227. številka. Ljubljana, v sredo 4. oktobra. XXVI. leto, 1893 SLBVlliiKI MAMI Ishaja vsak dan iveecr, izimli nedelje in praznik«, ter volja po poŠti prejeman za ivgtr o-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr . za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po t> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Mladočeških poslance/ oklic na narod. Predvčerajšnjim popoludnć izšel je končno nestrpno pričakovani oklic mladočeških državnih in deželnih poslancev na češki narod in bil v mnogo tisoč izvod.h razposlan po vseh krajih, koder prebivajo Binovi češkega naroda. Ta okltc je po naši Sodbi velevaŽen in velezoačilen dokument za zgodovino narodnostnih bojev v habsburški monarhiji. Tega oklica, pisanega rezko in odločno, ni treba komentirati in pojasnjevati. Pisan je lapidarno in podaja v velikih potezah sliko češkega boja za narodno ravnopravnost in politiško samostalnost. Ker je pa ta oklic zaradi nekaterih Btavkov — kakor poročajo današnji telegrami — zapadel konfiskaciji, smemo navesti iz njega le to, kar so prinesli tuli nezaplenjeni Dunaiski listi. Iz istega razloga opuBtiti moramo seveda tudi vsako komentiranje oklica. V navodu temu manifestu se navajajo izjemne naredbe z dne 12. septembra in njih oficijozni komentarji, potem pa se dokazu|e, da politiška zgodovina zadnjih let mi, da ekstremne policijske naredbe nikdar ne dosežejo svojega smotra. Zato tudi izjemne naredbe Se nikdar niso oslabile češkega na roda, nego vedno dani nezadostno prepričale vlade, da je v interesu države in dinastije, pogajati se s češkim narodom in vkupuo z narodovimi zastopniki iskati potov in sredstev, kako ali reSiti češko vprašanje ali vsaj zadovoljiti češki narod. Zato pa tudi izjemno stanje, uvedeno z naredbo z dne 12 septembra 1893. I. ne bo imelo tistih nasledkov, katere pričakujejo njega prouzročitelji in iospiratorji. Iz jemoo stanje ne bo imelo na narod drugega uplive, kakor da ga bo prepričalo, da prestavljena liberulua ustavovernost ni osnovana na principu politiške svobode, nego ima kot zaslombo oboroženo silo, policij ske naredbe in utesnitev državljanske svobode. Upoštevaje to in spominjajo se svojih nalog se zastopniki naroda Češkega ne bodo dali odvrniti z jbbuo določenega jim pota k velikemu političkemu idejalu, na ka terem potu jih je doslej spremljalo zaupanje njihovih volilcev. V obrambo državlisnake svobode izjavljajo poslanci češkega naroda slovesno, da sedanje izjemno LISTEK. Nevesta našega časa. (Čefiki spisal Ferd. Seli u I/.; preložil Vinko.) (DaUo.) Bil je zal deček, a v neznatni, raztrgani in zamazani obleki ni nikdo tega rekel o njem. Jedini ded, oče njegove matere, razvajal ga je, hvalil ga in karal. Bil je to stari Malek, svoje dni zeiiščar na Koširskem potoku, sedaj na pol berač, na pol prodajalec. Imel je zimske mesece v kotu poleg slaščičarja Hermana luknjast plehaat kotel, v katerem je pekel kostanj. To je bil po zimi niegov jedini zaslužek in še tega je delil s svojim unukom Robertkom, ki je zvečer k njemu hodil v vas, pri-zuavajoč ga jedini iz obitelji Svitakove. „Mamica, mamica!" priletel je danes R bertek ves vesel v sobo h gospe) Sidoniji. „ Dedek mi je dal dvajset krajcarjev t" In na desni dlani se mu zasvetita dve desetici. . Gospa Sidonija je pozabila sinka ošteti, da je prišel v njeno sobo s Čevlji mokrimi od snega, a stanje ni v zrn slu zakonov in la se ne da opravi čiti z zakonom z dno 5. maja 1869 1. — Doslej niso znani razlogi, s katerimi muh vlada opravičiti to naredbo v parlamentu, to pa je gotovo in se mora pred vsem Bvetom koustatovati: Praško raentjanstvo ni storilo ničesar, kar bi bilo vele-izdajsko ali ustavi nevarno, tudi večjih osobni sigurnosti nevarnih dogodeb ni bilo in to je v zmislu zakona iz leta 1869 treba v razveljavljenje ustavnih pravic. Ministerstvo ni bito opravičeno, porabiti ta zakon in češki poslanci bodo z vso odločnostjo zahtevali, da se izjemae naredbe zopet razveljavijo. Niso tajili in tudi sedaj w tajijo, da rase razburjenost in ogorčenost češkega naroda neprestano. Opetovano so povdarjali, da sedanji pohtiški sistem in posamne vladne naredbe pravno prepričanje češkega