PRIMORSKI DNEVNIK Cena 8 lir - 6 2.50 din Poštnina plačana y gotovini Spedizione in abbon. postale TRST sreda, 9. julija 1947 luponr Stev. 638 UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni in pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 15-301; Ljubljana 20-016. PRED EIUOTKOSTIO iaVJferajšnji številki prina-WriL ~av°r^ore» uvodnik padih r«i?e Stradi-ja a na-ta p.3 akc;01i3rnega t;ska « Enotne sindikate r ■ ■ *.,kupnih navodil vsem o Dn.k.om Delavske zbornice voatvah>anii1 pri sindikanJi %v;-a,mn enjeri1 članek ovijamo v celoti. ■ti or Nei,7sovražnik , -'ni, napada, ! n*' na Pravilni poti, ^ •# m«, 1 ace Ubera» hvalila, <**. » 1 v resnici vprašati, lr- na,«1® za prav zagrešili. >11 Hpt--.- J — H'H v zugiesui. .!£°'e stolnpCeV0Ce Ubera* P°l' I Rt, in jih posveča Učenju*. To pome* j • _ a. “ sledit,.., .no zadeli v živo, da je to Učinkovito; tako 'stki ri»iln P°vsem v skladu z , »4« se & * ta ePce, ' tn ith krstil za S«for«n° sodrgo■ ki poslu’ ‘S vir, razumejo pa «nr s° razumeli faši-Hco„lSmuknienasti». Kakšno imajo do de’avcev Stoi JU} *Voce tibcran, ki so Etično v črnih srajcah in ^tsmuknjenosti* go-*ci z ii/tSa?i’ medtem ko so de- N* dl tm in nevarnim pod-Jiit tai„J m spravili k živi Je-. k bi in ®^e,awfeo enotnost», {•ntUj rezervna parti- %0 jJ0’’ ka je pa začela Vi* 51'' ie dobila ime J^itim .[ll}dikatovr>. imenovati v®l,r'mtj0rcev in mrtvih! Da, :Hje i„J p°ti smo, če nas tisti ■ ‘011]0- nai nadaljujejo s tfyf/e3)ri “Hoče libcra« niso 'l Priče|; tzdržati v svojem besu '5Padi in s°pe* s svojimi starimi 51 iittdiv ,r'tQ napadajo Enot-^POiij fije, kakor da smo mi \ 'v^rvu/ uu umu 7 ite (J fe° zbornico. Mi se mo spuščali na ta te- mimen J. 5i>0, ^ke a, eravam vmešavati Delu .. mice v to zadevo, tem- CSne elemente, ki — za- * Orl HPH if^Ui 0r^Un.a, — delajo v sin ^ePrelJn'saciii na tem, da ? ikdiv i ustanovitev enotne-v :iu> kih 3a orBanizma na yti;0 oi bil neodvisen in ne-i 1'tslnnVezan na Mednarodno > ij *vezo. To delajo ne , °»*Jceo raflu pred enotnostjo ,Sker } ra2reo } sakc ne v Ameriki, , desničarske vlade v z napadi na J «Vari\tch državah. lii1, kaknr obro razumejo de-iJttn. r.-,, 50 razumeli, da bo CMCrif^el' kadar so drugi C04 I.™ : Nihče si Bovoriti proti sindi-in to je naša St^ti katero SmQ sc zavze- ka V,? 'Ota } bbstojamo. Kakšen 'tj. ,boJJanes imenovani list, ki ^Oioj ‘a e,lotnost, ki jo mi 'it, ^5orfh.^OWinetna eprekini-Z*en^ •* M piše, da so ti »predstavni* ki» kmetskih strank vršili vlogo ir- 1A tazdelitvi Indije . S’ (Tas*> — V časopisu V*1'1 kal 8lede razdelitve In-,! SV kstere„lUr_nov-aarja °ya !SiJ b»trtrem prav:i' da 1)0 an-Su^il to j° razdelitvl Indije 18, >tt deielo v razne demi- y „ 5« k; . avidezno neodvisne vea*notna ostale V.Vse|«i . bfidzoratvom. Angli-i»S.i ra*liWo la Pretveze, kakor "O .. >n podobno, da bo ^dila S Indijo. svoj!, v Ir'di;ii naprej -ožaj gosP°dorske in po-ceif. T° dokazuje okol- . W vhutv*v»;i1 1.: z* .. . r H ,ns!Pr'otn^1Ulch‘11' ki ie naJ" neodvisnosti In- SiSi. i14; ’ načrtom razdehtve KPr»v0 * razdelitev se ne po-l v0 ho *odv>anost Indije, ra-Hk 0vtr0 ~ an^a razdelitev «a-il.JŠ. napredku indijskega Med pogrebom in- špektorja policije, ki so ga umorili Hindujci je prišlo do neredov, ki so trajali tri ure. Ubitih je bilo 30 oseb. Množica je napadla kamione in avtomobile. Policija je ostro nastopila; na pomoč ji jo prišlo tudi vojaštvo. Do neredov jo prišlo tudi v drugih krajih Indije, posebno kjer so pomešani muslimani in Hindujci. Obsedno stanje v Teheranu Teheran, 8. (AFP) — Predsednik vlade Ghavan je objavil, da bo v Teheranu zopet proglašeno obsedno stanje od 9. julija zaradi »protivladne kampanje*. Vojni minister general Ahmaidi je danes podal ostavko. Vzrok ostavke še ni znan. dajalcev kmetskega gibanja v Vzhodni Evropi. Njihova »izjava o neodvisnosti Vzhodne Evrope* je navdahnjena od ameriške reakcije. Maček in Gavrilovič, ki se sedaj poslužujeta Churchillove zamisli o Združenih državah Evrope, sta zopet dokazala, da se družita s sovražniki Jugoslavije, katero sta že enkrat izdala. Sedaj sta menjala gospodarje in poslužujeta se fraz o svetovni demokratski zvezi, o mednarodni kmetski zvfzi in podobno. Kakor je bila brezuspešna vest o atomski bombi, tako je tudi ta vest za Jugoslavijo brezpomembna. Smrtne obsodbe nemSk h vojnih zločincev Berlin, 8, (AFP) — Vrhovno sodišče je obsodilo na smrt profesorja Nitchsa, dr. Leonhardta, bolničarja Pelfela in Gaeblerja, ki so bili obtoženi, da so med vojno v okrevališču Sonnestein umorili 15 tisoč bolnikov. Brez procesa Teheran, 8 (Tass) — List «Mar-dom* javlja iz Tabriza, da so v A-zeriFidžanu do sedaj obsodila na smrt iranska sodišča že 760 oseb. List dodaja, da so mnogo oseb umorili tudi brSz vsakega procesa. Razbojniška tolpa v S čiliji Palermo, 8. (Ansa) — Pollc ja zasleduje po vsej Siciliji tolpe bandita Giulianija. Ulovila je široko razpredeno družbo tolovajev v Pie. traperziji. Banditi so izvršili nešte-vilno zločinov proti imovuji in osebam. Lloyd Triestino v Rimu Rim, 8. (Ansa) — Danes in jutri bo v Rimu sestanek notranjih komisij paroplovnih družb «Italia» ->Cg*°t*)ZvonIa načrte k Dr,uahk aZ?rskih ministrov. >j '«ico p/oi^’0dt1 k ‘e*."-v rm- ie imelo \ PosiaJa^nje izvoza ab*anj* plačilne bi- * tr*' bi,allce 50vi <2q a V* te aheo rj*ie t c tega leta milijonov fun- tudi trgo-it>3 mi- <0re!