1110. številka. Trst v |>4»ii<' ponedeljkih in po prnrnikih i/.)o»jti - oh 9 uri sjiitmj. \«r«fiilnii /mi 4» : I Ohe i/dtinji na leto . . , jjld. 21*-Za Mimo Ttjumo tudmije . ., 12*—-'Ah p«»l leta. četrt letu in im meneč m/.merno. Naročnino je plačevHti naprej. Na naročite brer. priložene naročnine ne upravu ne orira. X* drobno *e prodajajo v Trutu »jut-; rmije Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.: ponedeljnke /.jutranje Številke |io 2 nvi. Ibven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRnSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon «?. *70. 4 nvč. > edinosti Je ni*tč! Ogl&al računajo po vr*tah v petitu. '/.» «■■ee-kriitno naročilo * primernim |«oim»i<»iii. Poslana. otnirloM-e in javne /.iihvale. ilo-msiči offlrtni itd. te računajo po pogoditi. V«i dopini iinjie poSiljHjo m redni«! vit. Netiloikoviuii dupini ne ne *prejenrijo. Knkopisi *e ne vračajo, Naroću...... reklamacije in ouhi*e -»lire jenifl iiprimiKtvn. Naročnino in miline je plačevati loco Tr*t. Trednlslto i m tiskarna ■»♦* nitim juta v ulici Carintia *tv. 1l2. |l|irimii$tvo, ml-pru v n ist i o in »prejemanje Inseratov v ulici Molin piccolo itv. .'S, II. nadatr. Isdajatelj in odgovorni urednik Ki tn G o d n i k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna kotisoicij« lista „Kdinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejfte vesti.) iM'hl IU. Danes v jutro sta prišla semkaj minister* k i predsednik grof Tliuu in naučni minister tfrof Bylandt-Hheidt. Dopolnilne od 10. do '/j 1 ure je bil grof Tinin in /a njim grofBvlandt-Kheidt v avdijonci. Oba ministra sta se udeležila dineja cesarske družine ter odpotujeta še nocoj. Piriz lt>. V ulici Chabrol čuvaja izhode kanalov, glasovi proti 147. Vsled tega poraza vlade se govori o odstopu ministerstva, pred vsem finančnega ministra Mhptela. Tudi vest o bližnjem razpustu parlamenta je razširjena. Kennes Na današnji razpravi proti Drevfusu je major Cuignet razlag.I vzroke, iz katerih veruje v krivdo obtoženca. On pripisuje bordero Drevfusu. Tajni dossier vojnega ministerstva dokazuje, da je leta 1 HiKS. izginilo iz tega ministerstva več važnih listin ter da je dobila neka tuja vlast v roke načrte francoskih trdnjav. Vsa Francija da je biht preprežena z mr<)žo vohunstva. V tem dossieru najde sodišče listine, ki dokazujejo Drevfusovo krivdo. O tej priliki je vzkliknil Drev-fus razburjeno: «To je očitna laž!« — (Hiignet je potem govoril o znanem dementiju avstro-oger-skega vojnega atašeja, polkovnika Sohneiderja, ter skušal dokazati, da je dotično pismo vendar-le avtentično. Ta popravek da obrača svojo ost proti P O I) li 1 S T IS K. 2 Radi hčere. - -« Podlesnikov. > Solnce je stalo že precej visoko na nebu, ko sta se vračati dami-kolesariei proti doinu... Počasi sta vozili po gladki, beli poti, ki seje vila ob jezeru in bila ob jedni strani gosto zaraščena z visokim drevjem, od katerega je dobivala prijetno senco, na drugi strani pa jo je mejil zelen breg malega jezera... Pripeljale sta do ovinka, kjer je jedna pot vodila do vile, druga, širo kej a, |ia skozi gozd — kar sti začuli peket konjskih kopit... Spretno je zavila Kamila svoje kolo in se umaknila jezdecu, ki jima je prijahal nasproti. Ida pa je skočila s kolesa ter počakala, da je odjahal jezdec naprej... Na velikem, belem angleškem vrancu je ponosno sedel mlad mož, kakih petintrideset let. ►S spretno, orokavičeno roko je držal konja — ki je postajat nemiren, ko je videl drčati kolo mimo — za uzdo, z desnico pa je elegantno pozdravil Kamilo, ki mu je gracijozno odzdravila in močno zarudela... Potem pa je uprl svoj pogled na drugo damo, ki je stala ob poti. Stresni 1 se je... francoski vladi, kajti vprašavno pismo je predložil general < 'Iiamoin vojnemu sodišču v imenu vojnega ministerstva. Vladni zastopnik Carričre protestira v imenu vlade proti tej izpovedi glede tujega častnika, nahajajočega se v diplomatični služIli na Francoskem. Sledeči svedok, general BoisdMfre, govori proti Picipiartu, kateri da ni nikdar dvomil o krivdi l)reyf»isovi. Ker so se našle nepravilnosti v Pie-<|iiartovi službi, ga je Boisdeffre poslal na razne misije. Svedok je bil in je še vedno prepričan o tem, da jo Drevfus krivec. ('e pravi Ksterhazy, da je spisal border6, je to laž; Esterhazy laže vedno. Dokazano je, da Esterhazy ni mogel izdati dokumenta, o katerem govori bordero. Tudi potem, k-i je bil Drevfus že obsojen, so še iz ministerstva izginili dokumenti; tako seje leta 1H1>5. izročil neki tuji vlasti opis novega oboroževanja francoskega topničarstva. Priča general (ionse je izjavil, da Esterhazy ni bil nikdar v službi poročevalne pisarne. Ester-luizvju se ni nikdar izročil kak poseben nalog. Svedok u se zdi nemogoče, da bi Ksterhazv spisal bordero ter si spravil listine, ki so v istem naštete. Priča opozarja na mnoge indiskrecije Drevfus«; nuj sodišče povabi tistega tajnika, ki je enkrat presenetil Drevfusa, koje nekaj iskal v uradu ob času, kutlar ui imel ničesar opraviti v uradu. Ni res, da bi bil (ionse razburjen zaradi intervencije grofa Miiustcrja, kakor je to trdil Pietptart. Ni še dokazano, da bi se bile listine, navedene v horderoju, zares izročile tuji