ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA Leto VI 15. junijaa 1930 Štev. 24 (Foto: Gvido Dolenc, Knndijn.) Naša slovenska mesta: Movo mesto, dolenjska metropola 186 Naša dolenj- ska metropola v osrčju naše širne Dolenjske, v idilično lepi dolini, obdani v/liixlno (kI visokih bujnih (ioijiinrev, jnžno od (fozdnutega Kočevskegii Ro^a in severno od smehljajoče se Trške gore, leži metropola Dolenjske, Novo mesto, izmed l.jnbljune, Zagrebu in Karlovca najvažnejše mesto, a v l)ravski banovini za IJnb-Ijano, Mariborom in ("elji'in najpomembnejše. Novo mesto ima lepo, romantično lego na široki, visoki, kraški, skalnati plošči, okrog katere se v velikem loku ovija temnozelena mirna reku Krka; leži torej na polotoku, kar je karakteristično za vsu ostala dolenjska mesta, razen Krškega in Višnje gore. Bregovi tega polotoka so posebno nu južni strani do 15 metrov >isoki. kur je tvorilo v zgtKhnini naravno obrambo, zlasti proti turškim napadom. — Mesto ima j(h) m nadmorske \išiiie. letnih pud.iviii ( UO mm. kar je skoraj iinjma?ij na vsem slovenskem ozemlju. .Srecinja zimska temperatura znaša 0-7" C, poletna lO-TC, srec. Karel fvriii, sedanji noMimcski prost. Spodaj; Novo mesto od /apada z /elez-niškiui mostom in Žensko bolnišnico Na levi: Novo mesto: Sedanji novomeški rotov ž (mestna hiša). S))odaj: Vladni svetnik Kaki. novomeški okrajni Ii.ičelnik. Novo mesto: Pantiramu proti jugozapadu. 187 Na desni: Stari novomeški rotovž. Spodaj : Dr. Polensek, predsednik novomeškega okrožnega sodišča. Novo mesto: I rg sv. Katarine z ok rajnim sodiščem (X). Na levi: • Dr. Josip Hežek, odvetnik in župan novomeški. Spodaj : Pogled na Kolodvorsko cesto z novomeškim kolodvorom v ozadju. Pogled na Novo mesto. Na levi okrožno sodišče (X). 188 Novomeška okolica: Pogled iz Rogovega loga proti Trški gori. Naša slovenska mesta: Novo mesto * (Nadaljevanje.) krnju, kjer stoji danes Novo mesto, nimamo pred XI. stoletjem. V naslednjih stoletjih so se nahajale na tem mestu pristave stiškega samostana, katerih središče je bil Gradec (sedanji Kapitelj), najstarejši kraj sedanjega Novega mesta. Stari Gradec je bil središče tega posestva, ki se je raztezalo tudi v okolico, zlasti na Trško goro; stari Gradec je bil tudi najbrž bivališče in žitnica stiškega oskrbnika. Gotovo je, da je stal že leta 1081. Čez 250 let se je nahajalo ravno tu obzidano mesto Markstatt. Prava zgodovina Novega mesta se začenja leta 1565., ko mu je podelil avstrijski vojvoda Rudolf IV. mestne pravice (odtod ime Rudolfswert — slovensko pa: Novo mesto). Že narava sama je utrdila mesto tako, kot malokatero. V časih, ko niso poznali smodnika, mesto ni bilo težko braniti, posebno še, ker je bilo obdano z visokim in močnim obzidjem in okoli in okoli z visokimi stolpi. Prvič so se prikazali Turki v okolici Novega mesta leta 1408. in so ga nato še večkrat oblegali, a zavzeti pa ga nikdar niso mogli, kar je pač meščanom lahko v zgodovinski ponos. Mesto je bilo prvi večji kraj na turški meji, zbirališče mejne obrambe in skladišče za vse vojne priprave proti Turkom. Bilo je v mestu vse polno vojaštva iu trgovcev. Ta doba je zlata doba za Novo mesto. Trgovina je bila silno živahno razvita, blagostanje veliko. Spomin na ta lepi čas je veliki trg, kakršnega nima drugo podeželsko slovensko mesto, in arkade, s katerimi je bil obrobljen. Danes so arkade žalibog ohranjene le še pri Bergmanovi hiši in na rotovžu. Ta doba je trajala, dokler niso v letih 1570 do 1580 zgradili onstran Gorjancev Karlovca, kamor so se preselili vojaki in mnogoštevilni uradi. Od tega časa dalje je mesto pričelo propadati, številni požari so ga skoraj popolnoma uničili, pričelo je razpadati mestno zidovje in leta 1786 so na javni dražbi prodali stolpe mestnega obzidja. Kapitelj je ustanovil cesar Friderik III. leta 1493. Na mestu, kjer je danes kapiteljska cerkev, se je nahajala majhna cerkev