>0 mili onov iz-i) LnW 60 mtlijo-Q bo;, .trgovinske l Pritiska na vse angleško gospodarstvo, ker se bliža dan IS. julija, ka bodo vsi angleški upniki lahko uveljavili svojo pravico, da za svoje dobro-imetje v Angliji dobe tujo valuto-To je pravica do konverzije terjatev v tuje valute, predvsem v dolarje, ki je danes najbo’j zahtevana valuta na mednarodnem trgu, in to radi izredne proizvajalne sile ameriške industrije in velikega izvoza ameriškega blaga. AngUja dolguje tujim državam brez velikega ameriškega posojila, 3.500 milijonov luntov. Ze mali Egipt ima na Angleškem J,00 milijonov funtov kredita. Po začasnem sporazumu, ki je bil dosežen v zadnjem času z Egiptom, bo Anglija letos debokirala — kakor smo že poročali — samo 8 mi-lijonov luntov. Indija ne popušča angleškemu pritisku. Ce bi Anglija pristala, da bi deblokirala letno samo indijskega dolga, bi to znašalo ogromno vsoto 100 milijonov funtov (okoli tzo milijard italijanskih Ur). AngUja M&afsliUll&T i&a širi rešilna bilka za Anglijo le vzhodne države, Poljska. Cc-škos’ovaška pa tudi Jugoslavija. se sedaj pogaja tudi z Irakom, ki mu dolguje so milijonov funtov. Angleška vlada se na vso moč trudi, da bi dosegla delno brisanje‘teh svojih dolgov in navaja, da je zabredla vanje v borbi s Hitlerjevo Nemčijo tn fašizmom sploh, ki jo je vadila tudi za blagor svojih upnikov. Z dominioni je Anglija razmeroma lahko sk'enila egentleman-ske sporazumen, s katerimi so se ti obvezali, da za zdaj še ne boao zahtevali konverzije svojih terjatev v dolarje, toda ostale države upnice ne popuščajo in zahtevajo popolno uveljavljenje svojih pravic. Trenutno je za angleško finanč- no in trgovinsko politiko najnujnejše vprašanje, kako pnti do dolarjev, s katerimi bi lahko zadovoljila svoje upnike. Predvsem si angleška politika za prvo silo pomaga s črpanjem iz do arskega posojila, ki ga prejema v obrokih po potrebi. V začetku junija so Angleži dvignili eno milijonov dolarjev, nato spet loo milijonov dolarjev, tako da so od skupnega zneska s.rso milijonov dolarjev, kolikor znaša posojjlo, do zdaj porabili že s.oso milijonov dolarjev. Ce bi bili primorani, da tudi v bodoče tako globoko segajo po tem zakladu, bt bilo do arsko posojilo izčrpano še pred koncem prihodnjega leta. Angleška gospodarska in finančna politika teži zdaj za tem, da potrebo pa dolarjih zmanjša na ta način, da krči uvoz iz Amerike, z druge stremi pa stopnjuje uvoz iz drugih držav, ki ga lahko plačuje » svojim izvozom. Stiskanje pri uvozu je prišlo že tako daleč, da jc še po dveh letih po zaključku druge svetovne vojne v Londonu vsakdanji pojav, da pred trgovinami čakajo dolge vrste gospodinj na kilogram krompirja. Med državami, s katerimi skušajo Angleži predvsem obnoviti živahne, še trgovinske zveze so predvsem Sovjetska zveza in asta- Trg. pogajanja s SZ Pogajanja za obnovitev trgovinske pogodbe z Sovjetsko zvezo se nadaljujejo v Moskvi. V zadnjem času so spet obtičala predvsem zato, ker Sovjetska zveza vztrajno zahteva, naj ostane trgovinska pogodba is leta i3jl. osnova novega trgovinskega sporazuma. Velika Britanija se je tedaj obvezala, da bo dobavila Sovjetski zvezi za loo milijonov luntov blaga, in sicer 40% proti takojšnjemu plačilu, 60% pa na kredit s 3% obrestmi. Sovjetska zveza zahteva znižanje cen blaga, ki naj bi ga Angleži še dobavili, kakor tudi znižanje obrestne mere za kredit. Anglija je pripravljena znižati cene za 13.25% in obrestno mero na 2%, medtem ko Sovjetska zveza zahteva znižanje obresti na 0.5%. Angleži bi radi nabavili v Sovjetski zvezi predvsem žito, les in rude. V takšnem splošnem gospodarskem in finančnem položaju se je Bevin hlastno oprijel Marshallovega načrta kot rešilne bilke. Angleška javnost je odločno odbila predlog nekaterih gospodarstvenikov, naj Anglija prosi za novq posojilo v Ameriki, ker ima občutek, da bi takšno posojilo zadalo angleškemu ugledu v svetu nov udarec. Po Marshallovem načrtu pa bi Anglija prišla do dolarjev v splošnem evropskem okviru, skupno z drugimi državami ter bi angleška diplomacija pristala na novo posojilo iz — solidarnosti do ostalih evropskih držav. Z druge strani angleška trgovinska politika računa, da je MarshaTova gesta olajšala njen položaj pri trgovinskih pogajanjih z vzhodnimi evropskimi državam t. Zato pa se John Buli s takšno vnemo zaganja za izvedbo Marshallovega načrta — vedno seveda v žaru gole skrbi za ubogo Evropo. uničiia partizane tekom tega leta. Ko ga je dopisnik vprašal, ako ima ameriška pomoč kakšno zvezo z rešitvijo partizanskega vprašanja, je grški minister vkljub tolikšnim prejšnjim uradnim izjavam o ame-rikem nevmešavanju y grške notranje zadeve odgovoril: «Jasno, ker brez te pomoči ne bi mogli y tem smislu ničesar podvzeti.» London, 8. (AFP) — Iz Aten javljajo, da je prišlo ob severni grški meji do spopadov med gršk* demokratično armado in vladnimi četami prav v trenutku, ko je prihajala v Grčijo preiskovalna podkomisija OZN. Vse to je bilo nalašč napravljeno s strani monarhofaši-stov, da bi se komisija prepričala O fantastičnih vesteh, ki j;h širijo reakcionarne sile o vmešavanju v notranje grške zadeve s strani severnih sosedov. Dekan katedrale v Canterburyju lord Farindon, laburista Dobbie in Silvermann. pisatelj Compton Mackenzie *n umetnik Lehman so poslali grškemu kralju protestno brzojavko proti smrtni obsodbi tajnika EAM-a v Solunu Coussideja. Protestno brzojavko je poslalo tudi 24 britanskih poslancev. Grški tisk je oblavil glavnega Odbora EAM-a, s kateri EAM zavzema svoje stališče do izjav predstavnika grške komunistične stranke v Strassbourgu o sestavi svobodne grške vlade na osvobojenem ozemlju- EAM izjavlja, da izjave v Strassbourgu niso izdaja, temveč logična posledica razvoja državljanske vejne, ki jo je zanetila sedanja vlada. «M; se borimo za enotnost grškega naroda, ki jo je uničUa državljanska vojna. Naša edina zahteva je, da se omogoči grškemu ljudstvu, da izrazi svojo voljo in izjavljamo, da borna spoštovali vsak sklep naroda, pa najsi bo kakršen koU.» Tako pravi EAM-ova lajava. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 Gospod polkovnik „ne ve" Prva tiskovna konferenca polk. Carnesa je bila tako suhoparna in lakonična, da najbrž ne smemo pripisati vročini, če so vsi novinarji ostali na koncu brez sape ter se vprašujoče pogledovali. Morda pa bo le resnična vest, ki jo je prinesel neki inozemski list, češ da bo gospod polkovnik Carnes še bolj pritegnil vajeti, ker je bil baje polkovnik Bowman, kakor mu oči. tajo tržaški »Italijani*, preveč popustljiv s «komunisti». Polkovnik je enostavno bral vprašanja in odgovore kakor da bi sploh ne bilo novinarjev, ki so morda mislili, da so nekje tam v Delhiju. Na večino vprašanj je odgovoril s suhim «ne», ali pa dejal, da odgovor nanje ni v njegovi pristojnosti. Pozabil ni povedati, da je njegova glavna naloga skrbeti za red in mir (dejal je: Law and or-der), ki nas nekam sumljivo spominja na razna gesla v polpretekli dobi, Najprej je odgovoril na vprašanja lista «Lavoratcre». Glede stavkovnega odbora, proti kateremu so izdali zaporno povelje, je dejal, da bo to povelje še ostalo v veljavi. Kar se tiče raznih terorističnih napadov, bo policija podvzela proti teroristom ostre ukrepe, seveda če jih izsledi. Tudi o vrnitvi krožka «Rinaldi» ni povedal nič jasnega. Na vprašanje agencije ATI, kako meni ZVTJ rešiti vprašanje brezposelnosti, je dejal: «Z javnimi deli in industrijsko proizvodnjo*. Kar se tiče pristanišča, ki je skoraj popolnoma mrtvo, je priznal, da je to težko vprašanje, pristavil pa je, da o tem razpravljajo na višjem mestu. Dejal je tudi, da ni res, da je ZVU malo storila za obnovo industrije. «G;ornale di Trieste*, seveda ni pozabil vprašati, ali bodo raztegnili amnestijo za obsojene fašiste, izdano v Italiji, tudi na Trst. Kljub Veliki zaskrbljenosti tega l.sta za fašiste, pa je polkovnik moral odgovoriti, da bo to kompetenca guvernerja. Na vprašanje, kako se sklada aretacija novinarja Berti ja Usta »Cronache* s svobodo tiska, je dejal, da so ga aretirale vojaške oblasti. Neke švicarske liste, ali bolje morda njihovega tržaškega dopisnika, je zanimalo, če bo dala ZVTJ Conskemu in Občinskemu svetu tudi izvršno oblast in ne le posvetovalno, in če ne bi bilo bolje, da bi se ZVTJ omejila samo na vzdrževanje reda. Polkovnik je odgovoril, da bo ZVTJ upravljala ozemlje do ratifikacije, če ne nastanejo kaki novi momenti. Belgijska agencija pa je vprašala, če ostane sedanja policijska sila v službi za vse ozemlje STO-ja. Odgovor: To je zadeva guvernerja. Drugo vprašanje je bilo, če bo prihodnjo zimo več kuriva in električnega toka. Tudi tega gospod polkovnik ni vedel. Najbolj zanimivo ps je bilo vpra. šanje, ali ZVTJ ve, da deluje na STO-Ju teroristična organizacija KKK (Ku-Klux-Klan), ki služi za zvezo med jugoslovanskimi !n italijanskimi komunisti! Polkovnik je mirno odgovoril, «da ne ve». Na koncu ni pozabil napraviti novinarjem moralne pridige, v kateri je, govoreč o demokraciji in svobodi tiska, prikrito zagrozil, da ne bo dovolil listom povzročati s svojim hujskanjem nemire. TRŽAŠKI DNEVNIK Vprašanje Delavskih zadrug ostane še vedno nerešeno Sidišče je odgodilo razpravo na 5. september Včeraj se je vrjila pred civilnim sodiščem razprava proti upravnemu odboru Delavskih zadrug. Tožitelji, bilo jih je kar 12 od celokupnega števila 67000 članov DZ, hočejo namreč doseči, da bi sodišče razveljavilo volitve delegatov za glavni kongres DZ. Do razsodbe pa ni prišlo, ker so tožitelji zaprosili, da se razprava prenese, ker želijo preučiti in odgovoriti na pismeni odgovor DZ. Sodnik Renzi je pristal na predlog tožiteljev. Sedaj bodo tožitelji lahko razmišljali in preučevali odgovor DZ na njihovo tožbo vse do 18. avgusta t. 1. Novi rok za razpravo pa je določen za 5. september t. 1. Zadeva je za vse delovno ljudstvo zelo Zanimiva in poučna. Dvanajst toZiteljev je hotelo za račun protiljudskih sil dvigniti Vik in krik proti DZ., ki imajo 67.000 članov. Pri tolikšnem številu članstva se je našlo 12 nezadovoljnežev, ki bi hoteli vsiliti svojo voljo Reakciji namreč ne ugaja, da bi delavstvo prevzelo vodstvo DZ v svoje roke. Zato je bilo treba najti »primerno* rešitev v borbi preti naporom delavstva, ki si želi izvesti napredni gospodarski program Vsi reakcionarni napori pa so bili zaman. *Tožba je preveč šibka, nima pravne utemeljitve, zato tudi nima izgledov na končni uspeh. Zato nas tudi ne čudi pisanje pro-tiljudskega tiska, ki je v svojih stolpcih klical celo ZVTJ na pomoč, da bi ta podprla stališče kapitala v borbi proti delovnemu liudstvu. Za končno razsodbo sodišča, ki pa nikakor ne more biti drugačna kot zmagovita za delovno l-judr stvo, bomo zvedeli šele 5. septembra t. 1. Mladina dafe vzgled Na svoji zadnji seji je mladinski odsek Enotnih sindikatov pretresel vsebino spomenice, ki jo je izdala mladinska sekcija Delavske zbornice, Z zadovoljstvom so mladinci Enotnih sindikatov ugotovili, da so se končno tudi mladinci De- lavske zbornice pridružili zahtevam, ki jih je postavila mladinska komisija Enotnih sindikatov oktobra lanskega leta. Ker je s tem dana možnost, da pride do medsebojnega delovanja obeh skupin mladine, je mladinska komisija Enotnih sindikatov naročila svojemu tajniku, naj določi skupen sestanek, katerega se bodo udeležili tudi mladinci Delavske zbor- Svečanost na tržaški mestni občini Včeraj je bila na tržaški otčini mala svečanost. General Moore, poveljnik 88. ameriške