SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 1*80 V2 leta K 3*50 celo leto K 7*— za inozemstvo:	„	„ 2‘30	„	„ 4*50	„	„ 9*—		Redakcija in administracija : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8.	Telefon (začasno) 118. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 2 dol. 50 cent.		Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto L	Posamezna številka 14 vinarjev.	Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 5 kron.		Štev. 18.
Noč viharja in strahu v Trstu.
Divjanje razdraženega morja.
V prihodnji številki priobčimo slike in opis Bohinja in slike slovenskih in znamenitejših slovanskih
državnih poslancev.
Oldrich S. Kóstelecky :
Humoreske.
Iz češčine prevel Stanko Svetina,
III.
Prva ljubezen g. Steerwinga.
(Konec.)
„Dobro. Torej da se razumeva : By waterwork —“
„— in rododendron —“
„— ima povešene roke, sklenjene —“
„— v očeh neizrečeno bol —“
„— in klop iz ruš —“
„— in naj čistejšo nedolžnost —“
„— za 200 liber šterlingov —“
„— in priprosto, črno, ukusno obleko —“
„— take velikosti —“
„— do grla zapeto —“
„— bogate, svetle, rumene lase, kakor zlato krasne —“
„— čez tri tedne —“
„— in gleda žalostno v tla.“
„Dobro. Priporočam se.“
„Moj poklon.“
4.
Tri dni nisem videl gospe Lautrinove. Šele četrtega večera je stala pri oknu. Sapa mi je pošla. Madame stoji pri oknu. Bogati, svetli, rumeni lasje, kakor zlato krasni — priprosta, ukusna črna obleka do grla zapeta — v očeh neizrečena bol in najčistejša nedolžnost — povešene roke so sklenjene — in žalostni pogled je uprt v tla.
Dolgo časa sem v ozadju svoje sobe opazoval krasno, otožno, zamišljeno ženo, in čim dalje sem jo opazoval, tem bolj čudne misli so mi vršale po glavi. Tem bolj čudne zato, ker sem že davno vedel, da to, danes tako krasno, otožno, zamišljeno damo čim dalje bolj ljubim. Drugega dne sem vprašal v High Street, številka 20. vratarja :
„Ali je Master Steerwing doma?“
„Da, Sir. Prosim.“
„Sir,“ pravim Masterju Steerwingu, „rekli ste, da je mladenka, o kateri ste včeraj pripovedovali, skočila v Temzo.“ „Da, Sir.“
„Ali veste, da je tja skočila, Sir?“ „Vem, Sir.“
„Ali ste videli njeno truplo, Sir?“ „Videl. Predvčerajšnjem je bilo dvanajst let od tega.“
„Ali veste to gotovo, Sir?“
„Vem. Zakaj?“
„Dvanajst let, pravite, Sir?“
„Dvanajst let. To je bila moja prva ljubezen. Pred dvema leti sem se oženil in sedaj sem vdovec. Ali ste poslušali, ko sem vam to pravil?“
„Poslušal.“
„No, torej.“
„Jaz sem mislil samo, če se je oni rododendron v teh dvanajstih letih kaj spremenil.“
„Ni se spremenil.“
„Ona klop iz ruš tudi ne?“
„Ne.“
„Potem je dobro. Moj poklon. „Priporočam se.“
Odšel sem zadovoljen : pred dvanajstimi leti je umrla Masterju Steerwingu njegova prva ljubezen, gospa Lautrinova torej gotovo ni prva ljubezen gospoda Steerwinga, toda zato pa je gotovo — moja prva ljubezen. In zvečer sem gospej Lautrinovi pripovedoval — iz okna v okno — svojo dogodbo z gospodom Steerwingom. Začel sem od onega trenotka, ko se je bil gospod Sterrwing v Keusingtongardenu čezme prevalil in končal sem s priznanjem, da sem
včeraj skrivoma opazoval Madame, ko je stala v črni obleki tako žalostno pri oknu.
V tem je prišla njena Tilly.
Madame je samo rekla : „Čudna zgodba, res. Hvala vam, ker ste mi jo povedali. Lahko noč.“ Potem je zaprla okno.
A jaz sem ono noč zaspal z mislijo, da grem drugega ali tretjega dne k Madame Lautrinovi in jo poprosim, naj mi bo ona vzor prve ljubezni gospoda Steerwinga — čeprav bi marala biti ta slika moja. —
5.
Zjutraj je vstopila stara Harriot po prstih v mojo sobo, da me ne bi vzbudila. Toda jaz sem bil že prebujen.
„Harriot, bodite tako prijazni in mi očistite črno obleko.“
„Prosim, Sir.“
Oblekel sem črno obleko. Celo dopoldne sem se sprehajal po sobi in pre poldnem sem odšel k Madame Lautrinovi.
Obiskal sem jo drugič.
- Madame Lautrinova je pisala v zadnji sobi, kakor se mi je zdelo, neko pismo. Opravičeval sem se, da jo motim.
„Ne motite me, Monsieur. Prosim, sedite1“
Sedel sem na divan, njej nasproti. Potem sem rekel z glasom, ki je bil malo razburjèn :
„Madame, pripovedoval sem vam svojo dogodbo z gospodom Steerwingom. Nisem še dodro končal, Madame, in vi ste odšli.“ „Prišla je Tilly,“ je odgovorila Madame mirno.
„Gospod Steerwing mi je rekel : Vzor j naj vam bo angelj. — Madame, prosim bo- . dite vzor moji sliki.“
Gospa Lautrinova ja vstala in je hitro odvrnila :
„Ah, ne, ne! Kaj mislite?“
Tudi jaz sem vstal.
„Madame!“ rekel sem proseče in prijel gospo Lautrinovo za roko.
„Ne, ne!“ je ponavljala. „Dosedaj še nisem bila nikdar in nikomur za model —“ „Ali ne bi hoteli bit model niti — meni?“
Madame je uprla vame — solzne oči. Pogled na njene solzne oči je učinkoval name tako, da sem skoro samo zašepetal : „Madame!“ in obenem sem sklonil krasno ženo k sebi in sem jo poljubil na čelo.
Glava gospe Lautrinove je pala na mojo ramo.
„Madame!“ šepetal sem. „Vi gotovo veste, da vas ljubim —“
„Gospa Lautrinova se je zavedla. Izvila se je iz mojega' objema, hitro šla k svoji nežni pisalni mizici, vzela je tam popisano pismo, stisnila mi ga je v roko, rekla je „Z bogom!“ in je odšla iz sobe.