naroda in njegovo težnje skoro namenoma žalijo in da se skoro namenoma marsikaj zgodi, gledć česar je vsakdo osvedočen, da mora zaboleti češki narod, ki je za to državo že doprinesel in Se doprinaša tako velike žrtve. Odpor Dunajske vlade tudi zoper uajskromnejše tirjatve prednje delegacije, vladna nenaklonjenost napram najvitalnejAim interesom celega naroda Ž« v dobi, ko MladoČehi parlamentarno akoro niso bili zaitopani, to je naravnim potem prouzročilo, da je češki narod odrekel svoje zaupanje tistim zastopnikom, ki so s svojimi glasovi podpirali narodovim interesom sovražni sistem Namestu da bi bila vlada grofa Ta.,ti -a iskala sredstev, kako vsaj nekoliko utrditi zaupinje naroda češkega do prejšnjih čeških poslancev, je na usodepolni dan 17. decembra 1889. 1. na usta mi-nisterskega predsednika izjavila, „da vlada ne misli nasvetovati Ni. Veličanstvu premembu ustave v zmislu čeških državnopravnih tirjatev" in je s tem začela tisto usodno akcijo, ki je kasneje v politi« škem svetu zaslula in razslula kot „ Dunajske punk-tacije". Manifest slika potem, kako se je razvilo velikansko gibanje narodovo zoper punktacije, popisuje, kakim nusilstvom so izposta >'ljene češke manjšine v večinoma nemških mestih, obsoja vladni program z dne 4 februvsria t. 1. in se bavi naposled z do-gmibami zadniega čas«. V deželah češke krone se hlastno |e iztegnila proti njemu roko ter vzkliknila: „Daj *em denar!" Deček se osupel umakne. „Samo posodiš mi ga", nadaljuje gospa Sidonija. „Da., posodim," žalostno odgovori Robertek, v svoji slabi obleki ves trd od mraza. ^Kolikokrat si si od mene že izposodila, a doslej mi nikoli nisi nič vrnila." In vtaknil je denar v žep. sVse imaš pri meni dobro spravljeno, Roberte*; samo sem duj, kar si danes dobil!" Kober tek z žalostnim obrazom uboga, počasi vzame iz Žepa desetico za desetico ter jo neodločen • hi materi . .. K večerji pa je prinesel Jean v belih rokovicah na sreberuein podnosu gospodi sedeči v jedilnici okrog male mize za dvajset krajcarjev švicarskega sira. Kruh in pivo Bta bila vzeta na knjižico. Drugo jutro zgodaj je gospa graditeljeva dala Leonori v spalni sobi par dolgih, tenkih, belih no-govic in lepo, na novo oprano srajco . . . Pred polu ii om nastalo je po hiši. kričanje, da je iz zaklenjenega podstrešja gospe* Brožovi, bogati zasebnici v drugem nadstropji, izginilo nekaj kosov belega perila. Hišnik je trdil, da tat ni mogel priti tja drugod, kot skozi podstrešno okno. je prepovedavalo uspravljanje grbov teh dežel, žalilo se je dinastičko čustvo narodovo, teptale državnopravne in ustavne pravice in prepovedala ter zabranila vsaka slavoost, prireiena o obletnici cesarskega reskripta z dne 12. septembra 1871. Češki narod je odgovoril na tako postopanje na primeren način, in naravno je, da obsoja ta sistem in zahteva dejanskega zboljšanja VBeh razmer. V to ni treba agitacij in hujskanja, globoko ukoreninjena zavednost je v to popolnoma zadostovala, ker je narod sam spoznal, da se ž njim ne ravua po pravu in da se mu prikrajšujejo pristoječe pravice. Zato pase narodovi zastopniki ne dajo odmakniti s svojega stališča niti po zadnjih vladnih naredbah. ZveBti principom in tradicijam iz dobe zgodovinske slave naroda češkega delovali bodo češki poslanci tudi v bodoče najodločneje na to, da ne narodov politični program uveljavi. Kakor deluje vsaka politična stranka v zmislu po zakon h jej zajamčenih pravic, tako bodo tudi češki poslanci porabljali vsa po zakonu pristoječa jim sredstva in nič jib ne bo oviralo, delovati neutrudno in neprestano za državno pravo čeških dežel, za popolno uveljavljenje ravnopravnosti češkega jezika, za politiško in državljansko svobodo in za gospodarski in kulturni napredek. Izjemno stanje, tudi če pritrde tej naredbi zastopniki drugih narodov, more samo nekaj časa ovirati izražanje tega pravnega prepričanja in narodnega ter politiškega mišljenja, nikdar pa narod in njegovi zastopniki ne bodo zapustili pota, ki je zakonit in patrijotičen ter tak, da je češkim deželam in drŽavi v konut. Poslanci češkega naroda, ki se je v preteklosti že tolikokrat z najlepšim uspe-hom in z lastnimi močmi pomogel, ki