126. številka.
Ljubljana, soboto 6. junija.
VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD
¥*TtJ*\«t irtJf*"*«. ? 1?Jh2JkS dne-r P? Praz"ikih< ter ve'Ja PO PO«! prejcman, » avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold.. za pol leta 8 gold. 1» Četrt leta 4 gold — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo teto 13 gold.. za čotrt leta 3 gold 30 kr., za en mesec I gold 10 kr zl pošilianio na dom se računa O kraje, za mesec, 30 kr za četrt lota. - Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. - Za gosLlo učiteHi na lC 5 L h In za dijake velja znižana cena ,n sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejema? za Strt le* a 3 gld.-£l MMMflS 2 plačujo od če ?U
8   PnnnK;78te-6 SriT E o»«i»o enkrat tiska, 5 kr če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiaka. Vsakokrat le SSit£p.«MT30 te n«r»vn?»fl« J„8\lZT°Ie fra.nk,ra!,1- ~ ?.?k°P1?!,.8e.ne "ač.aJ°- - Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši .HoSP Evropa" Opravniatvo, na katero naj se blagovolijo p,.zijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni« v Tavčarjevi hiti.
Čehi
imajo s pričetk< m prihodnjega meseca zopet nove volitve. Nad 80 poslancev za deželni zbor se bode volilo. Čebi so volitev vajeni, ker volili so uže bog zna kolikokrat. Vendar bodo volitve, za katere se zdaj priprave delajo imele posebno važnost, ker v prvič si bodo na celej liniji stale nasproti dve narodni stranki, — „stari" in „mladi", da rabimo trivijalno zaznamovanje, kakoršnega so prav za prav Nemci nadeli Cehom in nam. Ko so bilo zadnje volitve, Mladočehi javno niti kandidirali nijso, nego so okrajem na prosto voljo pustili, ali hote onih 28 poslancev voliti, ki so mandate položili, ker nijso mogli v deželni češki zbor stopiti vsled sklepa večine. Zdaj prvič bodo v vseh okrajih (morda one izvzeniši, kjer je nevarnost, da vsled razdvoja skupni sovražnik Nemec zmaga) kandidate postavili.
Glasilo takozvane „mlade" stranke „Narodni Listy" oglašajo v uvodnem članku od srede da bode pri teh volitvah imel narod odločiti: ali hoče še na dalje biti brez vsega zastopstva na zboru praškem, ali hoče še na dalje prepuščati edinim Nemcem da bodo odločevali — ali pa hoče da se jim nasproti stopi z vso odločnostjo in reče: do tu a ne dalje. Ne ravnu se o tem, pravijo „Nar. L." dalje, ali smejo iti češki poslanci v deželni zbor, nego ali narod tu želi ali ne, da bi bil na zboru z odločnimi branitelji pravic in živ-
ljenja svojega zastopan — samo o tem je vprašanje. Na dalje rečeni list razklada, da bodo baš v prihodnjem deželnem zboru važne postave na vrsto prišle, pri katerih mora vendar tudi češki narod besedo govoriti. Cela ta programna izjava je pisana možato, dostojno, brez napadov.
Glasilo takozvane „stare" ali Biegrove stranke, „Pokrok" v sredo še nij izpregovorilo. Pač pak so oglaša klerikalni „Čeh", kateri po klerikalni šegi le ščuje proti „mladim", da se morajo podreti pri volitvah. Dostojno in pametno pak govori „Posel z Prahy." Boj med strankami je neizogiben, ker stojita si dva nazora nasproti, obe stranki sti narodni in pošteno misliti za narod češki. „P. z P." želi, da bi se v tej borbi obnašali pošteno, domorodno, da ne bi slo za osobnosti, nego za stvar. Volilci naj dajo glas poštenemu in odločnemu Čehu ene ali druge stranke, samo naj varujejo, da vzajemni protivnik ne bode iz te borbe koristi imel. Za to svetuje „P. z P." naj obe stranki skupne kandidate postavita tam, kjer so volilni okraji mešani in se je bati, da bi vsled razpora zmagal nemški kandidat ali kak „tudi"-Čeb. To je moder svet, da bi se ga le „stari" prijeti hoteli, „mladi" uže obetajo to storiti.
Kakor reči stoje, zdi se nam, da bodo češki volilci v večini tudi še zdaj ostali pri politiki pasivnosti in da po večjem še ne bodo zmagala načela „Nar. Listov", dasi bi mi njim zmago želeli, ker menimo da imajo
prav. Naj se pa zmaga nagne na eno ali na drugo stran, gotovo je, da bode le začasna in stvari se bodo razvile stoprv s časom, bog daj, da ne samo na korist Čehov, nego i vseh Slovanav.
Politični razgled.
\4><ri*ii|<' dežele.
V Ljubljani 5. junija.
IMešeltti zbori, ki se snidejo 15. septembra, no bodo dobili kakor „N. Fr. Pr." trdi nič važnih  novih vladnih predlog.