Tudi jaz sem odšel. V nepopisanem pismu se je Madame ločila z menoj za vedno in posledniji besedi sta bili : Monsieur Steerwing —. Naprej ni bilo pisano.
Drugega dne zjutraj je prihitela stara Harriot vsa osupla v mojo sobo in je že pri vratih klicala :
„Ali veste, Sir, da se je Madame Lautrinova odpeljala v Pariz?“
„Ne vem.“
„In nič več se ne povrne.“
„Zakaj?“
„Ne vem. Tilly mora poskrbeti za preselitev pohištva in mora priti za Madame
v	Pariz.“
„Ali se je Madame tako mudilo?“ „Sam bog to ve. Bila je čudna gospa. Tako mlada in krasna, tako sama — vsak mesec je dobila zelo veliko denarja — sam bog ve, kaj ima s svetom. Toda vi, Sir,
vi	ste bili pri njej zelo dobro zapisani.“
„Kako pa to veste?“
„Ah, Tilly mi je pravila, kako vas je imela Madame rada.“
„Jaz sem jo imel tudi rad.“
„Vem.“
„No le pojdite zopet, Harriot, le pojdite.“
Harriot je še rekla : „Ničesar več ne želite, Sir?“
„Ničesar, Harriot, ničesar, hvala. “
6.
Slika prve ljubezni gospoda Steerwinga je bila že končana. Razume se, da mi je bila za model vendarle gospa Lautrinova. Saj se mi je njena slika vtisnila v dušo tako trdno in jasno, da mi slikanje na pamet ni delalo nikakih težkoč. Harriot je takoj spoznala gospo Lautrinovo in je sklepaju roke od začudenja in hvale, kako „zelo ji je podobna.“ Toda ne samo Harriot tudi jaz sem bil zadovoljen : Gospa Lautrinova je bila na sliki kakor živa. To je bilo povračilo za ljubezen, s katero sem bil sliko sliko slikal. Edino, kar je moje veselje in delo grenilo, je bila misel, da slike, v katero sem položil velik kos svojega srca, ne slikam zase, ampak za drugega. Slednjič sem odšel s sliko k Masterju Steerwingu.
„Sir, gotov sem.“
„Dovolite.“
Snel sem tančico s slike a Master Steerwing mi jo je vzel nestrpljivo iz rok.
„Prosim, jaz jo bom držal,“ sem rekel, „— stopite nekaj korakov od nje.“
Naster Steerwing se postavi v pravo pozicijo, jaz dvignem pred njim sliko, toda v tem napravi Master Steerwing proti meni bva grozanska koraka, kakor skoka, namah mi izpuli sliko iz rok, zagrmi „Proč s tem!“ potegne za zvonec, in med vrati druge sobe naroča zopet hladno, kakor kos ledu svojemu vstopivšemu slugi :
„John, Šir dobi 200 liber a s sliko naj gre k vsem vragom!“
Nato je zaloputnil vrata in zginil. John in jaz sva stala nekaj časa drug drugemu nasproti in sva se gledala neumno, kakor dva človeka, ki si morata nekaj pojasniti in ne vesta, kaj.
John se je zavedel prej nego jaz. Pobral je sliko in jo gledal. Toda ne dolgo časa. Nasmehnil se je nekako škodoželjno, ozrl se je name, potem zopet na obraz, nato zopet name in je sledujič rekel :
„Dovolite, gospod. Vi jo poznate?“ „Koga?“
„Tole na tej sliki.“
„Ali jo vi tudi poznate ?“
„Zelo dobro zadeta.“
„In vendar se je gospod Steerwing razljutil.“
„Saj se je moral ujeziti.“
„Ker je tako dobro zadeta?“ „Najbrže.“
„Toda to je čudno.“
„Ne, ne.“
„Zakaj ne?“
„Th!“ se je nasmehnil sluga zaničevalno.
„Ali morda velja ta nasmešek gospej Lautrinovi?“
„Ne. Vaši nesrečni misli velja. Th!“ In šele pozneje sem zvedel, da sem gospodu Steerwingu — namesto njegove prve idealne ljubezni — naslikal ženo, katero je čez eno leto po poroki zapodil od sebe: madame Lautrinova je bila soproga gospoda Steerwinga. „Toda bila je nedolžna, verujte mi, Sir, nedolžna je bila,“ je pristavil John. „Gospod je malo čuden.“
Vseeno. Sedaj visi slika v moji sobi in ima nespremenjen naslov : Moja prva ljubezen !	-----
Noč viharja in strahu v Trstu.
(Slika na naslovni strani.)
Noč strahu in pokončanja je bila v Trstu dne 14. t. m. Med 1. in 2. uro po polnoči je prihrumel grozovit morski vihar s tako silo, kakoršnega še Trst ne pomni in divjal dve uri po pristanišču in mestu, ter prizadel miljone škode in zahteval veliko človeških žrtev. Morje je metalo va-
love 8 do 10 m visoko čez oreg, in hiše ob morski obali so bile vse poplavljene. Burja je jela lomiti pri ladjah jarbole in jih metati ob breg. Vse polno ladij se je razbilo ob bregu. Nekatere so bile naložene polne lesa, a vse je razbilo. Nekaj manjših ladij, ki so bile bolj v sredini morja, je razburkano morje vrglo ob breg, kjer so se preklale čez pol in vse, kar je bilo v njih, je pogoltnilo razburkano morje. Pri pomolu Sanità je požrlo valovje jahto z ljudmi vred v globočino. Danes se vidijo še same jarbole. Morje je metalo na suho tramovje in druge reči. Blizu pomola San Carlo se vidi tramovje, katero tehta gotovo 100 centov, katerega je vrglo razburkano morje na suho. Pomol San Carlo je ves razdrapan. Hiša, ki stoji na pomolu, katera se rabi, kadar se prodajajo vozni listki, je razbita čez pol. Morsko kopališče je razdejano in posamezni kosi plavajo po vodi. Kruto valovje je razdrobilo in pobralo vse. Ladje so razbite, po morju plava vse razbito in razdrobljeno semtertja.
Pri Molo oanita se je potopil parnik „Andromeda“, v Franc Jožefovem pristanišču se je potopila ladja „Nikolajos“. Utonilo je devet mornarjev „Nikolajosa“. Kapitan je bil v mestu. V prosti luki so se potopile ladje: grška „Evangelistria“ in
italijanski ladji „Avvoca tonico tria“ in „Catania“. Utopilo se je pet mornarjev „Evan-gelistrije“, tri je rešil kapitan laške ladje „Seleman“. Pri Barkoli je ponesrečila neka avstrijska jadrnica. Dva mornarja sta se utopila. Zelo poškodovanih je več ob Rivi Carciotti zasidranih ladij. Ponesrečil je kapitan neke italijanske ladje.
