeradgon^ki Sokoli in gasilci v krojih. Skupni moški pe%'ski zbor je p" opravljenih cerkvenih obredih zapel o?> grobu žalostiniko -Oj Doberdob«, ljudje pa so prinašali in prižigali na grobu svečke v skromno počastitev spomina. gr_ Leopoldov sejeni. Ker pade to leto Leopoldovo na nedeljo, bo Leopoklov sejem v ponedeljek 16. t. m. RIBNICA. Sokoiski zvočni kino bo privajal danes ob 15.15 in 20. veselo komedijo >Borbo z zmajem". Za dodatek nov Para-mountov zvočni tedmik in domač kulturni film. »JUTRO* It 260, 7 Nedelja, 8*-XL JS36. Tako živilo v Proknrarjn Poučna jesenska pot v Mursko Soboto Delavski dom za Prekmurje — načrt arh. Novaka — 1,100,000 Din stroškov Murska Sobota, ob koncu oktobra Počasi je lezel vlak od Ormoža proti Murski Soboti. Potniki so se zleknili vsak v svoj kot in naveličano zrli skozi okna. Dva kmeta sta zdaj pa zdaj izpregovorila 1» nekaj besed in iz dolgočasja smo vlekli na uho njun pogovor. »Lani sem pridelal sedem polovnjakov, letos šestinpetdeset litrov. Moj sosed pa od deset polovnjakov komaj enega ... « Vmešal sem se v pogovor in vprašal viničarja, kako vendar more živeti z družino od petih dinarjev, ki jih zasluži ves dan. »Moral«, je odgovoril in se grenko smehljal mož, ki v Jeruzalemskih goricah prideluje slavno ljutomersko vino. Proti Soboti se je voz napolnil s Prek-murci. Bili so bolj živahni in v pojočem dialektu so pripovedovali, kako tatovi na paš Spomenik sokolsldm legionarjem, padlim v borbi za Prekmurje nikih »kravam lance kradejo«, po čem so »bilice« (jajca) in kako rodi »ajdina« (ajda). Sobota je nekaj drugega kakor Kranj ali Ptuj. Madžarke se živahno ozirajo za tujcem in večkrat zaradi njih temne barve ne moreš ločiti Madžarke od Ciganke. Med madžarščino in prekmurščino se meša knjižna slovenščina priseljenih uradnikov in advokatov, ki sestavljajo v Soboti več strogo ločenih omizij. Tu obstoji tudi omizje Velike antante, kakor ga nazivajo prekmurski rodoljubi. Velika antanta so soboški madžaroni, ki jih tu ne manjka in za katere se premalo brigamo. Po osvobojenju se je začela Murska Sobota hitro razvijati in je potrojila število prebivalstva. Ta se še zmerom širi. Pravkar zidajo lepo palačo delavskega doma in izsekavajo del grajskega parka, kjer bodo uredili velik trg. Ta mesec je bilo ustanovljeno tudi Olepševalno in tujsko-prometno društvo, ki bo skrbelo za reklamo, opozarjalo oblastva na važne pomanjkljivosti, pri rejalo izlete in predavanja in bo čuvalo zgodovinske posebnosti (prekmurske pre-stolice. Veliko je pripomogla k napredku Sobote mesna industrija. Z organiziranjem nakupa in izvoza živine v inozemstvo je prekmurskim kmetom dana možnost, da si vsaj nekoliko pomagajo. Saj je trgovina z govejo živino domala edini večji dohodek, ki preobdavčenim kmetom pomaga, da vzdržijo. Benkova tvornica je dvoriščno poslopje, ki se vedno širi. Vsak dan se tu zakolje okrog dvanajst glav goveje živine, svinj pa dnevno najmanj dvesto, včasih tudi štiristo, petsto, kadar je odprt izvoz v Anglijo. Pravkar je pripeljal natrpani tovorni avto nekaj desetin svinj. Takoj so v hlevu; odtod je le nekaj metrov do klavnice, odkoder potisne mesar svinjo v vročo kopel, minuto nato jo očistijo blata, naslednji mesar jo obrije, obesijo jo na tehtnico in jo po tekočem traku pošljejo v sosednjo sobo, kjer že čakajo noži. Ves proces traja nekaj nad petnajst minut. V tvor niči je tudi izdelovalnica ogljikovega dvo-kisa, ki je napeljan po ceveh v velike hladilnice. V oni dvorani izdelujejo klobase, tam konservirajo šunke in cvrejo mast. V tvornici je zaposljenih okrog devetdeset delavcev, vajencev, pomočnikov in mojstrov. Vajenci imajo v tvornici vso preskrbo; isto samski pomočniki, ki dobe poleg tega še 1.50 do 3.50 Din na uro. Med delavci je organizirana močna gasilska četa, ki preganja ogenj po Soboti in vsej okolici. Na istem dvorišču kakor mesna tvornica je uredništvo tednika »Murska Krajina«, za novo leto pa izda jazzorkester Sokola Murski Soboti »Kovrana«, ki v verzih obe-re vse Sobočane od poslanca in župana do šahistov in nogometnikov. Ob kraju mesta je zanemarjen grajski park ki so se po njem sprehajali Szapa-ryji in ki je bil vanj vhod navadnim Zemljanom prepovedan. Danes ni več peščenih steza in grmovje rase, kakor se mu ljubi. Sredi parka je grad z lepim portalom iz prve polovice 18. stoletja. Pred gradom je sedel na klopi suh starec in se z obema rokama naslanjal na palico. »Kje so zdaj grofje Szaparyji?« Pogledal me je, dvignil roko s palice in naredil na čelu s prstom krog. Grof Sza-pary je namreč sprejel po prevratu madžarsko poslaništvo v Londonu in sprejel stroške poslaništva na svoje rame. Toda kmalu je zbolel. Pravijo, da mu v glavi nekaj ni v redu. Proti Radgonski cesti je obrnjena velika grajska dvorana. Večji del stene je bil steklen, danes pa so okna razbita, v čez trideset metrov dolgi dvorani so po tleh raztresene smeti, v sosednjem kabinetu, ki ga loči od dvorane rdeče platno, so ob kaminu, kjer se je ljubila in grela gospoda, pri-slonjene sani in preko premoga v kotu je vržen kos rdečega platna. Težka vrata se vrste ob krožnih hodnikih; ena teh vrat drže na balkon in dvoje v grajsko kapelo, kjer leže prevrnjeni klečalniki in se praši žamet. Po stenah hodnikov pa so čečkari-je najmlajše generacije, imena zaljubljencev, ki nič ne spoštujejo žalostnih ostankov fevdalizma... Nepregledno polje od Radgone do Lendave. Repa še čaka, da jo poberejo in ponekod že klije žito. Po vaseh pojejo mlatil-nice, ob Lendavi imajo mlinarji mnogo posla. Kadar propagiramo Slovenijo, se ponašamo s planinami in letovišči. O Prekmur-ju molčimo. Menimo, da je to — Sibirija. Toda ali ni Prekmurje prav tako polno lepot kakor Gorenjska. Prav zato, ker je pravo nasprotje planinskim skalam in jezerom. Upravičeno se Prekmurci pritožujejo, da se tokraj Mure premalo brigamo za to lepo pokrajino, za največjo slovensko ravnino, ki jo imenuje povprečen Slovenec zaostalo in zanemarjeno. V resnici pa je prekmursko ljudstvo izredno kritično, rekel bi celo, da med Slovenci najmanj vezano na tradicijo. Vsako jesen čuti Prekmurec večjo težo na svojih ramah. Pravi, da mu je za časa grofov slabo šlo. Danes mu ne gre mnogo bolje. Da, agrarna reforma je bila potrebna in ljudstvu v blagoslov, toda izvedena je bila slabo. Pri njej so namreč največ zaslužili komisije in advokati. Zadnje leto se je položaj še poslabšal. Razdolžitev? Tu di to je bilo potrebno, toda trpeli bodo domači kreditni zavodi in denarstvo se bo še bolj centraliziralo s tem, da prevzame osta nek kmečkih dolgov banka, ki razen tega z dolžniki ne bo posebno potrpežljiva. Tako govore Prekmurci to jesen, ko spravljajo s polja sadove celoletnega garanja. Zato ni čudno, če je narod nezaupljiv. Kakor tudi mnogo pišemo o razmerah na avstrijski meji, tako malo se brigamo za del slovenskega naroda, ki živi ob madžarski meji, kaj šele za Slovence okrog Monoštra, ki vsi spadajo v. našo narodno skupnost. —ski. „Soča" postavi Gregorčičev spomenik Ljubljana, 7. novembra. Društvo »Soča« v Ljubljani, ki združuje pod svojim okriljem vse, ki je prava domovina onkraj meje, bo v bližnjih dneh postavilo spomenik goriškemu slavdkiu Simonu Gregorčiču. Brez velikih nabiralnih akcij je društvo zbralo toliko sredstev, da je moglo že pred mesecem naročiti izdelavo spomenika pri mladem slovenskem kiparju Zdenku Kalinu. Kipar je izgotovil pesnikovo popraje v dvakratni naravni velikosti, vlila pa ga je v bron domača Mostarjeva livarna na Ga-Ijevici. »Soča« je nameravala spomenik odkriti že te dni za Gregorčičevo obletnico, a sp se pogajanja ^a^prostor z mastno občino nekoliko zavlekla. Tivol ki nasadi, "ki glede spomenikov niso Se prav nič prenatrpani, bodo s spomenikom le pridobili. Vsekakor pa je iniciativna zamisel »Soče< vse hvale in posnemanja vredna. DruStvo, ki iz lastnih sredstev postavlja Gregorčičev spomenik, želi, da bi stal v malem gaju, kakšnega bi kjerkoli v parku z majhnimi sredstvi uredila mestna vrtnarija. Povsem nemogoča okolica za spomenik temu imehflacsrčnemu liriku pa bi bila bližina rimskega zidu — prostor, katerega je baje določila mestna občina. Tja spadajo spomini na Emono, Gregorčič, ki je prerok in klicar naSe svobode, pa naj ima svoj spomenik v Ti-voMcem nasadu, ki je edini primeren zanj. Pol milijona Din zaostalih najemnin Ljubljana, 4. novembra. Poučno socialno sliko dajejo stanovanjske odpovedi, podane vsak mesec pri sre-skem sodišču ljubljanskem. Do konca oktobra je bilo leto že 1451 sodnih odpovedi za izpraznitev stanovanj in poslovnih lokalov v mestu, medtem ko jih je bilo lani v istem času le 1246. Odpovedi se nanašajo v 80°/o le na mala stanovanja, kajti prav redki so primeri Radivoj Peterlin-PetruSka Tosja Iz spominov na Rusijo Caricinu se bliža pomlad; Volgo sicer še pokriva debel led, toda sem od Astrahana | že pihlja topel veter, sneg gine s streh in po ulicah se vale potoki umazane snežnice na veliko veselje otrok, ki kričaje grade nasipe in postavljajo mlinska kolesa kar sredi ceste. Noči so še hladne, toda jutranje solnce ima že svojo moč in popoldne šeta po parkih nad reko polovica mesta, trga cvetice in opazuje priprave v pristanišču: Že dan ali dva. narasla reka raztrga ledene okove in kmalu se pokažejo na nji ponosni potniški parniki, ki stoje na oni strani v Zatonu in iz katerih se že vali gost Črn dim proti zlatemu večernemu nebu. Tudi Tosja ne strpi dolgo doma; v četrti razred gimnazije hodi, mnogo se je treba učiti, pa bo že po večerji malo dalje posedela, zdaj pa brž na prosto k sošolkam, ki jo že čakajo pred hišnimi vrati. Vse so starejše, vendar ji dajejo prednost; je že nekaj takega v nji, da jo morajo imeti vse rade. »Tosja, kam gremo?« »Veste« kaj? Pojdimo v park za cerkvijo! Tam gTeje solnce najtopleje in lani sem ob tem času dobila pod mejo prve vijoli-pe.« Vijolic ne dobe, pač pa napulijo precej stepnili zvončkov »brandušev«, sedejo v zatišju na od solnca obsevano klop in jedo sladko čebulice brandušev. Dva gimnazijca jim hočeta malo ponagajati, pa se morata kmalu pod ploho jedkih dekliških opazk osramočena oddaljiti. Solnce se nagiba k zatonu in zlati križe in kupole cerkva. Tosja se zagleda v žareče nebo in se globoko zamisli. »Tosja, kaj premišljuješ?« jo vpraša Varja. »Mislim, kako bi bilo lepo potovati s solncem. daleč, daleč tja doli, kjer vlada večna pomlad; na južni breg Krima, v Carigrad, v Palestino, v Egipet...« »Ravno nam nasproti stanuje moški, ki je vse to prepotoval«, de na to Zosja, hči učitelja godbe, Poljaka Mizerskega, »Z očetom sta znana, pa mu je pripovedoval.« »Ze vem, to je tisti v črnem, ki vedno pred vrati stoji.« pristavi Varja. »Stoji in stoji, pa kar na vaša okna gleda; menda si Tosja, všeč.« »Kaj bi ž njim«, se zasmeji Nuša, »ko je pa že tako star.« »Pa pesnik je« doda Zosja. Solnce je za griči, zarja bolj in bolj ble- di, od Volge potegne mrzla &apa, da se dekleta stresnejo. »Predolgo smo se zasedele«, meni Varja, »Nuša, ajdimo domov! — Tosja, ali še ne greš?« »Poslušajte!« pravi Tosja. lz daljave od jugovzhoda je prihajalo Kunolko bobnenje topov: tam se bije boj med boljševiki in belogardejci. »Prav na našem hutoru se tepo. »Uboga teta, ubogi otroci!« vzdihne Tosja. Deklice spremijo Tosjo do vrat, si voščijo lahko noč in se razidejo ... Po večerji leže Tosja nenavadno zgodaj spat. Navadno je v postelji še čitala. ta večer pa niti luči ne prižge. Bobnenje topov tam doli ji še vedno šumi po ušesih. V duhu gleda porušene hiše in pobite, razmesarjene sosedove otroke, s katerimi se je tolikrat igrala šolo in druge igre ter jim v samotnem kotičku vrta pripovedovala čudovite pravljice, ki si jih je povečini izmišljevala sama. Ah, kako težko ji je bilo pri srcu, ko je morala zapustiti one kraje in oditi v mesto v gimnaz.ijo. Prejšnja leta je bila vsaj čez poletje pri teti na hutoru. zdaj pa besni tam vojna in najbrž ne bo videla več ne tete, ne sosedovih otrok in ne vrta, ne borovega gozdiča, ne neskončne domače stepe. Na robu stepne ravani je stala visoka gomila iz pradavnih časov. Tja je hodila past oči nad prekrasnim razgledom na brezmejne poljane in na »mamico« Volgo, tam je sanjala najlepše sanje o bodočnosti, sanje pisateljice začetnice. Samo Radion vsebuje dobro Schichtovo mite in je zato tako blag in izdaten. Samo Schichtov RADION VSEBUJE SCHICHTOVO MILO sodnih odpovedi za velika stanovanja. Ze površen pregled pokaže tudi, da navaja do 70% odpovedi za vzrok neredno plačevanje najemnine. Mnogi najemniki, med katerimi je do 20% brezposelnih, dolgujejo hišnim gospodarjem znatne svote za najemnino. Računajo, da znašajo letos zaostanki na najemninah že 500.000 Din. Nekateri najemniki ostajajo dolžni gospodarjem za več, celo za 10 mesecev. Prav najemniki — dolžniki imajo navado, da podajajo proti sodnim odpovedim ugovore, računajoč, da si bodo tako podaljšali bivanje v odpovedanem stanovanju. Poleg nerednega plačevanja je mnogo primerov hi- šnih prepirov, kaljenj hišnega reda. Te dni je neki gospodar odpovedal stranki, ker so otroci ponesna^ili stopnjiee. Drugi stranki je bilo odpovedano, »ker hodijo ponoči k njej tuji moški in kale nočni mir« Zaradi kraje je dalje nekdo odpovedal najemniku stanovanje. Pri sodišču je bilo te dni podanih 20 predlogov za deložacijo, ki se bo mogoče te dni izvršila.. Ze od pomladi je bilo vloženih mnogo odpovedi za novembrski termin. Vseh selitev v novembru bo kakih 250. Ljubljanski postreščki pa tožijo, da jim se« litve strank donašajo vedno manjše dohodke. 12.000 ljudi je odšlo iz Beograda a ta velika selitev se niti ne opaža Letošnja gradbena sezona v Beogradu je zaključena in pričele so se velike selitve iz Beograda. Prestolnico je zapustilo kakih 12.000 ljudi in v mestu se odhod tolike množice niti ne opaža. 12.000 ljudi odhaja, a tega ne občutijo ne posestniki hiš, ne hoteli, bioskopi, gledališča, kavarne in tudi ne trgovci. Množico, ki se je zdaj izselila, tvorijo namreč zidarji in ciglarji, ki so delali v Beogradu od aprila do novembra. Pogrešali jih bodo samo peki, ker so pri njih kupovali velike količine črnega kruha, spominjale pa se bodo na nje tudi male ljudske kuhinje, nekatere pivnice na periferiji mesta in lokali, v katerih se prodaja stara obleka. Vse to pa v modernem Beogradu ničesar ne pomeni in tako lahko rečemo, da se je velika množica izselila neopaženo. Trajno sled je zapustila ta velika množica v obliki 190 novih palač in hiš, ki so bile zgrajene v dobi minile gradbene sezone. Samo enkrat letos je imel Beograd priliko, da nekaj dni opazuje ljudi, ki gradijo njegove palače. To je bilo maja med prvo splošno stavko stavbinskega delavstva v Beogradu. Takrat so beograjske ulice preplavljale reke siromašnih ljudi, ki so bili prej skriti po stavbiščih in po periferiji. Ko pa je bil štrajk končan, je velika množica spet izginila. Skrila se je med zidove. Zidarji in ciglarji odhajajo iz Beograda v svoje domače vasi v Bosno, Hercegovino, Liko, Dalmacijo in Južno Srbijo. Letos odhajajo bolj zadovoljni kakor prejšnja leta. S stavko meseca maja so se malo zboljšale njihove mezde. Mladi pomožni delavci zadovoljno pripovedujejo: Zaslužili smo deset, dvanajst stotakov! Mezda nekvalifici- ranega pomožnega delavca je znašala po stavki 26 Din, od 1. septembra naprej pa po 30 Din. Delavci so spali kar na stavbi-šču, sprva na golih deskah, pozneje pa na slami in nekateri so si našli tudi »stan« r kaki baraki, kjer je vsak plačal po 20 Din na mesec. Glavna hrana jim je bila kruh. V ljudski kuhinji pa stane pol porcije fižola s slanino 2 Din, brez slanine pa 1 Din. Kdor je hotel kaj prištediti, je jedel seveda fižol brez slanine. Nekaj denarja so že poslali domov in zdaj, ko nosijo stotake, pripovedujejo z veseljem, da si bodo doma kupili žita in koruze. Zadovoljni odhajajo v Bosno in Liko, a če jih kdo vpraša, č& bo zaslužek zadostoval za prehrano preko zime, se zresnijo in odgovarjajo: Bog: zna! Tudi kvalificirani zidarji so zadovoljni. Pravijo, da lani niso zaslužili niti 1000 Din* čeprav so delali po 14 ur na dan. Po stavki pa so zaslužili na dan po 44 Din, od septembra naprej celo do 55 Din. Redno so^ lahko hodili v ljudske kuhinje, seveda na-polovične porcije, in nekateri se tudi pohvalijo, da so bili po enkrat v bioskopu ali pa v kavarni. Onim zidarjem, ki so doma iz beograjskih predmestij, pa se letos položaj ni izboljšal. Za rodbine so morali plačevati stanarino po 250 do 400. Din mesečno. Pri nekaterih podjetjih je bilo kvalificiranih delavcev preveč in morali so se pri delu vrstiti v turnusih. Star zidar iz beograjskega predmestja pripoveduje, da je delal v tej sezoni 72 dni za mezdo 44 do 55 Din. Zdaj pa delite ta zaslužek s 365, pa boste videli, kako živimo. 0, p06tati hoče velika pisateljica! Že zdaj poslušajo otroci in prijateljice z veseljem njene pravljice in pripovedke. Doseči hoče slavo Carske in Križanovske; saj čuti dovolj moči v sebi in oni dve ste tudi z malim začeli. Pod vzglavjem ima že celo knjižico lepo napisanih povesticj v glavi jih je pa cel roj. Par njenih stvari je že natisnjenih v »Detskem miru«, pa jih bo še več. 0. ni taka, da bi obstala na pol poti. »Kaj ti je. Tosja, da si tako nemirna? — Ali si lnrlna?« jo vpraša mati. »Nič mi ni. Prezgodaj sem legla, pa ne morem zaspati.« —-- Obrne se k steni in premišljuje dalje, dokler je ne premaga vse zdraveči spanec. In Tosja zasanja čudovite sanje o sreči. S Tosjo sem se seznanil takorekoč čez ulico. Vsako popolne sem sedel s svojim gospodarjem pred hišo in pil čaj. Skozi odprto dvorišče se je videlo na cesto, kjer je nasproti v pritličju enonadstropne zidane hiše stanovala rodbina kazaka Poljanskega. Radi štirih šoloobveznih otrok, sina in treh prav ljubkih hčerk, se je pred leti preselil s hutora v mesto in živel z ženo samo zanje. Ob lepih in toplih večerih so hodili sedet pred vrata na ulico in tedaj sem opazoval igranje otrok in njih veselo čebljanje. Tosja je bila njihova vodnica. Dekleta h vse ulice so se zbirale pred stanovanjem Poljanskih m se skupaj učile ali zabavale. Med njimi je vladala sloga in neko, rekel bi, nesebično prijateljstvo. Druga drugi bo pomagale pri nalogah in si 6estrsko delile, kar je katera dobila dobrega od doma. Če je pa kdo objestnih fantov katero razžalil, so družno planile nanj kakor ose in gorje, če jim ni ubežal. Včasih so v mraku, ko ni bilo mogoče več čitati, tudi kakšno zapele. In spet je bila Tosja, ki je z mehkim in toplim altom očarala vse poslušalce. Nekega večera se je Tosja lovila s sošolkami pa ulici bosa, stopila je na nekaj 06trega in se urezala. da ji je kri kar curljala iz rane. Dekleta so bile vse iz sebe. le vrtile so se okrog Tosje in tarnale. Skočil sem v sobo po jod in obvezo, očistil rano, jo namazal z jodom, položil nanjo vato in jo obvezal. Deklica se mi je smilila in zato sem drugi večer stopil k nji čez cesto ter jo vprašal, če jo boli.« »Cisto nič!« mi je smehljaje se odvrnila. Sezula je čeveljček in slekla nosravico. »Le poglejte«, je dodala, »6aj se že skoraj nič ne pozna!