vlasti. Socijalni utrinki. i. Socijalno v p r ti š a n j e. Nikakor se ne more utajiti, da je socijalno vprašanje postalo najvažnejše vprašanje našega časa, in kdor ne živi tja v en dan, brez zanima-| nja za življenje, se mora pečati s tem perečim I vprašanjem. Deloma se pač tudi 'sakdo peča z njim, kajti vsako stremljenje za zboljšanje svojega gmotnega položaja, je socijalno delovanje. Toda priznati se mora tudi, da so pojmovi o socijalnom vprašanju jako različni, da se isto včasih skrajno naivno tolmači iti pomišlja ter da je bas slabo umovanje morda največ krivo, da se stvar neprenehoma rešuje, ;t rešitev se vendar le skrajno počasno približuje, tako počasno, da ni čudo, če marsikdo sploh ne veruje v konečno rešitev. Najbolj razširjeno je menenjc, da socijalno vprašanje ni nič druzega, nego praktična želja lačnih za kruhom. »Socijalno vprašanje je vprašanje želodca« — se navadno pravi in to se izreka nekako ex kathcdra, kakor bi bilo to dokazano in vsako drugo menenjc nedopustno. Vendar pa je to zmota. Socijalno vprašanje je konglomerat mnogih, različnih vprašanj, ki segajo drugo v drugo kakor kolesca ure. lit kakor je enostransko naziranje tega vprašanja nepravilno, tako je enostranska rešitev nemogoča. Beseda sama — »ocietas - družba — nam pravi, da stvar ne more hiti tako enostavna, kakor nabiranje hrušk. Socijalno vprašanje se nanaša na družbo, na človeško družbo, ono je vprašanje vse človeške družbo, in vse, z čemer ima opraviti ta družba, sodi v njegovo področje. Po tem bi se dnin socijalno vprašanje formulirati tako-lc: ti) Ali je sedanja ljudska družba tako urejena, da ima v svoji eelosti največo možno korist od svojih uredeb? h) Ako ui : kako bi morala biti družba urejena, da bi vsi udje kolikor mogoče najbolje vspevali '! c) Kako bi se dosegle take uredbe? Menda ne treba posebnih dokazov, da mora biti odgovor na prvo vprašanje zanikalen. Splošna nezadovoljnost ljudstva govor! preglasno. Razmere, s katerimi je nezadovoljna ogromna večina, gotovo Skoraj bi spustil uzdo, ko je zagledal Ido, : toda kmalu se je zavedel in pozdravil tudi njo, ki ! je zrla za Kamilo in komaj opazila njegov pozdrav... (>n je odjezdil dalje, Ida pa je zase I a kolo, je pognala in kmalu došla hčerko, ki je vozila po-počasi proti domu... Ko sta hili skupaj, je vprašala inati Kamilo, kdo tla je '»il oni jezdec, ki ju je pozdravil... Hčerka je zopet zarudela ob tem vprašanju... »To je mladi doktor, ki je i^i počitnicah pri Sramovih«, je odgovorila materi, »Prišel je šele pred par dnevi in včeraj, ko sem bila na obisku, so mi ga predstavili. Piše se — Oton Kreutzer...« Kamila je umolknila. Tudi Ida je molčala in čutila, kako ji vsa kri kipi in vre proti srcu, ko je čula to ime... Pred vilo ste poskakali s koles in odšli pre-menit toaleto... Ko pa je bila Ida v svoji sobi, seht je na malo otomano in si z desnico podprla lepo glavo, po kateri so ji rojile danes tako mične misli... »On je«, je govorila sama sebi, »čemu je prišel, tla bom trpela še več, ko ga bom zrla poleg sebe«... Naslonila se je na rob otomane in se zamislila... Pri Snunovih so obhajali god gospodinje Vide. V vili je bil zbran tisti večer ves »cvet cvetu«, kolikor ga je mogla dobiti in povabiti gospa Vida, ki je ljubila -ojaj in družbo... . Gospa Vida, soproga visoko nastavljenega uradnika, je bila elegantna dama kaeih tridesetih let... Bila je plavolasa in in modrovka, le obrvi je imela temne. Njen obraz je bil navaden, brez vsake posebne lepote. Iz toga obraza pa je sevala neka razposajena veselost in krog usten je ležal vedno vesel nasmeh... Imela je hčerko Kvelino, ki je bila nežno, razvajeno dete in uiti najmanje podobna lepi materi, ki je bila duša in kraljica nocojšne družbe. V velikem, z najmodernejšim komfortom opremljenem salonu so bili zbrani skoraj vsi gosti, pričakovali so le še gospe Ide pl. Koširjeve. Njena hčerka Kamila je bila že ves popoldan pri Sra-movih iu se izborno zabavala z mladim, duhovitim doktorjem. Mati pa jo obljubila, da se pripelje na soarejo i u k plesu... Naposled je prišla tudi gospa Ida. Mučna je bila ta pot zanjo, saj je vedela, da se snide žnjim; toda morala je iti, da zadosti prijateljski dolžnosti iu da ne razžali prijateljice Sramovke... (Pride še.) ne koristijo splošnosti. Družabne razmere pa ne hi i-mele imeti družeča namena, nego korist ljudstva; in če ne izpolnjujejo tega namena, ne morejo hiti dobre, »o morejo I »i ti zdrave. Toda s tem pač še ni vse povedano. V katerem oziru so razmere slabe? In s tem vprašanjem podrezamo povsod v sršenovo gnezdo. Nezadovoljnost z sedanjimi razmerami je splošna, nihče jih ne hvali, vsakdo pravi, da mu škodujejo. Delavec* ima premalo plačo in preveč dela, ali pa sploh nima dela in v tem slučaju tudi ne plače, ergo ne kruliti. In če on strada, mera stradali vsa družina. Ako on ne zasluži denarja, ostane tudi žena gola in otrooi bosi, pri lastnikih hiš ne dohita stanovanja ne 011, ne rodbina. Rokodelei tožijo, da obrtnija propada, naročnin ni, tovarnarji ubijajo svojo konkurenco srednje stanove. A tudi tovarnarji so nezadovoljni. Položaj je nejasen, nikdar se ne ve, kako velike so potrebo konsuma; stari trgi so prenapolnjeni, novi se ne odpirajo. Med