Popolnoma je razdejano kopališče Bu-chler, ki se nahaja pred Lloydovo palačo.
Mali bager ladjedelne družbe „Adriatico“ se je potopil pri molu VI. Več ali manj so poškodovane vse ladje v pristanišču, Ladja „Stadion“ in več čolnov je bilo vrženih na kopno. Morje je bilo grozno razburkano. Velike ladje je dvigalo morje kakor lahke čolne. Močne vrvi so se trgale, sidra niso več držala ladij. Več ladij je butnilo ob obrežje, ker so se pretrgale vse vrvi. Utonilo je veliko delavcev, ki so se nahajali na molih. Na pomoč ladjam v grozni nevarnosti ni nihče mogel misliti, ker je ne sreča nastala nenadoma in je onemogočila tema vsako rešilno akcijo. Parnik „Princ Hohenlohe“ se je zaletel v parnik „Miramare“. Obe ladji sta močno poškodovani. Potopil se je obrežni parnik „Andromeda“. Boje se, da so utonili vsi mornarji „Andromede“. Potopilo se je veliko ladij, čolnov in jadrnic.
Tudi v okolici tržaški je sicer vihar hudo razsajal, ali hvala bogu ni veliko škode. Le ob grljanski in križki obali so ______________________________ trpele njive in
razsajal, kakor v Trstu. Na Koprščini je eka Rižan med viharjem preplavila dolino in napravila precej veliko škodo.
Škof mons. dr. Karlin je obiskal župana, da mu izrazi svojo globoko žalost na nesreči, ki jo zadela mesto. — Pokopali so ponesrečence 17. t. m. na stroške mesta Trsta. Devetnajst utopljencev so že našli, sto oseb pa še pogrešajo.
Drugi dan je opazil čuvaj Lučev, da je iz kamenjev ob valolomu molelo dvoje nog. Šel je blizo in opazil, da je truplo popolnoma med skalami, izpod katerih molé samo noge! Obvestil je takoj postajno ladijo „Audax“. Prišlo je več pilotov, ki pa trupla niso mogli izvleči izpod skal. Prišli so s pontoni, s katerimi so dvigali mrtvo truplo, a so se zaman trudili tri ure.
Dosedaj so izmed potopljenih ladij vzdignili le eno ter jo deloma izpumpali. Strokovnjaki so pa izrekli, da je ni mogoče več popraviti, da bi bila zopet za rabo. In tako bo najbrže tudi z ostalimi.
Za ponesrečence je takoj daroval naš cesar 10.000 K in v Trstu se je osnoval odbor, ki bo zbiral prispevke za nje.
Iz morja vzhaja gospodarski pomen mesta Trsta, pomen Avstrije, pa tudi gospodarska moč Slovencev. Trst je proglasil Karl VI. za svobodno luko in ga povzdignil tako, da je lahko nastopil s sijajnimi Benetkami vojno za gospodstvo na Adriji. — Iz morja pa tudi grozi vedno nevarnost elementarne sile, katere še vkljub vsem naporom moderne tehnike ni mogoče po-
polnoma ukrotiti. In resničen je slovenski pregovor: Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda.
Ciril-Metodova slavnost v Mariboru.
Vsako drugo leto priredita mariborska ženska in moška podružnica Ciril-Metodove družbe na vrtu in vseh prostorih Narodnega doma v Mariboru veliko ljudsko veselico. Na to veselico se snide vse slovensko čuteče občinstvo iz Maribora in okolice pa tudi iz sosednih mest in krajev. Vsa društva tekmujejo med seboj, katero bi nudilo več zanimivosti na tem slavlju.
Letos, 11. junija je sicer nagajalo slabo vreme, da ni moglo priti toliko ljudi, kakor po navadi, vendar je bil vrt poln slovenskega občinstva. Posebno kmetsko ljudstvo iz okolice, ki kaj rado poseča prireditve mariborskih Slovencev, je bilo častno zastopano in je z burnim ploska- t njem spremljalo telovadbo mariborskega „Šokola“. V veliki dvorani pa so igrali naši malčki iz vrtca Ciril-Metodove družbe pod vodstvom čč. šolskih sester in bilo je ganljivo gledati nastop, petje in igro teh malih, nedolžnih bitij, katere čuva in brani prod potujčenjem Ciril-Metodova družba. Pevski zbor „Čitalnice“ je zapel nekaj pesmi, pelo se je v vinskem šotoru, kjer so se zbirali ljubitelji dobrega vina.
Ciril-Metodova veselica v Mariboru: „Srečolov“j Fotogr. V, Weixi v Mariboru.
vinogradi, ki ležijo ob morju. V miramarskem parku so nasadi precej trpeli. Hudo je trpel grad, kateremu je vihar poškodoval in odnesel del strehe nad prestolno dvorano.
Vihar ni bil nikjer tako silen, kakor v ! Trstu. Sicer po-I i ročajo tudi iz Л Milj, Kopra in Pirana, da je j»™——™,: vihar tudi tam napravil veliko škodo na ladi-jah in pristaniških zgradbah, ali tako hudo ni
Noč viharja in strahu v Trstu: Sodovi in tramovje™v vodi^skoraj popolnoma^razbite kopeli
sredi tržaške luke.
Noč viharja in”strahu v Trstu: Razbiti in potopljeni jadernici ob valolomu.
Ciril-Metodova veselica v Mariboru : „Panorama kluba, Narodni Pipec“. Fotogr.jjV. Weixl v Mariboru.
Iz krasno urejenega cvetličnega šotora pa I so pohajale mične Slovenke med občinstvo, kakor čebelice iz panja, ponujajoč veseli družbi duhtečih cvetk.
Slovenci iz Studenc so imeli svojo „suho robo“, v „peklu" pa so Hrvatice in Hrvatje (glej sliko, na desno g. Voglar, kot aranžer v narodni noši) točile vino in ponujale pecivo, na ples pa so vabile harmonike in gosli. Življenje je bilo tu živahno in šumno — in čudno..., v ta „pekel“ so kar vreli ljudje. V malo dvorano je vlekel „srečolov“ (glej sliko) vse tiste, ki iščejo srečo in, menda so jo našli, zakaj vračali so se s smehom na ustih.