« Prijel sem jo za nogo in pogledal: rana je bila zaceljena, le tanka rdeča črta je bila še vidna na beli, krasno oblikovani no-žici. Dobro se mi je zdelo, da je bila napram meni tako zaupljiva. Sicer ji pa nisem prišel pozneje nikoli več tako blizu, kakor ta večer Pač. enkrat še in tedaj ...Pa o tem kasneje. Ob Volgi je zavladala najbujnejša pomlad in zmešala glave mladim in starim. Tudi moj gospodar se je naveličal dosedanje družice in začel brenčati za mlajšimi Radi Razstava češkoslovaške knjige v Ljubljani je žela poln uspeh Jutri bo zaključena — Obiskali so jo tisoči — Priznanje praškemu odboru Ljubljani pa bi ne moglo prinesti tako velikega uspeha, če ne bi Pfaga prispevala svoj levji del. V tem pogledu vsa čast in hvala pripravljalnemu komriteju pri Slovanskem instiitutu v Pragi. Osebnemu posredovanju člana ljubljanskega pripravljalnega odbora urednika B. Borka se je z največjim razumevanjem odzval predsednik Slovanskega instituta, naš odlični rojak univ. prof. dr. Matija Murko, zelo ljubeznivo in s toplimi simpatijami do Ljubljane in Slovencev je to akcijo podprl univ. prof. dr. Jirj Horak. Pod vodstvom teh dveh uglednih s'avistov se je sestal na Slov. institutu komite, k so v njem sodelovali kot tajnik docent Karlove univerze dr Julius Heidenreich. kot blagajnik univ. prof. dr. Teodor Saturnik. dalje generalni tajnik lig minist. svetnik Ant. Beringer, ravnateli mestnih knjižnic dr. Thon. urednika J. K Strakatv jn St. A. Mšgr, knjižničar in lektor, naš rojak dr. Oton Berkopec in drugi. Kot zastopnik založniške zveze »Kmen« in vel;ke založbe Melantrich pa dr. Fučlk Pri izbiri knjig se je udejstvovalo več knjižničarjev Mestnih bibliotek s dr Hallkom na čelu. Temu odboru gre predvsem hvala, da je dobil ljubljanski razstavni odbor tako obilno in tako dobro izbrano knjižno po-šiljatev. Praški komite je izposloval podporo čsl zunanjega in prosvetnega ministra, ta komite je s svojo avtoriteto in prizadevanjem pridobil za udeležbo na jjubljanski razstavi številne za'ožbe, znanstvene instituciie in korporacije ki jih podrobno našteva vodnik po razstavi. Praškemu komiitcju gre vsa hvala, da bodo po končani razstavi nekatere naše znanstvene institucije deležne krasnih knjižnih darov. ki bodo v ljubljanskih bibliotekah znatno povečali njihovo žal preskromno bohemico. J Kmalu se zapro vrata velike razstave, knjige pojdejo rvo svojih poteh (izbrana kolekcija bo najbrž razstavljena še v Mariboru), toda spoznanje. da ima bratski češkoslovaški naTod obse/,no in krasno razvito knjižno kulturo, to sooznnnje ostane v tisočih naših ljudi. Iz njega bodo mnogim dotekale nove simpatije do bratskega naroda, novi impulzi zanimanja za našo vzajemnostno misel. Jutri se zaključi razstava češkoslovaške povojne knjige, ki je od 28. oktobra dalje vzbujala razveseljivo lepo pozornost našega občinstva. Obiskalo jo je tisoče ljudi, prihajali so učenci in učenke višjih razredov srednjih šol, velik del vseučili-ške mladine se je odzval vabilu svojih tovarišev iz Akademske sekcije Jč lige in si ogledal izbor knjižnih zakladov bratskega narodna. Številni intelektualci so se dolgo mudili pri posameznih oddelkih, si •(.l! led a vali knjige in zapisovali naslove, mnogi so se vračali zopet in zopet. Blagajnik razstave je sprejel lepo število naročil na češke in slovaške knjige, tako da bodo nekateri založniki tudi s te strani nagrajeni za naklonjenost, ki so jo izkazali ljubljanski razstavi. Nobena prireditev, nobena druga akcija ni mogla bolj koristiti vzajemnostni ideji dn bolj podpreti prizadevanja tistih, ki pri nas delujejo za ožje zbližanje med Češkoslovaško in Jugoslavijo. V moralnem pogledu je razstava mnogo doprinesla ne le češkoslovaškemu ugledu in prestižu, marveč tudi nam vsem, zakaj bližje spoznavanje češkoslovaške knjige je obiskovalce duševno obogatilo in v marsičem vzpodbudilo. Lep uspeh zaznamujejo tudi predavalni večeri, ki jih je prirejala na razstavišču Jugoslov--Češkoslov. liga in ki so bili so-ra/merno dobro, v nekaterih primerih celo presenetljivo dobr> obiskani. Tako je tudi živa beseda pripomogla k smotru, ki si ga je zastavila knjižna nazsitava in ki ga je v danili mejah tudi dosegla: k razširjenju in poglobitvi kulturnih stikov med Ljubljano in Prago. Dejstvo, da imajo tečaji češkega jezika, ki jih prireja Jč liga v Ljubljani rekordno število obiskovalcev (priglasilo se je okrog 500 oseb), zgovorno priča o rastočem zanimanju za vzajtmnostno misel in za kulturno sodelovanje s Čehoslovaki. Pred zaključkom lepe in uspešne razstave, ki pomeni datum v naših stikih s Čehoslovaki, se je treba hvaležno spomniti vseh, ki so kulturni Ljubljani omogočili to prireditev. Krajevno delo je izvršila Akademska sekcija Jč liga s podporo Jč lige in širšega razstavnega odbora. Prizadevni akademiki, med njimi zlasiti predsednik sekcije inž. Prochšzka in brata jurista Leo in Egon Starfc. mladi inž Stanko Murko in cel štab drugih sodelavcev so razstavo ne samo pripravili in vzorno uredili, marveč prebili na nji tudi mnoge ure, izvrševali permanentno službo z vsemi opravki od strokovnega vodsitva do garderobe, skratka: zastavili so za njo vse razpoložljive sile, vso mladostno požrtvovalnost. Njihovo delo je vneto podpirala Jč liga s svojim neumornim predsednikom dr. Egonom Staretom, zvesto ga je vzpodbujal in podpiral češkoslovaški konzul inž. Miftovsk^ s tajnikom konzulatom g- Martinekom. Še tako požrtvovalno prizadevanje v Uganke in ugankarji Spet številne rešitve — Danes šifrirana skrivnost Skrivnost o denarju, ki ga je hranil hlapec, je zbudila še neprimerno večje zanimanje med našimi čitaitelji kakor računska naloga teden dni prej. Bila je seveda tudi znatno lažja in vendar je, kakor sklepamo po dopisih, nudila reševalcem precej zabave. Prejeli smo celo kopo ■rešitev, nobene ni bilo med njimi povsem nepravilne, toda večina je poslala le eno, dve ali kvečjemu tri rešitve. One, ki so v poslali vse štiri pravilne rešiitve, smo vpisali v zlato knjigo. Stric Matic pa je spričo tolikega odziva reševalcev še hitro »interveniral v upravi »Jutra«, da so mu stisnili pod pazduho 5 lepih knjig, ki naj j:h razdeli med 5 izžrebancev. In stric Matic je žrebal takole, da prejmejo nagrade: Nagrade Jakob Vrhovec. Kožarje 37, pošta Dobrava pri Ljubljani - vezani roman »Zvestoba do groba«: Ivan Kos. narednik-vod-nrk 32. art. polka v Mariboru — roman »Lucifer«; inž- Milan Delenardo, Zagreb, Jukičeva ul. 6/11 — roman »Pater Kajetan«: Branko Peternelj, dijak, Ljubljana, Celovška c. 72 — »Blagajna velikega vojvode«; in_ Vida Mušičeva, Ljubljana, pošt. predal 17S — povest »Jelarjevi čuvaji«. Štiri edino možne in pravilne rešitve so: 94683 924&=> 13364 15842 10 S547 10 8327 93574 93762 14752 12673 10 7326 10 64-35 Čeprav je bila naloga jasno postavljena, je vendar veliko število reševalcev poslalo poleg pravilnih razne napačne rešitve. Nekdo je celo poslal 45 rešitev. Pri vseh je napaka v tem, da so za različne črke vzeli eno in isto številko, medtem ko mora vsaka črka označevati drugačno številko. V svojih dopisih mnogi ugotavljajo, da je razlika med najnižjo in najvišjo rešitvijo večja od 2000, ne pa manjša, kakor je bilo to navedeno v nalogi. Vse reševalce opozarjamo, da gre za tiskovno pogreško, ki smo jo popravili takoj v torkovi številki. Pravilno se glasi, da razlika ne znaša niti 2200. V zlato knjigo so bili vpisani naslednji čitatelji in čita-teljice: Teodor Lipicer, Gorenja vas, inž. Ar-nold Zupančič, Ljubljana, Ante Schneller, Maribor, Ljubomir Kretič. Ljubljana — Moste, Josip Hojnik, Celje, Božena Ve-brova, Gorje pri Bledu, Makso Kos, Buče pri Kozjem. Ivan Kos. Maribor, Franc Pečar, Kranjska gora, Feliks Vernik, Ljubljana, A. Robek, Celje, Dušan Sodnik, Ljubljana Viktor Hajtnik, Slovenjgradec, Frido Peftrič, Zidani most, Jože Škulj, Unec. Franc Skitek, Celje. Vida Mušiče-va, Ljubljana, Mara Božičeva, Laško, Jakob Golob, Mežica, Franc Šarb, Gornji Grad, Marij Sosič, Maribor, J. Sevnik. Vransko, Branko Peternelj, Ljubljana, Hojan Janez. Ljubljana, inž. Milan Delenardo, Zagreb, Niko Koritnik, Ljubljana, Marko Škerl, Maribor, Avgust Podlunšek, Hrastnik, Anica Hoennova. Ljubljana, Egon Žitnik, Ljubljana, Marta Višarjeva, Dev. Marija v P., Branko Komac Ljubljana, Milan Čenčur, Ljubljana. Joško Majcen, Hrastnik, Cecilija Urlepova, Celje. Ernest Lipič, Prtuj, Jakob Vrhovec, Kožarje pri Ljubljani, Vladislav Mlekuš, Boh. Bela, Hinko Singer, Kranj, Janko Lauter, Štore, Valiter Leskovar. Ponikva, Ivan Manfreda, Maribor, Nada Perparje-va, Rakek, Srdjan Cazafura, Maribor, Vinko Berce, Ljubljana, Stanko Pertot, Celje, Tone Trdan, Velika dolina, Branko Pre-koršek, Celje, Ivan Mišič, Ljubljana, Vera Klanjškova, Celje, Zofija Mušica, Ljubljana, dr. Roman Kksinc, Maribor, Rudolf Čajie, Ljubljana. Radovan Kosi, Maribor, Rado Miglič, Ljubljana. Nadalje so poslali štiri pravilne rešitve: Adam Sovinek v Ljubiji pri Prijedoru, I. Gere iz Zagreba, Antica Remic iz Šibenika, Veneeslav Vinkler, Nova vas pri Rakeku, Ivo Marinič iz Zagorja na Pivki (Reka), Vinko Štrukelj iz Dravelj. Anica Zlebiiiko-va iz Slovenjgradca, Ivan Renčelj iz Štor, Saša Janežič in Joža Čonč, Maribor. Vilko Vukec. Ljubljana, in Mate Kukuran iz Metko viča. Pogovor z reševalci I. K. Maribor: Aloja žena pravi; Namebto, da te stric Matic vpiše v zlato knjigo, naj ti rajši pošlje knjigo za čitanje. posebno, če bi vedel, kako jaz rada čitam in da si že 16 let naročnik »Jutra«. Ti se baviš z reševanjem ugank, jaz pa sita od celodnevnega dela dremljem zraven tebe! Če bi dobil kako knjigo, bi se tudi jaz kratkočasila. — Odg. Vaša gospa je govorila prav in po resnici. In ker se pravica vedno izkaže, vam stric Matic odpošlje knjigo. V. M. Ljubljana: Klub »Metla« je gotovo mnenja, da so čitatelji »Jutra« bogve kako zaplankani m da si bodo zastonj ubijali glave z novo uganko. O, pa so »Jutrovi« čitatelji brihtne glavice, — saj da so pametni. so dokazali že s tem, da čitajo »Jutro«. — Odg. Lepo ste nam to povedali, gospodična, in smo natisnili, da lahko tudi drugi ber6. S. M. Maribor: Gospod urednik, najbrž ste računali, da bo nam, reševalcem ugank preslavnega društva »Metle«, upadel pogum ob pogledu na drugi problem, ki ste ga nam zastavili. Pogled na naše rešitve vam dokaže nasprotno. Zahvalim se vam za trud, ki ste ga zadnjič imeli s tem. da ste me vpisali v zlato knjigo. Ker se bojim, da lahko ponovno pridem med zlate črke, prosim, da. mi prizanesete in mi knjigo pošljete. — Odg. Iskreno obžalujemo, da smo vas tudi tokrat morali uvrstiti med zlatoknji-garje. Toda potrpljenje je božja mast in tako pridete tudi vi kot zvest reševalec ugank nekoč na vrsto pri razdeljevanju knjig. J. š. Unec: Pravite, da je tudi ta uganka malo zasoljena. No. ravno preveč ni, ker jaz sem jo v nedeljo kair med kosilom rešil. — Odg. V6a čast. to ste pač imeli izdatno kosilo! L R Ljubljana; Da do kažemo tajniku kluba »Metle«, da M žive ▼ beli Ljubljani brihtne glave, pošiljam rešitev. Zahvaljujem se muza zabavo, ki sem jo imel pri tem in obenem prosim, da te nadalje prinašate v »Jutru« vse probleme s sej kluba »Metle«, za katere vam bomo vsi čitatelji hvaležni. — Odg. Poskrbeli bomo vsako nedeljo ta, urico tak to e zabave. V. K. Maribor: Slavnemu društvu »Metla« v Ljubljani! Zeljno pričakovaj sem ie nedelje in z njo uganko »Metle« kluba, ki dala pravo bo veselje in poleg še zabave, truda. Si belil preveč nisem glave, takoj dobil rešitve prave in zdaj odpošljem jih v Ljubljano pozdravljam društvo »Metla« slavno. Odg. Škoda, rima tuintam šepa. Za4, da je tako tudi z vašimi rešitvami: tri bo prave, ena napačna. B. P. Celje: Prilagam vam 45 rešitev vaše zadnje nedeljske uganke. Če bi vpošte-vali številke z negativnim predznakom, bi bilo rešitev še mnogo več — Hvala vam za trud. foda bil je zaman. Da so pravilne samo štiri rešitve, razberete iz tega. da velja za vsako črko samo ena številka. T. T. Velika Dolina: »Metla« je sicer učen klub. toliko pa še ne, da njegovih produktov ne bi zmogli čitatelji, ki si žele včasih še trši oreh. Če me vpišete v zlato knjigo, dobro: če jo pa pošljete, čeprav ne bo zla-ta. pa še bolje. — Odg. Z enim kakor z drugim vam bo gotovo kdaj ustreženo. Zima l>o dolga' M. Ž. Slatlna-Radenci: Tudi moje mnenje je. da so za laike take naloge pretežke, vendar pa mislim da so vsekakor na mestu. ker se z njimi rada malo pokoea tudi tako zvana matematična intele^enca. kar vedno pokažejo številne rešitve. Le malenkosten je odstotek takih tičev. ki rešujejo te ^agonetke s pomočjo matematičnih formul. Veliko večje število reševalcev išče rezultata pač empirično, kar daje včasih veliko truda ter vsaj nekaterim skrajša več dolgočasnih jesenskih večerov. Zato le pogumno naprej s takim koristnim in hvaležnim delom. — Odg. Strinjamo se z vami. Prejeli nno tudi vaše zanimive uganke. Ne bomo jih uvrščali med tekstom. kakor zadnjič, marveč jih bomo ob priliki samostojno porabili. Ta odgovor velja tudi gu. S. C. r Mariboru. V. M. Bohinj: Gospodar je imel res prav poštenega hlapca! Precej je hotel zaradi ti, oziroma- določil si je visok bakšiš. Res prava sreča, da imamo »Metlo«. Na uho urednika nai še povem, da bi bila taka »Metla« prav dobra tudi kje drugje, da bi se videla zaradnja in bakšiš. — Odg. Lahko sajmo pritrdimo. J. M. Hrastnik: Priznati moram, da je zasoljena uganka tudi meni povzročila mnogo skrbi in preglavic. Čim bolj sem si napenjal možgane, tem več spoštovanja sem čutil do g- Drete, ki je potreboval za rešitev uganke samo en dan. A končno se je tudi meni posrečilo rešiti zamotanko in mislim- da se mi g. Dreta lafoko odkrije. Za reševanje na vse štiri načine sem potreboval en popoldan, ki »edaj ni posebno dolg. — Odg. Zato ste pa v zlati knjigi! M. Č. Ljubljana: Poleg petih rešitev sem našel še nekaj. Odštel gem števila od tiso-Čie naprej in sem našel prav lepa simetrična števila. Mogoče mi bo g. Zlatoknji-gaT lahko razložil, zakaj so te diference ta^ ko lepo simetrične. — Odg. Ena vaša rešitev je napačna, simetrična števila so pa vsekakor zanimiva, škoda, da Zlatoknj:gar ne utegne vsega pojasniti, ko ima. toliko brig za vsako novo nedeljo. A. P. Hrastnik: Po teškem napornem delu, ki ga opravljam ves teden, mi je res r veliko zahavo vaš list in sedanji klub »Metla«. Zato želim, da bi še doliro obstojal in še večkrat priobčil zabavne usanke, da ne bo treba v gosMIne hodit-i in tam vince piti. _ Odg. Glejte no. naposled ustanovimo še nov klub abstinentov! Skrivnostno pismo jetnika Hrena Družabni klub »Metla« si je spet prislužil nove lavorike. Kaj se mu je primerilo? Te dni je pripomogel, da so spravili pod ključ celo tolpo tatov in vlomilcev, ki so se dotlej skrbno skrivali, pa tudi ves njihov plen. Zgodilo se je pa takole: 2e dolgo časa sedi v ječi znani zmikavt Jernej Hren, o katerem so vedeli, da ima najbrž pod seboj večje število pomočnikov, pa se je znal tako spretno izgovarjati, da mu niso mogli ničesar dokazati. Se celo izpustili bi ga bili morali kmaiu, če ne bi bil napravil velike napake. V jetnišnici je sedel še neki znan tat. Njegov zapor pa se jc že bližal koncu in Jernej Hren je to vedel. Tisti dan, ko bi ga bili morali izpustiti, jc prišel Jernej na dvorišču skrivaj k njemu in mu izročil pisemce, ki naj ga takoj, ko bo prost, odda na pošto. To pismo pa ao pazniki pri izpuščenem jetniku dobili in ga zaplenili. Prišlo Je to pismo v roke nekega gospoda, ki je tudi vnet član priljubljenega kluba »Metle« Glasilo se je takoie: »T nuguru, mu gubu ugenme, hol zpeba mbu m jahe t larheshefu. Zpe-hana hol je škag mpiša eh t hlaj nmpe-ru zeku. T habaklu zuhude, mu ha gubu zožeke romu žaku ho hon, guj zpa-zekek mpeva t umhi. Zub julej umhoj hol mbu ežjab cohrut domo, bo je gu žočhok tpt, zu morape guj nzkažok ho zpunru Bujo ejoj žo škatuj žomuzoh impobahe bahop t vakaihe pudhe gko-čolhe Ežmuzklera gkočolhu eh lu zpe-hanera n nagul, map žopobe tophunre noj ha guj njak ere bujut. Zuraj zul-baj žo hamol dono daž jalu, bo guj ejak jep zpab žonkabutokfe.« Ker so imeli člani kluba prav tisti večer sestanek, so sklenili, da ga bodo poskusili rešiti, čeprav niso imeli ključa skrivne pisave, s katero je bilo pismo napisano. Po šestih urah res napornega dela se jim je to tudi posrečilo. In pismo jim je povedalo nekaj takega, da so bili na policiji lahko hvaležni klubu »Metli«. S pomočjo tega pisma so namreč dokazali Jerneju Hrenu krivdo, dobili najprej dva njegova zločinska pajdaša ter nato seveda še vse druge, pa tudi ves Hrenov plen Zdaj pa vprašamo še vas: kaj je bilo v tem pismu napisano in kako je morala policija napraviti, da je zločince dobila? Toli- ko izdamo: vsako črko nadomestite z drugo, pravilno črko, s kakšnim menjavanjem zlogov vam ne pomagano Treba bo pač razrešiti šifro in potem z vsebino pisma uganiti najpotrebnejše ukrepe policije. • Reševanje šifer ni prav lahko stvar. Ker fte večina naših prijateljev najbrž še ni nikoli z njimi ukvarjala, naj damo nekaj migljajev Šifre brez ključa se rešujejo tako, da ugotovimo najprej pogostost posameznih črk v jeziku, v katerem je šifra napisana.. --v tem primeru v slovenskem jeziku. V ta namen vsamemo nekaj daljših odstavkov kakršnegakoli teksta n. pr. kakšen članek iz »Jutra«, in tam prešteva«io črke. Čim daljši je tekst, pri katerem preštejemo ke, tem točnejša je seveda dognana povprečna gostota posameznih črk Ko dobimo tako razpredelnico, preštejemo še črke šifre in napravimo tudi tam seznam, kako pogosto so posamezni znaki zastopani. Potem začnemo primerjati in poskušati. U-poštevati je pa treba, da pogostost istih črk ni vselej čisto enaka. Najprej se lotimo kratkih besed z eno ali dvema črkama... Več vam pa ne smemo izdati, da ne bi naloga postala prelahka. Upamo, da jo boste znali rešiti, drugače boste pa brali rešitev v prihodnji nedeljski številki. »Ali vam lahko ponudim svoj pripomoček za rast las, milostiva?« (»Evervbodvs weeklv«). ss*a večnega prepira v hiši sem se preselil čez cesto k učitelju glasbe Poljaku Mizerske-mu ,s katerim sem se bil pred kratkim seznanil v gostilni, pa mi ni bilo žal. Njegova hčerka Zosja je bila Tosjina sošolka in njena najboljša prijateljica, pa ji je morala ob prostem času igrati na glasovirju Chopmove in druge lažje skladbe. Tosja je bila v resnici pesniška duša, in z veseljem sem jo opazova.1 iz svoje sobe. ko je vsa zamaknjena poslušala sicer ne bogve kako dovršeno izvajane melodije. Toda idila ni trajala dolgo. Razne nalezljive bolezni so tisto leto obiskale naše mesto. Iz ujetniških taborišč se je prikradel pegasti legar. iz zapadne Evrope so nam poslali »španskp«. iz Azije pa je prišla po Volgi sem gori kuga. Ljudje so mrli tru-moma ko muhe jeseni, da so jih morali pokopavati v »kupne grobove, pa še tako si vi del na pokopališču kar cele skladovnice krst. Najhujše seveda so se razpasle v mokri jesefii. posebno influenea. Tudi Tosji ni prizanesla bolezen. Več dni je ni bilo na spregled, pa sem si mislil: Dekletce se mora pač mnogo učiti in ji ni do pohajkovanja. Nekega popoldneva pa pride k Zosji na hodnik zavita v veliko ruto. vsa premražena in slabotna, sede k nji in ji s trpkim veseljem v očeh pravi: »Veš. mama me nič ne pusti venkaj, pravi. da se bom še bolj prehladila. sem se pa kr.r natihem izmuzni"- m? je večno v sobi tičati. Mama me sprašuje kako mi je, pa ji govorim, da se čutim popol- noma zdravo. Veš, smili se mi, ker je v takih skrbeh zame. Pa se res čutim boljšo, le v giavi se mi še vrti. Pridi me kaj obiskat, Zosja! Zbogom!