ima svoje napredovanje zahvaliti jedino le sebi, poslanci tega naroda se zanašajo na moč narodne zavednosti in narodnega ponosa, na odločnost in zvestobo celega naroda češkega. Češke poslauce podpira pri tem mogočno gibanje na Češkem, na Mo-ravi in v Šleziii, ki dovaja z elementarno silo vse narodove moči narodnemu boju. Z mirno vestjo prepuščajo češki zastopniki drugim strsnkam sodbo, ali so izjemne naredbe v korist svobodi in dostojanstvu države Narod češki je za svoje političko Ko se je zdanilo, odšel je graditelj Svita'* od doma, da bi Bi pri nekaterih Btareiših znancih izposodil kak denar za hrano. Hitel je, da bi se vrnil, predno vstaneta njegova Žena in hči. Tembolj se začudi, ko nsjde, zvršivši svojo nalogo nepričakovano naglo in srečno, gospo Sidonijo v Bvoji sobi že popolnoma opravljeno. Ko bi imel sam mirne misli, bil bi na njej opazil nemalo zudrego in nenavadno, skoro veselo razburjenost, katero je pred njim vidno hotela prikriti, urejajoč na njegovi mizi razmetane papirja, pisanja in risarske obrazke. A ne da bi čakal, da ona izpregovori, poda jej v pesti nekaj zmečkanih bankovcev s plabo prošnjo, da bi s tem dobro gospodinjila, češ, da mora s tem izhajati naj-menj jeden mesec! .Sicer ne vem, kaj bode c nami!" pristavi, vsedši se k mrzli peči. ,Le brez skrbi bodimo!" zakliče gospa Sidonija, in vzemsi iz žepa list, zmagoslavno pomiga ž njim soprogu rekoč: „Tu glej, neverjetni Tomaž, kdo je imet prav, ti ali jaz, ko sem rekla, da nam denar, izdan za Leonoro, prinese izvrstne obresti! Stvar se razvija hitreje, nego sem se nadejala. Tu je že pismo od Lippmanoa, svatba mora biti najdalje v štirih tednih . . MAli že prosi njene roke?" vzklikne graditelj in preko Žalostnega obrsza mu Sine žarek'nadeje. prepričanje prebil že mnogo ponižanj; trdno upamo, da jih bo tudi v bodoče znal prebijati. Češkega vprašanja ni moči rediti z večjim ali manjšim pritiskom ali s policijsko vaegamogočnoatio; češko vprašanje je velik zgodovinski m državni problem, kateri je moči rešiti le z velikimi in pravičnimi sredstvi......Podpisanci ostanemo zvesti svoiemu programu in pričakujemo, da bode češki narod si tudi v bodoče obranil tako zavednost in odločnost kakor tudi mirno preudarnost, da bo trdno stal na strani svojih poslancev, kakor bodo ti ostali zvesti tistim velikim smotrom, v katerih dosego jim je narod izkazal svoje zaupanje. Ta oklic je datovan z dne 24. septembra t l., podpisal pa ga je ,Sbor zemslt^cb a Hšsk^ch poslancu, narodni straoy svobodouavslne* v Čechach a na Moravč * Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 4. oktobra. Držami zbor. Mej vladnimi predlogami, s katerimi se bode baviti državnemu zboru v prihodnjem zasedanju, je jedna najvažnijših načrt o premembi domobranskega zakona. Voini krogi niso povsem zadovoljni z dosedanjo uredbo, češ, da se moštvo ue izuri in ne izuči tako korenito, kakor je treba. Glavni uzrok temu nedostatku je baje to, da je službovanje pri domobranstvu omejeno na jako kratko dobo. Vsled tega se bode v novem načrtu določilo, da je pri domobranstvu uvesti dveletno službovanje. S to novoBtjo bi bo bremena, katerih prebivalstvo že itak ne zmaguje, čutno povečala, vrh tega pa bi postala domobranska instituciia v voiaškem oziru tiBle važnosti, kakor regularna vojska. Začetkoma ni bdo domo branatvo namenjeno za vojno izven domačih krajev, nameravana reorgamzaciia pa svedoči, da so se voiaški krogi navadili računati z domobranci ravno tako, kakor z linijo. Upamo, da se bode v državnem zboru našlo vsaj nekaj neodvisnih poslancev, ki bodo tej nameri ugovarjali in se jej upirali. Sodbe o ceikem manifestu. Skoro vsi neodvisni listi prinašajo krajše ali daljše izvode iz mladočeškega oklica in izrekajo o njem svojo sodbo. Značilno je, da oficiio^ni listi in pa BVaterland" ne omenjajo niti z jedno besedico te velezanimive izjave, prav kakor da jim je oklic popolnoma sapo zaprl. Izmej nemških listov naj za danes omenimo samo to, kar piše glavno glasilo levičarsko, ,N e u e F r e i e P r e s s e". Ta list sika kakor strupena kača, če jej kdo na glavo stopi. Nabrala )e v svoj članek celo kolekcijo žaljenj in psovk. Pritožbe