divizije, je izročil mestni podporni ustanovi pol milijona lir, izkupiček dobrodelne konce rt n; prireditve ameriškega pianista Lista. Predsednik mestne občine odvetnik Miani je izrekel generalu v imenu tržaške občine dobrodošlico in se mu zahvalil za dar. Obenem je predlagal, naj bi dali od tega denarja sto tisoč lir za slepce. Na svečanosti je bil tudi polkovnik Carnes, višji častnik za civilne zadeve ZVTJ in številni novinarji. Izseljeni državni uradniki se hočejo vrniti iz Italije Medtem ko so italijanski šovinisti zagnali vik in krik, ko so iz Pulja odhajali ljudje, katerih ui nikdar nihče silil, naj se izselijo, je ostalo v Italiji danes po dveh letih zmage nad nacifašizmom še mnogo slovenskih državnih uradnikov, ki jih je fašistični režim preselil iz rojstnih krajev v osrčje Italije samo zato, ker so bili Slovenci. Raznarodovalna politika fašistične Italije je slovenske učitelje, železničarje in druge državne uradnike razpihala, kakor luljko po Italiji, Čim dalje proč od slovenskih krajev in ljudi. Človek bi mislil, da je z zmago nad fašizmom tudi zar.je nastopila toliko pričakovana svoboda ter da se bodo lahko na stara leta vrnili službovat v kraje, iz katerih jih je nasilno iztrgal fašizem. Vendar pa ni tako, kajti slovensko uradništvo je še danes primorano ostati v neke vrste internaciji, medtem ko bo jutrišnja Svobodna tržaška država potrebovala sposobnih ljudi z znanjem slovenščine. Med njimi j« tudi slovenski železničar tov. Tavčar Jožef, ki ga je že leta 1936 fašistični režim zaradi tega, ker je bil njegov nasprotnik, preselil v Italijo. Poslal nam je pismo, v katerem opisuje krivico, ki mu jo je prizadejal fašizem in katero bi morali, skupaj z vsemi ostalim;, popraviti italijanska vlada in ZVU. Za to bi bil že skrajni čas. SKRB ZA NAŠE MALČKE Druga skupina otrok odšla na letovanje KOLEDAR Sreda, 9. julija Veronika, Hvalinur Sonce vzhaja ob 5,21. a* • >b 20.53. Dolžina dneva IM Jutri 10. julij Amalija. Ljubica Spominski dnevi 1942 je na Temenici padlo prvih Zl partizanov kot žrtve belogardističnega pokolja. 1944 je SNOUB Toneta Tomšiča vdrla v Vitanje. Ni neumnost, če malo veš. Tudi ne, če hočeš malo vedeti. Neumnost je, če misliš in verjameš, da mnogo veš in znaš. Pokrajinski urad za cene poziva vse trgovce, ki še niso določili cene za obutev, da se zglasijo pri omenjenem uradu, trg Tomma-seo 4 z vzorci obutve in računi. Enotni sindikati Peki. V četrtek 10. t. m. ob 17. uri bo izredni sestanek odbora. Slaščičarji. V četrtek, 10. t. m. bo seja odbora ob 19. uri. Zgodnja jutranja ura pred Domom pristaniških delavciv. V vrstah po dva in dva stojijo otroci, okoli njih mamice. Tudi nekateri očetje se skoraj sramežljivo približajo svojim otrokom. Spremljevalci s seznami v rokah kontrolirajo, če ni morda kdo zaspal. V bližini čaka avtobus, velik, lep in nov. Na njem je napis: Rdeči križ za Trst POD U A Otvoritev dnevnega zavetišča v Senožečah Prvo dnevno zavetišče v postojnskem okraju je bilo otvorjeno dne 29. junija t. 1. Prostori tega zavetišča, ki sestoje iz kuhinje, jedilnice in delovne sobe, so v osnovni šoli. Jedilnica ima prostora za 25 otrok. V delovni sobi pa so igračke ;n nekaj mizic za male goste. Vse to so poskrbele s pomočjo učiteljstva žene matere in krajevni ljudski odber Senožeče. Vsi se zavedajo, kolikšnega pomena je to zavetišče za vzgojo naših otrok in koliko koristi bo imela od teh naša delavna mati, ki bo cdšla na delo KULTURA STALINOVE za književnost in umolnosl v lelu 1046 Kakor vsako leto, so bile tudi letos podeljene Stalinove nagrade ga najboljša dela na področju znanosti, književnosti in umetnosti Za književna in umetniška de'a so bili nagrajeni: ^ Skladatelj Visarion Sebaljin ■za kantato ((Moskva)), skladatelj Sergej Prokofjev za sonato za violino in klavir, Andrej Salančivadze za koncert za klavir in orkester, Sergej Vasiljenka za baletno suito, na- FIZKULTURA JUGOSLAVIJA - CESKOSLOVASKA Slovanski teniski finale za Davisov pokal V nedeljo, ponedeljek in torek se b^sta y Zagrebu srečali teniški reprezentanci Jugoslavije in Češkoslovaške, ki bosta prvič v zgodovini teniškega tekmovanja za Davisov pokal odigrali evropski finale, ki ga zato lahko upravičeno imenujemo slovanski finale. Prognoze j 100 m 1.15.3 (400 m v času so na strani češkislovaških teniških petih 100 m 1.14.6. prsnega sloga Leonid Meškov je postavil nov sovjetski rekord v plavanju na 500 m presto (Meškov je odličen plavalec protega sloga) s časom 6.05.6. Posamezni časi so bili: prvih 100 m 1.08-8, drugih 100 m 1.13.0, tretjih 100 m 1.13.9, četrtih .51.0), lgraf.cev, ki štejejo v svoji sredi tudi najboljšega Evropca Jaroslava Drobnyja. Kot drugi igralec pa bo zastopal Češkoslovaško Cernik, ki Je prav v zadnjih tednih pokazal odlično fermo- Na papirju so torej Cehoslovaki veliki favoritu. Naše mnenje pa je. da bo padla odločitev v igri dvojic, kajti jugoslovanska zastopnika Mitič in Palada Imata vse možnost: na uspeh proti Cer-niku, tako da bi bilo stanje v igri posameznikov 2:2 in bi torej odločila igra dvojic. S.veda pa lahko pride do presenečenj tako s strani Cehoslovakov kot Jugoslovanov, kajti tako Mitič in Palada lahko premagata Drobiega, kot lahko Cenilk zmaga nad Mitičem in Pa-lado. Kratke vesti Jugoslovansko nogometno jprven-st;a. V nedeljo sta bili odigrani dve preostali tekmi za jugoslovansko nogometno prvenstvo. V prvi je zagrebški D.nama odpravil sredi Beograda Metalca s katastrofalnim rezultatom 5:0, v drugi pa je Partizan zmagal v Subotici proti Spartaku z rezultatom 1:0. Kvalifikacijske tekme za vstop v jugoslovanska zvaino ligo. V Zagrebu je novosadska S oga v drugi tekmi remizirala z domačim Metalcem in si tako priborila pravico za vstop v Jugoslovansko zvezno nogometna prvenstvo. Prvo tekmo na domačem igrišču je Slcga odločila v svojo korist z rezultatom 2:0. V drugi tekmi pa je D.namo iz Pančeva na domačem igrišču premagal sarajevski Torpedo z rezultatom 2:1. Povratna tekma bo v Sarajevu. Teniški turnir v Wimbhidonu je zaključen. V igri pcsamezn.kov je zmagal Amerikanec Kramer, v igri moških parov Je zmagala ameriška dvojica Kramer-Falkenburg; v igri mešanih parov Je zmagala avstral-sko-ameriška dvojica Bromvich-Broughova; v igri ženskih dvojic sta zmagali Američanki Hart Todd, v igri posameznic pa je zmagata A-mer.