večimi in manjšimi kapitalisti je večna konkurenea, krize so na dnevnem redu in nobeno podjetje ni gotovo, da je ne zadene kakšen udnree. (rudniki, učitelji, sploh vsi, ki imajo stalne plače, se pritožujejo, da draginja narašča, da plača nikdar ne zadostuje za življenske potrebščine. Ženske povdnrjajo, da nimajo nobene svobode, nobenih pravio, da so v gmotnem in v duševnem oziru odvisne od možkega spola ... Kdo bi naštel vse primere ? Nezadovoljno je vse in od dne do dne narašča nezadovoljnost in se širi. Ljudstvu torej ne ugajajo sedanje razmere in odgovor na prvo vprašanje ne more biti drugačen, nego zanikalen. Sedanja ljudska družba ni tako urejena, da bi imela v svoji celosti, ali pa vsaj, da bi imela večina njenih udov največo možno korist od družabnih uredeb. Iz tc gotove prčmise sledi zaključek, da mora družba dobiti druge uredbo, tla so mora preosnovati. In socijalnoga vprašanja druge formula zveni : Kakšna bi morala biti preosnova? Na kate' i podlagi bi se morala izvesti? Dejali smo, da je nezadovoljnost splošna, logično se mora torej tudi nekaj splošnega ukreniti, da se razmere sanirajo. Pregovor sieor pravi, da se ne more ustreči vsem ljudem. Toda tudi pregovorom se ne sme slepo verjeti in če bi bila tudi nedvomna resnica — ki pa še nikakor ni dokazana —, da bodo vedno nekateri ljudje nezadovoljni, se mora vsaj splošna zadovoljnost postaviti kakor idealni cilj in praktično se mora delovati na to, da se temu cilju vsaj toliko približamo, kolikor je največ mogoče. Socijalno vprašanje se no more rešiti za posamične sloje ali razrede posebe; tako bi bilo mogoče, da je ustreženo posamičnikom, a ker smo videli, da je socijalno vprašanje vprašanje splošnosti, ne bi bilo nič doseženo s tom. Oblike vprašanja bi se izpreinenile, ali vprašanje ne hi bilo spravljeno iz sveta. Hote ali nehotč moramo iskati sredstvo, s katerim se lahko ukrene nekaj splošnega. Poiskati Arhimedovo točko, kjer so lahko nastavi motka, s katero se vzdigne vso razmero, je torej glavna naloga praktične socijalne reforme. Ali je ljudska družba celota ali ne? Ali so razmere, ki so nam pokazujejo v posamičnih oblikah, posamični pojavi, ali pa so vzajemno zvezani in imajo skupen vir? Kje je uzrok onim prikaznim, s katerimi so nezadovoljni posamičniki, razredi, narodi? To so vprašanja, ki se morajo rešiti, ako nočemo neplodno delovati, neprenehoma tavati po temini in zgrešavati pota. Sam boj proti zunanjim prikaznim nc moro biti vspešen. Vzroke se mora najti, te se mora pograbiti za lase ter jih odpraviti. Z uzrokom vred izgine tudi učin. To jo prvi del socijalne naloge. In kadar ho to delo dovršeno, se treba poprijeti druzega, ne manje važnega: položiti temelj novim razmeram, tak temelj, ki ho imel v sohi garancije za obstanek novega poslopja. Seveda si* oba dela nalogo no moreta kar popolnoma ločiti. Kakor hi bilo napačno, današnje razmere pustiti pri miru, pa, no oziraje so na nje, zidati palačo bodočnosti v oblakih, ker na zemlji no bi bilo prostora, tako bi bilo tudi po- grošno, samo rušiti, kar obstoji, pa čakati, dokler Ihi v ne v razvalinah, da se še le tedaj začne zidati nova zgradba. Kdor se praktično peča s socijalnim vprašanjem, mora gledati v bodočnost in mora imeti oči uprte na cilj, a računati mora r. obstoječimi razmerami. *—* DOPISI. Z fttajerskega. 1H. avgusta 1 *<>«>. (Za Celjem — Konjice.) | Izv. dopis. | Bolj demoraliziranih ljudij menda le ni na vcHoljnem svetu, nego so spodnještajerski Nemci. Valovi |m> celjskih nesramnih izgredih po v -zročenega razburjenja se še niso polegli, in že spot so razburkani po škandaloznih izgredih v Konjicah. Dne lf>. in Ki. avgusta t. 1. so so vršile otvoritvene sla v nos ti konjiške čitalnice. Ze ves teden so stikali konjiški Nemci svoje glave, gruntali so, kako da bi preprečili slavnost. Pretili so gostilničarju, pretili natakaricam, trosili so v svet vest, da lf>. avgusta ne bo varno v Konjico priti — a slavnost se jo vendar vršila in sicer v ponos prirediteljem in v ponos in slavo gostom. ♦le pa bilo res ganljivo, ko so je zavedno ljudstvo privHŽalo na ozaljšanih vozovih, ne zmeni* so za huronski krik in vik iz pijanih nemških grl. Nad (KM) ljudi so jo zbralo na slavnostnem prostoru in se zabavalo ob slovenski godbi, petju, govoiiei — na ulici pa je divjal konjiški mob. T u len je, žvižganje, zasramovanje — in kamenje — vse smo čutili, a ljudstvo se ni zmenilo za — barabe. Oči so se bliskale našim v sveti jezi - in stiskali so pesti. Gorje napadajoči 111, ako bi jim mi hoteli vračati. Ne bi manjkalo krvavih glav .,.. a bili smo mirni, ker tako nizko spet nismo hoteli pasti, da hi se bojevali s takim degenerovaniin mobom. In ko smo zapuščali slavnost, dobili smo za slovo spet kamenju ! M a r s i k d o naši h j e r a-njen — — in kričali, tulili in žvižgali so, kakor da bi nam napovedovali sodni dan. In vse to se je godilo pred očmi komisarja Zoffa, onega glasovitoga slovenje-grnškega paše — katerega je neinil mrzel veter prinesel k nam. Sicer so je kazal na ulici, a vedno lo tedaj, ko jo hotel nam zapreke delati. Saj je provzročil, da smo morali že oh deseti uri zapustiti vrt! Prepovedal nam je jako nedolžen prolog, prepovedal Aškerčevo pesem: Na delo. No, čudili smo se, da nam ni konfiscira! tudi juhe na banketu. Nam je kazal svojo oblastno moč, a prepustil je, da ho je pri Vrbniku, v nemškem brlogu, mob opijanjeval in hujskal. - Gospod Zoft" naj bi odstranil — a - dal jim je celo — ne vemo, s kakim pravom — neko policijsko moč. In vendar smo priredili slavnost na svoji zemlji. Konjice imajo nekaj čez 1200 prebivalcev. Od teh je po zadnjem ljudskem štetju — na katerem pa so nam, po vaših tržaških izgledih, polovico naših upisali med Nemce, lW4 Nemcev in 073 Slovencev. Je-li to nemški breg? Za I i bog, da ima nemški občinski zastop a bo že bolje. In konjiški okraj! 