Na vrtu je do pozne noči svirala godba „Glasbenega društva“ prvikrat na Ciril-Metodovi veselici in mariborski Slovenci so lahko res ponosni na to godbo.
Nekaj posebnega pa je imel klub „Narodni Pip e c“. Že prvič, pred dvema letoma je vzbujal občno pozornost in tudi tokrat je iznenadil občinstvo. Priredil je veliko „panoramo“. Naša slika kaže „panoramo“, od zunaj (v sredi president „Pipca“ in direktor „panorame“ g. nadzornik Tomažič), okrašeno s „Slov. Ilustr. Tednikom“ in slikami Indijcev. Klub „Na-
rodni Pipec“ je eden najagilnejših klubov, ki razun prijetnih klubovih večerov deluje tako marljivo, da je že nabral 200 K za obrambni sklad, pristopil kot ustanovnik k mariborskemu „Sokolu“ s 100 K, „Glasbenemu društvu“ s 50 K in „Dramatičnemu društvu“ s 50 K, dasi obstoji še le komaj 2 in pol leti.
Veselica je dala 1500 K čistega dobička in to je zopet lep dokaz delavnosti in požrtvovalnosti mariborskih Slovencev, ki stoje krepko in odločno na braniku, kot čuvaji mej naše mile domovine.
Odlikovanje orožniškega stražmeštra g. Antona Bohteta s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Dne 21. majnika t. 1. se je vršila v Lukovici izredna slavnost. Cesar je namreč odlikoval tukajšnega stražmeštra gospoda Antona Bohteta s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Slavnost sa je otvorila s podoknico, ki so mu jo zapeli domači fantje na predvečer slavnosti. Drngi dan je bila ob 10 uri maša v cerkvi na Brdu in ob 11 uri pa se je izvršila dekoracija pred gradom. Te slavnosti se je udeležilo mnogo odličnih gostov in dam ter preprostega ljudstva. Ritmojster Lelleg je opisal z vznešenimi in pohvalnimi besedami dolgoletno vzorno službovanje Bohteta in predlagal navdušeni „živijo“ na cesarja. Na to je pripel gospodu Bohtetu
zaslužni križec in vsi navzoči so mu iskreno čestitali. Ob eni uri se je vršil v staro renomirani gostilni Slapar-Vidic v Lukovici slavnosten obed. Na cesarja je napil okrajni glavar Krese, notar Sahne pa je slavil odlikovanca kot strogega, vljudnega in pravičnega orožnika. Za napitnice se je zahvalil in-strukt. stražmešter Skodler. Med slavnostjo je neumorno popeval ad hoc sestavljeni moški zbor.
Papež Pij in aeroplan. Pred par dnevi je priplul zra-koplovec Garros v svojem aeroplanu iz Nice v Rim.
Vožnja je bila težavna in drznal. a pogumni Garros je srečno preletel s svojim zrakoplovom dolgo pot s Francoskegana Italijansko. Prisedšiv Rim, je plaval par-krat nad mestom sem in tja in tudi nad Vatikanom. V Rimu mu je množica gledalcev prirejala navdušeneovacije, in z nekega balkona v Vatikanu je tudi Papež
Pij gledal polet Garrosa. Papež je blagoslovil zrakoplovca ter dejal, da se zahvaljuje Bogu, da je videl največje delo človeškega duha v tem stoletju. Naša današnja slika je posneta po originalni skici rimskega dopisnika „Daily Graphic“, ki ima dostop k papežu in njegovi okolici.
Zaroka avstrijskega prestolonaslednika. Kakor znano, se je poročil sedanji avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand z grofico Kotek, ki pa nima pravice do prestola in tudi njuni otroci ne. Sinovi nadvojvode Fran Ferdinanda torej ne morejo postati avstrijski cesarji in naslednik mu bo nadvojvoda Karl Franc Jožef, ki je sin rajnega nadvojvode Ottona in princezinje Marije Josi-pine Saške. Nodvojvoda Karl Franc Jožef je sedaj star 24 let in se je te dni zaročil v Viareggiu s princezinjo Zito Bourbon-Parmansko. Nevesta je stara 19 let in je hči vojvode Roberta Bourbon-Parmanskega in vojvodinje Marije Antonije, rojene in-fantije portugalske, ki še živi in stanuje v Schwarzlavi na Avstrijskem.
ЖЈ~Ж ШЈ АЈЖТШГЖГШ
Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah, brivnicah itd. „Slovenski llustrovani Tednik“, ue ga nimajo, naj ga naroce !
Odlikovanje orož. stražmeštra Antona Bohteta s srebrnim zaslužnim krišcem s krono.
Ciril-Metodova veselica v Mariboru: „Hrvatice in Hrvatje iz hrvatske kleti“.
Fotogr. V. Weixl v Mariboru.
N ^ g|
S
,3 ,i bf) e n si «
P S s > Ì; » «! 3
«	GO
S 55 x,
= t o-S
.=lh«
3	đ	S!	§	.5
m	ti	«:	«	S
S	E	®	S
«3	p	4	y	«
= E 2
"> -ti лГ o
Ф O c;
«y CO r*j
> 4 M C 63
I ^"-3
S O (D
g ti >o
S « 'g s P 'S 3 o -e & s
68 d S
03
ti
u
53
>
©
cd
02
ti
©
-4-
©
od
m
O
bi
©i
‘S 2 i ^
s *3r 5
-4Г!
4->	<£>	© h
60-=1$ o
"“S
(ti
S
O
CTd
(M
▻
O
ХЛ
ti
O
S
%
H
4->
t»
<D
O
>03
ti

tn
cd
K)
>2
3
o5
«3
=žd
pq
hH
ti
É4
®
3
s
>
3
'S
-e
cS
ti
u
ti
2
©
, ,2 .$,3 ft'p 5 b e ^2 d
=-š I l'3
« o-s
-.-Г
h š £
111 N 5
r 2 o
5 5 .5
: H3 © !2
#f5 -
1-5 5 =
© ti
OD C >
Ker smo zbrali iz vseh slovenskih krajev več tisoč naslovov, pošiljamo mnogim to številko na ogled. „Slov. Ilustrovani Tednik“ je Slovencem potreben, ker je edini slovenski list te vrste. Naročite ga ! Čim več bo naročnikov, tem boljši bo lahko list.
Ker se pri obilici naslovov lahko pripeti, da dobi kdo dva iztisa ali da dobi kdo, ki je že naročnik, list še tudi na ogled, naj nam, prosimo, opomni to na ovitku ter list vrne in stvar se uredi.