čanka Osborne. Nov sovjetski rekord v plavanju na 500 m. Znani sovjetski plavalec Spored kvalifikacijskih tekem za vstop v slovensko ligo V nedeljo, 13. t. m., še bodo pričele kvalifikacijske tekme enajsteric Slovenskega Primorja za vstop v slovensko ligo- Spored je naslednji: Prva skupina: Na igrišču v Ajdovščini ob 17. uri FD Ajdovščina-FD Partizan (Bilje). Na igusču v Mirnu ob n. uri FD Volga (Solkan)-FD Tolmin. Dne 20. t. m- ob 17. uri na igrišču v Mirnu FD Mrren in zmagovalec tekme Volga-Tolmin. Dne 27. t. m. cb 17. ur. na igrišču v Ajdovščini zmagovalca tekem Aj-dovščina-Partizan in Miren-Tolmin. v-/W-'W-'W/W/L> * rodni umetnik ZSSR Aleksander Goldenvajs za uspehe na odru, slikarji Kuprijanov, Krilov, in Sokolov za ilustracije Cehovljevih del, slikar Peter Vasiljev za grafike, posvečene spominu VI. lljiča-Lenina, kipar Evgenij Vučetič za spomenik generallajtnantu Jefremovu v Vja-zmi. Nadalje so prejeli Stalinove nagrade za delo v gledališki stroki: skupina umetnikov moskovskega Dramskega gledališča z režiserjem Nikolajem Ohkopkovim za izvedbo dramatiziranega romana Fadjejeva «Mlada gardas, skupina umetnikov Hudožestvenega teatra v Moskvi z režiserjem Viktorjem Stanicinom za izvedbo igre «Zmagovalci», skupina Umetnikov dramskega gledališča v Harkovu z režiserjem Marjanom Kuršelnickim za izvedbo drame «Modri Jaroslava, skupina umetnikov leningrajske Akademske Male opere * dirigentom Samojlom Samosudom za izvedbo opere ((Vojna in mir», skupina umetnikov Gruzinskega gledališča za opero in balet s dirigentom Salvo Azmajpa-rašvilom za izvajanje eLegende o Tarijelus, skupina umetnikov Velikega akademskega gledališča za opero in balet z režiserjem Leonidom Lavrovskim, plesalko Galino Uljanovo, dirigentom Jurijem Fuje-ram in dekoraterjem Petrom Vi-Ijamsom za izvedbo baleta «Romeo in Julijan, skupina umetnikov istega gledališča: Lepešinska, Jermola-jev. Golovkina in drugi za balet ((Pariški ognju). Za književna in umetniška dela je bilo podeljenih pet in dvajset pfvih nagrad po sto tisoč rubljev in Sl nagrad po petdeset tisoč rubljev, tako da so pisatelji, gledališki umetniki, slikarji, kiparji in režiserji skupaj prejeli pet in sedemdeset nagrad v skupni vrednosti nad štiri milijone rubljev, kar je vsekakor lepa materialna nagrada in priznanje za duševno delo. brez skrbi za svojega otroka, ko bo ta v skrbnem varstvu vzgojiteljice. Vse matere so bile vesele prvih uspehov svojega dela, ki jim ga omogoča l judska oblast. Videle so, da ni res tisti, kar so zlobneži govorili, češ da bodo otroke vzeli in jih ne bodo mogle več vzgajati. Same so se prepričale, kako jim bo olajšano delo na polju in drugod. KONTOVEL Smrt borca za svobodo. V četrtek, 3. julija smo spremili k večnemu počitku tov. Josipa Gerlanca. 2e v mladih letih se je upiral fašističnemu nasilju. Bil je večkrat aretiran zaradi svojega antifašističnega mišljenja in delovanja. Zato je presedel tudi več let v zaporih. Njegovo življenje je oilo polno trpljenja in preganjanja. Do konca je ostal zvest borec za pravice delovnega ljudstva. Med zadnjo vojno je občutil na sebi grozote taborišča smrti Dachau .in si tam nakopal bolezen, ki je' uničila njegovo mlado življenje. Dragi Josip, ostal nam boš v trkjp«)) spominu. POSTOJNA Vasja Pirc je odigral simultanko V 28-VI zvečer je igraj v Domu JA v Postojni simultanko, velemojster tov. Pirc Vasja z 44 šahlsti, borci, podoficirji, oficirji In člani šahovske sekcije FD Postojna. Simultanki je prisostvovalo precej ljubiteljev šaha, ki so z zanimanjem sledili poteku raznih partij. Dobila sta Celec Mirko in Ivanovič Radojko, remizirala pa sta Sever Janko in Tepavac Vlado. Tokrat je imel tov. Pirc _ lahko delo, kar pomeni, da naši šahisti premalo študirajo. Taka srečanja bodo vsem zelo koristna. Upamo, da nas bo naš velemojster še obiskal in bo drugič gotovo naš kader dal močnejši odpor. MANŽAN PRI KOPRU Na vzvišenem hribu nad rodovitno Valo Uži naša vas, iz katere pa malo poročamo. Letina kaže dobro, posebno lepo pa kaže grozdje, koruza in krompir. 2ito, ki smo ga že poželi, je s.abše kot lani, ker mu je zimski miaz in pomladno deževje precej škodovalo. V živinoreji, kjrr smo imeli vsled fašističnih «radunov» nad 30% zmanjšano število, simo že dosegli predvojno stanje. Vsa dobra, mlada teleta smo redili, ker vemo, kakšne važnosti je živina v poljedelstvu. V maju smo nabavil' 12 mladih prašičkov, ki jih je odsek za kmetijstvo preskrbel iz Jugoslavije. Naše gospodinje so z njimi zelo zadovoljne. Zadnje čase smo zbrali 1300 lir prostovoljnih prispevkov za naoavo nekaj najnovejših knjig za našo knjižnico. Prosvetno društvo pa kar ne more oživeti. Treba bi bilo, da bi mladina pokazala več zanimanja in skupno delovala z organizacijo SIAU. Sosednji Vangantl ima skoraj vsak mesec kakšno prireditev, mi pa, ki imamo iste možnosti, skoraj nobene. Samomor v vodnjaku Ivan Brezaveo, 56-letni