čeških poslancev bo jej vidijo neopravičene, ves maoifeat nesrečno stiliziran, a glavne stvari, namreč uspeha in utiša, kateri bo ta manifest naredil na češki narod, se celo ta liat ne upa zanikati. List pravi, da bo ta manifest mogočno agitacijsko sredstvo in da bo narnd verjel, da je tlačen, prikrajšan in zapostavljen. Trditev in dokazovanje, da je narod že jedenkrat slavodobitno premagal izjemno stanje, to ga bo vzpodbodlo, da tudi sedaj ne bo odnehal. Č^Bar ne bo storil ta oklic, storili bodo govori mladočeških poslancev v državnem zboru — skratka: z izjemnimi naredbami ni rešeno češko vprašanje in se ne da rešiti. — »Poli tikaM ne ve dosti ugovarjati. Jedino to jej ne ugaja, da poslanci v oklicu niso povedali, na kak način mislijo realizovati svoj program. — To očitanje se nam vidi kaj nesrečno, zakaj nobena stranka .Dragec! Sedaj ti nit ne pojde dovoli hitro I" veli gospa Sidonija porogljivo. „Za danes je dovolj, da povprašuje po njenem zdravju. Najlepši začetek srečnega konca Na vse zgodaj je poslal k nam navlašč sela s tem pismom ter prosil odgovora. Napisala sem mu ga tukaj, a čudim se, da nimaš niti spodobnega pismenega papirja." .Pokaži, kaj pišel" zahteva graditelj ter desnico iztegne po listu, katerega je gospa Sidonija že vtikala v žep. Poda mu ga. Svitak z ujasnenim obrazom čita nekoliko vrstic, v katerih tovarnar milostivo gospo kar najbolj nujno prosi, da bi izvolila poročiti vsaj z nekolikimi besedami, kako bo danes godi milostivi gospodični, katero je včeraj videl vstopiti v voz oči-vidno bolno. Pri tem se je opravičeval, da se ni upal, kot doslej vender le neznan jej človek, ponuditi jej svoje spremstvo . . . „Jutri pošl|e še jedno pismo, pojutrišujem pa pride že sam,* trdi gospa Sidonija z največjo gotovostjo, ,in v polovici januvarija bode vse končano . . . A doslej Leonori nisem ničesar povedala o tem. Vzbudim jo z veselo novico." In odhitela je. (Dalje prih.) ne obeša na veliki zvon svojih priprav za kak važen korak. Staročeški aHlas Naroda" se norčuje, ker se nobena češka tiskarna ni upala natisniti ta oklic, tako da je bilo treba preskrbeti tisek v Lipsku. Oklic je po sodbi tega lista pisan v stilu kazenskega zagovornika, ne z namenom, prepričati narodove nasprotnike o narodu storjenih krivicah, ampak z namenom, pregovoriti narod, naj še nadalje vztraja na strani bratov Oregrov. — H koncn omenimo še, da je Praško državno pravdništvo včeraj popoludne izreklo konfiskacijo oklica, in sicer na podlagi znanega § 300 kaz. zak. Zagrebški občinski svet* Kakor znano, izs'.opila je svoj čas združena opozicija iz občinskega sveta Zagrebškega, ker župan ni hotel vzprejeti neke interpelacije glede mestne policije, češ, da policijstvo ne spada v avtonomni delokrog. Vsled izstopa opozicije ni bilo moči reševati občinskih zadev in le skrb za blagor mesta Zagreba je napotila opozicijo, ko jej je meščanstvo na volilskem shodu votiralo zaupanje in odobravalo vse storjene korake, da je zopet vstopila v občinski svet. V prvi seji po vstopu je obč. svet. dr. Frank stavil predlog glede pravice interpelovanja v policijskih stvareb, kateri se je jednoglasno odkazal pravnemu odseku. Občinski svet je torej zopet kompleten. Parlamentarna korupcija na Ogerskem V Budimpešti izdal je neki Štefan Bernat zanimivo brošuro, v kateri popisuje strahovito korupcijo mej ogerskimi parlamentarci. Očita jim, da podpirajo razna sleparska podjetja in da izkoriščajo svoj upliv za osobni dobiček. To pa niso gola oči tanja. V brošuri se navajalo dokaz:, ki kompromitirajo celo vrsto poslancev, in to ne samo vladnih, nego tudi opozicijonalnih. Pisatelj brošure dokazuje, da se je ogerska vlada doslej le zato na krmilu ohranila, ker je poslance podkupovala, jim nakla-njala dobre sinekure ali mastne službe. — Kar je pisatelj tu razkril, je samo nov dokaz za zuano resnico, da je vsa madjarska uprava do ekrajnosti korumpirana. Toliko poneverjeuj mej javnimi funkcionarji se tekom jednega leta v celi Evropi ne primeri, kskor ta Ogerskem v jednem tednu. Vnanje države« Marko Miljanov. Mesec dnij mudi se že v B-demgradu jeden nsjodličnejših črnogorskih veljakov, sloveči bojevnik in