sv. Nikolaja. Bila je potlružnica mirnopeške fare. Današnja cerkev je nastala v dveh dobah. Starejši gotski del je bil sezidan v začetku XVI. stoletja. Radi slabih časov so potem prizidali na gotski del do stolpa in tako tvori stari in novi del cerkve kot 70°. Stolp je bil kasneje poviäan in je danes kras in simbol Novega mesta, viden v daljni okolici. Podobo sv. Nikolaja v gl*vnem oltarju je naslikal sloveči italijanski slikar Tintoretto. Slike v stranskih oltarjih so delo domačega slikarja Valentina Mencingerja. Leta 1470 so prišli v Novo mesto frančiškani, katere so Turki pregnali iz Bosne, in nato iz Metlike. Od 1660 do 1786 so bili v Novem mestu tudi kapucini. Njih samostan in cerkev je cesar Jožef 11. spremenil koj v vojaško skladišče, nato v davčni in poštni urad, a na njih vrtu se je od 1810 do 1925 nahajalo novomeško pokopališče. — Gimnazija je bila ustanovljena leta 1746. Je torej ena najstarejših na slovanskem jugu. Do leta 1870 so na gimnaziji skoraj brezplačno poučevali frančiškani. Tega leta pa je država prevzela gimnazijo v svojo oskrbo. Zadnji profesor frančiškan je bil ninogozaslužoi Ladislav Hrovat. Danes se nahaja gimnazija (Nadaljevanje na str. 190.) Večino slik za današnjo številko je posnd g. Gvido Dolenc, fotograf v Kandiji. Novo mesto v XVIL stoletju. Stara novomeška gininazija in fasada frančiškanske cerkve. Novomeški mestni grb. Spodaj : L Maselj, ravnatelj novomeške gimnazije. Pogled na Novo mesto z Marofa (mestnega izprehajališča). Ing. Podgoruik, ravn. grmske kmet. šole. Na desni: Semanji dan. Blagoslovitev zastave novomeške garde na Glavnem trgu dne 26. junija 1875. Listina iz XVI. stoletja, s katero je cesar Karel V. podelil Novemu mestu še danes priljubljene sejme. Zastava novomeške mešč. garde. Dr. Elbert, bivši dolgoletni novomeški prost. Veliki oltar v kapiteljski certvi z znamenito Tintorettijevo sliko sv. Nikolaja. Na levi: Pisatelj Janez Trdina, bard dolenjske metropole. 190 (Nadaljevanje.) v lepem novem poslopju in šteje okrop 4(H) (lijakov. Leta 1"4?. je n.stanovila Marija Terezija okrožno glavarstvo (kresijo), dve leti nato pa je Novo nie,sto zopet dobilo gur-nizijo. V vojašnici se je nastanilo nad 600 vojakov. Ko so vojaki zapustili Novo mesto, se je v bivšo vojašnico nastanilo civilno prebivalstvo in nato leta 1001. okrožno sodišče, ki se je preuredilo v lepo. moderno poslopje. Novo mesto pa se vedno bolj razvija kot tujsko-proinetno središče in letovišče. Že pred vojno, veliko bolj pa še po \ojni prihaja vsako leto več tujcev na počitnice, ker jim nudi Novo mesto vse pogoje, katere zahteva oddihaželjni človek. Že divna lega mesta, na polotoku temno-zelenc mirne Krke, nad hišami, obdanimi z vrtovi, nasadi in parki, vmes polagoma dvigajoči se hrib Kapitel j s starim \ iso- (Nudaljevanje na str. 192.) Novo mesto s frančiškansko cerkvijo in samostanom (X). .Na levi: Kandija pri Novem mestu. (Pogled s stolpa novomeške kat)iteljske cerkve.) Spodaj: Novo mesto. Motiv z obrežja Krke. Spodaj: Nova, monumentalna novomeška osnovna šola, ena najlepših v Sloveniji: na desno od nje novo ginin. poslopje. Na (lesni: Ignacij Hladnik, komponist in virtuoz na orglah, dolgoletni pevovodja novomeškega kora. Spodaj: Vrvenje v novomeškem kopališču na Krki. .Spodaj: Novomeška kapiteljska cerkev, zanimiva in lepa gotska zgradba. 291 Gradovi v novomeški okolici Spiidiij; Grad Luknjii (l.iH'gf;), k()(" last Kiu/.ina l'icdjamiskegu. sedaj last iiovotiifškega trgovca Kr. S('i(lla. Zal, grad /<> ra/.j)a(la. I'oil MJim iz\lru reiiienica. ki nosi oil tu dalie ime Prečna. Tu je tudi elek-truiia centrala /a Xovo mestu. Grad Grm pri Novem mestu, zgrajen \ \V I, stoletju, iiekoe last lodliine .Murdux. Sedaj je nastanjena v gradu znana kmetijska šolu. Znameniti grad Soteska, last kne/.uv Turjaških, po poročilu Valvasorja najlepši tedanji grad nu Kranjskem. Zgradil ga je koncem XVll. stoletja pof Gallenberg. Danes je v njem uprava ogromnih gozdov temnega kočevskega Roga. Grad Klevevž, last grofa 1'lma, ki goji znana vina. Gradič Kamen (na levi). last nestorja slov. politikov, g. dvor. svet. šuklje-ta; na desni kaii-dijska moška bolnišnica. Stari grad s krasm> lego na strmi skali, last rcrtlhijit^ Marglieri. Na levi: Roninntičnl grad Otočec ol) krki, last'grofa Villa\icenzio. hiser dolenjskili gradov. Zgoraj na levi: Dolenjske Toplice, znano in priljubljeno zdravilišče. Zgoraj na desni: Šraarje.