Mnogi še niti ne vedo za „Slov. Ilustrovani Tednik“, opozarjajte torej prijatelje in znance nanj in mu pridobivajte naročnikov !
Drobiž.
Bosna in Hercegovina, ki so ju dolgo časa šteli med nepoznani deželi balkanskega polotoka, sta začeli zbujati čimdalje večjo pozornost potujočega sveta. Naravne lepote teh krajev so tako raznovrstne in etnografske razmere tako zanimive, da se vse pričako-
turistiške hiše, a vnajzani-mivejših krajih, ki jih obiskuje večja množina ljudi, postavljeni so državni hoteli, ki so	pod	strogo kontrolo
ter se more reči, da so glede snage, udobnosti in uredbe prvi svoje vrste. Popolna svoboda je zajamčena povsod tako, da more turist po celi deželi, tudi po naj-skritejših krajih potovati mirne	duše	brez	orožja in
brez spremstva. Potovanje v Bosno	se	lahko	združi z
obiskom Dalmacije, Korfu in Italije	ter	daje	vse pod-
robnosti za taka potovanja rad e volj e in brezplačna ravnatelj st v o zdravilišča Ilidže pri Sarajevu.
Bosno je res Bog obdaril s takimi naravnimi krasotami, da more tekmovati z lepotami vsega sveta, da takorekoč sama kliče človeka, da naravnost sili, da opiše njene lepote, da zbudi zanjo zanimanje med svetom, ki je ne pozna ter ga prisili, da se seznani z njenimi krasotami. Sploh pa ni peresa, ki bi vse to opisalo.
Ne obiskati Bosne, ta biser sveta, bil bi neodpustljiv greh za tiste, ki poznajo Bosno le po imenu. Saj vam nudi svoje nežno materinsko krilo. Prepričan sem, da je ne pozabite nikoli.
Papež Pij in aeroplan.
najti v Bosni najboljšega telesnega okrepčila. Kopališče Ilidže, znano že za [rimskih časov, ki je bilo na dobrem glasu za časa
‘1
Bosna in Hercegovina : Begova mošeja v Sarajevu.
vanje obiskovalcev teh dežel uresniči v pravi luči ter vsak turist zapušča deželo zelo zadovoljen.
Prebivalcu iz zapada se odpira tu ves pesniški čar lepot pred očmi. Turški 'nagrobni spomeniki, džamije z vitkimi minareti se ponosno dvigajo proti modremu nebu pravljičnega juga ; stari običaji in starinske navade, slikovite hiše in pestre noše ondotnih prvotnih prebivalcev so ohranile svoj stari značaj navzlic napredku kulture na vseh poljih ; v nižini in na visokih planinah šume mogočni I r'gozd", a z višin drvijo s silnim bučanjem reke proti morju. Železnice, ki jih štejemo med najzanimivejše celega sveta, križajo vso deželo, v krasnih krajih, kamor se more priti po lepo zgrajenih potih, postavljene so udobne

Еозпа in Hercegovina : Ilidže. Hotel Avstrija.
- -4^
•>
Nadvojvoda Karl Franz Jožef in njegova zaročenka princezinja Zito Bourbon-Parmansko.
Kakor že rečeno, potniku ni treba skrbeti za [udobnosti, ker se je v tem oziru Bosna tako povzdignila, da prav nič ne zaostaja niti za najbolj kulturnimi deželami.
Bližajo se letni časi, ko človek želi, da si spremeni svoj vsakdanji posel, časi, ko želi, da se brezskrbno prepusti miru, da razžene svoje vsakdanje skrbi. A dočim si ljudje različno mučijo glavo, kje naj letos prežive poletje, puste se zapeljati raznim tujim reklamam ter se speljati na tanki led, kar jih velja velikih denarnih žrtev, a pravega duševnega užitka ne dobe. Bolehni, ki potrebujejo čvrstega užitka, morejo
turške oblasti, je urejeno tako, da se more meriti z najmodernejšimi svetovnimi toplicami.
V podnožju Igman-planine, v gosti šumi, razganja v soparnih dneh mučne duhove, a telesno okrepčilo daje tistemu, ki ga potrebuje, zakaj na razpolago so najboljše kopeli urejene po vzoru svetovnih kopališč.
Ilidžanski žvepljeni vrelec 58° napolnjuje celo kopel s toplo vodo. Blatne kadi v elegantnih kabinah so na svetovnem glasu, proti zastarelim revmatičnim in ženskim boleznim. Za živčne bolezni je urejeno kopališče z mrzlo vodo po vzoru dr. Winternitza. Na srcu bolni najdejo okrepčila v ta namen urejeni kopeli z ogljikovo kislino.
Dosedaj pa Ilidža bolniki ne poznajo dovolj, ker se je kopališčna uprava brigala za razne zabave, ki jih je res v izobilju. Ako želi človek napraviti kak izlet, ima tam dovolj prilike ; obisk z romantično vzhodno železnico proti srbski in turški meji, se bogato poplača. Sarajevo ti je pred nosom, ker vsak
dan vozi v Sarajevo in nazaj 40 vlakov, a vožnja traja le pol ure. Bajno vrelo Bosne 3 У2 km oddaljeno od Ilidža ti napolni dušo z nepopisnim čarom, a prispeti moreš tja peš, z omnibusom ali z avtomobilom. Pa tudi za druge udobnosti je dovolj skrbljeno, tako da lahko po pravici rečeš, da je v Ilidžu preziti čas zaklada vreden.
Stanovanja so v Ilidžu urejena najelegantneje, a cena jim je jako nizka. Soba s posteljo velja počenši 2 K. Ako se ostane čez 14 dni, dobi se primeren popust. Ilidže je električno razsvetljeno, a razprežen je tudi interurbani telefon.
Končno le toliko: pridi, poglej in povej svojo sodbo. Prepričani smo, da bo tvoja sodba boljša kot vsaka reklama.
Opomba: Ta članek smo s klišeji (slikami) vred prejeli naravnost iz Bosne, in ga priobčujemo, ker smo mnenja, da bi slovensko in sploh slovansko občinstvo moralo v prvi vrsti posečati letovišča in zdravilišča v slovanskih deželah. O Bosni in Hercegovini, tem biseru jugoslovanskem, imajo žal še premnogi predsodke, češ da sta še barbarski deželi in vendar to ni res, temveč sta na mnogo višji stopinji kulture, kot pa celo naša nemškutarska mesta (a la Celje) in pri tem polni čarobnih krasot.