slavodobitni zmagovalec Marko Miljanov. Zapustil je bil svojo črnogorsko domovino in se po daljšem potovanju po vseh jugoslovanskih deželah nastanil v Belemgradu. Dunajski listi, sosebno vladna „Prease" je mnogo govoričila o nesporazumljenju mej Markom Miljanovom in črnogorskim knezom To je istina, da knez in Miljanov nista povsem soglašala v notranjepolitičnih zadevah, v vnanje političnih vprašanjih pa mej njima ni bilo nikakega nesporazumi jenja. Mašo Vrbica, ki biva sedaj v Bosni, je sedel na limanice gospoda Kallava in ostavit kneza Nikolo, ker iz ozirov na osobno korist ni hotel podpirati njegovo vnanjo politiko, a o Marku Miljanovu ne mor« tega nihče reči — in od tod velika nenaklonjenost Dunajskih listov napram temu junaku. Ruski prestolonaslednik* Razni listi nsznanjajo, da se ruski prestolonaslednik v kratkem zaroči z najmlajšo hčerjo angleškega prestolonaslednika princa Waleskega. Oficijelno v tem oziru še ni bilo nič razglašeno in zato beležimo to vest z vso reservo, ne glede na nje politični pomen, le ker je splošno zanimiva. Strankarske razmere na Francoskem. Iz vseh izjav posamičnih voditeljev raznih frakcij je razvidnu, da na „koncentracijo" vseh re-publičanskih elementov, s kakeršno se je zadnja leta vladalo, uiti misliti ni. Vprašanje je sedaj le, ali se bo radikalno oportunistiška vlada prelevila v samo-oportunistiško, ali ne. Radikalci priznavajo, da nimajo večine v zbornici in da niso več odločilni faktor, kakor doslej, računajo pa, da so jim bodo pridružili vsi nezadovoljni elementi mej oportunisti. Koj začetkom zasedanja mislijo predlagati premembo dnevnega reda, da izračunajo, na kako podporo pri drugih frakcijah se jim je zanašati. Ako vprejme zbornica ta radikalni predlog, potem se mora Dupuy porazumeti z radikalci in jim prepustiti nekoliko m nisterskih portfdjev. Ako zbornica odkloni vladni dnevni red, mora Dupuy odstopiti in njegovo mesto bi prevzeli Lackrov, Pevtral in Goblet. Opor tunisti zahtevajo, naj se vlada odločno izreče zoper radikalce, kar pa je po sodbi „Tompsovi" nevarno, ker bi se oportunistiška večina lahko čez noč premenila v manjšino. Revolucija v Braziliji. „Frankfurter Zeitung" javlja telegra lično, da bo poveljniki tujih ladij, stoječih v pristanu Rio de Janejra, naznanili vodji UBtaškega gibanja admiralu Mellu, da ne dopuščajo nadaljnega bom bardiranja mesta in da bi se mu šiloma uprli, Če bi hotel bombardiranje obnoviti. To se je zgodilo po uplivu Anglije, kake posledice bode imelo, še ni moči presoditi. Domače stvari. — (Cesarjev imendan.) Povodom današnjega godu presvetlega cesarja prisostvovala je danes tukajšnja garnizija v uršulinski cerkvi sveti maši, katero je služil vojaški kurat C. g. J ura nič. Častniki in moštvo bili so ei plein parade. Po cerkvenem opravilu defiliralo je vojaštvo na Kongresnem trgu pred divizijonarjem fml. baronom Alborijem ter potem odrinilo v svoje ubikacije. Ob 10 uri pa je bila v stolni cerkvi slovesna sveta maša, katero je celebriral č. gospod stolni proSt dr. Klofutar. Udeležili so ne je načelniki tukaj-šnjih uradov ter mnogo druzega občinstva. Dopolu-dne poklonilo se je več deputacij pri c kr. deželnem predsedn štvu s prošnjo, naj isto blagovoli povodom današnjega dne na najvišjem mestu sporočiti uajudanejša voščila. — (Vrhniška afera.) SinoČni „Slovenec" se strastno zaletuje v našega Vrhniškega dopisnika, ki je v petek v našem listu Btvaino in avtentično razjasnil, kako je izvestna tamošnja gospoda napravila iz muhe političnega slona. Cali odgovor „Slovence v" naperjen je pravo za pravo proti gotovi osebi, katero ima lSlovenec" po krivici na sumu, da je identična z našim dopisnikom. Kako daleč pa človeka zapelje taka slepa osebna strast, dokazuje Slovencev" poročevalec prav sijajno s tem, da v prvi polovici svojega odgovora imenuje našo trditev, da storilec ni imel namena, mazati cesarskih orlov, neopravičeno »navadno advokatsko polemiko", v drugi polovici pa piše, da se v tem pogledu tudi on „rad pridruži mnenju .Narodovega" dopisnika, kakor je to tudi že storil jednoglasno občinski za-stop Vrhniški". — Evo klerikalna logikal — Na druge neslanosti »Slovenčevega* poročevalca