kmet iz Sp. M. Magdalene št. 797, je šel prejšnji dan z ženo Frančiško na vrt sosede Antonije Vecchiet, da bi tam ratral nakaj radiča. Kmalu pa je pustil ženo samo pri delu Z izgovorom, da se ne počuti dobro, se je oddaljil proti bližnjemu vodnjaku. Ko je žena po .opravljenem delu šla za njim, je našla pri vodnjaku samo njegovo obleko in čevlje. Brž je poklicala policijo, ki je posvetila z lučjo v vodnjak in zagledala tam plavajoče Brezav-čevo truplo. Ker je bil že mrtev, so ga odpeljali v mrtvašnico glavne bolnice. Pokojni Brezaveo je bil vojni invalid in j-£ imel na r.ogi paralizo, kar ga je onesporabljalo za delo. Zapustil je ženo in tri odrasle otroke, od katerih eden leži v bolnici. Čevlji so ga spravili v zapor Folicija je te dni aretirala 20-letnega Ottorina Zuina iz uiice Ri-gutti 15, ker je ukradel 35 parov čevljev nekemu Raiszu Pavlu. Obenem je prijavila sodniji tudi 21!etnega \Valterja Zuina iz ulice Industria 1, kot sokrivca in Maria de Rossi iz ulice San Servolo 4, ker je od njih kupoval čevlje. Od ukradenih čevljev se je posrečilo policiji vrniti 29 parov pravemu lastniku, dočim so ostalih 7 parov tatovi že oddali. in pokrajino. Odbor za počitniške kolonije. «Kam pa g-rtste?* Vprašal sem ono večjo, a odgovorila mi je ona majčkena in drobna: »Gremo na letovanje!* Povedala mi je to s takim pomenljivim glaso-m, češ pa pojdi ti, če moreš na tritedensko letovanje na Pitrovo brdo pri Tolminu. Otroči so prezaposleni. Poslušati morajo sto in sto nasvetov skrbnih mamic, od katerih je najbolj običajen: Bodi priden! Pri tem so pa njihove misli že v novem kraju, ali pa jim je težko, ker se bodo morali ločiti od svojih mamic. Vstopili so v vozila, Ss enkrat pozdravi, nasveti, želje... Vse vprek govori, da niti ne razumejo drug drugega. Avtobusi so potegnili in sto otrok je odšlo v tolminske hribe na oddih in po zdravje. Ni minila ura, ko se je na pomolu pri ribarnici ponovila ista slika. 250 otrok je odhajalo na letovanj* V Portorože. Tu je še bolj živo. Mali harmonikarji dvigajo razpoloženje. Prispel je parnik in otroci se neverjetno disciplinirano vkrcajo, Mahanje v pozdrav in na svidenje čez tri tedne! Skrb Enotnih sindikatov za izobrazbo delovnega ljudstva Kljub vsem težkočam, ki jih je imelo vodstvo šolskega tečaja, ki so ga priredili ES, se je šolsko leto 30. junija uspešno zaključilo. Te težkoče so bile predvsem denarnega značaja, ker so mogli otroci delavcev le malo prispevat:. Vendar vse to ni zavrlo ne učencev ne učiteljev. Učni uspehi so tako dobri, da nekateri tečajniki sedaj polagajo razredne izpite na raznih državnih šolah. Te izpite bodo tečajniki lahko opravljali, saj so se vršili v letošnjem letu dvoletni tečaj za zemljemerce, tečaji za vrtnarice in za nižjo gimnazijsko maturo. Poleg tega pa so še bili tečaji slovenščine, francoščine, srbohrvaščine, angleščine, ruščine, nemščine in stenografije. Tako je bila dana možnost tudi otrokom revnejših slojev obiskovati srednje šole. Zamisel Enotnih sindikatov, ki tudi v kulturnem oziru skrbe za svoje člane, je vred. ca pohvale. Želimo, da bi se v pri. hodnjem šolskem, letu tl tečaji ponovili in da bi .želi še večje uspehe. Zveza antifašistične mladine v Trstu sporoča, da bo danes, 9. julija ob 19.30 uri v dvorani krožka «Tomažič» (Ulica Dei Leo 7) konferenca vseh okrajnih, sektorskih in tovarniških odborov ZAM-e s sledečim dnevnim redom: 1.) Pridružitev ZAM-e Svetovni federaciji demokratične mladine. 2.) Uspeh festivala STO-ja in bodoči načrti. 3.) Razno. .Sprejem v Slovenski dijaški d v Trstu Rok za vlaganje Pz°?t; 0 sprejem v Slovenski a,,ja -v Trstu je podaljšan do Kdor ne more Plac ,ni svo? vzdrževalnine, naj utem J o prošnjo za znižanje in potrditi krajevnim .^1 Prošnjo morajo vložiti tu a gojenci in vsi novinci, z* ^ zarjamo na ta poziv st» čih prvošolcev. Popravni izpiti na sl°'e” srednjih šolah v Irstt Roditeljski svet in ka pozivate vse dijake ,niajo P" srednjih šol v Trstu, ki j pravne izpite, da se pismeno javijo do 15. 1“ Jv ffi: venskem dijaškem dom jt ul. Buonarotti 31. V za hodnjega meseca \i tečaje za poplavne izp ,&v; si predmetov. Vsakdo naj . gj: počitniški naslov. razrE L mU1' obiskoval in predmete ima izpite. Rajonska konferenca SIAU-je V četrtek 10. t. m. bo v C. P. D. Tomažič ob 20.30 rajonska konferenca za vse žene. Govorila bo tov. Nadja, v slovenščini in tov. Karleta v italijanščini. Slovensko narodno gledališče v Ajdovščini V četrtek, 10. julija ob 20.30 gostuje v Ajdovščini Slovensko narodno gledališče iz Trsta s Knittlo-vo dramo «Via Mala*. Predstava bo v Bratinovi dvorani. S tem popravljamo našo včerajšnjo objavo. Izlet na Montaž — • Špik nad Policami (2754 m) Planinsko društvo v Trstu priredi v soboto in nedeljo, 12. in 13. t. m. izlet na Spik nad Policami, ki je najvišji vrh zapadnih Julijskih Alp. Odhod s kamionom v soboto ob 17. uri, povratek v nedeljo ob 22. uri. Prijave in informacij* v trgovini jestvin Višin, ulica Roma 15 in v čevljarni Pirc, ul. Settefon-tane 3. Javite se pravočasno do vključno petka. Poskrbite si dovolilnico (rumen listek) za potovanje v Italijo na sodišču, vhod F. Severo. Najboljši policaj na svetu pred sodiščem zaradi tihotapstva cigaret Včeraj se je pred Višjim zavezniškim vojaškim sodiščem zopet zagovarjala tihotapska družba sedmih ljudi, med katerimi sta dva člana civilne policije. Sam narednik CP De Salvo pa je bil ravnatelj te tihotapske druščine, k: je od novembra lanskega leta do letošnjega maja tihotapila & Trsta v Italijo cigarete. Samo čitanje obtožnice je trajalo zelo dolgi časa, ker so vsi č’an' družbe obtoženi: 1.) da so tihotapili cigarete. 