Tiskarski škrat je obiskal v 17. številki tudi „Slov. Ilustrovani Tednik“ v notici „Borovlje na Koroškem“. Proti koncu stoji namreč: „Druga slika nam kaže zastor gledališča, ki je res lep in kaže vmeščenje koroških vojvod na gospodarskem polju . . .“ namesto gosposvetskem polju.
Bratovska ljubezen.1
2.	Higijenično posodico za žemlje in kruh, ki izda vsakokrat, ko se malo zavrti v to pripravljeni gumb, po eno žemljo oziroma en kruh. Žemlje ali kruha pa ni potem več mogoče spraviti nazaj v posodico. Ta iznajdba varuje žemlje in kruh pred muhami, prahom, otipavanjem tretjih, morda celo bolnih oseb itd. Poleg tega ima posodica veliko okvirjev za reklame tvrdk Stala bi na mizah.
Vsled velike praktičnosti in higijenične važnosti se bosta obe iznajdbi povsod uvedli 00 gostilnah, hotelih itd.
Visoko šolo za tovarniške delavke so jstanovili v Londonu. Gdč. A. Brythal po-učuje kuharstvo in sicer vsak dan od 6. do
3.	ure zvečer. Tri velike tovarne so delavkam, 'd obiskujejo to šolo, dovolile, da smejo iti eno uro preje z dela kakor drugi delavci. — Posnemanja vredno.
Raztresenost.
Neki profesor je pripovedoval, da je bil rekoč tako zelo zamišljen, da je zvečer sle-itel suknjo ter jo položil v posteljo samega sebe pa obesil na klin, ter tako prespal vso noč.
— Oh, to še ni nič, — reče drugi, — jaz sem bil nekoč tako raztresen, da sem položil gorečo svečo v posteljo, samega sebe pa ugasnil.
Natančno.
Logar pazniku]: — Ali imate uro?
Paznik: —^Nimam.
Logar: — Nič ne de! Ob sedmih zjutraj piska vlak na postaji, vi pa izpustite pse ravno pol ure poprej !
Našemu ženstvu.
(K obisku v vili Allatini.)
„Slov. Ilustrovani Tednik bo prinašal tudi slike o modi in upamo, da bomo s tem ustregli tudi marsikateri naših cenjenih čitateljic.
Dandanes je moda kakor borza, niti trenutek ni stalnosti, ampak se vedno izpre-minja. Razloček med borzo in modo je le ta, da se na borzi špekulira, bogati in uboža, dočim pri modi tega ni, ampak se preizkuša le spretnost šivilj in eleganca dam.
Tukaj prinašamo letošnjo poletno modo kot sliko št. 1, takozvano reformkrilo.
Letošnja poletna moda : Reformkrilo.
Sultan Muhamed Reschad : „Bratec dragi moj preljubi, pozdravljam te, miru noseč.“ Bivči sultan Abdul Hamid (sam za se): „Oh, da mogel s strupom debeluhu zdaj le bi postreč’!“
Uganka. Kaj je s treh a?
Rešitev uganke v 15. številki :
3	7	6	15	10	9	2	5	8	18	12	1	4	100
2	5	8	18	12	1	4	3	7	6	15	10	9	100
4	3	■7	6	15	10	R	2	5	8	18	12	1	100
9	2	5	8	18	12	1	4	3	7	6	15	10	100
1	4	3	7	6	15	10	9	2	5	8	18	12	100
10	9	2	5	8	18	12	1	4	3	7	6	15	100
12	1	4	3	7	6	15	10	9	2	5	8	18	100
15	10	9	2	5	8	18	12	1	4	3	7	6	100
18	12	1	4	3	7	6	15	10	9	2	5	8	100
6	15	10	9	2	5	8	18	12	1	4	3	7	100
8	18	12	1	4	3	7	6	15	10	9	2	5	100
7	6	15	10	9	2	5	8	18	12	1	4	3	100
5	8	18	12	1	4	3	7	6	15	10	9	2	100
100	O	O	O	O	100	O	O	100	100	I100	O	100	100
Ker nam je došlo veliko rešitev, ne moremo zaradi pičlega prostora priobčiti imena rešilcev.
Kdor hoče imeti res dobro kavo, naj ji pridene Kolinske kavine primesi. Tako danes delajo že vse slovenske gospodinje, ker so se o izborni kakovosti Kolinske kavine primesi že do dobra prepričale in pa zato, ker dobro vedo, da je Kolinska kavina primes edino pristno domače blago te vrste. Zato tudi mi Kolinsko kavino primes našim gospodinjam prav toplo priporočamo. V nobeni slovenski družini je ne sme manjkati.
Slovenec — iznajditelj. Gosp. Zvonimir Masle, o katerega iznajdbi, „samodelujočim pokladalcem pokalnih in svetlobnih signalov“ smo poročali že v 14. številki, je pri patentnem uradu zavaroval zopet dve iznajdbi in sicer sledeči:
1.	Higienično posodico za sol in poper, ki se sama zapira in odpira in tako prepreča, da se ne naseda na sol in poper prah, do-nešen iz ceste itd.
Kje je drugi deček ?
Preklic.
Podpisani obžalujem iz dna srca, da sem rekel občespoštovanemu gospodu Blažu Kobili, da ni vreden, da mu pošten človek pljune v obraz. Na njegovo zahtevo prekličem tu javno svoje razžaljive besede in rad odkrito priznam, da je gospod Blaž Kobila vreden, da mu pošten človek pljune v obraz.
Popolnoma prav.
Žena : — Kako dolgo si bil včeraj v gostilni?
Mož: — Do polnoči!
Žena: — Cernu lažeš! Tvoj prijatelj mi je povedal, da ste bili do štirih!
Mož : — To je bilo pa že danes in ne včeraj !
Življensko zavarovanje je z narodno gospodarske strani najvažnejši faktor in je kot naj-gotovejši in najboljši način sledenja močen temelj za preskrbljenje posameznikov in celih rodbin. Žal da se pri nas Slovencih življensko zavarovanje še vse premalo uvažuje. Res je, da če nosiš leto za letom one zneske, ki jih plačuješ za premije zavarovanja, v hranilnico, da se nabere s časom lep kapital, ali pa veš, da boš vedno vlagal! Ali ne boš morebiti kedaj nehal ali celo dvignil naloženo vsoto? Kaj pa če te prehiti smrt?! Koliko je
vredna zavest: „Naj se zgodi kar koli, moja rodbina je zavarovana, ne bo prišla v bedo, če tudi jaz, njen reditelj, umrem!“ Vsak komur je mar dobrobit lastne rodbine, pa tudi vsak, ki hoče sebi za starost zagotoviti potreben kapital, naj se zavaruje na življenje!