« Vstane, pogleda mimogrede v sobo, zardi in zbeži domov. »Ah, ti otročioek ti!« pomislim in zrean za njo, dokler se ne skrije. Poljska je bila svobodna in Mizerski je sklenil odpotovati v domovino. Stanovanj? prepusti meni, le na klavir moraim paziti, dokler doma ne uredi in ne pride ponj. Zo-sjino slovo od Tosje je bilo bržkone težko, ker se je vrnila vsa objokana. Midva z Mi-zerskim sva ge pa za slovo pobratila. Dolgčas mi je bilo v praznem stanovanju in povabil sem k sebi »djeduško« Stepana z ženo, ki sta bila poleti oskrbnika mestnega kopališča na Volgi, pozimi pa stanovala v temni in vlažni shrambi na dvorišču. Naj mi gospodinjita! Minilo je par dni. Pozno zvečer potrka k meni na okno gospa Poljanska: »Gospod bodite tako dobri in spremite me do mojih znancev na Kamišinski ulici. Tosjo tako zbada v prsih, pa grem po »banjke« (mali stekleni kozarčki, ki jih narod uporablja pri pljučnici, da odvajajo kri od bolečega mesta), da jih ji postavim na hrbet, mogoče ji bo odleglo.« Noč je temna in mrzel veter brije okrog oglov. Roljševiške straže naju ustavljajo I in zahtevajo propustnico. Ko prideva na Kam:?'::sVo ulico, stopi gospa t M5o, jaz jo pa počakam xunaj. Malo prod enajsto te vrneva. Da bi ji vsaj pomagalo! Čez dva dni, pride gospa okrog devete ure zjutraj k meni vesela, češ, da je Tosji že boljše ter da me lepo prosi, naj ji posodim kakšno knjigo, ker bi tako rada čitala. Ponudim ji »Ljudske pripovedke« Leva Tolstega, pa mi reče: »Kar sami ji nesite, bo bolj vesela.« Vstopim. Tosja leži za vrati ob steni, obrnjena z obličjem proti oknu. Pozdravim jo in ji izročim knjigo. — Veseli me, Tosenjka, da vam je bolj-šel pravim, pri srcu mi je pa hudo, da bi se razjokal: Z obraza ji ber sem. koliko je revica pretrpela. Da bi tega ne opazila, sedem na stol, ki je stal kraj vrat. Tosja vzame knjigo in jo začne brati, toda njene ročice ji kmalu brez moči omahnejo na odejo. »Sedite semkaj«, mi reče gospa in pokaže na stol pri mizi, »da vas bo Tosja vsaj lahko videla!« — 0, prav rad! — skoraj zavpijem, da bi prikril svojo nerodnost, in sedem. Tosja se mi turobno nasmehne in pravi: »Bom rajši pozneje čitala; zdaj mi pa vi pripovedujte, kje ste potovali! — Tudi jaz bom potovala, ko končam študije; Kaj ne, mama?« »Boš. Tosenjka. seveda boš!« Pripovedujem ji o južnem bregu Krima, o Kavkazu, o Egiptu. Gledam jo m govorim vedno tiše in tiše. Tosja posluSa nekaj kmalu zapre oči is taspi. Na tihem se poslovim od mntere la po prstih odidem iz sobe... Popoldne ob treh pride Tosjina mati spet k meni in mi vrne izposojeno knjigo. Začuden jo pogledam, kaj to pomeni. Ona pa se ne more več vzdržati, sede na rob postelje in zaihti: »Tosja je umrla!... Zapustila nas je naša golobičica...« Ko se je nekoliko pomirila in nehala, plakati. jo vprašam: »Kako je moglo to priti, Taisa Petrovna? Pa tako naenkrat: ko je bila vendar že veliko boljša!« »Tosja je potem, ko ste odšli, še dolgo spala«, mi pripoveduje vsa v solzah. »In tako mirno je dihala, kakor bi ji sploh ničesar ne bilo. Grem v kuhinjo pripravljat kosilo, vrata pa pustim odprta, da bi takoj slišala, če se slučajno zbudi in bi me klicala. Ne vem. koliko časa sem se mudila tamkaj, gotovo dolgo, ker so otroci med tem prišli že iz šole. Postavim kosilo na mizo in grem gledat, če se je Tosja mogoče zbudila. Komaj vstopim, odpre oči in me pogleda tako proseče. Ali bi kaj rada, Tosja? jo vprašam. Nič. pravi. — le tako hudo mi je, ker sem sama. Poerleda po sobi. Ali je oni tudi že odšel? Mislila je vas. Ravnokar, pravim. A revica vsa kar gori. V/amem svežo srajco. Čakaj, pravim, te bom preoblekla. Z veliko težavo se vzdigne. Ko jo oblečem m« z obema rokama objame okrog vrata in vzklikne. »Mamica, jaz nn**m umrsti!«... »To so bito njena »daje besede«, konča gospa po daljšem presledku: »Neumnica kaj ti v glavo ne pade, saj si vendar skoraj zdrava! — pravim. Toda moje tolažbe najbrž nič več ni slišala« —-- Tietjega dne opoldne je bil njen pogreb. Nesli smo jo skozi mesto skoraj uro daleč. Po poti smo večkrat počivali, postavili odprto krsto na stolico m oče Nikolaj jo je vselej pokadil s kadilom in molil za »upokoj rabv božija Antoniji«. Nato so se nosilci menjali in sprevod pomikal dalje. Jaz nisem prepustil mesta drugemu in čeprav me je grobi platneni nosilni pas rezal v roko, sem vzdržal do konca. Gledai sem Tosjo v krsti pred seboj, njene ročice bele. sklenjene na prsih, njeno ljubko glavico. ki se je pri naših korakih rahlo gibala, kakor bi jo zibali v zibelki in s katere lasmi se je poigraval mrzli jesenski veter-ček in zaželel sem si nadnaravne moči Jezusa Nazareškega. da bi ustavil sprevod in za vpil; Tosja vstani! In ona bi odprla krasne oči, pogledala v božji svet in se nasmehnila ... Taisa Petrovna se je ves čas premagova-1«. tudi. ko je Tosjo zadnjikrat poljubila, preden so zabiJi krsto in jo spustili v gomilo; toda ko je batjuška vrgel prvo grudo prsti in zapel »večnaja pamjat«, se je zgrudila kakor pokošena. Pogrebe! so se počasi razšli, le Tosjina mati je te klečala kraj gomile. Na pokopališču je vladala tišina, iz daljave od jugo-vziiuia, pa so zamolklo bobneli topovu - o »2* - - • Kraljestvo mode Nekatere posebnosti nove mode Višina paku, širina ramen, dolžina ln širina krila tvorijo skupaj le zunanje, splošne obrise nove mode — finese in pa resnično modno vrednost novih modelov moramo iskati v mnogoterih podrobnostih, ki nam jih vsaka nova sezona prinese celo kapico. Tu se nam šele odkrije pravi obraz nove mode in v tej pestri množici različnih malenkosti je treba uganiti ono, kj naj bolj ustreza zunanjosti nositeljice, da ne bo nova obleka samo moderna, temveč da bo tudi harmonirala z vso osebnostjo dotične dame. Zato se bomo danes pomudili pri nekaterih modnih posebnostih, ki jih morate poznati, če hočete izkoristiti vse možnosti, ki vam jih nudi nova moda. Usnienih pasov ste se skorajda že naveličale, kaj da ne? Saj so po večini izdelani vsi po usta šablcoi in zato jih tudi letošnja moda, ki ljubi fantazijo, pušča nekako v nemar, razen za športne modele, seveda. Bolj zanimivi so novi pasovi iz blaga, svile ali žameta, umetno izprepleteni, zavezani alizavczljani, ki se prilagodijo po- tavi in tvorivu obleke. Tako so se zopet uveljavili pasovi v obliki šerpe, ki dajejo obleki ležerno in slikovito noto. Takšen moderen pas, sestavljen iz žameta in blaga obleke vidite na naši prvi ssici. Nova in posrečena zamisel je, da izhaja en del takozvane »šerpe« iz poševnega šiva na drapiranem životu. Ta del je iz blaga obleke, dočim je ostala, postrani zavezana >šerpa« iz temnejšega ali kontrastno barvnega žameta (1. skica). Ob velikem uspehu zvančkastih tunik in kazakcrv smo na tem me tu že večkrat poročali. Toda moda nikdar ne ostane na isti točki, vedno hoče že ustvarjeno ta od občinstva sprejeto obliko izpopolniti z nečim novim. V tem primeru je tisto novo široka krznena proga ob spodnjem robu tunike, ki soglaša s ploskim, štiridelnim ovratnikom iz enakega krzna. Tudi pas nadamestujeta dve stranski vdelavi iz -tržna. Za takšno sestavo je primerno seveda le nizko, mehko krzno, torej širo-korepka ali njena cenena imitacija: striže no jagnje (2. skica). Višina pasu ali bolje: dolžina života se je pri nekaterih novih modelih premaknila navzgor. To novo linijo najlepše zasledujemo pri takozvanih »princesnih«, ob telesu krojenih modelih, ki jim spretno nameščeni šivi nadomeščajo pas Model te vrste vam predoftuje naša skica. Tu je posebno zanimiv vložek, ki skrajSa život in ki zgoraj prehaja v trojno konico originalnega pokončnega ovratnika Temna pentlja pod vratnim izrezom in pa poševno zvezani žepki na krilu ljubko poživejo to mladostno obleko (3. skica). Kdo se ne -ipominja velike priljubljenosti robčkov na bluzah in oblekah? Tudi letos najdemo na no/ih modelih neke vrste robčke, ki pa so prav za prav le dvojni šivi, podloženi z nevidno volneno nitjo, da izstopijo, kakor vatirani. Drapirane gube na bokih naSe svetle popoldanske obleke izhajajo iz takšnih, v obliki prekri-žanega pa u izpeljanih šivov. Enaki šivi se ponavljajo na zunanji strani poldolgih rokavov in na malem, okrcglem ovratniku (4. skica). Najbolj značilna za mnoge pariške po-poldam-ike in večerne modele je širina, ki jo dosežemo z gubami ali vstavljenimi zvončastirni deli na zadnji poli krila. Ves poudarek takšne obleke leži torej na hrbtu, dočim je sprednji del preprost m gladek. Isto velja tudi za mnoge nove plašče in kostume. Važnost hrbta še podčr-tavamo tako, da tudi zapnemo obleko zadaj to sicer z lepimi, učinkovitimi gumbi. Naš model ima vrhu tega še na hrbtu koničasto vstavljen del, ki harmonira z zadaj koničasto ukrojenim životom. Zadaj višji ovratnik je spredaj meh-: o drapiran (5. skica). In sedaj še nekaj za vitke, visoke dame, ki ljubijo nekaj posebnega: Večerni kostum v obliki fra-a! Seveda je ta frak močno žensko stiliziran in prehaja v mehko zaokroženi linij' v daljši zadnji del, Milostljiva! Pri nabavi novega zimskega plašča izberite krznen ovratnik v poljubni moderni obliki iz velike zaloge tvrdke L. R 0 T LJUBLJANA, MESTNI TRG 5 bleščeči reverji pa so majhni, kakor igrače. Bela bluz« je ob vratu mehko drapi-rana, lahko pa jo tudi opremimo s pokončnim ovratnikom ln klasičnim belim »metuljčkom« (desna skica zgoraj). Visoko ob vratu drapirani izrezi mnogih temnih, popoldanskih oblek učinkujejo dokaj strogo. Tu si moda pomaga z učinkovitim nakitom. Trojna orglica Iz bar-vaitih biserov daje takšni sicer preprosti obleki nekaj orientalsko slikovitega čara to se poda domala vsakemu obrazu. Poskusite še vi! (sLa°k0n<' Zagreb> PrtSka Parflmerija »Luxol<, Spat Parflmerija žiga Lukač. Novi Sad Drogerija R. Balla, Petrovgrad Parflmerija A. Polzovič, Sarajevo Drogerija Bongi, Dubrovnik operacija ali pa injekcije, s katerimi je tudi mogoče odpraviti krčne žile. Gr. Sava. Kaj naj bi bil vzrok zaostalosti V*?ega sina. ki ga je že mnogo zdravnikov pregledalo, naj Vam jaz brez pregleda pojasnim'3 Iz poslanih podatkov se mi zdi, da Vam najbrž noben zdravnik s pripomočki. ki jih ima doma v privatni ordinaciji. ne bi mogel ugotoviti vzroka Tak primer spada v bolnišnico, kjer je mogoče vse sistematsko pregledati Potreben bi bil ne samo pregled z rentgenom temveč je treba pregledati tudi kri. pljunek, blato, vodo 'M Vse to je mogoče seveda samo v zavodu, kot je bolnišnica Pripominjam še to da je vnetje žolčnika tudi v teh letih možno. — Posledica revmstizms je pogosto vnetje srčnih zaklopk, kar vodi do srčne napake Ker izhaja revmatizem vedno iz kakega žarišča, ki 'eii bodisi v kronično vnetih nebnicah (mandljih) ali ps v kakemu gnilemu zobu, bi bilo treba obrniti pažnjo na te organe in jih odstraniti, če so oboleli V večini »lučajev so uspehi zelo dobri. V splošnem ne predstavlja to nobene zapreke zs dojenje. Dobro bi ps bilo. Vaša žena čuti take slabosti, ds jo pregleda zdravnik d» ji odredi eventualno primerna zdravila, ako ji srce res peša. §AH Capablancove turneje pc Jugoslaviji, kakor izvem, za sedaj ne bo. Bivši svetovni prvak je za svoje produkcije zahteval sicer razmeroma nizek honorar (2500 Din od produkcije), vendar je bilo nemogoče v zelo kratkem času. ki je bil na razpolago, zasigurati izpolnitev nekaterih drugih njegovih zahtev Tako je Gapablanca stavil med drugim pogoj, da mu je treba zasigurati v Jugoslaviji 15 simultank. Poslovni odbor J. š saveza ni hotel prevzeti rizika, da poskusi organizacijo turn.jje, pa je vzel to nalogo požrtvovalno nase Amaterski šahovski klub v Zagrebu. V odrejenem roku pa se je javilo mnogo premalo klubov. Želeti bi bilo. da bi z malo daljšim rokom za priprave le še bilo mogoče zasigurati Ca-pablancovo gostovanje. Saj je Capablanca z zmagama v Moskvi in Notting.namu dosegel nov višek svojih uspehov in ga upravičeno smatrajo trenutno zopet zs najuspešnejšega šahista na svetu, čeravno formalno ne nosi naslova svetovnega prvaka. V Trebltschevem turnirju na Dunaju vodi po 7. kolu Spielmann s 5'/» točkami. Slede Weinstock 5 (1). H. Fnedmann 4 (2), Becker 4 (1). Opočensky je trenutno nekoliko zaostal. Tik pred začetkom turnirja je bila lista udeležencev še enkrat iz-premenjena Izpadla sts žal Foltys in Elis-kases, vstopila pa Spielmann in prvak Lvo-va Friedmsnn. Eliskases se oči vidno pripravlja na prvi oficielni mateh za avstrijsko prvenstvo s Spielmannom, ki se začn« 1. decembra na Semmeringu. V torek sem igral handicap z urami proti reprezentanci Zagr. šahovskega kluba in sem v samo 4 urah dobil 5 partij (med drugimi z dr. Dumičem, Petekom, Subaridem), remiziral 4 (m. dr. z Rožičem. Tvirovičem) in izgubil 1 (s Horvatom). Z olimpiade v Miinchenu je še naslednja partija: SLOVANSKA OBRAMBA ' DAMSKEGA GAMBITA Beli: Dr. Trifunovič Črni: RosselH (19. kolo, 30. avgusta, 2. deska mateha Jugoslavija—Italija) 1) d2—d 4 d 7—<15 2) c2—c4 c7—c6 3) Sgl—f3 Sg8—£6 4) Sbl—c3 d5 : c4 5) a2—a4 Leg—f5 6) e2—e3 e7—e6 7) Lfl : c4 Lf8—b4 8) 0-0 0-0 Doslej vse po dobro znanih teoretičnih potih. 9) Ddl—e2 Tu igrajo tudi 9) Db3 sli 9) Se5, kakor sem jaz poskusil proti dr. Trifunoviču letos v Novem Sadu. 9) . . . e6—c5 10) Sc3—a2 Slabo je 10) e4. Lg4, 11) dc5:, Sc6. 12) Tdl, De7 in črni je. kakor je izkušnja pokazala. zaradi grožnje Se5 v prednosti 10) . . . SbS—c6 Flohr se je z gambitom Ls5, 11) de5: letos v Moskvi proti Ragozinu hudo ponesrečil. Tako preostaja za črnega samo is poteza v partiji. 11) Sf3—e5 I Beli hoče menjati na e6 in b4 ter tako ns c6 napraviti slabega kmeta. Povrh grozi vreči lovca 15 * f2—f3 In e3—e4 iz igre. 11) . . . Ts8—c8 ? Parira samo prvo, ne pa tudi druge grožnje. Edino pravilno je bilo Le4!, nakar ostane lovec v igri. Na 12) f3 pride potem Ld5, 13) Ld5:, Dd5:. 12) Se5 : e6 b7 : e6 Dvojni kmet res ni nevaren, saj pride pozneje kmalu c6—c5. Bolje pa je bilo 1« Tc6:. 13) Sa2 : b4 e5 : b4 14) f2—f3 ! Proti e3—e4 ni obrambe. Lovec ns g6 je mrtev in črni igra odslej prav za prav a figuro manj. S tem je partija že odločena. 14) . . . c6—c5 15) e3—«4 Lf5—g6 Bolje je bilo ie skoraj Se4:, 16) fe4^ Dd4: + , 17) Le3, De4: in črni ima tri kmete za figuro. Beli pa bi z dvema lovcema imel izglede za napad, razen tega bi bil črni c-kmet slab. 16) d4 : c5 Sf6—d7 17) Tfl—dl Dd8—e7 18) Lc4—a6 Tc8 : c5 19) Lel—c3 Tc5—c7 20) Tal—cl Sd7—c5 21) De2—c4 Sc5 : a6 Da so sedaj neenaki lovei na deski, na pomeni v tej poziciji za črnega seveda tudi ničesar Se celo ugodno je to za belega, saj stojita kmeta a7 in b4 n« črnih poljih. 22) Dc4 : aft h7—h5 Kmetov a7 ali b4 sploh ni mogoče brs- niti. 23) a4—a5 Tc7 : cl 24) Tdl : cl De7—f6 25) b2—b3 Df6—b2 26) Ds6—c4 1 Tf8—d8 27) Dc4 : b4 Td8—d3 28) h2—h4 ! Saj lovca ni mogoče vzeti. Te3:, 29) Db8 + . Kh7, 30) Tc8, Le4:. 31) Th8+, Kg6, 32) Dg3 +, Kf5, 33) Dg5 mat; ali 30) ... Kh6,' 31) Th8+, Lh7. 32) Df4 ter mat v naslednji potezi. 28) . . . Kg8—h7 29) Db4—el a7—a6 30) b3—b4 Beli ima zdravega kmeta več. 30) . . . Td3—b3 31) Le3—c5 f7—f6 Sedaj, ko je že prepozno, pride črni lovec v igro. 32) Tel—dl Db2—c2 33) Del—d2 Dc2 : d2 34) Tdl : d2 Tb3—bl + 35) Kgl—h2 Lg6—e8 Kmeta a6 je treba na vsak način branit^ zato prepusti črni raje kmeta a6. 36) Td2—d6 Le8—b5 37) Td6 : e6 Tbl—b2 38) e4—e5 f6~f5 39) Te6—d6 Lb5—fl 40) Kh2—gl Lfl—b5 Po Lg2: 41) Ta6: bi beli lahko prodini kar s tremi prostimi kmeti 41) Td6—b6 črni se vda. E-kmeta je že »ploh težko zaustaviti, razen tega beli lahko žrtvuje na b5 kvaliteto, postavi kmete na e7 m s7 ter potem prodre s svojim kraljem. Vssja Pire bila njegova imovina. Slamnjača, zbita miza in dvoje stolov pa je bila last ženic« — perica, sama reva — pri kateri je stanoval. Jasen in trpek je bil spomin na njegov dom: Kot peti najmlajši otrok se je rodil v vlažnem predmestnem kletnem stanovanju. Oče in mati. oba delavca, vdana alkoholu. ki ju je bolj pd revščine spravH pod rušo. Trojo sestra je pogoltnila ulica, brat je izginil neznano kam. Njegova gimnazijska in akademska leta? — Ni vredno govora! Dnevi, tedni, meseci in leta so potekali enolično. Delo. študij, instrukcije. podstrešje, glad in mraz: to je bila njegova mladost. — Danes mu je bilo osem in dvajset let. Tri leta je že čakal na državno namestitev. srednješolsko službovanje. Namestitve so bile redke A glej! Celo njegovi mlajši, pozneje diplomirani tovariši so bfli sprejeti. le zanj se ni nihče zmenil... Ni imel nikogar ki bi zanj izrekel uplivno besedo. Nič zvez. nič protekcij — samo diplomo. «amo odlike! Gmotno se je valjal v blatu, kakor so se njegovi duhovno ps se je dvignil kljub vsem zaprekam ki so se mu kot proletar-skemn sinu stavile na pot k Izobrazbi in poklicu Zaprta pa mu je pot k službi! Nina zvez nima prntekcij!« - ga jf priklenila na poet»ljo: ntt čudnega: slabo hranjen, rahlega sdravjs, podstrešnica vedno mrzla. Bfl je prisfljsa opustiti instrukcije. Kal smrti, jetika mu je bila nova družica. Zenica mu je stregla kakor lastnemu sinu — kaj, ko je bila sama uboga!« Lelal je na naelamnjači, kost in koža da bi ga odtehtal vsak desetletni otrok. V prsih ga je zbadalo; ledeni plazovi so se nsi-pali tam, kjer je imel pljuča. Telo, roka, noge potne. Kašelj suh. Slane tinte so se zbirale v ustih. Oči pa ie žive. Starka je rarretala ruto, vzela is nje nekaj srebrnih kovancev m poklicala zdravnika. ki ji je zunaj, opravivši pregled. sa» mrmral: »Prepozno!« Zunaj je bila jesen, lepa, prijazna. Na podstrešju pa je gospodaril hlad. Prišel je pismonoša, ki je sicer prinalsl samo ob velikih praznikih kako vo&čSo ženici od njene žlahte. »Franci Zakotnik!« je zakliesl b odhajajoč pogledal v bolnikov mriigki obraz. Z nemo kretnjo je bolnik označil starki, naj odpre in prebere. Bil je dekret o nastavitvi Franceta Za> kotnika za suplenta na gimnaziji v K. Se enkrat, poslednjikrat je esdrhtdo njegovo telo. Komaj slišno je »pregovoril zadnjo besedo: »Prepozno!