1000, reci entisoč Nemcev in dvajset tisoč Slovo ii cev! ! In ini naj so pustimo terorizirati? Ne! Ako vlada ne bo kotela storiti svoje dolžnosti, pa se moramo braniti sami — - — Politični pregled. TRST 21. avgusta 1899. Slovenci in vlada. Zadnje « Novice* pišejo: Mej Slovenci je zavladala velika nezadovoljnost. Povod temu je skupni položaj slovenskega življa zlasti zunaj Kranjsko. Ta žo mnogokrat opisani položaj je takšen, da mora sam od sebe sprožiti vprašanje: Kaj ima slovenski narod od desnice, h kateri pripadajo kakor važen faktor tudi slovenski poslanci, in kaj ima ta narod od vlade, katero ti slovenski poslanci podpirajo z največo, uprav bre/.primerno požrtvovalnostjo. To vprašanje je prišlo na dnevni red ta kore koč čez glave slovenskih državnih poslancev in očitno je, da proti njihovi volji. Dne i m se drže slovenski poslanci vseh strank v najveći rosorvi, d oči m ne stopa nobeden izmej njih pred volilce in jim ne pojasni njihovih nazorov in vlade, so malone vsi slovenski časopisi, pa tudi drugi prenapolnjeni s premišljevanji o položaju in o razmerju mej slovensko delegacijo na jedni strani ter moj desnico in vlado na drugi strani. To se nam zdi važen moment. Dejstva so se izkazala močnejša, nego je pasivnost in molčečnost slovenskih poslancev. Žalostni položaj slovenskega naroda naselili o na Primorskem je provzročil, da se je začelo javno menenje baviti z vprašanjem o postopanju slovenskih poslancev, ne da bi vprašalo te poslancu, imatelje mandatov. Po našem menenju je to tako pomeniluia okolnost, da bi morala napotiti slovenske poslance, da nemudoma stopijo pred volilce in jim pojasnijo vse zadevne razmere. Volilei sicer no morejo dati poslancem direktiv, jim ne morejo narekovati njihovega postopanja, ali istina je tudi, da je samo tisti poslanec narodov zastopnik, ki ima pri volil-oih zasloinbo, čigar načela in čigar taktiko volilei odobravajo. Sedaj pase kaže, da volilei ne odobra-v a j o v e o t, a k t i k e s v o j i h poslancev. Ko bi to odobravali, ne hi se tako hitro in močno širilo menenje, da od desnico in od vlade nimajo Slovenci in Hrvati ničesar več pričakovati in da bi "bilo najbolje, pretrgati sedanje zvezo in nastopiti politiko svobodne roke. Stvar je sprožila t r ž aška «Ed inost.» M o č n j enih a r g u m o n to v j o p r o p r i č a l a široke kroge, in tega bi poslanci no smeli prezirati, zlasti ne, ker je neutujivo dejstvo, da se desnica čisto nič ne briga za Slovence in Hrvate, vlada pa povsod podpira nemško i ii laško h e g e m o n i j o t o r z a t i r a s l o v e n s t v o. Prosimo torej poslance, naj pojasne položaj, da bo narod vedel, pri čem da je. 8oo^alni demokrate in narodno vpra-ianje. Zadnjič smo bili priobčili resolucijo o na-' rodnem vprašanju, ki jo socijalno-demokrationa stranka predloži svojemu shodu v Brnu. Jedro te resolucije si mislimo mi v samoupravi narodov v tem zmislu, tla vsaka narodnost za-sc, združena v jedno skupino, skrbi in urejuje svoje narodne, jezikovne in kulturne potrebe, negledč na politiŠke meje. ki so med onimi pokrajinami, v katerih bivajo odlomki dotične narodnosti. To jetoisto, kar propovedujemo mi dosledno in iz polnega prepričanja. Zaključek resolucije pravi, da shod izraža nado, da bo na tej podlagi mogoče doseči potrebno sporuzumljenje. V s a k i n a rodnosti se p r i z n a v a p r a v i o a d o o h s t a n k a in r a z v o j a. Gotovo, gotovo je to jedina pot. Ako bi sleherna narodnost absolutno upravljala narodne, kulturne in jezikovne potrebe svoje, odpal hi cel komplek-vprašanj, radi katerih se narodi prepirajo inej seboj; močneje narodnosti bi izgubile na stotine prilik za oškodovanje šibkejših narodov. Čim manji pa sti plošči, ki se drgneti jedna ob drugo, tem manja jc vročina in v narodnih bojili tem manja sta strast in sovražtvo. Socijalni demokratje bi bili torej na dobri poti za pomaganje na reševanju narodnostnega vprašanja. Sedaj jim ne treba druzega, nego — doslednosti. Ako hočejo odslej res delati v direktivi," kakor jo kaže ona resolucija, zahteva od njih doslednost najprvo, dapretržejovsako vez z onimi, ki no priznavajo drugim narodnostim pravice do obstanka in lazvoja in ki zahtevajoza-so privilegijev, proti katerim se odločno izjavlja socijalistiška resolucija. In to so — nemške obstrukcijonistiške stranke. Lav XIII. Povodom svojega rojstnega dne je papež včeraj vsprejemal kardinale. Zahvaljevaje se, jc menil, da visoka starost ga opominja, da ž,njim gre h kraju, a vendar se nadeja, da bo mogel odpreti in zaključiti sveto leto (1900). Čudovito