Največji in najsigurnejši slovanski zavod za zavarovanje na življenje je banka „Slavija“, ki je bila ustanovljena l. 1869. Posebne koristi, ki jih uživajo zavarovanei banke „Slavije“ so:
1.	Banka „Slavija“ je vzajemen zavod. Vsled tega razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. V poslednjem času se je izplačalo že več let po 10°/o dividende.\
2.	Član, čigar zavarovanje je v veljavi pet let, ima pravico do deleža čistega dobička
3.	Za vplačilo vsakega, — tudi mesečnega — obroka je dovoljen respiro 90 dni.
4.	Police, ki so v veljavi najmanj tri leta, kupuje banka tudi nazaj.
5 Potem, ko je zavarovanje bilo veljavno že tri leta, more se, ako član to želi, izpremeniti v drugačno na gotovo vsoto se glasečo pogodbo, ne da bi bilo treba nadalje plačevati še kako zavarovalnino. Vsled tega se ni treba nikomur bati, da bi kaj zgubil, ko bi naenkrat ne mogel več plačevati zavarovalnine.
6. Ako zavarovanec odpotuje iz Evrope, ni potreba več plačati nikake doklade, ampak odhod je treba samo naznaniti.
7 Na police dovoljuje banka „Slavija“ za neznatne obresti posojila na 5—30 letno amortizacijo. Na to opovarjamo zlasti g g. uradnike, učitelje in častnike.
Listnica uredništva.
S prihodnjo številko pričnemo z objavo dovtipov, ki so se nem poslali in potem naznanimo tudi prisojne nagrade
Starejšo kuharico
ki bi vodila tudi gostilno in pospodinjstvo, se sprejme pri boljši gostilni na deželi na Koroškem. _________Kje pove uredništvo._

najboljše vrste, zlasti zarez n o in navadno strešno in vsakovrstno drugo opeko, kupite dobro in po ceni samo pri slovenski
tovarni za glinske izdelke
: :	v Račju.	:::

Redka prilika!
Tovarna mi je izročila v razprodajo po vremenski nezgodi rešeno blago, mnogo tisoč kosov
flanelastih odej,
lepih, najnovejših vzorcev in modernih barv, ki imajo neznatne, komaj vidne madeže od vode. Odeje so primerne za vsako boljše gospodinjstvo, za pokrivanje postelj in oseb, so jako fine, tople in močne, piibližno 195 cm dolge in 135 cm široke. Pošilja se po povzetju : 3 komade krasne flanel, odeje za 9 K, v vseh modnih barvah in vzorcih, 5 komadov gospodarskih flanel, odej za 10 K, 2 komada jako fine flanel, odeje za 9 K.
V zalogi imam tudi veliko množino ostankov kakor : ka-nafas, oksford. cefir, modrikasto platno, flanele, pepita in pošiljam zavojček 5 kg 40—50 m za K 17*—. Ostanki so 2 —4 m dolgi in jako porabni za domačo vporabo.
RUDOLF DUŠEK
tovarniška zaloga odej v Nachodu, Češko.
— Ptujsko------
staro vino
K 56 —, rizling iz leta 1908 K 60-—, dobro novo vino belo tn rdeče K 52, 50°/o pristna slivovka K 106 — ; 50°/o tropinovec K112 — za 100 litrov prodaja
J. Kravagna v Ptuju, štajersko.
Pozor !	Pozor !
50.000 parov čevljev! štiri pari samo K 8*50.
Ker je več velikih tvrdk prišlo v denarne težkoče, sem dobil nalog veliko postavko čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para čevljev na jermenčke za gospode in 2 para čevljev za dame, usnje rjavo ali črno, galoširane, z žrebji v podplatih, najelegant-nejše fazone Velikost po številkah. Vsi štiri pari stanejo K 8'50. Pošilja se po poštnem povzetju.
S. Urbach
izvoz čevljev, Krakov št. 110. Zamena dovoljena tudi denar nazaj !
I
e
e
e
e
e
TRI ŽLICE
železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvorn. založn , vsebujejo množino železa, ki jo mora zaužiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo ni-::	kake medicinske vrednosti. ::
Polliterska steklenica 2 K.
@
e
$
f
!
S
!
— Pristen dober	—
1-se dobi pri L. Šebeniku UI 1I1J“ V “v v Sp. oiški pri Ljubljani.
Pozor ! Svoji k svojim ! Pozor !
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
PETER WERNIG
družba z omejeno zavezo 2
2 v Borovljah, Koroško.	i:.2
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
+
Najboljše, najzaneslivejše
pariške novosti,
kakor tudi izdelovanje vseh vrst chi-rurgičnih bandaž, kakor kilnih pasov z ali brez peresa, trebušnih obvez, suspenzorijev itd., pokončne držaje, umetne ude in druge aparate proti telesnim poškodbam po zdravniškem predpisu priporoča
po nizkih cenah bandažist in rokavi čar
FRANC PODGORŠEK
Maribor, Burggasse št. 7.
Modni salon Ozmec & Vičič
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
Bogata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi.
I
Pension ,Vila Celestina6 v°patiji-
ob kralja Karola promenadi
na novo urejene elegantne sobe z balkoni za eno ali več oseb, s hrano, ali tudi brez hrane. Električna razsvetljava ter kopališče v vili. Dobra pitna voda iz Učke. Krasen razgled na morje in okolico, na razpolago je tudi vporaba vrta. Pension se nahaja v lepem mirnem kraju Opatije v bližini morja. Cene nizke ! Domača postrežba!