« V bedni sefcfci ie saval ddb mrliča. MnH. Robot pri telefona Nevidna priča, ki je ne moreš postaviti na laž — Iznajdba, ki je velikega pomena za poslovno življenje potem popolnoma avtomatično. Svojo glavno nalogo izpolnjuje no»vi robot. seveda v poslovnem življenju. Šef kakšne velike tvrdke sedi v svoji pisarni v važnem pogovoru. Neopazno pritiene na gumb pri svoji pisalni mizi, v istem trenotku prične delovati skriti mikrofon v pisalni mizi, a nekje v dugi sobi se prične odvijati robotska1 žica in vanjo se fiksirajo elek-tromagnetski vtiski poslovnega razgovora. Šefov sogovornik seveda ne sluti, da ne bo mogel preklicati nobene svoje besede, ki jo z vsem pogovorom vred lahko vsak trenutek ponovijo preko zvočnika. Drobni mikrofon pa je mogoče priključiti na telefonski vod v vsakem prostoru in preko državne centrale prisluškuje potem vsakemu pogovoru v tem prostoru. V vahunskem in protivohunske mpodročju utegne biti takšna stvar ogromnega pomena. Preiskovalni robot deluje neprimerno hitreje in zanesljiveje nego vsak stenograf. Na govorniškem odru fiksira točno vsako besedo, vsako predavanje v tempu, ki ga ne more doseči niti najbolj izvežban stenograf. Časniška podjetja ga uporabljajo za sprejemanje poročil svojih vnanjih dopisnikov, kar jim omogoča potem udobno prepisovanje vsake sporočene besede, prav tako more trgovec na potovanju od kjer koli telefonirati svoji osrednji pisarni besedilo za kakšno poslovno pismo in ta diktat izključuje vsako pomoto. Pri tem si prište-di do 40 odstotkov za telefonske pristojbine, ker mu ni treba šele počakati, da se mu pri telefonu kdo odzove in mu ni treba ponavljati besed. Obratni stroški za prisluškovalno aparaturo pa so minimalni, ker se da jeklena žica uporabljati v nedogled. Robot je zgrajen tako. da ga je mogoče spritiskom na tipko pisalnega stroja vsak trenutek ustaviti in pripraviti do tega, da ponovi že zabeležene stavke. Pisanje protokolov po beležkah robota je nekaj nad vse lahkega, magnetizirano žico pa je mogoče potem še dolga leta hrafti v arhivu in jo reproducirati, kadarkoli bi bilo to potrebno. Duh " — vlomilec in detektivov sin Kako so v New Yorku razkrinkali privatnega detektiva Po dolgem zasledovanju je newyorški policiji uspelo, da je prijela skrivnostnega »duha-vlomiica«, ki je od januarja do sredine julija obiskal kakšnih 200 luksuznih vil na Long Islandu in naplenil za milijone denarja in dragocenosti. P^ca Kratkim smo poročali, da si policija zaman prizadeva priti mu na sled. Duh-vlomilec je 211etni študent Fred L. Boelson, sin bivšega — policijskega narednika., ki je kot zasebni detektiv sam lovil vlomilca, ne da bi niti od daleč slutil, da je to njegov sin. A kar je še bolj čudno, je to, da je mladi Boelson že od otroških let pohabljenec. Napad otroške paralize ga je bil napravil za pohabljenca. Med zasliševanjem je Fred doslej priznal, da je res izvršil tistih 200 skrivnostnih vlomov in je natančno pokazal hiše, kjer se je to zgodilo. V marsikakšni noči je izvršil kar po osem vlomov. Začelo se je s tem, da mu je v januarju nekoč zmanjkalo denarja, s katerim bi si kupj bencin za svoj avto. Tedaj je vlomil v reko vilo in je opravil svoje delo s takšno lahkoto, da je sklenil ostati pri tem poklicu. Takrat je uplenil 12 dolarjev. Svoj največji vlom je izvršil v vilo zavarovalnega ravnatelja Coeja, ki je bil tisti večer priredil domačo slavnost in je spal v hiši s svojo ženo ter 41 gosti in služabniki, med tem ko je Boelson v miru stikal po prostorih. Psi v parku se niso zmenili zanj in niti eden izmed ljudi ni opazil, da je »duh-vlomilec« na delu. Ta vlom mu je vrgel za okroglo petnajst milijonov v denarju in draguljih. Poleg vlomov očitajo čudnemu študentu to, da je posredno kriv smrti trgovčeve žene Margarete Wriggenove. Proti koncu aprila se je vračala s svojim možem v avtomobilu domov in so jo ustrelili detektivi, ki so zaprli cesto, ker so bili prejeli obvestilo, da bo privozil po tej cesti duh-vlomilec. Namesto vlomilca pa je vozil skozi vrste detektivov Wriggen s svojo ženo in ker je preslišal njih poziv, naj se ustavi, so streljali. Policija hoče sedaj dognati, kako mu je bilo mogoče vdirati v hiše, ne da bi se niti enkrat oglasil kakšen pes in ne da bi kakšen človek kdaj slišal najmanjši šum. Boelson je izjavil samo to, da mu je bilo kar prelahko voditi policijo, pse in služabnike za nos. Vijoličasta luč za prometne svetilke Pariška prometna policija se bavi ta čas s spremembo svetilk, ki urejajo promet vozil. Razni poskusi v psihotehničnem zavodu so namreč pokazali, da rdeča, zelena in rumena barva, ki jiih doslej uporabljajo, oko utrujajo. Kot novo luč nameravajo uvesti vijoličasto luč. vendar si še niso na jasnem, ali naj jo uporabljajo za ustavljanje prometa ali pa kot znak, da je vožnja prosta. Tudi na Holarrlskem so delali poskuse z vijoličastimi lučmi, ki so se dobro obnesle. Iznajdljiva starša V bližini Pougnyja-Chancy na Francoskem živi prodajalec koles, ki s svojo ženo pogosto prihaja v mesto. Da bi ne ostavljala svojega otročiča samega doma, sta si skrbna starša izmislila to kombinacijo dveh koles z udobnim sedežem za malčka med seboj. Stalinova žena Nove hipoteze o skrivnostni smrti žene ruskega diktatorja — Kako je Stalin kapituliral pred svojim sinom Štiri leta je poteklo, odkar je umrla Stalinova žena Nadja Alujeva, a še danes nočejo utihniti glasovi o načinu njene smrti. Pravijo namreč, da je biLa zastrupljena. Ne« ki ruski list, ki izhaja v Carigradu, se je o 6t?2ri nekoliko obširneje razpisal. Podčrtal je, ua je oostala Nadia Alujeva žrtev zločinske roke Izpila je kupico otrovanega vina, ki pa ni biio namenjeno nji, marveč njene* mu možu. Stalin 6e ie znal vabi lokavo izogniti e tem, da je ponudil pijačo najprej svoji ženi.-. Jožef Stalin! O malokaterem možu v Ev« ropi se danes toliko govori in piše kakor o tem diktatorju Rusije- Njegova preteklost je dovolj osvetljena. Bil je sin siromašnega čevljarja na Kavkazu. Oče ga je bil namenil duhovniškemu etanu in Josip Džugasvili je tudi pripravljal na ta poklic. Toda zgodilo se je drugače, iz semeniščni-ka je postal politik, in sicer politik najbolj brezobzirne vrste. Znano je, kako se vede Stalin proti svojim prijateljem in somišljenikom. Krupskaja. vdova po Leninu, je prej leti objavila nekaj pi«em iz korespon« den;e svojega moža. Stalin jo je pozval k 6e>b- ter ji brez ovinkov zažugal, naj se ne meša v tuje stvari, sicer... Sicer se lahko zgodi, da bo Lenin nekega dne ostal brez ydove... Takšen je Stalin. Mož ne pozna obzirnosti in prizanesljivosti tudi v svojem najožjem družinskem krogu. Ko je njegov sin iz prvega zakona, Vasja, vzel za ženo dekle iz meščanske rodbine, ni bilo to očetu prav nič povšečL Zahteval je od 6ina, naj se lo« či od žene. Toda 6in je ljubil svojo ženo in se je uprl očetu. Stalin, ne bodi len, pošlje policijo nad snaho in jo da internirati v taborišču na Solovjeckih otokih- To* da med očetom in sinom je moralo biti nekaj skrivnostnega. Sin je zahteval od očeta, da ga ženi nemudoma vrne, drugače bo napel nove strune. Topot je mogočni Stalin kapituliral pred sinom. To se pravi, poslal je tudi sina v Sibirijo in danes živita Sta« linov 6in in diktatorjeva snaha kot begunca v Sibiriji. Zanimivo je, kako se ie Stalin ločil od svoje prve žene. L. 1919, ko ie bil Se glavni tajnik ruskih strokovnih organizacij, se je napotil v pisarno za ločitev zakonov. Izročil je dva rublja ter zahteval, da se razveljavi njegov zakon. To 6e je zgodilo. Nekaj dni pozneje je 6topil v taisti urad, plačal pred« pisano takso in zahteval listino o poroki z Na d jo Alujevo- To žensko je Stalin prvič videl, ko je bi« la še v zibelki. Od tedaj je minilo nad trideset let. Jožef Stalin je študiral v seme- nišču v Tiflisu. Bil ie že takrat član revo« lucionarne organizacije. Stanoval je pri nekem cestnem železničarju in sozarotniku. Ta mož je bil oče Nadje Alujeve. V hiši tega moža je našel Stalin vedno zatočišče in pribežališče. Posebno rad je prihajal tja v ietih, ko je lepa' Nadja doraščala in zorela. Toda revolucija ga je pozvala naposled v Petrograd in Moskvo. Tukaj, daleč od romantične Gruzije, se je oženil z drugo. Toda 1- 1919., ko ie bilo mladi Nadji sedemnajst let in je prišla iz Gruzije v Moskvo, se mu je namah tako prikupila, da jo je vzel za ženo. Bila je edino bitje na svetu, kateremu je Stalin neomejeno zaupal. V Stalinovi družini ni bilo nobenega pravega gospodinjstva, v Kremlju so kuhali za v$e enako, vej so zajemali iz enega in iste* ga lonca. Nadja je nosila jed svojemu možu vedno lastnoročno na mizo, zajela pa je vedno v zadnjem trenutku iz lonca, katerega ni nikoli prej označila, hdina izjema na jedilnem listu je bila steklenica kavkaške-ga vina. Ob neki takšni priliki je Nadja iz* pila prvo čašo in posledice niso izostale. Pobrala jo je smrt. Po njeni smrti so se raznesle razne novi« ce. Govorili so. da se je Nadia Alujeva čutila mater in da je postala žriev slepiča. Imela je baje šibko srce in ni prenesla zdrav* niškega posežka Zdravnik, ki jo ie operiral, je bil po njeni smrti ustreljen. Govorilo ®e je tudi, da je Stalin na koncu pozval k svoji zeni ciganko, da bi urekla smrt. Toda smrt je bila medtem že nastopila in ciganka je končala na isti način kakor zdravnik —e 6vinčenko v telesu. so si omislili na angleškem letališču v Readingu ta bencinski tank na kolesih, ki drž! do 2000 1 kuriva in 100 1 olja in ki ga zapeljejo v vsej naglici d oletala, kateremu je treba zalogo obnoviti S to pripravo je mogoče vsako letalo založiti s kurivom in oljem manj nego v petih minutah. Bajanica in nas šesti čut Na češkoslovaškem se resni znanstveniki bavi j o s problemom čarobne palice V zadnjem času so zgradili majhnega robota, ki se nevidno priključi na telefon in ki zvesto zapisuje vsako besedo na kovin-fcko žico. Ta mehanizem pa je mogoče montirati tudi v vsak drug prostor, kjer prisluškuje s svojim občutljivim mikrofonom konferencam, pogovorom in sestankom ter si jih beleži. Vsaka beseda, vsaka skriv-naizjava se po njem fiksira in jo je po tem mogoče v zvočniku podati javno in glasno. Prisluškovalni robot temelji prav za prav na starem principu, ki ga je svoječasno izumil že Paulsen, a se je populariziral šele po splošni uvedbi radijskih cevi in se izpopolnil. Tenka jeklena žica, ki ima v premeru komaj četrtino milimetra, se razvija mimo magneta in se pri tem sama stalno magneti. Ce prevedeš zvočne tresljaje pre- ko tega magneta, se zvoki vtisnejo po elektromagnetski poti tudi v žico in jih je mogoče pozneje z isto pripravo reproducirati. Žica pa mora biti seveda prav pose-bne vrste, zlitino zanjo dobe ta čas samo na Švedskem. Za vse druge tresljaje in celo za ogenj in vlago je žica neobčutljiva, zvoki, ki so se vtisnili vanjo, pa se dado isto tako izbrisati samo po električna poti. Priprava je zgrajena zelo preprosto. Sestoji iz dveh bobnov, preko katerih teče žica, iz magneta, ki je zvezan z mikrofonom. Ce se ta priprava priključi na kakšen telefon in dvigne naročnik slušalko, tedaj ni treba živemu prisluškovalcu nič drugega, nego da pritisne na gumb in robot prične delovati. Celo pritiskanju na poseben gumb se lahko izogneš in aparat deluje Trgovci z ribami v Plymouthu na Angleškem prirejajo vsako leto svojo tradicionalno tekmo z valjenjem sodov. Da jim ta tekma ni samo koristna, temveč da imajo ž njo tudi mnogo zabave, je dobro razvidno iz naše slike. Restoran v podmornici Laport, lastnik enega najbolj znanih newyorških restoranov, je kupil odsluženo podmornico vojne mornarice kot staro železo, jo znotraj kraljevsko opremil in spremenil v »podružnico« svojega podjetja. Na raznih mestih so železne oklopne plošče zamenjali z debelimi steklenimi ploščami, tako da si gostje lahko privoščijo senzacijo opazovanja podmorskega življenja. Seveda je posebna specialiteta tega nenavadnega restorana, da strežejo v njem gostom samo z ribjimi jedrni. Vsak večer ob 23. odplove gostilniška podmormnica na morje, to se pravi, zapusti pristanišče in se zasidra kakšno miljo od obale na morskem dnu — naprej ji oblasti ne dovolijo. V njej pa je na žalost prostora samo za šestnajst gostov. Doslej so bili vsi prostori že za več večerov naprej razprodani, žiarometi skrbijo za razsvetljavo morskega dna in privabljajo tudi ribe ter druge morske prebivalce k podmornici. Ob 1. pa mora biti podmornica že spet v pristanišču, drugače so oblasti lastniku zagrozile, da mu odvzamejo koncesijo. ... bi lahko rekli, da dela dobro naš tu d i-rana gesta »rojenega« diktatorja. Na slikf-študira to gesto v govoru pred mikrofonom sir Osvvald >Ios!ey, bivši socialistični prvak in sedanji voditelj angleškega faši-«; stičnega gibanja, ki bi že rajši danes nega jutri hotel prevzeti v tej demokratični' deželi vlogo neomejenega odločevalca ANEKDOTA Mlad igralec je prosil Shavva, naj mu da kakšno priporočilo. Shaw mu je napisat sledeče: »Priporočam vam igralca, g. R» najtopleje. Igra Hamleta, Cezarja, Shy« locka, bridge in biljard. Biljard igra naj-* bolje.« VSAK DAN ENA Na češkoslovaškem s>2 bavi ta čas cela vrsta resnih učenjakov s skrivnostmi, ki eo zvezane s pojavom bajanice. Iz teh krogov Je izšla te dni brošura, ki sta jo napisala inženjerja V. Fritsch iz Brna in Franc Jelinek v Pragi. Oba strokovnjaka pojasnjujeta ta pojav z elektro-magnet-skega stališča, lajika pa bo zanimala bolj p ihologična razlaga, ki jo podajata na kratko tako-le: Fiziologija se je nekoč zadovoljila s priznavanjem petih čutov. Z napredkom medicinske znanosti pa se je izkazala potreba, da bi ne vztrajali na tem omejenem številu. Tako bi bilo n. pr. zelo težko pojasniti z delovanjem splošno priznanih petih čutovneke občutke, ki jih ima človek v zvezi z elektriko. In tega razloga je bilo treba preiti k naziranju, da dojema človek svojo okolico tudi še z drugimi čutili, mnogo vtisov pa ne sprejema eno samo čutilo, temveč po več skupaj, žival razpo-tih čutov neke občutke, ki jih ima človek tuja. Tudi med ljudmi samimi je opaziti v tem pogledu razne razlike. Z razvojem poedinih čutil, so druga okrnela, nekatera so se spet izpopolnila. Pri živalih in primitivnih ljudeh naletimo na mar:ikakšno čudno sposobnost dojemanja, ki je civili- Rastline brez spanja Neki japonski poljedelec, ki je imel obsedna riževa polja, je opazil, da postajajo njegove letine znatno manjše, od kar svetijo na cestah, ki vodijo mimo teh polj, neo-nove žarnice. Obrnil se ie na vseučilišče v Tokiu, ki je poslalo 6vojega strokovnjaka, da stvar preišče. tSrokovnjak je ugotovil, da so poljedelčeve trditve pravilne, rastline pa niso dajale več toliko pridelka zato, ker učinkuje neonova svetloba kakor dnevna svetloba, pa jim onemogoča spanje. Rastline so zavoljo tega utrujene. Poljedelec se je na podlagi te izvedeniške sodl>e obrnil na oblasti, da bi spremenile razsvetljavo na cestah. JESENSKO IN ZIMSKO BLAGO ZA OBLEKE, POVRŠNIKE, PLAŠČE, SUKNJE itd. V BOGATI IZBIRI NUDI DRAGO SCHWAB Ljubljana, Aleksandrova 7* VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE. iMMMHHiiiminnniiiiHilUlUNi »Janez, pa boš tudi držal, kar si obljubil, da me ne boš pozabil?« »Bom. bom. Micka. Napravil sem si zaradi tega že vozel v robcu«. (»Pagee Gaies«) zirami človek nima več. Bajaniški čut, kS ga srečujemo pri nekih ljudeh, ne bo nič drugega nego rudiment neke lastnosti, ki so jo imeli nekoč vsi ljudje. če obleka dela človeka . •« Avtomobilisti! Ne uporabljajte ČOKA! Pozimi se slaba olja zgoste, startate težje in prepogosto potegnete za čok. Rezultat je s 1. V cilindrih preveč bsnslna, ki potem prodre v karter, 2. Olje v karteru se razredči, eešče se menja a celo mazanje trpi, 3« Stene cilindra se isperej® olja in se zato prekomerno izrabljajo« Tu pomaga zimsko avtoolje Start kot strela oino maz Velik nogometni dogodek Danes ob 14*30 ligaška prvenstvena tekma med Hajdukom in Ljubljano, v kateri bo enajstorica Ljubljane napela vse sile, da reši, kar se doma rešiti da. Tekmo bo sodil zagrebški sodnik Mlinaric. Ob 13. je predtekma med trboveljskim Amaterjem in II. moštvom Ljubljane. Hertnes — Slovan in še drugi V nadaljevanju prvenstva ljubljanskega T. razreda bo danes ob 10. dopoldne na igrišču Slovana v Mostah za Kolinsko tovarno prvenstvena tekma med Hermežani in Slovanovci. Tekma bo zaradi izenačenosti obeh moštev gotovo zelo zanimiva. Kazen tega srečanja je v dopoldanskih urah še več prvenstvenih tekem II. in ju-niorskega razreda, ki so razdeljene na razna ostala ljubljanska igrišča. Dalje šteje za prvenstvene točke v ljubljanskem I. razredu še tekma med Reko in Olimpom v Celju, za točke v mariborskem I. razredu pa srečanje med Železničarji in Atletiki v Celju. kor 5 tekmovalcih 3 priznanice. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLASa. Spored in vrstni red disciplin je naslednji: tek 100 m juniorji C; te-k 100 m seniorji; skok v vis z zal. juniorji C; skok v vis z zal. seniorji; tek 400 m seniorji; met diska 1.5 kg juniorji C; met diska seniorji; skok v dalj z zal. juniorji C; skok v dalj z zal. seniorji; tek 1000 m juniorji C in tek 1000 m seniorji. je svoja izvajanja z ugotovitvijo, da ima ta dobro premišljeni račun samo eno napako, kajti jugoslovenski »letalski znanstvenik'« so pozabili, da bo skakalec, ki bo skakal na prepovedani skakalnici, diskvalificiran. Službene objave LNP (Seja dne 4. t. m.) U.o. se predajo: Dask zaradi napačne postave moštva na tekmi Dask—Rctjc dne 1. novembra in zaradi nepripravljenega igrišča; Sloga zaradi neplačila sodniške takse pr. ss. Božiču. O.o. Maribor zaradi ne-odigranja prvenstvene tekme Maribor—Ra-pid jun. Grafika zaradi nastopa s suspendiranim igralcem na tekmi Grafika—Moste dne 18. oktobra t. 1. Vzame sc na znanje dopis Diska 169 od 3. t. m., s katerim se odpoveduje nadaljnjim prvenstvenim tekmam in se vse nadaljnje tekme v jesenski in spomladanski sezoni verificirajo s 3 : 0 za nasprotnike. Občni zbor JASO V zgradbi ljubljanske tehnike se je te dni vršil občni zbor ju gosi oven k e a-a-dem ke smučarske organizacije, ki mu je prisostvovalo veliko število akademikov-smučarjev. Zbor je otvoril in vodil dosedanji pred-.?e&nik Mikuletič, ki je pozdravil navzoče, ;se zahvalil za udeležbo in predložil, da se odpošljejo pozdravne brzojavke več ministrom in pred:edniku JZSS dr. Marušiču. Nato je v jedrnatih besedah obrazložil delo organizacije v preteklem pos4ovnem letu, ki zaradi vremenskih prilik žal ni bilo posebno plodomo. Zaradi pomanjkanja snega je bilo mogoče izvesti le del zamišljenega -'poreda. Nato je tajnik Dermelj podal izčrpno tajniško, za njim pa blagajnik Nagy podrobno blagajniško poročilo, iz katerega se vidi, da je organizacija lani dobila od ministrstva za telesno vzgojo 5.000 Din podpore. Saldo v blagajni znaša dobrih 2000 Din, premoženje društva pa nekaj nad 4000 Din. Za poročilom tehničnega referenta E.eicherja je bila stari upravi soglasno izglasovana razrešnica. V novo upravo .