se nam ne vidi potrebno odgovarjali. Najbrže dosegel ho Slovenec" tudi v tem slučaji žaloatui efekt, da bo glasilo najsagrizenejših Blovenofobov Graška „Tages-post" z zadoščenjem objavila tudi to sumoičenje slovenskih „radikalcev", kakor je tudi radostno zabeležila tisti članek „Slovenčev", v katerem je naši stranki glede Ljubljanskega šolstva očital narodno — odločnost. Tako daleč smo prišli. — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo, da je začetek današnji predstavi ob uri. Prihodnja slovenska predBtava bode v soboto dne 7. t. m. — („Radogoju") je pristopil kot ustanovnik c doneskom 100 kron gospod Miško Stnre, gra-ščak v Mengišu. — S tem naj bode popravljena neljuba pomota v notici včera|šu|ega lista. — (Himen.) Včeraj poročil se je v Gradci g. Viseslav Hrašovec, pristav in načelnik postaje Grosuplje na Dolenjskem, sin zaslužnega narodnjaka g. Franca Hrašovca, okrajnega sodnika v pokoji, z gospodično Minko Fink ovo. Čestitamo! — (Izlet v Domžale.) V nedeljo dno 8. oktobra priredi telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani svoj zadnji letošnji izlet in s cer v Domžale. Izlet ta je pomenljiv, ker se vrši zaradi ustanovitve novega slovenskega „ bralnega društva". Vzlic uplivu privandranih tujcev osnovali so Bi Domžalski rodoljubi svoje slovensko društvo, katero bodi ognjišče in središče v Domžalah toli potrebnemu narodnemu razvoju. Uverjeni smo, da se vrlim Sokolom, buditeljem in nositeljem slovenske ideje, pridruži obilo druzega narodnega občinstva. S tem ne bomo vzradostili samo Domžalskih rodoljubov, nego jim bomo tudi pokazali, da nam v beli Ljubljani gorko bije srce za Blebaruo slovensko društvo in zlasti za najmlajše, ki se je rodilo kot odpor zoper potujčujoci upliv nemškega kapitala v Domžalah. Odhod je ob 2. uri 5 m nut popoludne s Kamniško železnico. — (Pevski zbor .Glasbene Matice") Po minolih počitnicah pričenja pevski zbor „Glas-bene Matice" zopet svoje delovanje. Odbor razpošilja ravnokar običajno »okrožnico* na vse p. n. gg. pevke in pevce, da je prva redna skušnja za moški zbor v petek 6. oktobra ob 8. uri v Knežjem dvorcu, za ženski zbor pa v poudeljek 9. oktobra ob \'a8 uri istotam, obakrat pod vodstvom mojstra M H ubada. Na konci okrožnice je lepa vzpodbuda na vse dosedanje člane pevskega zbora in se glasi doslovno tako: „Da si tudi letos ne samo obdržimo dosedanje ugledno ime, katero smo si v minolih dveh letih pridobili z velečastnimi svojimi koncerti, ampak se vzpnemo, če le možno, še više proti stavljenemu nam idejalu, tedaj stopa sveta dolžnost do vsakega člana, it nova lotiti se z vso ognjevitostjo, ki je lastaa rodoljubnemu srcu, blagega in vzvišenega dela v prosveto narodov. P. n. pevke m pevci! Mi postavljamo s svojo požrtvovalnostjo najlepši spomenik svojemu narodu, spomenik, o katerem bode oduševljeno govorila bodoča kulturna zgodovina slovenskega naroda." — Želeti je, da bi pristopilo tudi mnogo novih pevskih močij. Vsakdo se lahko zglasi po kateremkoli članu, da ga ta prijavi zboru in se nato vzprejme od večine zborove. Komur je mar prava, čista umetnost, posvetil bo izvestno svoje moči vzvišeni stvari. — (Osobne vesti.) V Iliriji umrl je včeraj sodni pristav g. Robert Bamberg. — Cessr je višjemu poštnemu ravnatelju v Trstu g, Karlu Pu-k o r d y i u podelil red Železne krone tretje vrste. — (Zveza slovenskih posojilnic) ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 26. t. m. ob 10. uri dopoulne v dvorani Oljske čtalnce v Oelji. Dnevni red: 1 Poročilo načelnika in odobrenje letnega računa. 2 Poročilo društvenih revizorjev. 3. Pogovor o sestavi „Letopisa". 4. Volitev novega odbora. 