Priporoča se f> JUVAN, Opatija. „Svoji k svojim“
Da razprodam zalogo, dam po znižani ceni knjigo „Slepa ljubezen“. Igrokaz v 5 dejanjih s petjem. Spisal Ant. Pesek, uglasbil E. Adamič. Ko je izšla 1908 je dosegla ta knjiga nenavadno velik uspeh, kajti v dveh mesecih se je prodalo 2000 izvodov. Sedaj je prestavljena že na češko in srbsko. — Dobi se knjiga pri pisatelju A. Peseku v Ljubljani, Marije Terezije cesta 11 pozni ž a n i ceni izvod s poštnino vred le 80 h (prej 1 K 10 h). Denar je vposlati v naprej (tudi v znamkah). — Naročite brž, dokler je še kaj zaloge ! —
Najlepši, najboljši, čiste pasme,
ceni pSl vseh pasem:
izvrstno dresirani lovski psi, veliki psi čuvarji, krasni salonski in dvorni psi, najmanjši pritlikavci psički,
izrastle že od . . . 70 K naprej, mlade že od ... 40 K „ redke specialitete do 300 K in čez. Vsakdo dobi na našo nevarnost in z garancijo 2—3 tedne na poskušnjo franko na dom, kdor naroči kateregakoli psa z natančno označbo pasme, starosti, barve, zaželjenih lastnosti in približne cene vštevši stroške za transport od eksporta psov
„Flora“
v Repori pri Pragi, Češko
Če naročeni pes ne ugaja, vrnemo vso kupnino. — Tisoči priznanj in zahvalnih pisem. Pišite takoj na razpošiljalnico psov
„FLORA" v Repori
pri Pragi (Češko) po najnovejši ilustrovani cenik, ki vsebuje krasne slike
vseh pasjih pasem,	“
------------------priporočeno dopošlje.-------------------
FRANC PLETERŠEK,
Maribor, Koroška ulica št. 10.
Rnrrfltn 'znlnn-n politiranega in motnega po-
DOgaia zaloga hištva iz trdega, kakor tudi
mehkega lesa za spalnice, jedilnice in kuhinjskega pohištva. — Divani, žimnice, stoli in ogledala.
Železne otroške postelje po najnižjih canah.
Izprašani optik FR. P. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 26. ::
priporoča svoj /r	j	dobro urejeni
Ш
optični zavod
očala, ščipalce, daljnoglede, to-plomerje i. t. d.
Jakob Vezjak,
Maribor, Grajski trg
se priporoča p. t. občinstvu za izdelovanje oblek.
Velika zaloga vsakovrstnih izgotovljenih oblek.
IgnaC BoŽiČ, SXtadfme,
Maribor, Tegethoffova cesta št. 16.
Velika zaloga angleškega blaga.
Odlikovan na razstavi v Parizu leta 1911 z zlato kolajno.
Stampili] e
vseh vrst za
urade, društva, trgovce itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih
LjubljanafsUri Irg 20
Ceniki Iranko.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo
švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej, tudi na mesečne obroke.
Plošče vseh vrst in v vseh jezikih od K 2’50 naprej. — Cenik brezplačno.
Ali ste nam že pridobili novega naročnika ?
Priporoča se
: : slovenska trgovina : :
z modnim in manufakturnim blagom
J. N. ŠOŠTARIČ
MARIBOR, sedaj samo Glavni trg št. 19.

I

Na drobno! -------- Na debelo!
Slovenci pozor !
Vsi zavedni Slovenci, trgovci, društva, krajni šolski sveti, občine, župnišča i. t. d., naj naročijo svoje potrebščine, kakor šolske tiskovine, zvezke, trgovske knjige, Ciril in Metodovo črnilo, pisalni papir, svinčnike, peresa, razglednice, slovanske igralne, karte, konfeti, kače, lampijone, srečke, okraske i. t. d. vedno le v znani narodni trgovini
v WILKO WEIXL,
Maribor (Štajersko), Gosposka ulica št. 33.
Postrežba točna, cene nizke, izbera velikanska !
Slovensko brivnico
v Mariboru, Tegethofova ulica 22 priporočam vsemu slovenskemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem
Juro Gredlič, brivec.
• %y ■
■	>-Vv.'.
Slovenski volilci! = Volite narodno
-----	r---- špecerijsko trgovino
ALOJZ ŠUMENJAK,
v lastni hiši, Maribor, Tegethoffova cesta 57.
Velika zaloga vsega blaga, ki se prodaja v prid družbi sv. Cirila in Metoda in v korist obmejnim Slovencem.
Postrežba točna in solidna! Slovenci : Svoji k svojim!
I
Pijte samo ki se naroča
Tolstovrško slatino
v Tolsiemvrhii p. Giištaaj (Komško).

ftiiein echter Balsam
IUS der Schutzengel-Apotheke dei
A.Thierry in Pregrada
bei Rohihch-Sauerbrunn.
Lekarnarja A. THIERRY-jev BALZAM.
Edino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. Vsaka potvoritev, ponarejanje in vsak prekup drugega balzama s prevarljivimi znamkami se kazensko-sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje, Ta balzam je dobrega učinka pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, bljuvanju, hripavosti, katarju v žrelu, bolečinah v prsih, boleznih na pljučih, posebno pri influenci, želodčnih boleznih, vnetju jeter in vranice, slabi prebavi, telesnemu zoporu, zobobolu in ustnih boleznih, trganju udov, opeklinah, pri izpuščajih itd. itd. 12/2 ali 6/1 ali ena velika posebni
steklenica K 5.
Lekarnarja THlERRY-jevo edino pristno mazilo iz vrtnice
je zanesljivo zdravilo za rane, ščirjevce (ture), poškodbe, vnetja, abscese, odstrani vse nečiste v telo vrinile se reči in stori, da so bolestne operacije nepotrebne. Zdravi tudi pri zastarelih ranah itd. Dve škatli staneta K 3-60.
Kupi se: Lekarna pri angelju varuhu,
Adolf Thierry v Pregradu pri Rogatcu.
Dobi se skoro v vseh lekarnah. Na debelo pa v medicinalnih mirodilnicah.
R. DIEHL, veležganjarna, Celje
n.i....................i.;.i.n.i..
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane štajerske slivovke, tropinovca, brinovca, borovničarja, vinskega žganja in domačega .. z. v. konjaka. .*. .\ .\	.\
B. Götzl, Ljubljana
:: Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. ::
skladišče oblek domačega izdelka za gospode in dečke. Velika izbera tu- in inozemskega blaga za obleke po meri.
■	Solidna postrežba.	■	Vedno nizke cene.	g
DtÄÄn“ LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. ReSÄnr»"ad
Stritarjeva ulica štev. 2
---- -------------- Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. —-- ----------.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 V2 °/°.
j [k]	^ саххо|хууххтх^с)ососв ^)јј||*П
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Frančiškanska ul. št. 8. |
11кЛEHl 1 i 11> tsAj dИТ111[‘
:	r. z. z o. z. :
izvršuje vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela najsolidneje : in po zmernih cenah. :
11 t-M-	'ц (TLm- ESS'.T	ii	
	1 II 1 [* )5V4 ‘)Vl 111P fcV4 *nH 11	
I Frančiškanska ul. št. 8. g
ilLri=£d4^HI rib	Hl ll 1Р)^44ИГ11
Lastnik in urednih Anton Pesek. — Tiska „Učiteljska liskama*4 v Ljubljani.