2.) da so neupravičeno posedovali cigarete zavezniških sil in monopola Julijske krajine. 3.) da šo bili člani tihotapske družbe otl novembra meseca dalje- Vodja te družbe De Salvo pa je poleg lega še obtožen, da je ponaredil prometno dovoljenje in da je skušal podkupiti z denarjem ostale člane civilne policije, ka so ga aretirali. Na predsednikovo vprašanje, ali se ALEKSANDER BECK; 147 VOLOKOLAMSKA CESTA Vendar bom pripovedoval samo o svojem bataljonu. Ko smo se znašli sredi marša, pri počitku, odsekani (ponovili bomo v oklepaju — po moji krivdi! poleg trdne poti, po kat e p bo mogli Nemci drveti, smo ga mi sami presekali z ognjem. V vojaškem jeziku se temu pravi «kontrolirati pot z ognjem*. S tem samim smo prisilili Nemce namesto k «naprej, naprej*, k temu, da se zamujajo z likvidacijo odpornih gnezd. Prisilili smo jih... V vojaškem jeziku se temu pravi »vsiliti svojo voljo nasprotniku*. Nemci so začeli drobiti gozd z granatami in minami. Odgovarjali smo z artilerijskimi manevri. Zbereš nekje vseh štirinajst topov, vsekaš z nekoliko salvami po sovražnikovem zaledju, nato naglo razvrstiš artilerijo po dva ali po štiri topov* in spustiš nagli ogenj na druge točke. Sest vasi se je kazalo očesu z vrhov borovcev. Vseh šest je bil zavzel sovražnik. Izmenoma smo tolkli sovražnika na vseh teh točkah, kar nam je bilo omogočeno, ker smo bili, kar se granat in topov tiče, bogataši. Priletelo je devet beenbarderjev. V kroženju so začeli pikirati. Gozd se je tresel od težkih eksplozij. In kaj? Mati zemlja nas je zavarovala. Prizadeti so bili predvsem konji, za katere nismo utegnili pripraviti zavarovanih ležišč. Štirinajst pobitih konjev, dva razbita topa in šest mož ranjenih — tak je bil rezultat zračnega napada. Okrog poldne so v daljavi kakih petnajst kilometrov severno, to je v smeri Volokolamska, (spet začeli prav kot zjutraj zelo krepko bruhati topovi. Sem pa tja so se oddaljeni streli zlivali v nepre- kinjeno bobnenje: tam je streljalo, sodeč po zvoku, ne deset in ne dvajset, marveč prav kakor zjutraj, kakih sto ali sto petdeset topov. Kot smo izvedeli pozneje, je tanke, ki so se bili prebili, sprejel tam drugi artilerijski polk, Mi tu pa nismo puščali mimo okrepitev, nismo puščali mimo artilerije, motorizirane pehote in vojne komore. Trikrat so strelske vrste pehote prešle v napad na nas. Vsaki krat smo jih pustili, da se nam približajo, nato pa smo s salvami iz pušk in s kindžalskim ognjem iz strojnic kosili nemške vrste, pribijali ob zemljo tiste, ki so ostali celi, in jih prisilili, da so se plazeč umikali. Enkrat smo prešli na juriš tam, kjer se je vprav znašlo r.ekciiko naših topov, ki so bili izmenjali svoj borbeni položaj. Ponudila se je bila priložnost, — priložnost, ki jo na tihem pričakuje vsak pravi artilerec —, da smo sprejeli nasprotnikovo pehoto s kartočami. Ali veste, kaj je to streljanje s kartečaml? Ko prileti karteča iz cevi, se takoj v zraku razleti, bruhajoč na stotine krogel, na stotine vrelih ostrih kapljic, ki s strahovito silo bijejo pehoto, ki napada, v obraz. Tega dne smo trikrat potrdili sovražniku osnovno vojno resnico: jalov je podvig — iti s prsi proti kindžalskemu ognju, jalov je podvig — napadati položaj, če niso uničena ognjena gnezda, če ni uničen duh. A da bi uničili nas, o, koliko artilerijskega delovanja, koliko časa bi za to potrebovali Nemci! Cas, čas — evo, kaj smo mi odvzemali sovražniku. A jemali smo mu tudi ljudi, živo udarno silo. Neopazno se je spustil mrak. Cas je bil, da bi mislili na odhod. Toda pomislite, ni se nam hotelo oditi. Potrošili smo bili našo mu-ničijo, sicer bi se bil jaz rad boril na tem mestu še cel dan; držal bi še cel dan nasprotnika za rep, poigral bi se bil z njim... Strahu ni bilo več. Odšlo je, ostalo je bilo na včerajšnjem otoku moje tegobno razpoloženje. Tako je bil pregnan strah pied obkolitvijo. Tako je bil zaključen naš prvi tečaj višje vojaške vzgoje. (Se nadaljuje) čutijo obtoženci krivi, so vsi izjavili, da so nedolžni. Tožiiiec dr. Marcucci je nato prebral ves zapisnik, kako so 16. maja peneči policisti ustavili avtomobil, v katerem so bili; De Salvo, policist Arena in šofer Trisobni. Pri preiskavi na licu metla so našli v avtomobilu 2190 paketov cigaret za vozniškega izvora. Narednik De Salvo, je na vse načine skušal tedaj zakriti vso stvar, zato je obljubljal policistu Giaccttiju, ki je ustavil avto .veliko vsoto denarja in izboljšanje položaja v služb., ako zamolči zadevo. Ko 10 ni ničesar pomagalo, se je De Salvo obrnil k policistom in jih prosil, naj takoj o tem obveste inšpektorja d. Pasqua-le-ja. Bilo pa je zaman, avto s tihotapci in cigaretami so v spremstvu pol-cijske kamionete odpeljali v policijski garažo Milano. Ko so tu ukazali De Salvu, naj.se legitimira, je De Salvo naglo potegnil iz listnice neke dokumente in jih takoj raztrgal na drobne koščke. Vendar pa se je navzočim policistom posrečilo sestav.ti koščke papirja in ugotoviti, da je šlo za ponarejeno prometno dovoljenje za potovanje v Italijo in pooblastilo, da se lahko spreminja avtomobilska evidenčna tablica. Vsa ta dej-Slra je zopet ponovil priča GiacotM Benito- Popoldne so brali zapisnike, ki vsebujejo izjave obtožencev na policiji. Iz teh izjav smo izvedeli marsikaj zanimivega. Družba Je bila res pravo podjetje tihotapske stroke, k. je razpolagalo z lastnim avtomobilom. Finančni ravnatelj pa Je bil g. De Salvo, ki je finansiral vse delovanje te družbe. Skrbel je ,a vzdrževanje avtomobila ln je poleg tega še posojal denar ostalim cb tožencem, tako da mu je še danes obtoženi Curk dolžan