jasno se je spominjal dogodkov v svetem lotu 1S2;"). Potem se jc razgovarjal z večimi kardinali in je sploh njegovo duševno in telesno stanje napravilo najbolji ii tis. Domače vesti. Vprašanje ezen. Ako bi nam ona dajala bike jedino le iz ljubezni do nas, ako bi nam dajala res dobre bike-plemenjake, - da bi nam pospešila živinorejo, tedaj bi jej bili hvaležni. A ona nam pošilja v vas politične bike, katerih pa mi ne maramo, katerih pa mi nočemo za nobeno ceno in naj si bo samo za jeden glas sam o volitvah. Mi poznamo namen teli bikov, vemo, kam pes taco moli. Kakor sem že rekel, laški bik pojde iz vasi. In v vsej vasi ni žive duše, ki bi zopet sprejela laškega bika pod streho. V Lonjerju smo sami Slovenci, smo okoličani in taki hočemo ostati. Lahov ni med nami. Tudi naše krave umejo le naš slovenski »les«, a laškega »epia« prav nič. Tudi naše krave hočejo biti zveste svojim gospodarjem, kakor so gospodarji zvesti svojemu narodu, svoji okolici. Ker mi gospodarji ne maramo za laškega bika in smo sklenili, da ga ne vzame več živa duša pod streho, zadovoljne so tudi one s tein predlogom in hočejo tudi one napovedati večno sovraštvo politično-laškemu biku. Laški bik in slovenska krava — to vendar ne gre skupaj. Z biki nas hočejo Lahi pridobiti, z biki hoče Maumner na nas vplivati, da bi glasovali zanj oh volitvah. S pomočjo bikov hočejo gospodje doseči, da bi se mi izneverili naši okolici, da bi nehali biti pravi okoličani, da bi nam nehalo srce biti za to siromašno okolico in bi nam začelo gorko tolči za blaženo Italijo. A zmotili so so, ako menijo, da bi biki to dosegli in naj jih ogleduje iu gladi sam Mauroner in vsa tista lepa družim z c. kr. gospodi, ki se je vozila pred kratkim po, okolici. Hajdi torej k vragu! laški politični bik! Naša vas hoče biti neomadeževana v vsakem pogledu. Ako nam nihče ne priskoči na pomoč, vkupimo si bika sami. Rojančanje so že tako srečni, da imajo bika brez lažke milosti. Tudi mi Limjeroi napnemo žilo, da nam naših krav ne bo več zapeljaval laški bik, kateremu ne zaupamo prav nič več! O nemških brutalnostih v Celju navaja zadnja celjska »Domovina« par uprav groznih izgledov. Človeku kar zastaja kri, ko čita kaj ta-eega, in misli, kako da so bile take stvari mogoče v sredi civilizovane, pravno države. Svojim opisovanjem tolovajskih napadov predpostavlja »Domovina« nastopni vsklik: »Slovenci! Mislimo, da bo naš pretužni položaj dovolj jasen, ako vam le povemo pojedine tolovajske napade, ako vam povemo, dn zdiliuje več odličnih Slovencev pobitih j rt krvavo ranjenih po ječah le zaradi tega, ker so si upali vzdigniti orožje v skrajnem silobranu, ker bi hili sicer obležali med tolovaji kakor mrliči. In vsi ti Slovenci so znani kakor skrajno miroljubni inteligentni možje ! Napadi so biti dogovorjeni, zgolj z a-vratni. Kakor skoči krvoločni ris na svojo žrtvo od zadi, tako jo planila organ i zov a na, pijana so-drga na mirno idoče Slovence. Odkritega boja so se bali: dokler smo imeli le par orožnikov v svoji bližini, potuhnilo so se te človeške hijene.« Irrerientlxcm preko meje. V »Reiehswehr« čitamo to-le vest i/. Tridenta : »Več okrajnih glavarstev je razposlalo duhovščini in občinskim predstojnikom okrožnico, s katero opozarja iste, da ho zabavni izleti v Italijo, prirejevani od gospodov v Ki vi in Aren, zlorabljajo za i r r e d e n t<> v s k c demonstracije, kakor dokazuje zadnji izlet v Rreseio, Okrajna glavarstva prosijo duhovščino in občinske predstojnike, naj svarijo ljudstvo pred udeležbo na takih izletih«. Zc utegne biti tako. Ne, hudo mora hiti že, ako so enkrat oglašajo naše politične oblasti, Go-riški izgledi kažejo 1K)0/0 irrcdentuma v Gorici, da jc vzraslo na takih izletih preko moj. Ponosni smejo IHti okoličani na svojega državnega poslanca Mauronerja. Iz »Lavoro« posnemamo namreč, da je tudi ta gospod lastnik hiš, v katerih kraljuje — svobodna ljubezen. Oskrbnik teh hiš pa da je sam gromovnik mestnega zastopa, dr. Venozian. Le obožujte jih, le kujte jih v deveto nebo, vi cikorijaši v Križu in drugod ! Čuden pouk. Na mariborski kmetijski šoli je bilo v minolem letu učencev, in sicer 2H Slovencev in 7 Nemcev, a pouk je hil popolnoma - nemški. So pač tudi na Štajerskem tega mene-nja, kakor v naši Agrariji, da se namreč kmeta najbolje poučava s tem, če se mu govori v jeziku, katerega kmet - ne ume. Ti nazori o pravem poučevanju so sicer malce čudni, ali običajni so. To se pravi, v kaki drugi državi bi se zdeli taki nazori čudni, ali v državi neverjetnosti ni čudna niti najČudniša stvar. Tii pričenjamo zidati hišo pri strehi, tu sedlamo konja pri repu, tu postavljamo zdrava pedagogiška načela na glavo, tu nosimo vodo v morje itd. itd. Sama taka početja, naj se ozremo kamor hočemo, ki so morda jako interesantna, ali pametna niso, še manje pa koristna. Ali mi jih hranimo kakor »veto avstrijsko tradicijo prav zato, ker so nezmiselna, kajti sicer hi izgubili pravico do lopoga, staroslavnega naslova : država neverjetnosti in čiulovitostij — iu bi prišli celo v nevarnost, tla bi ta država zašla v strujo — naravnega razvoja. Italijanska rovanja. Iz Boljuna nam pišejo dne 18. avgusta: Italija naši v naši občini so ponoreli. Sklenili so, da