-o bili izvoljeni: za predsednika Raicher Saša, za podpredsednika Dermelj Mirko, za I. tajnika Močnik Rastko, za IT. tajnika Fettich Mirko, za blagajnika Nagy Viktor in za tehničnega referenta Vrankar Pavle. Po končanih volitvah se je razvila živahna razprava o delu v letošnji sezoni. Razpis propagandnega lahko-atletskega mitinga ASK Primorje. ASK Primorje v Ljubljani priredi v sredo, dne 11. t. m. ob 15.30 na svojem igrišču na Tvrševi cesti propagandni lahko-atletski miting. Prireditev se vrši na tekališču, dolgem 420 m, ki je pokrito z ugaski in ima štiri nedvignjene zavoje. Pravico nastopa imajo vsi verificirani ; reverificirani atleti klubov, članov JLAS. Naknadne prijave — rok je bil 3. t. m. — kakor tudi prijave brez prijavninc se ne sprejemajo. Nagrade: pri 5 tekmovalcih 2 priznanici, pri več ka- V nekaj vrstah Skoraj istočasno, aH prav za prav še dan poprej, toda brez velikega hrupa in ropota, kakor jc to običaj pri Zagrebčanih, je odpotoval v tujino tudi BSK. Moštvo lanskega prvaka bo odigralo tri tekme po Franciji, in sicer eno v provinci blizu Bor-deauxa. drugo v tem mestu samem, tretjo pa kot repi#zentanca Beograda v Maršeillen proti najboljši enajstorici tega mesta. BSK jc šel na to turnejo nekoliko oslabljen, ker je nekaj igralcev posodil Gradjanškeimu. Zaradi vratarja mu sedaj ne bo treba biti v skrbeh, ker so famoznega Glaserja te dni pri apelacijskem sodišču zaradi znanega dogodka v enem izmed beograjskih kopališč »kaznovali« na eno leto zapora za tri leta pogojno, tako da je mož sedaj že odpotoval za svojim klubom. Kolikor mu pri tem no bo delala preglavic njegova mlada ženica, s katero sta šele pred dnevi stopila pred oltar. Kakor nam zatrjujejo pri vodstvu SK Ljubljane, bo moral Grintal, ki jo bii prav te dni verificiran za klub in bi bil pomenil krepko ojačenje njegove napadalne vrste, ostati dalj časa doma, ker mu je zdravnik priporočil odmor. Zaradi tega Grintal tudi na današnji tekmi ne bo mogel na zeleno pol,je. Letošnje svetovne akademske prireditve za smučarska prvenstva bodo od 1. do 7. februarja 1937 v Zeli am See v Avstriji. Naši akademiki so na teh prireditvah prejš njih let dosegali že lepe uspehe in tudi letos se je jugoslovenska akademska smučarska organizacija na ljubljanski univerzi odločila, da bo poslala svoje zastopnike na te prireditve. Obenem pa se je obrnila pc podporo ministru za telesno vzgojo dr. Ro-giču, ki je dal deputaciji zagotovila, da bo preskrbel pravočasno za potrebna sredstva. Agilnlm akademikom želimo v stremljenju. da bi pokazali kaj uspehov v tujini in v borbi z najboljšimi predstavniki zimskih športov, čim več uspehov! Dunajski »Sport-Tagblatt« objavlja za-n rniv članek v zvezi z odpovedjo naše planišike skakalnice pri (Fisi, v kailerem imenuje planiško skakalnico »znanstveni raziskovalni zavod«. List meni, da je naš zimsko-aportni savez spretno prikril bodoče delovanje na tej skakalnici v smuških poletih, vendar pa bo jugoslovenskim »letalskim znanstvenikom« treba za skoke do 100 m seveda maiterijala. »In zato so zviti Jugoslovani spremenili planiško skakalnico v mednarodni raziskovalni zavod ter vabijo vse, ki se aktivno ali teoretično zanima jo za smuške polete, na i pridejo na skakalnico, ki je od decembra do marca odprta.« »Sport-Tagblatt« zakijuču- Službene objave LNP, 8. seja k. o. dne 3. t. m. Zabeležijo se izključitve: Sagadin Alojzij, Savica, na tekmi 25. oktobra, Sta-lekar Ka,rel, Železničar, na tekmi IS. oktobra, Červen Ivan, Radovljica, na tekmi 18. oktobra. — Kaznujejo se: Takač Sljc-pan, ČSK. po § 18. k. p. s tritedensko za-brano igre. — Frangeš Franc, Železničar, j>o § 18. k. p. s tritedensko zabrano igranja. — Flis Josip, Olimp, po §§ 28.. 13. in 14. k. p. z enotedensko zabrano igranja. — Vzameta se na znanje opravičili Sko-porca Boruta, Hermes. in Kosca Cirila, Mengeš, ker se zaradi odsotnosti nista mogla odzvati pozivu k zaslišanju. — Zalog se poziva, da takoj usireže zahtevi k. o-glede zaslišanja, sporočeni v dopisu od 29. oktobra t. 1. — Naprosi se o. o. Trbovlje, da izvede zaslišanja igralcev Vodopivec Josip, Ilriber Heni. Jerin Anton, Kos Franc, Dask odnosno Trbovlje. Smučarski klub Ljubljana razpisuje za dan 15. novembra t. 1. cross-coura1riy za verificirane smučarje in mladino. Start in cilj pri gostilni Strelišče pod Rožnikom. Pričetck ob 10. Proga za 14 do 16 letne je dolga 2 km, za 16 do 18 letne 3 km, za seniorje pa 5 km. Prijave jc treba oddati v trgovini Sport-Kmet ali pri g. Kur-nerju v trgovini A. Goreč najdilje do sobote 14. t. m- do 1"». ter na dan tekme pol ure pred startom.. Prljavnine, ni. Prvi trije v vsaki kalcgoriji prejmejo diplome. Hkrati se obveščajo tekmovalci drugih klubov, ki še niso prevzeli di.plcm za lanskoletni crosscountr.v, da jih lahko dobijo v nedeljo. Odbor lahko-atlelskih sodnikov, Ljubljana, (Službeno). Za miting ASK Primorja v sredo, dne 11. t. m. ob 15.30 na igrišču ASK Primorja sc določa naslednja jurija: vrhovni sodnik: Vidic, vodja tekmovanja Premrl, starter: Mcgušar, sodniki: Sancin S., dr. Alujcvič, dr. Kuhelj, Kalan, Bradač. Naprošajo sc gg. sodniki, da pridejo na igrišče najpozneje pol ure pred pričetkom tekmovanja. Brezdomci na !1 Mlad begunec iz Bukovine — Zakonski par iz Estonije — Katoliški emigrant iz Nemčije — Pustolovček iz Avstrije V teh dnefb. ko so pritisnili prvi pred-zim.ski miazovi, je Ljubljana spet doživela. vrsto tihih, v javnosti neopaženih obiskov, ki jih ji vsako pce/.no jesen naklanja usoda zaradi njene zavidanja vredne lege na poti k toplemu jugu. Danes pač ni države v Evropi, v kateri ne bi bilo na prebitek majhnih, obupanih, izkoreninjenih ljudi, ki iz dneva v dan in iz kraja v kraj prekladajo svoj križ in mislijo, da jo še najboljša pot iz zagate, če od časa do časa prestopajo državne meje in pomalem spreminjajo svoj geografski položaj. Tako so imeli te dni na policiji kar vrsto gostov iz. Rumunije, Estonske, Nemčije, pa še nekaj naših nesrečnih ljudi iz Italije, ki iščejo svoje rešitve v begu v nasprotno, severno stran. Policijski organi so pred kratkim pobrali na cesti mladega begunca iz Bukovine, ukrajinskega delavca Sardenka Bubrika, ki se je na svoji poti neznano kam znašel v Ljubljani. Ko so ga pobrali, je bil brez beliča v žepu in brez slehernega papirja. Policija se bo morala pobliče zanimati za njegov izvor in namen, medtem pa bo Parden-ko Bubrik sedel na toplem. Kakor vse kaže, mu je aretacija še eno najveselejših presenečenj, ki jih lahko na tem svetu doživi. Apatičen in top, brez doma. brez dela. pa že tudi brez vsakršne misli, prepuščen samemu sebi in cesti predstavlja Sardenko Bubrik enega najvernejših tipov evropskih klatežev, ki jih je ustvarila psihoza gospodarske krize. Njemu je v mnogočem podobna zakonska dvojica od nekod iz Estonije, ki se je z legalnim potnim listom, a brez vseh sredstev napotila s trebuhom za kruhom po svetu. Mož je bil brivec nekoč, pa sta iskala zaposlitve v Rumuniji Grčiji, v Franciji, na Madžarskem. V Ljubljani so ju ustavili, ker sta skušala brez voznega listka v vlaku prepotovati naše ozemlje do italijanske meje. Policija ju je nato s svojimi OTgani odpremila do Postojne, a italijanske straže so ju poslale nazaj. Zdaj sedita v Ljubljani in čakata, da se jima svet odpro na katerokoli stran. Kdaj pa kdaj se mca— Zagreb 17-15: Koncert orkestra.— 20: Prenos opere iz Nar. gledališča.— Praga 19.10: Petje in harmonika. — 19.45: Lahka godba orkestra— 20-25: Veseloigra.— 31.30: Caselia: Rimski koncert za orgle in orkester.— 22.15: Komorna glasba— Varšava 20.15: Pesmi poljskih legionarjev. — 31: Moniuszkova baletna glasba.— 22: Narodne himne.— 22-45: Poljski plesni komadi.— Dunaj 12: Lahka glasba na ploščah.— 16.05: Revija novih plošč--17.25: Lotiške in finske pesrni.— 20: Avstrijska glasbena središča. 21: Ruske narodne pesmi.— 22-20: Violinske skladbe,— 23.20: Nočni koncert orkestra.— Berlin 18: Prenos iz Miinehena -20.10: Koncert solistov,— 21: Lahka godba orkestra— 22.30: Nemška vedra gjfls" ba.— Miinchen 18: Koncert orkestra. — 10.15: Nadaljevanje koncerta,- 20.10: Lovski večer velikega formata. — 22.30: Glasbene minature.— 23: Plesni orkester. Stuttgart 1*>: Nemška narodna glasba. — 20.10: Prenos iz Berlina— 22-40: Orkestralen koncert.— 24: Nordijska glasba. t Dovršena harmonija odlikuje aparat ORION 33. Ta na oko mali super, daje odlične rezultate, kakor veliki sprejemniki. Izvanredna reprodukcija ne samo na srednjih in dolgih, marveč tudi na kratkih valovih. Brez mikrofonije. tudi pri najmočnejšem glasu. Kakovost tona izpolnjuje tudi največje muzikalne zahteve. Najnovejše TUNGSRAM elektronke. ORION RADIO RADIO r. z. z o. z., Ljubljana • RADIOVAL, Ljubljana-Celje - - Josip WEPPUNGER, Maribor M. KRAŠOVEC, Jesenice - I. GUČEK, Hrastnik - J. KLENOVŠEK, Trbovlje - ST. ENGELSBERGER, Trži« J. OGRIZEK, Novo mesto. — JANEZ NEMECZ, Murska Sobota. Po Vernih dušah je konec lova na cipe Desno: Zadnji eipar Marenkov Fronc iz Trnovega je takole natikal v svojem lovišču limanice na raglje. Pred njim na njegovi desni stoji visoki »rajsponk«, okrog pa vise na kolih kletke z vabami. Spodaj: Cipar v Iopici na preži ■. ./SA-.-.jfr ™ Med eipami razločujemo štiri vrste, in šifer velike in male ter vodne i>n poljske cipe. Nemci jih nazivajo Baum in Wie®enpipperl. Pri nas najbolj znana je mala cipa, ki prebiva na severu Evrope in Azije po močvirnatem s^-etu. kjeT se hrani s komarji, mušica-mi, pajki, mravljami in enakimi živalmi. Dvakrat na Jeto zmese po štiri do sedem majhnih rjavo marogastih jajc v gnezdo, katero splete kaj preprosto ii koreninic ali bilk ter j'h postavi pri tleh, najraje v kako bičje- Navadna cipa (Anthus pratensig) prileti jeseni v naše kraje s eevera v velikih jatah. I'o barvi je zelo podobna vrabcu, samo da je šibkejša, kakor zvesti njen spremlejvalec, imenovan morski vrabec (Rohrammer), ki je doma po velikih jjnočvirjih madžarske nižine in gnezdi menr--t ima ostrogast krempeljc. Lična ptica je, tudi njeno petje je prijetno. Poje pa najraje, kadar leti po zraku, enako škrjančku. Od cip je dobil tudi njihov ptičar ime. Krakovsko in trnovsko predmestje je cipar-jevo dounovje. Ves avgust, september in oktober ima cipar opravka ekono s samimi tujimi in sezonskimi gosti. Meseca marca prihajajo eipe k nam v goste le jjosamezuvo. Love se navadno zjutraj, ker jih nočni let zajame. Jeseni, ko se cipe odpravljajo v tropih na pot z daljnega severa proti toplemu jugu, je zanje Wska doba. ki traja šest do sedem tednov. Toda le malo jih pride do cilja, ker jih ptičarji že komaj pričakujejo. Pri nas so jih nekdaj Tnnovčami in Krakov-čani, zinani ptičarji, polovili na tisoče. Lov na cipe jim je b';'l zlasti na Rarjiu imenitna zabava, ki jim je poleg v«ega še donašal precej dobička. Še pred petdesetimi jeti, ko so ptičarji nalovili na tisoče cip, so jih pošiljali v Gradec, na Dunaj in v Trst kjer so služile kot posebna delikartesa. Leta 1884. je trnovski cipar Kralj nalovil v enem samem dnevu blizu Grmeza 4'20 cip. V Ljubljani je tedaj veljalo de«et cip dvanajst krajcarjev, ker so bile cenjene kot imenitna jed. Danes jih prodajajo komad po dinarju. Zdaj je teh živalic čimdalje manj, ker aknajo »a-mo človeškega sovražnika, tudi štirinoge roparice jih zalezujejo v gnezdu in pogoste povodnji jim mnogokrat pokončajo skoro ves zarod. Ciparske priprave niso karsibodi. Na Barju se prikažejo zeleni šotori, iz njih se zjutraj razlega br-hzganje na cipnice. Za tak lov se ciparji pripravijo že .nekaj dnri prej. Pripraviti je bilo treba lepljenke, kole, raglje in veje. Potrebno je na stotine l%ianic, ki so na gosto in prav rahlo nasajene na »raglje«. Pred jesenjo že si cipar izbere v Mestnem logu pripravne, dva prsta debele gladke koiiče, katerih rabi pri svojem lovu 35 do 40. Vsakemu kolu je potem treba 6 svedrom zavrtati po štiri luknje, v katere Se nasadijo na vsako stran kota po dve meter dolge, mezinec debele palice. V zgornjo stran vsake palice napravi po pet enakomerno oddaijenih poševn% zarez, kamor se pritrjujejo limanice. Koliko časa in truda je treba, da si cipar nareže 700 do 1000 drobnih, ravnih, pripravnih in trpežnih, po 25 do 30 cm dolgih šibic, preden jih ošpiči in s pravo mero lini a obmasti. In Hm, oj, kake pregla- vice dela ciparju? Zdaj je premehak, zdaj pretrd, zdaj se prehitro poruši, zdaj se preveč vleče ne prijema dobro. Najboljši je hrastov Mm izpod Krima, ,ki ga je treba skuhati. In vse, V6e mora biti dobro, če hoče ptičar upati na polne »ravšeljne« in na dober lov. Limanice se zavijejo v zajčjo, mačjo ali druge zverjadi »kože«. Okoli te se pa priveze na lesenem vrelenu navita »rera«, to je 15 do 20 cm dolg tenak motvoz, kamor se vabljenke privezujejo na za to napravljene vrvice. Dva »ravšeljna« mora imeti vsak ptičar. To so mreže, kakršne rabijo tudi ribiči. Tja se spravljajo ujete cipe in kamor jih gre po sto in več v eno. Vabljenke se razločujejo na >reri« in one v kletkah, toda najboljši vabljenek je cipar sam, če ima dobro »cipnico?, to je svinčeno, kot poUMnarja veliko, okroglo tanko. votk>, v sredi prevrtano ter na robu vtisnjeno, na vrvico privezano piščalko, s katero se dado posnemati glasovi cip. Dobre cipnice So nekdaj hodili ciparji kupovat v Trst. Nekaj dni pred prvim oktobrom naloži ci-par kole in palice ter razpro&tre «vojo pri- j inHivno lovsko pripravo na kak pokošen j travnik. Nekoliko krajši kol, nego so drugi, zabije g'obo!ko v močvirnata tla. Na ta kol, ki mu je merilo pri zabijanju drugih, pn-veže »rero<. Kmalu stoji vseh 35 do 40 lepo v vrsti, tako da je ravni kol nekak poglavar tega nasada. Tudi palice zatrdi v luknjo. Zdaj treba postaviti }e še >uto«, katero zadela 7, zelenjem od vseh strani. Odprta je samo stran, kjer sq postavljeni koli. Za uto zabije v zeniljo štiri rogljate količke, na dva stavi operjene limanice. na dva pa očiščene. Priprava je zdaj v redu. Vabljenke v svojih gajbi^ah živahno cvrče. eipar pa željno pričakuje prvega vinotoka, ko se začne ofidelni lov o«p. Li«nanice iz kože se še malo prevrtajo, pa h kok>in nastavljajo. Pravi cipar bo redkokdaj zaupal nastavljanje ljudem, ki se ne spoznajo na klicanje cip, ker ti ne spravijo ciparja iz duševnega razpoloženja. Hladnokrvno pusti namreč cipe čivkati, on pa priredi »ravšeltjna« blizu srede kolov, vzame ruti ter ju pogrne čez odprtine mreže. Končno pa v®e pokrije z zelenjem. Zdaj priveze »rero« na zanje pripravljen vrh kola, odinota motvoz ter ga pripne v uti na močno vejo pri vhodu. Ce ima na razpolago cipe, jih priveze za nožics na »rero«: ter jih pusti med kolmi skakati v travi. Vabljenke v kletkah pa poobesi na nizke količke med kole in lov se lahko začne. Pri vhodu v uto ®ede cipar, vzame cipni-co iz žepa in začne piskati in vabiti cipe. Tako naravno oponaša njihove glasove, da cipe, čim začuiejo njegove glasove, menijo, da «n poj o, videč v zraku Porodnice. Grozno neumne in naivne cipe mislijo, da 6e vse to godi njim v čast in da koMkor večja družba, toliko pfijetneje bo potovanje v južne sončne kraje. Ko cipe padajo z ®manic, cipar še vedno sedi mirno, poteguje »rero« ter vabi in kliče dalje. Šele, ko je nebo čisto, tedaj sikoči iz ute, pobira po tleh 7i limanicami obdane cipe, jih reši teh in spušča v mrežo ter nastavlja nove MimaniPe, operjene pa polaga vrh ute na količke, kier pričakujejo očiščenja. Iz »ravšeljna« se čuje; cip, cip, cip! Slišijo 6e vabljenke na »reri« in cipnice. Cipar vzame piščalko iz u«t ter napenja uše«a, hitro začne na vse pretege zopet vabiti, roko ima na »rerk, cipe so tu. Kako dober sluh ima cipar. Videl pač ni cip, a slišal je visoko v zraku s rebrno-čist j oiip, cip. cip potujočih, ki jih je privabi' nizdol na svoje kole. Največje veselje in sreča ciparjeva je. ako pritet> velik trop 100 do 150 cip. V takih primerih 6e pti^e ne brigajo mnogo za oipar-ja, četudi hodi med koli, pobira in davi hitro ujete- Mnogoštevilni tropi «o dandanes silno redki. Kakor pravMica doni, da so nekdaj Krakovčani in Trnovčani v enem dnevu polovili več centov cip, ki jih je jedla vsa Ljubljana. V današnjih časih ni večjih tropov teh živalic kakor 15 do 20 cip. Proti 9. ali 10. uri dopoldne navadno dobi cipar goste v svojo uto in tedaj se vnamejo živahni pogovori o cipah, lovskih dogodkih in spominih na nekdanjo slavo Krakov-čanov im Trnovčanov, pa tudi pravih šal ne manjka. Zanimiv je tudi lov z »rajspavmom« a'i »TapponkoiiK, ki je s tremi ali štirimi mladikami (Reis) poln Mmanic in* se da dvigati in zopet spuščati okrog nizkega kolena, da se lahko nadomeste pri lovu izpadle 'ima-nice. Največ ptičkov seveda privabijo vabni-ki, ki -so razvrščeni v malih kletkah okrog lin okrog lovišča. Cipar ie posebna vrsta ptfčarjev. Tuintam si, seveda pod roko. dobi par tucatov cip, nabranih skozi kljun na vrbjo.šibico. Loviti čez Vernih duš dan mu prepoveduje cipar-ska čast. V Italiji polove ob vrnHvi v domovino in ce'o ob gmezditvi na milijone ptic-pevk. Pri nas pa je cipar.jev vedno manj in poslednji že skoro izganjajo. Še pred vojno so Trnovčanke in Krakovčanke 6 salato prinašale na ljubljanski trg tudi še oskubljene cipe, da si je to slastno ljubljansko epecia-liteto lahko v«adiko privoščil za mal denar. Šoja (Niisshohev), spačeno ji pravijo tudi šoga ali pšoga, je malo večja kakor kos, a nekaj daljša. Priznana je kot največja ropa-rica, ki se hrani s ptičjim mesom in stikuje po gnezdih. V jesenskem času pobira želod, kostanj in prav ji pride tudi različna mrhovina. Šoje se selijo, kadar jim zmanjka hrane. od septembra do konca oktobra, šoje so baje imenitna jed. Lathko se jedo pečene, v obari a-K v rižoti. Kmetje smatrajo šojo za škodljivo ptico, ker se spravi na koruzo, orehe, hruške, jabolka i. t. d. Šoje privabiš na klic s »tunevko«, t j. okrogel klinček, na katerem je pritrjeno lubje od črešnje. Ce pokličeš s ».tunevko« sovo in s >fju-u« skobca, se takoj prifleažejo šoje. Tedaj se pošteno dero, ko oponašajo skobca s ,fiu-u«. Splošno šoje kaj rade oponašajo druge ptice. Ptičarji love šoje tudi na tako imenovani »čvenk«. Skriti v utici žvižgajo, posnemajoč sovo, in privabljajo 6kobce, Šoje in vrane. Ko še ni bil ptičji lov prepovedan, so trnovski ptičarji lovili tudi na guben. To sta bi'H dve po tri metre dolgi mreži, razprostrti po tleh. s katerimi so &e zagrnili ptiči. Rod trnovskih in krakovskih ptičarjev izumira. Kot predstavnik te vrste velja najstarejši trnovski fant, znani ptičar in žabar. Fronc Marenko. Poznana sta 5e Krakov Tonček (Anton Breceljimk) in Tone Verbič. Dva velika vloma Maribor, 7. novembra. V noči na 9oboto so Se neznani vlomilci vdrli v trgovino Ludvika Verbnika v Moš-kanjcih ter lokal malone izpraznili. Vanj so prišli tako, da so najprej odstranili železen drog na vratih, nato pa razbili še vrata sama. Kakor kaže, je vlom izvršila neka ciganska tolpa, ki že nekaj časa straši po Slovenskih goricah. Vlomilci so pobrali raznega manufaktornega in špecerijskega blaga, cigaret in tobaka v vrednosti preko 40.000 Din. ★ V Boračevi pri Radencih so še neizslede-ni tatovi vlomili v pisarno skladiščnika Antona Jelena ter so odnesli blagajno, v kateri je bilo okoli 50.000 Din. Mariborski daktiloskop se je napotil na lice mesta, da jx>sname prstne odtiske. Orožniki vršijo intenzivno poizvedbe. Sokol Sokolska župa Ljubljana, prosvetni odbor, ponovno vabi svoje članstvo m naraščaj, da danes in jutri v čim večjem številu po-seti razstavo češkoslovaške povojne knjige v Trgovskem domu. Razstava je odprta od 7. do 19. ure. Predsednik ŽPO Sokol I. Ljubljana—Tabor obvešča svoje članstvo, da je preminul brat Friderik Repovš, šolski upravitelj v p. Pozivamo čLaiutvo, da pokojnega brata spremi na njegovi zadnji poti v kar največjem številu v civilu z znakom. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 15. iz hiše žalosti, Tržaška cesta 10 k Sv. Križu. Odbor. Prednjaški zbor Sokola Ljubljana - šiška sporoča članstvu, naraščaju iin dec', da 6e 16. L m. prične redna telovadba po naslednjem umiku: člani; torek in četrtek od 30.30 do 21.45 ure. Moški naraščaj: torek im četrtek od 19.15 do 20.15. Moška deca: torek in četrtek od 18. do 19. ure, članice; pone deljek in sreda od 20 30 do 21.30 ure, ženski naraščaj: ponedeljek in sreda od 19-15 do 20.15, ženska deca; ponedeljek in &reda od 18. do 19. ure. Telovadba se vrši v telovadnici Sokolsfkega doma. Vpisovanje naraščaja im dece je do 22. t. m. od 16. do 19 ure. Naše gledališče DRAMA Nedelja, 8. novembra; Konjeniška patrola. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Premiera aktualne sodobne igre z naslovom: »Na ledeni plošči« bo v sredo 10 novembra. Igra. ki jo je pripravil režiser Ciril Debevec. skuša prikazati na čim vernej-ši način razkol med staro in mlado generacijo. ki je nastal vsled izpremenjenih soci-ainih razmer in iz njih izvirajočih novih življenjskih nazorov. OPERA Nedelja, 8; ob 15. Dvojno knjigovodstvo. Iz ven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Vesela vdova. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek. 9. novembra: Zaprto. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Pričetek ob 20.15 Nedelja, 8: Janez Sonce — vitez z vrtnico MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 8: Pohujšanje v dolini šentflorjan ski. Ob 20. Ciganski primaš. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 13: ob 20. Pohujšanje v dolini šent florianski. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora. Karol FLORJANČIČ Elektro-radio CELJE CELJE — CANKARJEVA C. 2. elektromotorje radioaparate lestence žarnice ves e 1 e k t r o-m a t e r i j a 1 Velika izbira! Znižane cene! Svinjerejci! Belgijski prašek PROVENDEINE naglo redi Vaše svinje in jih dela odpornejše proti boleznim. Zastopnik za Celje: g. Valentin Kunstek, Aškerčeva št. 4, Zastopnik za Mursko Soboto: g. Evgen Kušter, Radgonska cesta. Pošiljamo oo povzetju: 1 škatlico 800 grm Din 23.—, 6 škatlic Din 105.—. PRO VENDEINE DRUŠTVO S O. J. Beograd — Francuska 35. to^čN\ Poznani SALVAT-čaj zoper žolčne kamne in bolezni žolfinega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku ČUVAJTE SE INFICIRANJA! Največ infekcijskih klic* prihaja v telo skozi grlo in ustno duplino. Tja najbolj pogosto prodirajo bakterije. Zato so usta prva postaja za nalezenje ter je desinfici-ranje ustne dupline zelo važno. Vlijte v vodo za izpiranje ust nekoliko kapljic DLANA francoskega vinskega žganja. Na ta način dobite izredno antiseptično vodo, ustom prijetnega okusa. Uporabljajte za desinficiranje ustne dupline D I A N A francosko vinsko žganje! DIANA FRANCOSKO ŽGANJE Pravi snrnški čevlji vedno na zalogi, izdeluje tudi po meri staro priznana tvrdka __ A. Zalokar — Mestni trg 19. Popravila se sprejemajo. Iščemo nadzornika za zračenje (Wettersteiger), ki mora biti absolvent rudarske šole. — Ponudbe na naslov: Rudnik Rtanj, Brače Minh a. d. Beograd, pošt. pret. 106. ADLEB pisalni stroji J. Karbeutz, Maribor GLAVNI TRG 20 TEL. 2884 DRAŽBA LOVA Pri sreskem načelstvu v Logatcu se bo oddal 23. novembra 1.1. ob 10.30 uri v zakup za 12 let lov občine Rovte. Lovišče je bogato vsakovrstne divjačine, površina mu znaša cca. 3703 ha. Izklicna cena znaša 1366 Din in prav toliko varščina. Ugodno se proda staroznana in dobrovpeljana gostilna pri „CEBAV" v ŠT. VIDU pri LJUBLJANI. Informacije dobite v buffettu Ivan Zaletel. Razpošiljamo prima: bosanske suhe slive . . 10 kg Din 62.— bosanske suhe slive . . 50 kg Din 220.— očiščene orehe beie . . 5 kg Din 80.— očiščene orehe bele . . 20 kg Din 320,— očiščene orehe bele . . 30 kg Din 405.— orehe v lupinah letošnje 50 kg Din 250.— Vse franko dostava po povzetju bto/nto. AGENTURA PRANJIC — TUZLA. Prodam ali dajem v najem (zakup) popolnoma urejeno opekarno s kapaciteto od 6 milijonov komadov v Sisku. — Informacije daje Ljubljanska kreditna banka, podružnica Zagreb. ZAHVALA Vsem, ki so nama ob smrti našega ljubega edinega sina Pepo ČRETNIKA izkazali ustmeno ali pismeno svoje sožalje, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili lepe vence in cvetje, najlepša zahvala. ŽALUJOČI STARŠI. Sv. Jurij pri Celju, dne 5. XI. 1936 lekarni pri Sv. IVANU, Zagreb. Kaptol 17. Ogl. reg. S. bi. 27870 Globoko potrti javljamo pretužno vest, da nam je umrla spravljena z Bogom, dne 7. XI. t. 1. naša ljubljena soproga in mama, gospa AMALIJA SIERERER roj. PAVLIC Pogreb blagopokojnice se bo vršil dne 9. XI. t. 1. ob pol 5. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. novembra 1936. Žalujoči soprog IVO in sin VLADO, ter ostalo sorodstvo. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par ca besedo, Din i— davka ca vsak ogla* ln enkratno pristojbino Din 3.— sa «fro ali dajanje naslovov plačajo oni, kf Iščejo •lužb. NajmanjSI znesek m enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn tenitve se zaračunajo po Din 2.— sa vsako besedo, Din S.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5._sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din Iv— ca besedo, Din S.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objave oglasa Din 17<—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Tli«* odgovor, priložite "Ul Vse pristojbin« m male oglas« jo plačati pri predaji odroma jih je vposlati v pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana fttev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam ie manipolaeijsks pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tiUMa te malih oglasov, Je naslavljati na t Oglasni oddelek „JntraM, LJubljana* IZVOLITE.... samo izpolniti dolnji kupon in mi Vam brezplačno in brez obveze postavimo na poskus najnovejši Naši plačilni pogoji počenši od Din 90.— mesečno omogočajo vsakemu, da si nabavi Philips radio Philips radio Ime In priimek Poklic Kraj in ulica Mesečno lahko plačam na odplačilo Din PHILIPS RADIO - H. SUTTNER LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 6 B~veda 1 Din. lavuk 8 D:n ta Šifro al: lajanje naslova 5 Din Najmanjši zne la. toči se priznano naj boljši dolenjski cviček, f> na štajerska vina sladki no ▼i mošt itd. Danes in vsak večer igranje klaviria pet je in še mnogo drugih razmb pri;ctnih ia! av, La ko da se vsak gost žc za jna'o denarji dobro in po ceni zabava. Zato še danes vsi in vre v gostilne k Panju. Vegova ul. '0. Vas vljudno vabi in ;e priporoča Tone Huč. gostilničar. -360S8 18 Pečenega purana ocvrte piške. dobro portu-ffalko danes na Strelišču IP od rožnikom. 364S3-1S Kdor želi zabave danes na vinsko trsratev k Kramnrju. Dolenjska cesta 5. 36475-18 Danes! Martinov« gos pri Kmetu v Sfik-I. 36457-18 Blagajničarko sprejme gostlniško podjetje, za večerno službo. Kaj-fež. Gajeva ul. 3. 363424 Samostojno kuharico za večjo kuhinjo, iščemo za takoj. Ponudbe pod šifro »Samostojna kuharica« n« ogl. odd. Jutra. 283334 Damskega frizerja dobrega ln frizerko, dobre moči. lSčem. Naslov v ogl. odi. Jutra. 26597-1 Pek predpečnik, zanesljiv ki pošten dobi službo v Ljubljani. Ponudbe z zahtevami na ogl. odd. Jutra pod ►Dober delavec«. 36535*1 Trgovsko moško moč dobro, sprejmem za trgovino mehanični predmetov. Kateri se razume ▼ delih kolesarske stroke, — ima prednost. Natančne ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Zmožna moč«. 36327-1 Iščem deklico od 14—16 M za pomoč v trgovini. J. Lulič. Beethovnova 14. meh poslovalnicah Jutra. «354-1 Mesarskega pomočnika vojaščina prostega, dobrega, sprejmem. Naslov v v»«h poslovalnicah Jutra. 36340-1 2 mlajši sobarici snrvirko. eno plačilno natakarico in slugo ščemo. — Ponudbe na ogl. odd. Juti* pod »Kavcija«. 36307-1 Hotelsko osobje iščem za celoletno službo: plačilno natakarico in sobarico, nemščine vešče s kavcijo. Kuharico-učenko, kakor tudi deklo za vsa dela in Krmljenje živine Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Dobra služba«. 26429-1 Mizarja mlajšega, (»oštenega, sprejmem v stalno službo, za vodstvo podružnice. Izpit ni potreben. Kavcija Din 3000. Joško Pristovšek, Šoštanj, Aškerčeva cesta št. 0. 36304-1 Strojno veziljo popolnoma samostojno in spretno, vežčo tudi tambu-riranja, sprejmem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvežbana«. 36307-1 Zdravo gospodično srednjih let. s perfektnim znanjem nemščine, ilčeim k otrokom. Prednost imajo Nemke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36593-1 Dobroidoča gostilna v lepem kraju spri-jm« v»tno natakarico lepega nastopa evtni. tudi na račun. Naslov v vseh posl. Jutra. 2tv587 1 Pletilje za nogavice spr- Jmem. Poizve se Florijanska ul 24. gostilna 26563 1 Dobro kuharico katera opravlja tudj hišna dela sprejme mala družina. Ponudbe na opl. odd. Jutra pod »Dobra zanesljiva kuharica«. 364804 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje 60 V tistem trenutku je sedela spodaj na vrtu gospa Špehkova in pila 7 «*ospo-dično Suhajužnikovo čaj. Gospa in gospodična sta bili članici ženskega društva in sta se pravkar pogovarjali o tem, kakšna škoda je, da se ljudje zmerom prepirajo. Gospa špehkova je hotela spisati o tej zadevi članek in ga poslati v vse liste. Postrežnico mlajšo, pošteno sprejmem za oeli dan. Predstaviti se je vsak dan dopoldne. Naslov v vseh posl. Jutra. 36483-1 Mlinarja samostojnega iščem a takoj. Predstaviti se oieb-no. Popovič, Križe na Gorenjskem. 36476-1 Delovodja za tovarno pohištva z dolgoletno prakso v delavnici m izkušnjami v izdelovanju serij dobi takoj zapo-slenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >DauersS"a'na služba« na ogl. odi. Jutra 2f!5Sn delovna«. Šofer vojaščine prost trezen, ne-kad:lee. zanesljiv vozač, išče mesto k osebnemu ali poltovornemu avtomobilu. i?re tudi za slugo Nnslov v vseh r»os! Jutra. 3644^-3 tortar«. MU4 Dekle ddbre družine iSče službe Vijent vsakega dela Gre kot samostojna gospodinja Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Danica«. 26680-2 Mlad zakonski par brez otrok, išče mesta hiS-nika. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad hišnik«. 26637-2 Postrežnica pridna ln poštena lšč? zapos enja. Naf'ov v vseh posl. Jutra. 26612-2 Kuharica vajena samostojnega vodstva gostilne, išče mesta v kaki boljši gostilni ali prevzamem na račun. Kavcije zmožna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro kuham«. 26563-2 loletno hčerko bi dala v službo dobrim ljudem; je močna in zdrava. Vprašati vsak dan, Ke-tejeva 7, mlekarna. 26547-2 Dekle vajena kuhe in gospodinjskih del gre k samostojnemu gospodu, mali družini ali na gnst:lno. Ponudbe na podr. Jutra v Trbovljah pod »Pridna«. 364,17-2 Šiviljska pomočnica išče primerne službe. Gr« tud; kot pomoč gospodinji, navajena je nekol:ko kuhe. Nastopi s 1. decembrom. Naslov wseh posl. Jutra. 3641<>-2 Plačilni natakar zmožen več tujih je&ikov, reflektira na službo v prometni restavraciji ali kavarni. Razpolaga s Din 8.000 kavcije. Ponudbe Propagandi,Reograd pošt. fah. pod »626«. 36409-2 Uradnica ,i'biturijentka gimnazije, s t'j. tečajem, zmožna vseh jiisarniških del. slov. in nemške stenografije, išče •dužbo. Dopise na ogl. odd. Jutra ped »Kavcija Din 10.000«. 26405-2 Trg. pomočnik vešč v manufakturi ali sp«-ceriji išče mesto v trgovini. Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Agi-len«. 36437-2 Trgovska pomočnica mešane stroke, mlada, za-n -sljiva. želi mesto v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Kmalu«. 3&4oO-2 ! Šivilja fina. gre j»o nizki ceni na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna«. 36433-2 Mlad trgovski pomočnik vojaščine prost, žel' pre-menit' službo v mestu ali na deželo. Na?lov v vseh poslovalnicah Jutra 36506-2 1000 Din dobi t'sti. ki mj preskrbi službo inkasanta. skladiščnika. sluge ali slično. Sem 37 let star. trgovsko izobražen. Dam trgovsko in go-stilniško knnces'io na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra j^d »Trgnvsko-izobmžen"-. 36585-2 Boljša postrežnica 7-anesliiva. išče -aposlenia za čez dan. Dolgoletna spričevala. Ponudbe n* ogl. odd. Jutra pod značko »Pt-vovr»tna«. 36384-2 Krojačica »a moške in ženske obleke želi službe: gre za gospodinjo h gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 266AG-3 Inteligenten fant vojaščine prost želi kakršnokoli službo umi proti oskrbi. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod značko »Brezposeln« 36^66-2 Kniigovodkinia samostojna, s preko kletno prakso. veJča tudi "sta-!:h p'snrniških poslov, išče zaposlitve. Ore tudi par ur dnevno. Naslov v vseb po-=lova!nTcah Jutra '->964-2 Zaslužek Be*eda 1 Din, U»ek 8 Dit u Šifro tli lajanje naslova i Din NajmanjSI unek 17 Di* Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Na <-lov v vseh posl Jtrra. 26530-3 8*«ed« t Din 1a*ek S Din u Šifre tli lajanj* naslovi * Din NajmanjSI uieM>k 17 Di» Zastopnike sprejmemo za Ljubljano ;n o?tale kraje za sklepaaje Jobroidočih zavarovanj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek«. 36360-5 Potnika za prodajo mineralnih olj v rajonu bivše Štajerske, za takoi, iščemo. Ponudbe z navedbo refercnc poslati na ogl. odd. Jutra pod »Olje«. 26526-5 Potniku ki potuje siaino z au-tom *e takoj pridružim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Petdes«t«. 26609 -5 Potnike za radio aparate ter ge predmete sprejmem Naslov v vseh posl. Ju tTa. 26595 5 Potnik z lastnim automobllom. dobro uveden v 3'ovenl Ji prevzame Se dobro-ldoč predmet. Ponudb n,< ig odd Tnira pod »Marljiv potnik.« 26692-5 INSERtRAJ V „JUTRU"! Beseda 1 Din. lavek Din za Šifro tli lajanje naslova 5 Din NajmanjSI enesek 17 Din Pekovskega vajenca po možnosti tudi takšnega, k0 Ortimvaldori metodi — Krnil Mesgnllfs Jurčičev trg -?/|T 36-VO-4 Sedmošolec Išče Instnikcije. evenMielno za it«nnran'e a'1 ** ^rafle. Ponudbe na odd Ju- tra pod »Dober inštruktor«. 4 Lanz parni kotel cca 8 kv. m. 10 atm.. t ventilom za redukcijo, pri-ma certifikat, prodam poceni. Ponndbe pod >Jeft>no P-4314« na Interreklam, d d., Zagreb. Jlasarykova b^. 38._26334-6 Sadno drevje 10.000 kom., rseb plemen in oblik, razprodajam po znižanj oenl Din 4. Zahtevajte seznam od drevesnice Strmlj*n Vinko p. Sava - Litija. 3*675-6 Razprodaja zaradi opustitve Obrta ime-rikanski stroj (špneaparat). šivalni stroj, landaver surovi, orodje, blago, barve, znižane cene. Wisian, Kolodvorska 25. Ljubljana. 26519-6 Stelaže železno peč. otroško posteljico National blagajno, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 96506-6 Štedilnik popolnoma nov radi selitve ugodno prodam. Ribniška nI. 1<3. Moste. 36828-6 Otroška postelja bela. nova. po nitki ceni naprodaj. Rož. dol. c X. štv. 27. 36314-6 Kompletno jedilnico iz orehove korenine, modeir-no, prodam za polovično ceno. Istotam antično per-r HO?o preprogo ?.VJ X 3.50. ta' Din 5000. Našlo« v v*eh poslovalnicah Jntra. 36303-6 Grobnica pri sv. Križu brez spomenika, naprodaj. Ponudbe rw ogl. odd. Jutra pod »Orobnica«. 36265-6 Priložnostni nakup Zeissovega triedra: pri — Ooldste+n. opt:k. Ljubljana. Spalnico železno blagajno, Tricikelj, poceni prodam. Komerc, Slomškova ul. IX. 26642-6 Parketno voščilo odprto, dobro in poccni nudi Oroslav Dolence, — Ljubliana, Wolfova ul. 10. 278-6 Miklavž prihaja! On dobro ve, da dobi pri nas vse, kar si otroci najbolj želijo: vozičke za punčke, gugalne konje, avtomobilčke, triciklje itd. S. REBOLJ & drug. Ljubljana, Gosposvetska 13. 277-6 Aktovke damske torbice, denarnice, tapetniški izdelki najcenejše — Gustav Mešiček, Maribor, Tržaška c. 1. 24820-6 Voz za dobave rT.iefernngswagen' -sprt rodo ugodno 7,irovn!k. 'av čar jeva 6 JM3F-6 Plinsko peč r» kO|>a!n'<-o. prodam. Naslov v vseh po&l. Jutra. 364J1-6 Lahka kočija dobro ohranjena, Viktorija z močnim, mirnim konjem z vso opremo, naprodaj. Vprašati pri gosp. kape-tanu Iliču, dravski voiarski odd. eskadron, Ljubljana. 26544-« Svetilko za obsevanje poceni prodam. Vošnjakova ulica 6. 36680-6 Praznih balonov v košarah, prodam vei)o množino. Lsngusov® 14. — Telefon 3656. 3M0M Pohištvo 1 Dtm, tevek • Dtn šifro ali lajanje naslova > Dia. Najmaaj« iiank 17 Dia Na obroke M hranilae kajliice POHIŠTVO NajveCJ« »bera v»ako /rttnegm pohištva tobnib 1« knhinjskib oprav 3peraoe tjialnlee.' ireba rs korenina SODO tperane tpalnlee pleek 1400 rmare . . ;K*telJe . . . IfiO kntitni oprave . . 050 tablo) kredenc« . . KO Kuhinj mite . . ■ 100 tabinj «toll .... 50 >tro4ke postelje . . . 825 > roški »lotki ... 60 •trofikl Mdraai . . 190 nad raci . . . 90 'ičot vlotk! .... 80 gostilniški «toll . . B uboj M premog . . 80 naboj M smeti . . 50 Izvrtajene pobiitveM In »Mvbena 1ela po načrt« ■ji>rejom»mo rm oofravtlj oo konknreoAal eeol Se »rlporoia Mizarstvo »SAVA« Šotna doltna Miklošičeva ee««a » 26660-12 Spalnice 1870 Din Imitacija oreha. Sperana 3000 kuhi nje 750. kaute 1300 ot-i mane 450, modrece 180 er vsa tapetniška m mi rarska dela IzvrSulem po konkurenčnih cenah F. Sajovlc, Lj. S ari trg 8. 36993-12 Pohištvo Mizarji pozor! Kupujem navadno in fino pohištvo proti takojšnjemu plačilu. E. Zupančič. Rožna dolina c. IV. 18. 26659-12 Spalnice od 1600 Dvn, kuhinje od 750 Din. Vam dobavim. Naslov v vseh poelovalnkah Jntra. 38937-18 Nova spalnica in skoro nova kuhinja naprodaj. Naelov v veeh poel Jjitra. 36630.12 Kompletno spalnico čieto poeteljo, mirt, moško suknjo m rti oblek prodam. Marija Juni. Ger-bičeva nI. 9. priti. aafH-ia Pridelki Beeeda 1 Dia. Oavefc 8 Dia za šifro ali 4ajaaie aaatova 5 Din iUjmaajfl leaok H Dia Ovčji sir s Cfncar planine, prvovrsten v kolobarjih od 1—8 k«, prodaja po Dia 18 kg franko. Baoo-riaaka -^oža« staoiev livao. a&l 06-33 Orehova jedrca lopa. kupim večjo množino. Naslov v v»eh posloval ni-cati Jntra. 96886-38 Kislo zelje, repo ia samo. prvovrstno, po brezkonknrenčn: oeni, vsa ko maotino, dobavljam — Boman, Ljubljana, Sv. Patra e. 81. tel. 3MB. CM-88 Vina in sadjevca dobrega, ve« polovnjakov, proda posestvo Sv. Peter pri Maribora, Vodcde 38. Prave pečenice sveie, se dobe vsako sredo io soboto pri M. Urtnsu, Slomškova ul. it. 13, poie« Mestne elektrarne in Stari trg St. 16. SBM&43 Sadje Beaeda 1 Dia. tevek * Dia ta Šifro al! lajanje aaaiova 1 Dia. Kaj man >M seoafc 17 Dia Jabolka prvovrstna, obrana, po povzetju od 15 kg naprej r«tpošilja Zechner Henrik, Lrbeli&e. Koroško. 38830-54 Fige nove raasote dobite po ngodni ceni v Ljubljani. Tyrfeva (Dunajska cesta) 18. I8B08-M Malteški svileni pinč t rodovnikom, nfodno na rodaj. Rertner Elittbeta. ur&ka Sobota. 5tr Lep pes čuvaj črn seettef bernardinec, leto star in pasja uta, aa» prodaj. Naslov M. Pf*> zelj, Voinjakova ul. 4. 26558-27 Ilirsko ovčarko 4 mesece staro odličnega porekla, krasno razvi jajočo, ugodno prOdAm. M ožine, Zg. SlAka 224. 26617-2T Stroji Beseda 1 Dia. 4avek 8 Dm za Mfto alt lajanje maloia B Dia. Hajmaa^l SMaak O Dia Šivalni stroj znamke »Singer«, maio ljen, poceni naprciaj. X> trgovina, Tyriera 36. »Singer«, »Pfafi« ttvaiai stroji vaeh vrat. Ml odgovarjajo popoln osna morim ■ kolsta pooeai na-prodaj pri »PROMET« (aaauroti kri&saake cerkve). 96625848 Dieselmotor oea 80—100 HP, »ttritaktea. kapisn. Mastran. Radomlje. Siemens-Sehuckert motor 231 voltov, taneni-SMea toka, 0JS HP, *tto obratov, naprodaj. — Ponndbe pod »Jeftino P-4S14« na Intsv-rekhun d. d., Zagreb, M*, sarjkova 38. Dober pisalni »troj pooeni naprodaj. Naslov « veefa poaloraltMcal) Jutra. Avtomotor Sanrer s gosiloa tipa 2 BH, kean. pleten, t tajanja čem te strojen sa raaevetijai« ("LicbtmeeefciijeV prodaš«. — Naelov v vseh poalovatefr cah Jutra. SNOV® Pisalni stroj potovalni, prodam. Ni v vseh poaloval-Jatra. Šivalni stroj posreči* po4oviči jiv, nov, prodaaa aa vično ceno. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. Čevljar dobi sa polovično ceno novo fino pk*5no s t* pari co »Kayser«. Ogl<3d opo'*lan pri Kottar, Tyr Seva »n 26868-2S Elektromotor S9(VW0 V. 8.5 kw/7.5 BP^ a natezalnimi trač-nicessA, taganja6eai ia stikalo«, prodam. Naslov v vseh po-•lovalnicah Jutra. Šivalni stroj prvovrsten, jmjjrezltrr raj nov. poceni naprodaj. Tnrk Borštnikov trz 1. dvoriMe. *f08-28 Šivalni stroj nov. pmdun. — Naslov r ▼seli poslovalnicah .Ta tra. ^TUTiro'" IT 185 ttccTeTfa. § "RT. Suhega gabra črnega, potrebujem večjo količino. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Plačam dobro«. 