okrog 180 000 lir. Cigarete sa vozili redno tedensko v Bologno, najraje pa v Florenco, kjer so jih kupovali grški begunci. Po čitanju teh zapisnikov so spregovorili advokati. Ko so videli, da so argumenti proti obtožencem preveč močni ,so — kot na razpravi prati tatovom Unrinega sladkorja skušali dokazati, da so bili obtoženci prisiljeni dajati take izjave na policiji, ker so jim na zasliševanju grozili. Revež De Salvo pa je miral celo v bolnico, ker ga je tnšp ktor De Stefani pretepel pri zasliševanju. Razpravo so od-godili na danes. Kino v Dekanih Danes ob 21, uri bo v novo Oivor-jenem kinu na prostim film« Halo, kdo govori*! Rojstva, smrti in poroke Dne 8. t. m. se je rodilo 10 otrok, umrli so 3 ljudje, porok pa je bilo 8. CERKVENE POROKE: Kradn k Pashal Di Luca in zasebnica Laura Mareusa, kuhar Ignacij Rus č in zasebnica Marija Medeotli, obratovodja dr. Angelo Vignatti in zasebnica Dumič Nerina, mizar Karl Scaglla in zasebnica Marija Salvini, uradnilt' Arrigo De Pan-gher Manzini in uradnica Giaco-mina Zamparini, mornariški podporočnik Ivan Mendikovič in zasebnica Gemma Crevatin, uradnik Ruggero Purin in uradnica Josipi-na Tangora, gostilničar Jurij Danieli in uradnica Josipina Otmar. UMRLI SO: 70-letni Vincenc Po-p«o, 14-letni Gaetano Nostro, 76-letna Ivana Leitmann. lSPEVlJ DAROVI IN PR* Za sirote padlih PaILZ.?a p ruje jo: Ob obletnici roj . ga borca Škrka Franka . ^ Kr Ka * ‘ -sini r.ovca 500 lir, ob svat0VEh Dril®', družina Danfu 800 lir, gevi® kofa gradnje hiš v Ton ^ lir, v počastitev sPonjL„ rujc)°1 tov. Maria Jurissevich au zmam snoanm iu — cnol lir, katere so darovali v Q >511» lir, Katere so aaru*«“* ■ ,;nj, kojne matere Jožefe »k-0 - pc Za ploščo žrtvam v nza ^ P Soboti darujejo: člani m SODOli daruje ju. staniških delavežv 2916 , tovarišici in tovarišev !■_ nlCščf*. sekt. SIAU-ja 1000 lir, 4Adriaimpex» 1000 hr, 50O * varišic I. rajona V. sa 10« Dr. I. B. 100 lir, nabrali Nedoh in, D. Terčon. ,oV, F Za otroški vrtec daruje purgo Angela 300 lir. ^ Jtšj V počastitev spomina P 'j Bandela je daroval bra ^ |jr hr za Dijaško matico in sirote padlih partizanov.. -toO ! 2elezničar Metlika ."jski • Klanca je daroval za W 500 lir. n> Fj, Za pevski zb or^«Zv p svetno društvo Opčine? gtfj porni člani prispevaj Maks. Merzek Andrej, Vinicio. Kalin Alojz 1° ^^. Jc Angelina po 1000 lir; in Kette Mirko po 500 j! Za počitniške kolonije j;f. Marija Sosič, Opčine pr SkT Fabi Bernard, Zotti Jako ’ ^ jd Peter, Cetin Marifla, H1 joOO,1 ka in Giustina Lucija P jrfj, Križman Gregor 500 b 'en®* Jordan, Cotar Angela, j jji# Krisiak Andrej, Murosic pij Micheluzzi Marjan, G* Narcis, Gregori Natalu ’pea®. Marjan, Brandelin J°z-lf9 p° vich Jože in Skinlaz J°z' £loft lir. Pisak Angela. Oba<1 ju,l Gorella Marija, Faidini P m Viktorija, Godina TuS 'flUj Ernest, Košuta Katarl"8’ mA Lidija, Jerman Marija, rjZjf. Frančišek, Kalik Zora- ]v.lbi O1 pold, Spanger Marija, A 51$ Cager Mari ja, Tea Nerlin L f Marija in Giorgina Va*e lir. Radijski sporedi v sredo, 9. julija TRST U. 11.30. Dopoldanska glasba. 12.00. Novi svet. 12.15. Operna glasba. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Ruske melodije. 13.15. Ritmična glasba. 13.48. Pestra glasba. 14.15. Zgodovina Amerike. 14.28. Ci-tanje večernega sporeda. 17.15. Simfonični koncert. 18.00. Dvorak: Slovanski pl;si. 18.30 Svetovna književnost. 18.45. Operne arije. 19.00. Prigode malega Nonnlja. 19.15. Oddaja odreda Jugoslovanske Armade. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Griegove skladbe. 20.14. Pevski koncert baritonista Smerkolja Sama in sopranistke Matik Marije - Pri klavirju ju spremlja Dimitrij Zebre. 20.45. Po vsem svetu. 21.00. Glasba po željah. 21.30. Jaka Žigon: Kadar se utrga oblak - Drama v treh dejanjih - Izvajajo člani S.N.G., režira Milan Košič. 23.15. Napoved časa in poročila. KINOPREDSTAUj ROSSETTI. 17.00: «M°)ajdaii vedno prav*, Ana Sher Renny. fi0o: v: FILODRAMMATICO. ->tw zakotnih ulicah Casbe*, son: , ijut4*! IT ALI A. 16.00: »Suzanin««^ Georg Brfnt in Jean , VIALE. 16.00: «Kamnltl\L ^ ALABARDA. 16.00: sad*, Ginger RcgerS in land.* h JMPERO. 16.00: «Smrt — ' urE’ Odg. urednik DUŠAN / Tisk Stabilimento Tip- mauogJ^ MLADA VDOVA, lep« brez otrok, želi znanja pod", inteligentnim gospodom- uje pod «Dobra tovariša* »Primorskega dnevn:kas^-'^: RESNEGA želi spoznati inteligemv"' na. Ponudbe pod "p-jpiD1, luštno* na upravo «"r _/i dnevnika*. .__—- f TOVARIŠA srednjih V*• 0„- , ga želim spoznati. ”°prin'-*1 «Karmen» na upravo * * ga dnevnika*. P DNE 2. t. m. je tov. iz Kanala izgubil na P° Avče zlato nalivno r aj ga vrne proti najTjj 14 let stare« J -n sl< ta sl vina jestvin Naslov v UP VAJENCA, nanjosti z znanjem italijanskega jezika a res- .ute1., -zb* morskega dnevnika*, 1JL. BOSCA~24T kupoF‘^0 ^ dajamo-vsakovrstno : Vse organizacije naj pridejo na obisk na VINSKO RAZSTAVO ki se bo vršila dne 13. julija t. 1. Začetek ob 10. dih prosimo, da se prijavijo do 11. t. m. za prehrano. Za P' V KOM0* bo hrana cenejša. Istočasno prosimo prijavo za prevoz- ~ ki si sami ne morajo preskibeti, bodo vozili avtobusi i° *'^oriC°' z Trsta, ulica Fabio Severo od 8. do 14. ure; Enako z8- d f° Odhod izpred cerkve v St. Petru. Preskrbljeno bo za 0 v;„a ' Željah obiskovalcev. Tisti, ki niso še prijavili svojega ■ razstavo, naj se obrnejo za pojasnila na OF in na kraj Vino bomo pobirali v četrtek popoldne. Se priporočamo za obilno udeležbo. ^ ODBOR VINSKE RAZSTA Prosvetno društvo «Zora» iz KOSTANJEVICE NA KRASU priredi v nedeljo, 13. t. m. ob 16. VELIKI JAVEN PLES NA PRO» ^ Igra godba iz Prvačine. Vablj«^, lil*