morajo dobiti občinsko upravo v svoje roke, bodisi z lepim, ali pa — z silo. V tem jim pomagajo prorlanci ; na roko jim gresta deželni odbor in Lega Nazionale. Glavni vodje so dobili te dni pismu iz slavnega Poreča in v pismih menda tudi — evenka za kupovanje glasov. Lega Nazionale jc poslala sem učitelja, o katerem je že govorila «Kdinost». Ta učitelj poučava, ne da bi bil pooblaščen v to od politične oblasti, ki je bila od strani občinske oblasti obveščena o tem. Izzivanja od strani Italijanov so na dnevnem redu. Na Marijin praznik, dne 15. avgusta, na večer jo pretil velik nemir in zmešnjava na Pazit med združenimi Pažani-Kavnobrčani proti Gradinj-cem. Posledica tega je bila, da so orožniki aretirali jednega v/. Boljuna. Njega tovariši iz Paza in Poljima so hoteli preprečiti to in so navalili na orožnike. Le ti so so poslužili hodala in puško. Jeden je bil težko ranjen : prehoden skozi stegno — skozi in skozi. Isti večer so hili aretirani 2 iz Paza in dva iz liolj u na, včeraj zopet (i iz Paza. (Tako slave prodanci Marijin praznik in predvečer rojstnega dne cesarjevega! Op. ured ) Pričakuje se še nadaljnjih aretovanj. Ko so orožniki hoteli pripreti ranjenega, padalo je za njimi kamenje, težko od 2—8 kg., tako, da so hili prisiljeni rabiti ogenj, ker so bili sami v nevarnosti. Ranjeni jo z lioljunščine, sosed ex-načelnika Mattiussieha; vsi ostali, ki so aretirani, so pristaši italijansko stranke. Vidite, tako bo sedaj vsled draženja iu hujskanja italijanskih kaporijonov nesrečnih več rodbin, a »italijanski general» se bo smejal pod brkaini. To j e sad italijanske p r o p a g a n d e ! ! V p......deljek se pričnejo volitve. O volitvah v V. kurijo pred 2 leti so Italijani pmvzročali ve like izgrede v Sušnjeviei, a letos so se ulovili v italijansko mrežo zaslepljeni Pažani. Iz tega morejo razvideti oblasti, kdo da izzivlje! Kako dolgo še bo trajalo to?! Iz Maviiinj nam pišejo dno 1 M. avgusta: Da-si je Kil petek, vršila se je tu proslava rojstve-nofrii dne cesarjevega kakor običajno. Zjutraj je bila sv. maša, katere so so udeležili veterani z godilo, starešinstvo, večina bralnega društva ter mnogo drugega občinstva. Po sv. maši je bil skupen obed, na katerem se je napivalo dnevu primerno. No treba niti praviti, da je bilo tudi zvo-nenja in streljanja. Dne septembra bo imelo vrlo pevsko društvo »Slava» pri sv. Mariji Magdaleni svojo, žc petkrat odloženo veselico, združeno z razvitjem društvene zastave,. Veselica pa so ne bo vršila pri sv. Ani, ampak v prostorih krčme gosp. Jožefa Miklavca pri sv. Mariji Magdaleni. Ponavljamo zopet in zopet, da to društvo je jedno najpridnejih v naši okolici; a ne le pridno je to društvo, ampak v rjem se tako dosledno m z vso vnemo goji bratsko čutstvovanjo do drugih društev, kakor gotovo no bolj v nobenem drugem društvu. Kjer jo kaka slavnost, pritoka «Slava»Jna pomoč; tako je bilo tudi včeraj v Lonjerju. Zato zaslužuje to društvo vse podpore in bratska družtva so moralno obvezana, da ne odrekajo «Slavi> take pomoči. Za danes dovolj; ob primernem času hočemo zopet opozoriti na predstoječe slavje »Slave -. Veselica pevskega In bralnega društva v Loiljerjll se je vršila minolo nedeljo v dimenzijah, na kakoršnje to društvo uiti misliti ni moglo. _ V se je bilo natlačeno: vrt, prostori pred hišo in notranji prostori gostilne »pri županu«. Po oficijelni veselici ho prepevala 4 pevska društva. Bilo je rajanja in navdušenja med občinstvom, da si so moral veseliti tudi ti. Pričakujemo podrohneji opis. Popravek. Med prispevke Čiril-Metodovega daru, izkazane v «Edinosti* št. 1H0 od t. m., se je vrinila neljuba pomota, katera bodi poravnana s tem, da se potrjuje, da je gospod And. Pcterne! v Kanalu doposlal za ('iril-Metodov dar t gold. i u ue 1 K. Illagujuištvo. Obvestilo. Zaradi maše zadušnice po pokojni cesarici Elizabeti dno 11. septembra t. I., ki jo je zaukazal deželni šolski svet za Primorsko in ji mora prisostvovati šolska mladimi, so jc morala XI. skupščina »Zaveze slovenskih učiteljskih društev« v Gorici preložiti na 10. in II. dan meseca septembra t. I. Iiitendanea c. in kr. U. voja nam javlja, da vojna uprava hoče ukupiti po trgovski uzanci: pšenice 4400 kv., rži 10.800 kv. v zalogo živeža in moko v Mariboru; potem v dotične vojaške oskrbovalne magazine: rži bOOO kv. v (iradcu in 4000 v Celovcu ; ovsa 5200 v Ljubljani, 1500 v Trstu, 7500 v Celovcu, 7(100 v Beljaku, ;J400 v Gorici, 1H00 v Pulju. Ponudbe se vsprejemajo na intendanoi voja v Gradcu do 24. avgusta t. I. ob 10. uri predpoludue. Na ta nč noj i pogoji se morejo izvedeti v vsakem oskrbovalnem magazinu, potem na politiških okrajnih oblastih in v deželnih kmetijskih družbah v obsežju tega voja. (Stajarsko, Koroško, Kranjsko, Istra, Gorica iu Gradiška}. Dražbe premični it. V torek, dne 22. avgusta ob 10. uri predpoludue se bodo vsled naredbe tu k. c. kr, okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledečo dražbo premičnin : v ulici Soussa št. 2, hišna oprava; v ulici S. Kraneeseo št. l.'i, hišna oprava; na Piazzn della IJorsa št. 1 H, hišna oprava ; v ulici Mcdia št. G, ob II. uri, hišna oprava; v ulici SanitA št. 7, hišna oprava; v ulici Actpiedotto št. 10, jestvine; v ulici Corso št. 21, hišna oprava. Tak« plačuje svet! Josip Maver je našel v soboto po noči na ulici delle Bccehcrie ležati neznanega bolnika. Vsaj mislil jo Maver, da imaopra-viti z bolnikom, kateremu pomagati je krščanska dolžnost. Ko pa mu jc ponujal svojo pomoč, je začel neznanec, ki jc bil pijan kakor čop, klatiti krog sobe, o čemer je usmiljenega Samaritana ranil na desnem očesu, da je le-ta moral v Trevesov zavod, n od tod i v bolnišnico. Tatvina. Vratarici Josipini Toinmasini v starih poštnih ulicah št. 20 so ukrali neznani tatje v soboto jutro več /lateniue in drngega blaga v skupni vrednosti fitl gld. I/.