36663-7 KRUPP Svetovni Krupp Diesel, Krupp Jun-kers Diesel in Krupp bencinsKi avtomobili od 2 do 7 ton. GLAVNO ZASTOPSTVO O. ŽUŽEK LJUBLJANA TAVČARJEVA 11 Oblama BuHa 1 Din. davek S Did sa Šifro ali dajanje naslova $ Din. Najmanjši znesek 17 Din. Več sukenj prodom poceni. Linhartova B. 36534-13 Suknjo dobro ohranjeno in nekaj dobrih čevljev prodam. Poizve se: Podmilščakrrva BJ. JC. a. 36318Ji3 Damski plašč (astrahan) dobro chra-n j en po ugodni ceni pro dam. Naflov v v.~eh po#I. Jura. 26604 13 Zimsko suknjo Inoško. popolnoma novo za polovično ceno, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26540-13 Lep črn plašč poceni naprodaj. Naslov v Tet-h pos-1. Jutra. 36112-1-3 BeseOa i IMti iav-k S Dir J5 Din Nsjmdnjš' znesel; |S Šifro ali lajanj« naslova !7 Din Philips radio ll-cevni, prodam. Naslov v v-aeh poslovalnicah Jutra. 2663>l-9 Avto, moto Beseda l Dm. iavek 3 Din u šifre >11 lajanj« naslova 3 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Motorno kolo 309 ctD, novejše tipe, kupim. Joža K eW. pobr«žj-e pri Mariboru, Slomškova 16. 368&8-10 Motorno kolo lahko, znamke Ariel, zamenjam za težjega s prikolico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kolot. 26292-10 »Ford« limuzino, 4 vrata, nove su-perballon gume, v najboljšem stanju, prodam za Din 16.003. — Vprašati »Ford«, garaža, Tyrševa c. 36347-10 Be»cu. ta Šifro al! dajanje aaslova IS Din. Najmanjši inafk 17 Dit iZbirka jugoslo- > venskih znamk ifcomplptna. ugodno naprodaj. Ogleda se v trafiki Mestni trg 20. 26-:» 4-00 Glasbila JBeseda 1 Din. lavek S Dio IB Šifro ali lajanj« naslova IS Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Pianino |r zelo dobrem stanju, svetovno znane hrme »A. Petro!« ugodno prodam. Hit-Ji, Florijanska 12. 26543-27 Klavir dobro ohranjen, z lepim glasom, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod (»Klavir«. 26363-26 Gramofon Jlepe, moderne oblike, primeren za gostilno, z ne-JSaj ploščami, zelo ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 26542-26 Harmoniko 28X16 trovrstno s poltoni ifLubas) skoraj novo, prodam. Alojzij Pretnar, Zg. Šiška 137. 26549-26 Dve harmoniki kromatično, štirikrat gla-Seno z registrom. 4 vrste, 3t2ft basov in diaton čno. moderno, s štirimi poltoni. prodam. Dolenjska c. 35, Počivavnik. 36577-36 brezplačen »ou« v i&randu i /ci»T\ Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oelasnik Wanderer limuzino pripravna za au'©taksi. DKW-TRIGLAV. kabrio-let, OPEL dvosedežni in več drugih vozov pro dam po likvidacijskih ce na.h. Lovše. DKW zastop stvo. Tyrševa 35. 26602-10 Moriš' skoro nov naprodaj — 7 i na 100 km. Ponudbe na ogl. odd.v Jutra pod »Moriš«. 26618-10 Motor 350 — 500 ccm, kompleten v odličnem stanju, kupim. Plačam takoj. Kač'č Milan, Ljubljana, Celovška 67. 26551-10 Avto še dobpT in sposoben za taxi kup:m. Naslov v vseh po si. Jutra. 3531340 Beseda 1 Din lav -.k 8 Din t» šifro ali lajanje naslova 5 Din NajmanjSi inesek 17 Dul Smrekovih hmeljevk [>otrebujem večjo množino. Ponudba na Ivan Rehar, Žalec. 26664-15 ragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana. VVolfova ulica, t 12-36 Beseda 1 Dm. lavek S Du. ta šifro ali lajanj« naslov« 5 Din NajmaiiSI inesek 17 Dia Posojilo 10.000 do 500.000 Din na dolgoročno odplačilo, brea obresti, dajemo. Za informacije pošljite 10 Din v znamkah. Triumph. Smili Lklasova 21, Zagreb. 26670-16 Predno prodaste Vaše hranilne vloge se obrnite za Informacija, katere dobite brezplačno v moji pisarni ii Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10. 354-16 Kmečko zaščito vse pose. informacije, obračune ln revizije za upnike ln dolžnike znižbo dolgov Vam strokovno zadovo ljivo uredi Komercijal na pisarna Lojze Zaje Ljubljana Gledališka ul. 7. (Za odgovor priložite znamke Din 5.—) 365-16 Vloge Ljubljanske kreditne banke vsako vsoto. kup'm takoj. Plačam najbolje. Ponudbe na podružnico Jutra Mar bor pod »Dravac. 261-16 Hranilne vloge vseh vrsl knpnje po oajviSj- oen' takoj » go'.ovint Al. Planinšeli Ljubljana. Beethovoova Oi 14/L Telefon 35-10 ii-i-16 TVRDKA A. & E. Skaberne LJUBLJANA - javlja la jemlje do oreklica » račun tope« HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice in Ljud tke posojilnice 149 16 Pekarija v sredini Ljubljane, išče samostojnega kom|«anjona, tudi lastni promet zadošča namesto kapitala. Samo sposobne moči naj se obrnejo z natančnimi ponud-liami in referencami na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trajnost in poštenost«. 26536-16 Hranilne knjižice f celjske Ljudske posojilnice in celjske Mestne hran .ni-ce, kupim za polno vrednost. Plačljivo v obrokih po dogovoru. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Do 20.000«. 26395,18 Hranilno knjižico Mestne hranilnice v Ljubljani kupim za 37.000 Din in plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitro 37.000« 36465-16 Hranilne vloge prodam: Ljudrke poeo-Jlnice Celje 30000. Mest ne hrani!, v Mariboru 46000, Mestne hran. ljub v manjših zneskih 130 tisoč, Ljublj kreditna 100 — 450000, Zadružne gospodarske banke 300 tisoč, članice zveze sov. zadrug 250000 za goto vino. Knjižica Obrtne banke 110000 se zamenja za hranimo v"ogo Canlce Zadružne zvez«. Al. Paninšek. ag. bančnih poslov. Ljubljana. Beethovnova ul. 14-1- Te !efon 35-10 26607-16 Vlogo celjske Mestne hranilnice, Din 5.000 prodam za gotovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26674-16 100.000 do 120.000 Din rabim takoj. Obresti dobre, vknjižba na prvo mesto. Denar dobro zasiguran. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim lOO/TO«. 34424-1« Brivnico dobro idočo oddam v najem ali prodam. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra bodočnost« 26500-17 Pekarno dobro vpeljano v mestu ali trgu vzamem takoj v najem. Ponudbe na podraž. Jutra v Novem mestu pod »Promet X«. 36411-17 Lokali Besed* 1 Din. davek 3 Din za Šifro ali dajanj« slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 DOL Manjšo trgovino dobičkanosno. ali kaj slič-neya v Ljubljani, prevzamem. Ponudbe pod »Gospodična« na ogl. odd. Jutra. 3oo31-10 Manjši lokal z inventarjem za špecerijsko trgovino takoj oddam. Uporaben tudi zt drugo obrt. Lepi pot 3. 36172-19 Boljšo gostilno v Ljubljani, oddam pod ugodnimi posoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »14.000«. 26652-10 Mlekarno dobro vpeljano, na deželi, blizu želt-znice. zasebno ali zadružno, z najmanj 7X1 1 mleka dnevno, z vsem inventarjem. vzamem v najem takoj ali pozneje. Natančne ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Mlekarna«. 263.-7-19 Večje hiSe trgovske in stanovanjske, z dobrim donosom v Ljubljani in periferiji Lepe vile eno- ox:t. dvodruilnske, komfortne, po ugodnih cenah, hipoteke »a prevzeti. Posestva po vsej dravski banorini, t različnih cenah in velikostih ugodne lege. Stavbene parcele t centru Ljubljane in na periferiji proda Pristavec Franjo LJubljana, Erjavčeva e. 4a. Telefon 23-81. — NasproU dramskega gledališča. 223-20 Kupim hišo ali m.injie posestvo, po motnosti ob vodi, v prometnem kraju na Dolenjskem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Dolenjsko«. 362*1-30 Bežigrad Kup;m stavbeno parcelo ca —500 kv. m, v bližini nove gimnazije. Ponudbe na ogl. od. Jutm pod »Deloma hranilne knjižice«. 26330-30 Tristanovanjsko hišo z lepim vrtom prodam. Bežigrad. Naslov v vseh posl. Jutra. 20502-20 Vila z lepim vrtom v Žalcu, 2 m:nuti od postaje, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2C286-20 Citatelji inserenti! Izkoristite dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih« čitateljev. Prihranili bote na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malini oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. Avto Adler 6 sedežen. v najboljšem stanju naprodaj i»od zelo ugodnimi pogoji. Naslov v vseh posl. Jutra. 2® 140-40 Iz prve roke samo dobro ohranjeni avtomobili, osebnj kot tovorni "in 6-sedežna limuzina s taksi konces:jo — ugodno naprodaj. Tudi proti knjižicam Mestne in Liudske posojilnice. O. Žužek. — Krtipp zastopstvo. Ljubljana, Tavčarjeva lil. 36631-40 Kupim Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Di n Plašček dobro ohranjen, kožuhovi-rm st. najrajši »drap«, za 4-letno punčko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plašček«. 35344-7 Kuhinjsko omaro z mizo kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod značko »Omara«. 36404-7 Plinski generator na oglje (e.ventualno tudi od avtomobila na oglje) kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plinski generator«. 36336-7 Transmisijske osi cca 14 mt. 45/50 m'm. z le-žajj ali brez, kupi Franjo Svigelj Breg. Borovn ca. 36201-7 Uhane z briljanti alj prstan, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prima«. 36455-7 Vrteče se stojalo za trgovino razglednic, kupim. Jug. fotograf. Kranj. 2550C-7 Stare moške obleke čevlie. perilo in modroce, kupujem. Plačam boljše kakor vsakdo drugi. Pridem na dom. Dopisnica zadostuie. Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 26552-7 Štedilnik prenosen, dobro ohranjen, knpim. 0p:« in ceno na naslov A. Frumen. Slov. Ja-vornik. 36431-7 Hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske ali Hranilnice mestnih občin, kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro »Takojšen denar«. 26513-16 Hranilne vloge kupite ali prodaste najboljSe potom moje pisarne Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka 12. Telefon 38-tO. 26316-16 Vlogo od Din 200.000.— hranilnice dravske banovine v Ljubljani iščem na popularnem sigurnem mestu z dobrimi obrestmi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod — »Takoj vlogo«. 26430-16 Poravnave plačanja dolgov posredovanja kreditov m gotovine na oranfins knjiiice naloi-be kapitala 'tudi hranilnih vlogj zaščitne ureditve, davčne napovedi knjigo vodstvene revizije, bilance in vse lruge trgov**« gospodarske posle itvede ta) izvedeniška mnenja oddaja iconeeaijooirana Trgovsko- gospodarska poslovalnica v LJubljani Cesta 29. oktobra Rimska cestal St 7. 'Za pismena pojasnila znamke.: 36417-16 Pattui aparate ki izdelujejo soda-vodo, brezalkoholne in alkoholne pijače, prodam, dalje koncesijo za izdelavo alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Prodam te koncesije za malo ceno ali sprei-mem tudi družabnika za kraljevino Jugoslavijo. Pogoji ugodni. Kdor se želi sporazumeti, naj pride od 12 do 1 popoldne v nedeljo 8. ali ponedeljek 9. t. m. v gostilno Kačič, Tyr-šiva cesta št. 58, Ljubljana, Sliškovič. 26531-16 Hranilno knjižico Kmetske hranilnice ljubljanske, v znesku 100.000 Din. prodam. Ponudbe na odd. Jutra pod šifro »Gotovina«. 36379-16 Kot družabnik pristopim k simpatični samostojni dami z dobro vpeljano goetlniiiško-restavra-cijskim obrtoim v prometnem kraju, z nekaj gotovine in lepim inventarjem. Vzamem tudi v najem. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Veščak finega nastopa«. 2691746 Beseda 1 Din, lavek 3 Dio ta Šifro al: dajanj« naslova 3 Din. NajmanjSi inesek 17 Din Sifonerija brez konkurence z tovornim avtom 80 odjemalcev, takoi ugodno naprodaj. Tudi se vzamejo vložne knjižice. ■— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna eksistenca«. 26431-30 Gostilniško koncesijo oddam, ali grem v kom-panijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gostilni-čarka«. 265 53-30 Družabnico(ka) sprejme gortllna z velikim prometom na prometni točki Ljub ;ane. Ponudb- r u Šifro ali lajanj« o»«lova 5 Din- Najmanjši ueeek 17 Dia. Za 2500 Din mesečno dam zaradi selitve v najem 2 hiši * gospodarskimi poslopji, vrtom in travnikom, gostilno in žago z vsem inventarjem. Sosič, Kokra 10. 26326-17 Gostilno vzamem v najem s polno opremo. Vzamem tudi na račun 1. decembra ali z novim letom i!9i.7. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36276-17 Gostilno sredi trga Ribnice št. 87, na prometnem kraju, pripravno za vsako obrt, gostilno, trgovino, pisarno itd. odam v najem po novem letu ali takoj v začetku. Kdor bi se intere-siral izve naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26672-17 Tovarno blizu Ljubljane, pripravno za vsakovrstne življenjske potrebščine na parni pogon, talna voda, takoj prodam ali dam v najem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarna«. 26564-17 Pekarijo na prometni točki, vzame takoj v najem prvovrsten samski delavec. Pekarija mora biti popolnoma opremljen« s pekovskim orod jem. Eventuelno prevzamem twli službo poslovodje aJi predpečnika. Dopise na podružnico Jutra Celje pod značko" »Samski pek«. 36667-17 Gostilno na periferiji Ljubljane, oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gostilna«. 26684-19 Mlekarno dobro:dočo. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36337-19 Beseda t Din Uveli 8 Din La Šifro ali lajanj« oaalova fi Din NajmaojSl cneeek 17 Dia V Brežicah jn okolici so naprodaj hiše, stavbišča, vinogradi, sadovnjaki. gozdovi in zaokrožen deli Attemsovega veleposestva. Vprašati: Ing. Miklau O., Brežice. 267-20 Prodam veliko hišo z velikimi trgovskimi prostori, pripravno za vsak obrat, ob Tyrševj cesti v Ljubljani, prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 36391-20 Posestniki! za svoje resne interesente potrebujem različne hiše, vi le, stavb, parcele in posestva. Prodajo izvrjim » največji tajnosti. Pristave« Franjo, Ljubljana, Erjavčr-va c. 4a. 249-20. Javna dražba V Prevaljah. Mežiška dolina, na sedežu vseh oblasti Da najprometnejSi točki, pro lamo 24. novembra 1936. od mačko »Proti gotovini«. 36349-30 Novo stavbo dam za bančno vložno knjižico brez odb tka ali za knjižico Prve hrvat. št«d. Hiša i10 let prosta davka, lep položaj. Kolodvor Bre-ži-ce. Nujne ponudbe na P. J., Zagreb, Varšavska ul. 12, hižnik. 35350-30 V Rušah prodam hišo, gospodarico (»oslopje, vrt, sadonosnik, polje, na Pohorju gozd 8 stavbišči, 35 oralov, zelo ugodno. Dopise pod »Mir« na ogl. odd. Jutra. 26347-30 Na Jesenicah naprodaj najlepša parcela za zidanje trgovske hiše ali veletrgovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krasna parcela« na ogl. odd. Jutra. 26432-20 Parcelo stavbno 400 — 700 lev. m med Stožicami in Ljubljano, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotov denar«. 26554-20 Hišo s trgovskim lokalom kupim v Mariboru ali Celju. Prevzamem tudi v doživetje 1 do 2 o«ebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za JOO.OOO«. 26294-20 Dvodružinska vila v bližini Celja, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 96393-30 Vilo v Novem mestu 10 sob. 3 kuhinje, kopalnic«, pralnica, kleti, drvarnice, krasen vrt, prodam ali zamenjam za manjšo hišo v Ljubljani. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. . 26377-20 Novo vilo na najlepšem prostoru, 46 minut od mesta Celja, — nroda za ceno Din 70.000 Korbar, Lastni dom, St. 4, Oaberje, Celje. 36391-30 Lepe parcele ugodno naprodaj na Linhartovi cesti. Naslov v vseh posl. Jutra. 3MB7-90 V Celju prodam enonadstropnn hvSo ;o enonadstropno, dvoeta-novaojsko vilo. Pojaanila daje Prevolnik, Trnovlje pri Celju. 26392-20 ..posEsr realitaL pUarna. ai. t o. « LJubljana Miklošičeva ce»ta 4/1L proda: LUKSUR1JOZNO vilo, enodružinsko, enonadstropno, 8 sob, hala, vse moderne pritikline, 90U kv. m razkošnega vrta, nedaleč od glavnega kolodvora, Din 700.000,— VILO, masivno zidano, 6 sob, kopalnica, komtort, 700 kv. m vrta, tik cen tra. Din 400.000,— VILO, enonadstropno, enodružinsko, 7 sob, kuhinja, kopalnica, 900 kv. m vrta, Mirje, 625.000 Din. Hipoteka 120.0o0.— VILO, enodiužinsko, 5 sob, komtort, 1000 kv. m vrta, Podiožnik, 275.000 Din, hipoteka 80.000.— VILO, enonadstropno, štiri-stanovanjsko 7 jO kv. m vrta, Mirje, Din 480.000. Hipoteka 40.000. H1SO, novozidano. štirista-novanjsko, 480 kv. m vrta, Bežigrad, 280.000 Din," hipoteka 70.000.— H1SO, enonadstropno, dvo-stanovanjsko, 700 kv. m vrte, Vič, Din 55.000.— HISO, novozidano, dvosta-novanisko. 776 kv. m vrta, bežigrad, Din 240.000 Din, hipoteka 50.000 — HISO, novozidano, trodru-žinsko, Šiška, 405 kv. m vrta, Din 165.000.—, hipoteka 24.000.-*— HISO, visokopritlično, tri-stanovanjsko, lokal, 800 kv. m vrta. Rožna dolina, Din 180.000.—, hipoteka 130.000.— PARCELA 729 kv. m tik centra. Din 140.000.— PARCELA 514 kv. m. Vič, po Din 18. 26649-20 Hranilne knjižice prevzamem na bremen prosto hišo proti intabulaciji in obrestovanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila Ljubljana«. 26560-20 Interesenta z» zidanje dvojček-hife — iščem. Naslov pri Vidmar, na Sv. Jakoba trgu 5. 26304-20 Stavbne parcele z* Bežigradom, po nizki o eni prodam. — Vrhovnik. Bleiweisova e. 20. 35208-30 Dvostanovanjsko hišo z vrtom v LJubljani ku pim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 26575-20 Več parcel po 900 m2 blizu mitnic.' na Opekarski ceeti. prav poceni prodam, tudi za knjižice ljublj. denarnih zavodov. Realltetna pisarna. LJubljana. Wol fova 1. 26574-20 V Kamniku Tfodam novo dvodružinsko komfortno vilo v mestu. Pojasnila daje Franc Vu-rant, Podgorje. 36186-20 Posestvo pripravno za vTtnarijo. ri-notoč t 8 orali zemljišča, velikim sadonosnikom oddam v najem za več let Ui prodom Angela VVeoss, Zidani mott. 364-36-30 Ugodna prilika Novo hiio, enonadstropno. podkleteno in 650 kv. m vrta, prodam za Din 45.000 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26632-20 Posestvo gostilno in trgovina z mednim blagom in trafiko v Draživasi Štv. 38 pošta Loče pri Poljčanali radi selitve takoj ugodno naprodaj. Ogled osebno. 361/16-20 S 450.000 Din ;;otovine morete kupiti milijonsko palačo v Beogradu, ki je nujno naprodaj zaradi prezadolžitve. »Argus«, Kneginje Ljubice 30a, Beograd. 26566-20 Za knjižice in gotovino prodam le po. večjo voga'no par celo na Prulah. le minuto do tramvaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »280000«. 26CC0-20 S čistim donosom 40000 ozlr. 60000 Din. pro dam hišo ob tramvaju s etanovanji in poslovnimi prostori, površini 1500 kvadr. m. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Gotovina ln kn1l?lce 850000« 26601-20 Večja trgovska hiša na naj prometnejšem kra Ju v LJubTJami ugodno naprodaj. Jako primerno za na'ožbo denar)*. Po nudibe ln vprašanja na ogl. odd. lista pod »Ugo-na na'ožba«. 26583-20 Vogalno parcelo ob novi Plečnikovi cesti v bližini nove gimnazije u-godno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26681-20 Za Bežigradom pri novi šoli prodam 5ti-ristanovanjsko hišo za Din 250.000.— Potrebna gotovina 100.000 Din, pogoji pri lastniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutrs. 26671-20 Hišo ali vilo v bližnji okolici Ljubljane, St. Vid ali Bežigrad kupim. Cena do 1SO.OOO Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiša za gotovino«. 35415-30 Hišo primerno za vsako obrt, zazidana ploskev !MO m 1900 m vrta prodam. za 100.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Severozapadni del meeta«. 26480-20 Stirisob. stanovanje komfortno, kupim v solidni hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesto«. 