5. Razni nasveti. Opomba: Po § 11. društvenih pravil smejo se udeleževati občnega zbora pooblaščenci v zvezi stoječih posojilnic, pa tudi vsak zadružnik takšnih posojilnic. — (Novi kronini novci.) Po programu, ki ga je določilo ogersko finančno ministerstvo, se bode v Kremniški peneznici kovalo bodoče leto 4 milijone zlatov po 20 kron, 1 milijon zlatov po 10 kron, 12 milijonov srebrnib kron, za 4 6 milijone kron niklovih komadov po 20 vin., za 2 4 milijona kron po 10 vin., za 520 000 kron brona Btih po 2 vin. in za 120.000 kron po 1 vinar. — (Zimski vozni red na ju ž. železnici) velja od 1. t. m. naprej. Mej Dunajem in Trstom bode na progi Dunaj — Gradec vozil tudi po zimi poštni brzovlak z Dunaja v Gradec ob 4. uri 30 min. popoludne in z Gradca na Dunaj ob 7. uri zjutraj, dalje bodejo imeli tudi brzovlaki m »j Trstom in Dunajem spalne vagone Brzovlak, ki odbaja z Duuaja ob 7. uri 30 min. zjutraj in oni, ki dohaja ob 9. uri 35 min. zvečer na Dunaj, ne bodeta vo žila po zimi. Nespremenjen ostane brzovlak, ki od baja z Dunaja v Trst ob 7. uri 20 min. zjutraj in oni, ki dohaja na Dunaj iz Trsta ob 9 uri 45 min. zvečer. Zadnji iz Trsta v Kormin odhajajoči mešani vlak bode kakor lani pozneje odhajal iz Trsta in se bode zopet ustanovila kratka zveza na osebni vlak v Italijo, ki odbaja iz Kormina ob 12. uri 20 min ponoči. — (Zimski vozni red državne železnice) ostane nespremenjen in bodo vlaki na Gorenjsko v Trbiž in Kamnik vozili isto tako kakor v poletnem času. — (Svarilo.) Kakor se nam poroča, klati se po deželi neki človek, ki se izdaja lažojivo za sina g. Julija Maver j a, zdravnika v Planini, ter skuša na to ime napravljati sleparske dolgove. Ker se mu je res že posrečilo, na ta način oslepariti več oseb, bodi s tem občinstvo opozorjeno na tega človeka. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Trbovlje in okolico) bode zborovala v Trbovljah, dne 8. vinotoka t. m. ob 3 uri popoludne v gostilni gosp. Antona Vola vseka. Vapored: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Poročilo državnega poslanca gosp. Mihaela Vošnjaka in deželnega poslanca g. dr. Jos. Srneca o šolah. 3 Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo o letošnji veliki skupščini sv. Cirila in Metoda v Sežani. 5. Volitev novega odbora. 6. Pobiranje letnine. 7. Vpisovanje novih udov. Po zborovanju prosta zabava. Otroci se k zborovanju zaradi tesnega prostora ne pripuščajo. K ob Ini udeležbi vabi odbor. — (God beni klubRajhenburški združen s pevci) priredi v nedeljo dne 8. t. m. v gostilniških prostorih gosji. J. Radeja že naznanjeno tombolo in koncert na korist uboge šolske mladine. Veselica se je prvotno nameravala prirediti v čital-niških prostorih, pa se je morala zaradi bolezni hišnega gospodarja premestiti. Začetek veselici je ob 7. uri. Tablice za tombolo so po 20 novčičev. Gledć na blagodejni namen veselice se je nadejati prav obilne udeležbe. v r-- Prvo krono družbi sv. Cirila ln Metoda! -K----A Bazne vesti. * ( H u h k a mornarica v črnem morji.) Iz Odese se poroča, da bodo v kratkem v Nikola-jevu spustili v morje dve novi vojni ladiji, oklop-nico „Trije svetci* in križarko .Gndin". Slav-nosti se bode udeležil višji admiral veliki knez Aleksij AleksandroviČ. Novi vojni ladiji se bodeta takoj odpeljali v Sevastopolj. * (Reservni poročnik kot socijalni demokrat.) Na podlagi sklepa častnega razsodišča bil je upokojeni poročnik 93. pešpolka Karol Leuthner po odloku drž vojnega mimsterstva odstavljen od svoje Sarže in kot prost infanterist premeščen k drugemu pešpolku. Kot krivda se mu tšteva, da je bil pristaš 8oci|aliio-demo'fovega") in prof L. P. („0 jeziku Prešernovem"). Nov je korenit spis o dr. Teodorji Elzeji, zaslužnem raziskovalci protestantske (I6be na Kranjskem; priobčil ga je o priliki Elzejeve sedemdesetletnice in zajedno Šhride*etletnice pisateljskega delovauja m. p., čegar spisi so sploh velike kniiževnozgodovinske vrednosti. — Izraej pesmij imenujemo fcdsebuo krasne slike Aškerčeve „Iz popotnega «mevu'kaM. — „LiBtek" prinaša ocene in drug« književne beležke. Našim čitateljem budi »Ljubljanski Zvon" iz nova kar najtopleje priporočen v obilo podporo! — „Učiteljski Tovariš", glasilo .Slovenskega učiteljskega društva v L-ubljani", prinaša v št. 19. naslednjo vsebino: Slovenskemu učiteliHtvu (Oklic, v katerem se priporoča ustanovitev društva za učiteljska izobraževalna potovanja); — Jesen; — Ukazi in odredbe šolskih oblastev; — Naši dopisi; — Društveni vestnik; — Vestnik; — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — „ K m e to v a 1 e c", ilustrovan gospodarski list s prilogo „Vrtnar", ima v št. 10. sledečo vsebino: Pegatka; — Risanje