§ke lopliee pri Novem mestu. Spodaj: Grad Zalog, las-t rodbine . Langer. »Dolenj.ska kmetiška soba« g. Rodiča v Stopicali, znana po vsej novomeški okolici zaradi gostoljubnosti svojega gospiMlarja. »Krvavi kamen« na Gorjancih. Spodaj: Pogled na Gorjance (na levi Gotna vas). Barle, prvi državni pravdnik novomeškega okrožnega sodišča. (Konec.) kim gotskim zvonikom, že vse to prikazuje mesto v pestro-slikoviti podobi. Poleti nudi mirna, 2 do 5, na nekaterih krajih 5 do 6 metrov globoka Krka prirodno kopališče in radi svoje mirne gladine najlepše prilike za vesla.ški sport, ki se na Krki obilno goji. Krka je plovna za čolne samo v okolici Novega mesta do nad 5 km dolžine. Na Ivoki pod železniškim mostom je zgradilo mesto lepo, veliko kopališče z mnogimi kabinami in solnčnimi kopelmi. Poleg se nahaja nogometno športno in krasno tenis-igrišče. V bližini je tudi pristanišče za čolne, kateri se dobijo v vsakem času na posodo za mal denar. V mestu je več hotelov in restavracij, kjer se dobe poceni prav mičuo opremljene letoviške sobe in postreže z dobro hrano in pristno dolenjsko kapljico. Informacije: Olepševalno društvo, Novo mesto. Ugodne železniške zveze in na vse strani speljane avtobusne zveze ter številni avto-taksiji dovolj oskrbujejo promet. Pa ne samo mesto, ampak tudi okolica Novega meesta je posuta z lepoto, katero je Stvarnik s polno roko razlil v to lepo dolino. — V 10 minutah iz mesta si na krasnem griču »Kapiteljskem marofu«, drevored, koder je včasih peljala stara cesta v Novo mesto. Danes je tu najpriljubljenejše šetali.šče za meščane s prekrasnim razgledom, ob jasnih dnevih tudi na divne Kamniške planine. — Na Grmu je znamenita kmetijska .šola, ki velja za eno najboljših v Sloveniji in je bila 1. 1886. prenesena iz Slapa pri Vipavi tu-sem. — V Šmihelu se nahaja samostan šolskih sester Na.še Ljube Gospe z osnovno, meščansko in gospodinjsko šolo. Na .šmihelskem pokopališču je pokopana julija Primičeva pl. Schenhenstunl, toli opevana od našega pesnika Prešerna. — V eni uri iz mesta dospemo na v rh Trške gore, srce Novega mesta, najpriljubljenejša vinorodna gorica, opevana v narodnih pesmih, z nešteto zidanica mi in znamenito cerkvico Matere božje. Nad vhodom v cerkev priča grb stiškega samostana, da je bil ves ta svet nekdaj last stiskih menihov. Nikjer v Sloveniji ni okolica tako bogata na gradovih, kot ravno novomeška. V eni uri smo na idiličnem Ruperčvrhu, v dobri uri dospemo čez Prečno v divjeromantično Luknjo (Luegg), ki danes žalibog razpada; tu se danes nahaja električna centrala za Novo mesto. In zopet Soteska in Stari grad na strmi skali ter visoko ležeči Hmeljnik, v sredi vinogradov košatega Tolstega vrha skriti Rudež, pa sanjavo na otokih ležeča: Otočec in Struga (znana iz dr.Tavčarjeve povesti), dalje Bajnof, Poganci, pa razvaline staroslavnega Mehova, Zalog in Graben; ti gradovi, ki hranijo v sebi dobršen kos naše zgodovine in stare umetnine, tvorijo neko posebnost novomeške okolice. Skratka: Novo mesto nudi samo in z bližnjo ter daljno okolico toliko skrite lepote, ki pa zadnje čase postaja vedno bolj očita in Novo mesto, kjer se je pričel razvijati tujski promet vprav z razmahom, zre veselo v bodočnost, ujiaioc, da skoro stopi v vrsto naših prvih letovišč. Al. Rant, BalcrolMIC JngamI0V^ ttnMWnf> v Ctuhiltmi — Pa»om iHtmam»mmia «Ilk tfoM>l/M le a prlvol/entem uratfnM/M