201<>i-20 Enonadstropna nova vila s tremi dvosobn mi stanovanji, ko|«aln c-ami, kabineti in vsemi pritikiinami, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jul:a. 26-79-31 3 rentabilne hiše novozidane, večnadstropne, v bližini centra, v ceni od (VlO.rtOO do 81»'.000 — oroda psa.rna ADAMIČ. Gosjk)-svetsJia 8»'II. 366:4-30 Vilo do 170.i. 36234-31 Dvosob. stanovanje moderno. balkon. miren kra;. oddam snažni stranki. N.islov v vseh poslovalnicah Jutra. 26582-2J Stanovanje pritlično ;n trgovski lokal, pripraven tudi za štrika-rijo. oddam za il. december. Poi-zve se Vošnjakova št. 6. 3658" Dvosob. stanovanje oddam v Zg. S^ški za december. Poizve se pri J&-ran, Kolodvorska 22. 26654-3t Trisobno stanovanje solnčno, lepo, z vsem kom-fortom, oddam takoj za l.ovi Din. Naslov v v*eh poslovalnicah Jutra. 266111-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, kuhinjo in pritikiinami, oddam takoj ali pozneje. Lacgusova uL 17 (Mirje). 36661-31 NOVO TRGOVINO na sv. Petra cesti št. 30 je otvorila znano solidna tvrdka F. L GORIČAR kjer bo imela specijalno zalogo platnenega in bombažastega blaga, na pr.: platno — kontenino — flanele — prte — aervete — namizne garniture — gradi za žimnice — inlete — volnene in prešite odeje od priprostih do najfinejših kvalitet, flanel rjuhe, pernice, blazine, perje in puh, bombaž za odeje, ter izgotovljeno moško, damsko, otroško in posteljno perilo, pletenine in trikotažo. Bogata izbira blaga za poročne opreme. PRAKTIČNA DARILA ZA RAZNE PRILIKE. V delo prevzamemo vse vrste perilo, kompletne opreme za neveste, kar izgotovimo solidno po najnižjih cenah. Da se nova trgovina vpelje, dobi vsak, kdor kupi nad 25.— Din primerno reklamno darilce Enosob. stanovanje mirno, z vsem; pritiklina-mi, oddam v Trnovem. Getu na Loko 22 (dvorišče). 36626-31 Trisobno stanovanje in.rDO, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sredina mesta«. 260624-21 Moderen lokal na prometni cesti in enoti ono stanovanje 8 kopal-n ro, od-lam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3G6.>s-ai 2-sobno stanovanje l^i>o, poceni oddam. Poizve t- r trafiki: Zadružna ul. 37, Kodeljevo. 36648-31 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din z» šifro ali lajanje naslova B Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Enosob. stanovanje Ta december išče m'rna točna plačljiva stranka 2 osob. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sestre:. i^fCVJia Stanovanje dve ali trisobno, v pritličju ali I. nadstropju, v bližini sodnije iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra [>oJ »Sodnija« 3645$-31a Sobo s kabinetom kuhinjo in prit-ikline, ali f^Uo in kuhinjo, išče sain-»k; gospod, to."en plačnik. iTorudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samski*. 20627-3'n 71 > Ti WT'Ti r< f: Beseda 1 Din. iavei S Din i\ Šifro tli lajanja oa.ilov» t Din. Najmanjši tce6ek VI t>.n. 2 sobi 1 prazno, veliko, 1 opremljeno, obe s posebn tn vhodom, oddani. Friškovec 363S7-33 Sobo »{»remi/eno ali prazno. ta-Vv oddam boljši osebi. — I>uiajfka cesta 15, desne stojn.ce, munsarda. 36538-;» Prazno sobo oddam. Istotam sprejmem tudi dve gospodični v opremljeno sobo. Naslov v Tse-h poslovalnicah Jutra. 36532-23 Lepo sobo V centru, oddam solidnemu stalnemu gospodu. — Vprašati v ogl. odd. lutra. 26501-23 Zračno svetlo sobo blizu cbeh novih bežigrajskih šol oddam bolišemu gospodu ali gospodični. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26634-23 Novopremljeno sobo s posebnim vhodom, blizu magistrata, oddam dvem o-sebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26639-23 Veliko sobo komfortno, z balkonom, oddam prazno ali opremljeno. M. Baraga, Gledališka 16. IV. 26640-23 Opremljeno sobo oddam poceni stalnemu gospodu ali gospodični. — Vodmatska ul. 14/1. 26635-25 Opremljeno sobo solnčno, sredi mesta oddam nedijaku. Poseben vhod s stopnjic, elektrika, parket. Prečna ul. 8, zraven kopeli. 26636-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, parketom in elektriko, oddam s 15. novembrom. Mestni trg 17/1., vrata S. 26641-23 Sobo čedno opremljeno, oddam gospodični. Pollak, Gcsposveuka c 10-11 na hodniku. 26603 23 Samsko stanovanje pralno a'l opremljeno octiam tikoj. Palica Vik torija I. nad. 26E91-23 Sostanovalca sprejmem. Tyrževa 47, Kc a i 23 Sobo - posebnim vhodom, pa rabo kopa'nice oddam boljšemu gospodu. Tr-ften jakova 7-1 (Bežigrad) 26PC5 33 2 snažni sostanovalki sprejmem v lepo sobo v centrum. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26682-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, takoj oddam. Masarvkova 23. 26669-23 Sobo s posebnim vhodom, lično opremljeno, oddam samo solidnemu gospodu. — Polakova 11. 26550-23 Čisto sobico pn-ko, opremljeno, oddam tuc,- proti knjižicam. Naslov v vseh posl. Jutra. 265! 17-33 Prazno sobo parketirano oddam dv OTa o?eb3ma za takoj aii pozneje. Staničeva u!. 00 f. -26510-23 Veliko sobo lepo opremljeno z eno ali dvgma posteljama, oddam takoj boljši osebi. llo-ste 1'oljsk« pot 29. 26508-23 Sostanovalca •nrejmem. Tovarniška 17. Kos-te. Zelena jama. 364f<0 323 Solnčno sobo od-lam mirni dami. Pnile žt- Ifi. 36:3.5.5-23 't pisarniške sobe Zaupno ali posamič, c-dda-m. Vprašati v drog. »Hermes*. Miklošičeva c. .'/), Ljublja-ra. 36376-33 Lepo sobo t»ra.tno ali oprfmljenn, takoj oddam. Križevniška 0, II. nadstropje. Zakrajšek. 30371-33 Lepo sobo fazno ali opremljeno, od-znati boljšega goepoda. lepega značaja, blagega srca in t eksistenco.. Dopiee na podružnico Jutra v Celju pod značko »V Celja«. 36390-25 Učitelja ali državnega uradnika srednjih let, želi s-poznati učiteljica v svrho žeuitve. Kesnc ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifTO »Skn-j«n dom«, 00053-25 ZA B O t I Č 1936 ! tople puhnate odeje volnene odeje vata odeje tkanine za odeje. WEKA ARIBOR 9 Trgovino s sadjem in živili takoj ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sadje« 26525-25 1 Dekle dobro sltuirana, želi rc-finega poznanstva radi žrni-.ve. Dopise na o*;L ocld. Jutra pod »Osamljena »irota« 26fiS6 25 Slovenec poslovodja, poroči gospodično stato do 25 let. — Dopise s sliko na Franjo Pospišit, Kej Kralj, Marije 20, Srcm. Mitrovica. 26673 25 Vsled pomanjkanja poznastva želim tem potom spoznati visoko naobraženega gospoda v starosti 30 —- 40 let, plemenitega značaja, visoke postave, v dobrem položaju v mestu Ljubljani ali Mariboru. — Sem iz dobre familijc, imam srednješolsko izobrazbo, večji-del v inozemstvu, sem resne narave, diskretna, idealna. muzikalična in ne-razvaiena. Dopise je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »L'amc socur«. 26675-25 Z nobenim dragim reklamnim sredstvom ne morete doseči ena* kega a Cinka, kalior t časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisoCem Citateljev. Redno ogla> tanje 9 velikem dnevniku Je najuspešnejša Investicija, ki prinese koristi trgovcu in kupcu. STAN EfcKRiJ) - VA C U UM pi y COM PA NV OF J U GOS U AVIA / i ' Vrv^. - ^ ■ -.''^r^Jffm^. POH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA OVSENO MOKO garantirano čisto nudi po ugodni ceni „E T A44 tovarna gorčice in konzerv družba z o. z. v Kamniku. Bt Otroški vozički najnovejših modelov Dvokolesa. motorji, trlclkljl Šivalni rtrojl pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Glavno skladišče za Jv.Ro slavijo: Hlnko Maver 1 d rug. par', oddelek. Zagro'b. JCdcr oglašuje ta napreduje! Beograjska radio oddajna postaja potrebuje prvovrstne glasbenike z orkestralno rutino za simfonijsko in koncertno glasbo in sicer: več glasbenikov za I. in II. violino, violo, fagot, rog in pozav-niste (Zugposaune), ter po enega za flavto, oboo, klarinet, trompeto in udaraljke (Schlagwerk). Sprejemajo se samo pismene ponudbe, ki morajo vsebovati podatke o strokovnem znanju in šoli, dosedanjem službovanju, starosti in državljanstvu. — Ponudbe se morajo poslati do 15. novembra t. 1. Poskusno igranje je obvezno. Angaž-man je stalen. Podrobne objasnitvs daje Radio A. D. Beograd, Jakšičeva 2/II, poštni predal 407. Tehnično izobražen mlajši mož z nekaj prakse dobi zaposlenje v večjem industrijskem podjetju v' Sloveniji. Točne pismene ponudbe z navedbo jezikovnega znanja pod št. 44638 na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. DAMSKE PLAŠČE za jesen in zimo modne in športne, s kožuhovino ali brez v cenah od Din 240.— do 580.— v veliki izbiri nudi F. I. GORIČAR Ljubljana, SV. PETRA CESTA 29. Plašče izdelujemo tudi po meri. Opremljeno sobo ?i.-!o. v centru oddum go- Rpr..i:."ni na Zrinjskoga c. 5. pr ;i'i"je desno. 2fi!S5-2:i Opremljeno sobo te-', solnčno. oddam ta-Jjnj boii-i s»b:. Naslov v v-eh posl. Jutra. 26171-23 2 krasni opremljeni sobi oddam boljšemu gospodu, g spodičnem ali pa zakoncema. Centralna kurjava. l."paln:ea. lift. V bližin-i po-K-t"*. Naslov v vseh posl. Jutra. 2lf> 150-2:) Prazno sobo takoj oddam. — Poizve sc Borštnikov trg 1. 26676-23 Opremljeno sobo ali prazno, vhod iz stop-iTšea. oddam. Gregorčičeva ul. 17./ir. 26416 23 Sobo f pr»sebn:m vhodom, solnčno in lepo. oddam. Naslov v vseli posl. Jutra. 30153-33 Sobo in tnalo sobico, opremljeno, z vso oskrbo oddam, rvaslov v vseb poslovalnici!; Jutra. 2664J-23 Ljudstvo spoznava da se more često za Isti denar kopiti boljše blago to knpule Marltor Slouenska nI. f2 Kranj, Prešernova ul. 12 Bled, Vinko Savnik Jesen ce, Vinko Savnik Radovljica, Vinko Savnik čevlje Črno ali rujavo usnje tudi v kombinacijah 175*-. 185 - 195- Visok Srn čevelj Tljn ICfJ' za slabo vreme Ulll I Ju " Lične, tople copate Difl 29'— Aleksandrova , Ljubljana mihloSICena 14 Celje Kocenoua Dl. Z. Zagreb, Hica 15 Trbovl.ie, Konzum TPD Novo mesto, Ivan Šmalc Murska Sobota, Cerkvena 6 A. Poitzer: 40 brez cilja Q o m a n Eden izmed mornarjev, ki se je pravkar vračal s kopnega, se je opotekal po palubi, in tovariši so ga pozdravljali z glasnimi klici. Razločno je bilo videti, da je bil mož — velikan z gorilskim prsnim košem — pijan na žive in mrtve. Tisti mah se je pokazala strežajka. Pijanega mornarja je zagledala šele v zadnjem trenutku. Videl sem, da se mu je hotela ogniti. A pijanec ji je zastopil pot in ji smeje se zakiical nekaj kosmatih besedi. Obraza strežajke, ki mi je kazala hrbet, nisem videl. A njeni gibi so razločno pričali o njeni nestrpnosti. Izkušala je napraviti ovinek okoli moža. Morda bi jo bil ta pustil pri miru, če ga ne bi bili podžgali vzkliki tovarišev, ki so stali deset ali petnajst korakov v stran in opazovali prizor. 1 Pijanec je iztegnil roke po strežajki, očividno z namenom, da bi jo objel. Vendar nd utegnil izvršiti svojega namena. Zgodilo se je nekaj, česar ni nihče pričakoval. Ženska, čokata in komaj srednjevelike rasti, je zgrabila širokoplečega, velikanskega mornarja v bokih in ga vzdignila v zrak, kakor da ne bi tehtal več ko petdeset funtov. Možu je od presenečenja sapa zastala. Prav nič se ni branil. Strežajka ga je neikaj tremuitikov držala v iztegnjenih rokah, nato ga je pa, še vedno negibnega, dokaj nemilo posadila na palubo. Ne meneč se za navdušene vzklike gledalcev, je izginila v notranjost ladje. 2enska je bila zdavnaj odšla, ko sem še vedno stal, kakor da bi bflo treščilo vame. Zakaj mimo tega, da je bila ta žena zmožna nesti težko truplo precej daleč po ladji, nisem imel ndti najmanjše podlage za svoj sum. Kako je bilo prav za prav z njenim alibijem? Izpovedala je bila, in gospodična Borgholmova je to potrjevala, da je bila v usodnem času samo enkrat in še takrat le za nekaj minut zapustila gospodičino kabino. Gospodična Borgholmova se ni počutila dobro in je želela, da ostane strežajka, ki je bila hkratu njena spletična, pori njej. Da bi bila gospa Wilsonova ustrelila lastnika ladje med tem, ko je šla po vodo z ledom, je bilo toliko kakor izključeno. Ob tistem času je bil Law-rence v vaši kabini, gospod Weindal. To je bilo do-gnano. Zakaj, kako bi bila mogla drugače strežajka ponoviti besede, s katerimi ste baje grozili Lawren-ceu? Torej ni bilo dvoma, da je, ko je šla po vodo, res presluškovala pred vašimi vrati. Ali je torej lagala, ko je trdila, da ni več zapustila kabine gospodične Borgholmove? V tem primeru bi bila tudi gospodična Borgholmova krivo izpovedala. Tako so se mi odpirali popolnoma novi pogleda. samo Kaj, če je igrala strežajka pri dejanju podrejeno vlogo? Ali ni bilo mogoče, da bi bila gospodična Borgholmova sama ustrelila Lawrencea in bi bila strežajka, ki ji je bila vdana, le odnesla njegovo truplo? Priznam, da je bdila ta domneva zelo drzna in neverjetna. A strežajka si ni mogla obetati od Lawrenceove smrti niti najmanjše koristi. Za gospodično Borgholmovo je pa pomenila ta smrt korist, in še kakšno! Razen tega je bil smrtonosen prepir med Lavvrenceom in gospodično Borgholmovo popolnoma mogoč, med tem ko je Ml tak prepir med LawTenceom in strežajko skrajno neverjeten. Vedel sem, da je bil Lawrence v svojo .nečakinjo' zaljubljen, kakor se le more zaljubiti mož njegovih let v bitje, ki je za tri desetletja mlajše od njega. A gospodična Borgholmova ni hotela nič slišati o tej ljubezni. Prepiri, do katerih je bilo že prišlo med njima, so bili zelo srditi Vaša navzočnost na ladji, gospod Weindal, je še povečala to neslogo. Gospodična Borgholmova se mi resda ni zdela zmožna hladnokrvnega umora; a kdo je bil porok, da ni prišlo med njo in togotljivim, vrhu tega pa še pijanim Lawrenceom do prizora, med katerim je dekle izgubilo oblast nad seboj in ustrelilo vsiljivca ? Ko se je opametovala, so ji morale strašne posledice njenega dejanja razločno stopiti pred oči. Znano ji je bilo, da jo je bil Lawrence določil za eno svojih glavnih dedičen. To je postavljalo dte-janje v povsem drugačno luč. Še če bi bila tako neverjetno srečna, da bi jo oprostili, bi jo vendar proglasili za nevredno dediščine, češ da je Lawren-ce umrl od njene roke. Tem bolj, ker po zakorm ni imefla pravice do nasledstva. In tako ji je moralo — takšna je bila moja teorija — nazadnje priti na misel, da bi obrnila sum na vas.. Z rastočo napetostjo sem poslušal Petitjeano^o pripovedovanje. Na tem mestu se nisem mogel premagati, da ne bi pripomnil: »In takšno podlo mišljenje ste prisojali gospodični Borgholmovi ? Kakor sklepam po vaših besedah, ste gotovo vedeli, da sva gospodična Borgholmova in jaz... reči hočem, da čutim do gospodične Borgholmove kar najgloblje spoštovanje?« Detektiv se je nasmehnil. »Vedel sem le toliko, da vi ljubite gospodično Borgholmovo! Ali tudi ona vrača vaše nagnjenje, je bilo drugo vprašanje... kajti malce ljubimkanja na vožnji po morju še ne pomeni toliko, kakor bi utegnil marsikdo misliti. In razen tega: kadar stoji kdo pred strašnim spoznanjem, da je ubil človeka, je v svojem brezumnem strahu zmožen dejanj, ki jih narekuje zgolj nagon samoohrane. Nekateri tak primer bi vam lahko navedel! . In še nekaj je govorilo za to, da je storilka gospodična Borgholmova: vaše ravnanje, gospod Weindal! VAŠ NOVI PLAŠČ - OD PAUUNA KER LAHKO DOKAŽEMO, DA SO NAŠI PLAŠČI NAJLEPŠE IZDELANI IN DA UPORABL.TAMO LE PRVOVRSTEN MATERIJ AL. DAMSKA KONFEKCIJA PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 5. prva tn največja tovarna pisalnih in računskih strojev na sveta 15 novih modelov zopet vodi na tržišču pisalnih strojev CENE ZELO ZNIŽANE — KVALITETA PRVORAZREDNA. INDUSTRIJALCI, URADI, ADVOKATI, TRGOVCI ln OBRTNIKI. :—: Prodajamo tudi na dolgoročno odplačilo po nepovišanih cenah. :—: Pred nakupom pisalnega stroja v Vašem lastnem interesu — zahtevajte ponudbo, prospekte, ali neobvezno predvajanje od: Zastonnika za Ljubljano in okolico: IVO KLARIč - LJubljana MIKLOŠIČEVA 20 — TEL. 34-19. Razstava in prodaja strojev: TEHNIK, J. BANJAI, Ljubljana MIKLOŠIČEVA 20 — TEL. 34-19. Najslajša In najboljša krepilna pijača je B E R M E T - VINO, črnina iz Fru&be gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov Sremski varlovci, F"ruška gora Zastopnika — potnika za Dalmacijo in Hrv. Primorje išče domača dobro vpeljana tvornica neke vrste kratkega blaga v priznani prvovrstni kakovosti za 1. 1937. Gospodje s referencami, ki stalno potujejo ter imajo največ 1—2 sorodni zastopstvi, naj pošljejo svoje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 44607. HLASBILIl .ppiznana f cSo odo , -amčto&joro Krt NAJPOPOLNEJŠA in emžŠa KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZ POŠILJAL NA TVRDK^ F. SCHME8DER IZDELOVANJE GLASBIL IN GLASBENIH PRITEKUN , ZAGREB ,Hikoli^svaul.lO/cJ Pri oblastni upravi boln. Sonda dri« prem. osobja v Ljubljani se bo vršila dne 15* decembra 1936 ofertalna licitacija za nabavo fizikalno terapeutičnih aparatov in drugega san. inštrumenta* rija. Interesenti prejmejo podrobne podatke pri Obl. upravi bolniškega fonda. (Direkcija drž. žel. v Ljubljani.) HI. nadstr. MORANA 2e TISOČI so si REŠILI LASE 8 KOZMETIČNO TEKOČINO ROBANA" KUPITE JO TAKOJ, prijetnega je ln nežnega vonja. TAKOJ izginejo prhljaj, vse kožne neprijetnosti Krepi korenine, izpadanje las preneha, LASJE zrastejo na GOLEM mestu. PoSljemo po povzetju, steklenica Din 40. Poštnina ln paket EHn 7. MODERNA KOZMETIKA MORANA — SPLIT Ce ne bost« s rezultatom -adovotjni, vrnemo denar! Farma za živali s kožuščki na Rigiju pri Weggisu v Svlci se je s svojo zalogo srebrnih lisic preselila v Karpate. Prodajamo plemenske živali in kožuhe. Dajemo tudi nasvete za napravo farm Karpathen Silberfuchs-farm, Ujhuta Borsod-m. M Največji prihranek Usta polna pene z ~ cm peneče se paste iz modro-belo-progaste tube OGLASI V „JUTRU" IMAJO NAJVEČJI USPEH! f ZAHVALA Violine......odDin?1? •navzgor Kitare.......- -148- Mandoline..- - 98.-Harmonike-- 75.- ZAHTEVAJTE Havajske kitare, kr omotične harmonike, trubei saksofoni intd, najceneje. pou&r CENIK Do trpel je danes naš ljubljeni in preskrbni papa, gospod FRIDERIK REPOVŠ šolski upravitelj v pokoju in rez. peš. kapetan I. ki. odlikovan z redi sv. Save in Jugoslovanske krone V. reda. Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v ponedeljek, dne 9. novembra t. 1. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti. Tržaška c. 10 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bode brala v torek, dne 10. novembra t. 1. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 7. novembra 1936. HELENA roj. DEBEVEC, soproga; JELENA por. ZADNIK in MIRA, hčeri; IVAN ZADNIK, ing. kap. kraljeve garde, zet; JUTICA, vnukinja in ostalo sorodstvo. Ob težki izgubi našega nepozabnega, nad vse ljubljenega moža, očka, sina, brata, zeta, svaka in strica, gospoda FERDO MARTINA izrekamo najtoplejšo zahvalo za vse izraze iskrenega sočutja, kakor tudi vsem, kateri so dragega pokojnika obsuli s tako krasnim cvetjem. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, g. dr. Smoli, banov, zdravniku v Žužemberku in vsem, kateri so na kakršenkoli način pomagali na kraju nesreče; šefu g. I. Samcu in njega osobju, stanovskim tovarišem, združenim pevcem za ganljive žalostinke, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v tej najtežji življenjski preizkušnji lajšali bol in dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegov poslednji dom. — še enkrat vsem: Bog plačaj! Maša zadušnica se bo*darovala v torek 10. novembra 1936. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega oznanjenja. LJUBLJANA, 8. novembra 1936. Žalujoča soproga PAVLA MARTIN s hčerkama MELITO in ANDO Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarn arja Franc Jezerfiek. — Za inseratnl del ie odgovoren Alojz Novak, — Vsi v Ljubljani,