zelja; — Gorenjskim kmetom pravico ali pa — Ameriko; — Mir v hlevu za molzno živino; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarske novice; — Uradno vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske; — Oskoruša; — Nov način, kako mleti sadje; — Pasovi na sadnem drevji; — Vrtnarske raznoterosti. Telegrami „Slovenskomu Narodu* : Dunaj 4. oktobra. Cesarjev god se je na Dunaji, v Budimpešti in v vseh kronovinah slavil na običajni način. Dunaj 4. oktobra. O priliki petindvajset-letnice ustanovitve deželne brambe pisal je cesar nadvojvodi Rajnerju kot poveljniku avstrijskih domobrancev in nadvojvodi Josipu kot poveljniku ogerskih honvedov lastnoročni pismi, v katerih izreka svoje posebno zadovoljstvo, da je domobranstvo za vojno povsem izvežbano in da je navdaja pravo vojaško mišljenje, ter svoje hvaležno priznanje za zasluge, katere so si pridobili za domobranstvo imenovana nad-vo vodi in domobranska ministra. Praga 4. oktobra. Mladočeški oklic na narod razposlal se je iz Lipska in iz Budimpešte v zaprtih ovitkih. V vsakem imenovanih mest se je oddalo 100.000 izvodov. Ker je bilo treba pisati vse naslove, zakasnil se je oklic in ni izšel, kakor je bilo nameravano, na dati sv. Vaclava. Praga 4. oktobra. Mestni svet je sklenil, pritožiti se zoper ministersko odločbo, da morajo biti vsi javni napisi dvojezični, na upravno sodišče. Miirzsteg 4. oktobra. Cesar in saški kralj bila zjutraj ob 6. uri pri maši v tukajšnji cerkvi. Gostje so se ob 7. uri odpeljali na lov, cesar pa opoludne. Cesarju došlo za današnji god mnogo brzojavnih čestitk. Bruselj 4. oktobra. Neki odpuščeni uradnik, Deburlet, napadel ministra notranjih del na ulici. Minister udaril napadalca s palico in tako preprečil, da ni nanj izprožil revolverja. Narodno-gospodarske stvari. — Prodaja plemenih žrebic. Uvidevši veliko napako, da gredo uajboljAa žrebeta težkega plemena iz dežele in da po nekaterih krajih vzlic dobrim žrebcem ne more reja težkih konj tako napredovati, kakor bi lahko, ker je premalo dobrih žrebetuih kobil, ukrenil i■* podpisani odsek rejo težkih konj na Gorenjskem s tem pospešiti, da bode nakupil vsako leto nekaj najlepših odstavljenih žrebic, ter jih potem po znižani ceni oddal konjerejcem. Vsled tega sedaj razglasuje samostalni konj -rej h m odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske, da bode jirodajal dne 9. oktobra t. I. dopoludne ob 9. uri plemene žrebice težkega plemena potom dražbe v Ljubljani v družbeni p od ko vs k i šoli. Klicna cena bo jiolovica nakupne cene. Kupec se bo moral zavezati žrebico obdržati za pleme do prvega žrebeta, razen če bi se pokazalo, da je jalovka. Žrebice se bodo oddajale le kooierejcem Kranjskega, Kamniškega in Ljubljanskega okoliškega okraja. Da bode podpisani odsek vedel kupiti zadostuo število žrebic, prosi vse one, ki se mislijo udeležiti te dražbe, da to, če je mo goče, pismeno prijavijo podjiisanemu odseku. — Pri Vil. žrebanju prijoritetnih obligacij emisije z I. 1887. prve ogerskogališke železnice bile so pri Irebsnji serij vzlignene številke 40 501 do i ne I. 40 692, to je 192 komadov. Nominalna vrednost t--h izžrebanih prijoritetnih obligacij emisije z I. 1887. se bode izplačala od doc 1. janu-varja 1894 1 , ako se izroei originalna obligacija z vsem kuponi in taloni. Z dnem 1. januvarja 1894 preneha daljnje obrestovanje teh obligacij in se odšteje vrednost kuponov, ki bi zapadli pozneje, od izplačilne vsote. Bratje Sokoli! V nedeljo dne 8. t. m. bode društveni izlet y Domžale, zadnji v letošnji sezoni. Povod izletu je ustanovitev novega slovenskega bralnega drufttva v Domžalah. — Kakor vedno, tako naj bo tudi ob zibeli tega najmlajšega slovenskega društva „Sokol" častno in mnogobrojno zastopan. Sokoli se zbirajo ob I. uri popoludne pred „Narodno čitalnico" in odkorakalo ob l»/4. uri na državui kolodvor. Odhod iz Ljubljane ob 2. uri 5 min. C'na vožnji tja in nazaj v HI. razredu 44 kr., v II. razredu 8G kr. Ker je prilika jako ugodna in z ozirom na razvoj narodnega življenja pomenljiva, želeti ie obile udeležbe k temu zadnjemu letošnjemu izletu! ISTa zd-Gtr! Ivan Hribar, Dr. Josip Kušar, 1.1 starosta. t. c tajnik.