£»11. Tukajšnja policija je izgnala Ivana IVassii, grškega podanika, ki je igral v nsšcin mestu dalj časa uloge agenta-provokatArja. Povožena. V soboto popoludne so povozili ♦»■^-letnega Ivana Seri ni i/ uliee Acipiedotto št. 12. na pomolu št. 4 in istega dne zvečer 47-letncga K rana Kante iz sv. M. M. zgornje št. 10f>. v ulici Soli-tario. Zunanje poškodbe obeh niso ravno nevarne, p<»slednji pa je ranjen tudi na notranjih delili. Na zdravniški postaji so jima podelili potrebno pomoč. Podpornemu društvu za slovenske vlso-kosolcc v bradeu je došlo iz/.a zadnjega izkaza ve«* novih podpor, ki so jih dali : {Zvršetek.) K zadnjic omenjeni, |>o istem gospodu v Novem mestu nabr.iiii svoti 3)1 gold. so darovali gospodje: dr. Edvard Volčič, e. k. sodni tajnik, 1 gl., Fr. .leraj, c. k. ginui. prot'., - gl., Fr. Ravnikar, o. k. dnv-kar, 1 gl., Josip Žure, župan 1 gl., dr. Seli. El-bert, inful. prošt, 1 gold., A. Smola, e. k. sodni svetnik 1 gl., J. Munda, e. k. sodni svetnik, I gl., Josip < »rdešič, c. k. predsednik okrožne sodnije, T> gi., dr. Anton Kogina, c. k. pristav, 2 gl., Anton Leveč, c. k. sodni svčtnik, 1 gl., T. Vidic, c. k. poštni oskrbnik, 1 gl., Jeglič, c. k. poštni asistent, 1 gl., dr. Vlad. Zitek, odvetnik, H gl., dr. Alb. Pozni k, e. k. notar, 2 gl., J. Novak, načelnik žel. postaje, I gl., J. Krajec, tiskar 1 gl. 5(1 nč., g.a Medvedova, soproga posestnika in trgovca, 50 nč., Bohuslav Skaliek/, teh. voditelj, 1 gl., g.a Alojzija Pintar, soproga posestnika, 1 gl., Josip Ogo-reutz, trgovec, 1 gl., Blaž Dolinšek, c. k. sodni tajnik, 2 gl., Fratič. Vadnjal, c. k. prof., 'J gold. — Vsem gospodom darovalcem izreka odbor naj pri-srenejšo zahvalo ter priporoča zgoraj imenovano društvo tudi nadalje ; njegovo vspešno delovanje je razvi-deti iz tega, da je v minolem šolskem letu razdelilo 1(180 goldinarjev podpor. Darila sprejema hvaležno društveni blagajnik g. K ranč. Želez inger, e. k. gimn. profesor v Gradcu (Zinzendorfstrasse štev. Loterijske ištevilko izžrebane dne 19. t. m.: Dunaj 40 41* 'JO 72 4 Gradec 85 64 HM ;12 15 Različne vesti. Rovanja privatnega vnanjega kapitaia v Rusiji. Ruska vlada se resno peča z vprašanjem, kaj začeti z velikimi rudniško-industrijskimi in drugačnimi podjetji, ki so v režiji ruskega era rja. Ta podjetja so prav izborno cvetela, dokler so bila takorekoč sama. Toda črna roka nihilizma, za katero se skriva vnanji sovražnik Rusije, je tako dolgo rovalo, da je Rusija odprla večjo svobodo privatni podjetnosti in zasebnemu kapitalu, kar oboje prihaja največ z nemške strani. Ta privatni kapital se jo s pomočjo podeljene svobode tako po-vspel, da je ustanovil industrijska podjetja, ki visoko iiadkriljujejo erarna, katera se niso trla za ogromnim zaslužkom. A privatna podjetja, v rokah odličnih sovražnikov Rusije, Prusov in Zidov, hočejo z svojo konkurence popolnoma udušiti državna in jih tako prisiliti, da pridejo v privatno last špekulantov. Finančno ministerstvo rusko je tudi zato, da bi se propadajoča, a vendar ugodno situirana državna podjetja prodala privatnim Krmam, vendar tega ne pusti poljedelsko, rudniško ministerstvo, ki hoče podjetja oh večji pozornosti zopet dvigniti in ohraniti erarju. Kitajska zvestoba - do groba. Nedavno temu seje hotela v F u Oau na Kitajskem obesiti neka udova. Na Kitajskem je običaj, da se žena po smrti moža usmrti. Tu običaj sicer izgineva, vendar se še izvršuje med priprostim ljudstvom, kjer postaja ženi brez moža življenje neznosno. Y takem slučaju morajo vsi sorodniki gledati, ko se žena sama obeša. IMova si sama napravi vislice. Tudi udova v Fu-Cau-u si je napravila vislice. Na stotine ljudi je prišlo gledat, kako se bo obešala. Na njeno nesrečo pa so prišli tudi misijonarji, ki so zabranili samomor in jo poučili, da je to velika pregreha. Toda proti misijonarjem se je vzdignil narod in jih hotel pobiti, ker motijo sveto dolžnost udove. Misijonarji so vzeli udovo seboj, a ona si je od žalosti odgriznila jezik. — To bi bilo za marsikatere udove tudi pri nas pravi »izraz žalovanja' po možu. Papeževo zdravje. Kakor javl jajo iz Rima dne I*, t. m., papež tudi t^ga dne ni spre je . nikogar v avdijenei. Tudi prihodnjega dne ne sprejme nikogar. Papež si hoče nabrati moči za sprejemanje o priliki svojega godu. Za prihodnjo nedeljo pripravljajo velikansko demonstracijo v čnst papežu, ki l»o sprejemal v zasebni kapeli. (>d|xmlalo se je mnogo vabil. Kuga na Portugalskem. Kakor javljajo i/. Madrida dne H*, t. m., sta se tega dne v ()portu pripetila dva nova slučaja kuge. Milanov sluga umrl. Te dni so našli v starem komiku naj zvestej šega Milanovega slugo — mrtvega. Stari Karlo je vedel za marsikatero skrivnost Obrenovieev. Zdravniki zatrjujejo sicer, da je starca zadela kap, narod pa misli — drugače. Monte Carlo na severu. Iz Kodanja javljajo, da se neki konsorcij nemških trgovcev pogaja z švedsko vlado zaradi odkupa otoka Hoeen, da ustanovi tamkaj nov Monte Carlo. Ta igralnica bi turiste, ki se po zimi zabavajo na Rivijeri, v poletnem času vabila na sever. Delniška glavnica v znesku 20 milijonov kron je že zagotovljena. Na otoku Hoeen je živel in deloval od leta 157 ti -W slavni astronom T veho de Brahe v svojem gradu »1'ranienborgu«. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) <»raslfee 21. Minolo noč se je zbralo 400do o()0 oseb, ki so metale kamenje na poslopje okrajnega glavarstva. 1 stota k o so "metali kamenje na orožnike, o čemer je bil ranjen jeden stražniojster. Jedenkrat so tudi ustrelili na orožnike, vsled česar so ti poslednji rabili orožje. Dve osebi sti ostali mrtvi, B ranjenih, od katerih sti dve umrli že po noči. V Graslioe so poslali bataljon vojakov. (Graslice so mesto na Češkem z 10.Q0() nemških prebivalcev. Ali so tudi tu i/živali Cehi? O da, sad, ki ga je sejala vladina popustljivost nasproti nemškim srditežem, je dozorel in pada — v poslopja c. kr. okrajnih glavarstev. f'ai'1/. 20. V okolici Rne Chabrol je bilo po noči manifestne i j in je došlo do pretepov med na-cijoiialisti in socijalisti. Policija je energično posegla vmes, razpršivši množico. Služba struženja v ulici Chabrol ko vrši jako strogo. Onim, ki so zajeti v hiši, je jelo primanjkovati vode. Op. ured.). Pil riz 21. Glasom podatkov policijske pre-tekture je bilo v č e r a j r a u j enih vsega s k u-poj ;JH0 oseb. Od teh so jih .'Ml prenesli v bolnišnico. Pari/ -O, Po noči je bilo demonstracij na raznih krajih mesta. Došlo je do pretepov in streljalo se je tudi. Neka četa demonstrantov se jo vrgla na redarje, ki so jim prišli nasproti. Te poslednjo so teptali z nogami. Več redarjev je ranjenih. Tu so zapili ;12 oseb. O pol u noči so se še nadaljevali pojavi. Manifestanti so ubežali v poslopje kolodvora, toda od tam so jih spodili. Se le ob 1. uri je bil napravljen mir. Spoštovanim odjemalcem imr.uunjum, da so moja zalogu vina dne 24. avgusta prenose v ulico (V rintia št. 11. Slavnemu slovenskemu občinstvu se priporočani za obilnu na roče v,m ju. Filip Ivanišević. N. 666 15. S. K. Natečaj. V koperskem šolskem okraju je popol-II] t i stalno ali začasno mesto učitelju - voditelju III. plačilne vrste na jeduorazredni ljudski šoli se slovenskim učnim jezikom v Mureziguh. Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo pri podpisanem nrailn v dobi 4. tednov po tretjem razpisu v uradnem listu. C. kr. okrajni solski svet. Koper, dne 15. avgusta IHtl'J. 100 do 300 goldinarjev zainorejo h pridobiti onelic vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in |M»šteno, brez kapitala in rizika vrazjtečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in src k. Ponudee pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zalega pohištvu /n jedilnice, spalnice In spre-Jenmlce, žlmnic in peresulc. mrlcilnl in železnih blairajn, p«» ccnaii, da se ni bati konkurence. KI MJ ALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema uplučila na tekoči račun ter jih lir*1 »tuje: Vrednostna papirje: po ■2%"',, proti f> dnevni odpovedi Olj <• i-> .,_./„ 9 n >■ •• -i i a1/4°/0 4 mesečni ., „ JI1/.0« „ H , »V/o t1 1 letni Hapolsone: po 2 ®'0 proti 20 dnevni odpovedi . 21/.0/« 40 on, mesečni •l Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 2f>. oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 28/4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.01)0 gUI. a eheqiie; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila ne dajajo v posebni uložni knjižici. e) Zaračuna se /,a vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje eonto - correntiste, inknse in račune na tukajšnjem trgu, inenjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mestu ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseli svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. Risnione Adriatica di Sicnrta t Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892.: (ilavniea društva...... Premima reserva zavarovanja na življenje........ Preniijna reserva zavarovanja proti ognju ......... Preniijna reserva zavarovanja blagu pri prevažanju...... Reserva na razpolaganje . . . Reserva zavarovanja proti premi-njauju kurzov, bilanca I A) . . Reserva zavarovanja proti prcnii-njanju kurzov, bilanca (H) . . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . Občna reserva dobičkov . . . gld. 4,*07 fiUO.UOO*— sya.822-42 500.000*— 1,187.144*84 Urad ravnateljstva : Via Valdlriv" »t. 2, (v lastni hllij. C. Klemt. Tovarna za zatvnriilee (.lalousieii) Braunau na Bavarskem. Priporoča svoja li-kratno odlikovana novovrstua lesena zastirala l Roiileau.M, zatvornice in obok- niee na valjček. — Cenik gratis. Agentje privatne odjemalce se iščejo. Njiva s trtami in boršt sta na produj. To zemljišče leži v Kolonji, nasproti gostilne Zoberniku. Obrniti se jedo lastniku, .Jakobu Korluga v Kolonji št. itf»