.FiišnO'tivolJtki polam'c, duhovnik Prato, kateri se je od svojega škofa prisiliti dal, da je h križu lezel in svoje liberalno glasovanje v državnem zboru preklical, bil je te dni iz narodno-liberalnega društva za Trentino izključen in pozivljan mandat položiti.
V ofjcrsleo * srbski cerkveni zbor bodo volitve 27. junija, vse ob enem dnevu.
9Mafijnt'i ne nehajo ščuvati na Slovake in jih dolžiti panslavizma. Uradni poštanski list sam v tem veliko dela ter izjavlja, da „preiskavanje" proti „panslavistič-nimu (slovaškim) gimnazijam se nij končano. Torej Nemce, Romano, Hrvate, Srbe — vse bi Magjar-ember rad v jamo vrgel, v katero pa mora koncem sam pasti.
V milijo «1 ■•>..*>«'.
Srbski knez Milan je 3. junija spi ejel v Belgradu deželno deputacijo, kateri je povedal, da je v Bukreši Bklenena srbsko-rumunska zveza najvažnejši, edini rezultat njegovega potovanja v Carjigrad.
Listek.
Celjski grof Herman II.
Zgodovinski životopisni načrt. (Dalje.)
Ob Času koje hčer Hermanova, Barbara, krasna, polna in svobodomiselska ženska, postala žena Lukseuburžanova, preživela je bila njena sestra Aua uže marsikatero zakonsko leto, ker se je bila uže leta 1405 s palatinoni Niklas Gara oiuožila. Elizabeta je bila od 1. 1400 zaročena z grofom Henrikom IV. Goriškim. Kmalu potem se prikaže v pismih Elizabeta, iz bogate hiše Abcnsber-gov, kot soproga drugorojenega sina Hermana III, Veliko prej je moral, kakor zgoraj rečeno, izvršiti prvorojeni Friderik, svoj zakon z Vcglia-Modrušo.
Staremu grofu celjskemu nij manjkalo nikdar priložnosti svojemu zetu postreči z važnimi diploniatičnimi službami, in njihov pomen je moral rasti v oni meri, kolikor več kron in opravkov si je bil Luksenburžan Sigmund pridobil in naložil. 1410. 1. od ene stranke imenovan za nemškega kralja, znal se je Sigmund vzdržati in posebno sreča mu je pripravila 1. 1411 in 1412  priznanje za
edinega glavarja nemške države. Tako je Celjan postal tast kralja ogerskega in nemškega, in ta je imel uadejo v slučaji, ko bi njegov brezotročji brat Vencel umrl, na tretjo krono, na češko.
V jeseni leta 1509 ko je bilo pričkanje na Farlauskem , prepiri o oglejskem patrijarhatu posebno burno, je pooblastil kralj Sigmund Celjana, naj se pobotava z odličnim strankarjem, sTristanom Savorgnano.
Ko so prepiri s Poljsko leta 1410 rastli in se je vojska 1. 1411 uže slenena stvar zdela — na drugi strani pak je vojska z Venecijo pred durmi stala in je žugala zavzeti tinancijelne in vojaške moči kralja Si-gismuuda nerazdeljene, je Luksenburžan z Jagelonom Vladislavom mirno se sporazumel.
Vladarja sta se sešla marcija 1. 1412. Ogerski kralj je svojega visokega gosta od-ličil na najkrasnejši način. Povsodi je bil tukaj Celjan Luksenburžanu na strani. V lablavskem zaveznem pismu obeh kraljev od 15. in 16. marca 1412. leta stoji njegovo ime prvo v vrsti posvetnih prič in v drugem pismu je vštric ostrogonskega primasa in pa ogerskega palatina kot eden treh porokov pogodbe. Kralja sta šla se sijajnim spremstvom od podnožja cipske Tatre v Kašovo,
od tod v hegyallyske brajde od kraljevega palatina pri Diosgvoru do Jegera; čez Jeger potem v Budo, kjer so sijajne slovesnosti druga drugo prerivale. Kmalu pak, ko je poljski kralj domov odšel — visoko v poletji taistega leta — se je napravil Sigmund sč 40.000 možmi na vojsko proti Benetkam ter je šel čez Stolni Relgrad, Zagreb, Ljub-1 j ano in Go ri co na furlansko borišče, ž njim pa Celjan.
Bodočo spomlad (1413) je bil kralj vojske sit, kajti stanovitno uporna „Signoria" in druge skrbi so prekrižale vojno veselje Luksenburž:tna.
Končanje papeškega razkola, potreba cerkvene poprave, husitični verski prepiri — vse stvari obširnega pomena so bile uzrok, da je bilo treba posvetovanja s trerri papeži in sklicanje splošnega koncilja. — Tako je bil zopet najimenitnejši posredovalec orožnega miru z Venecijani Celjski grof Herman. Sel je v sredi aprila iz kraljevega taborišča ne daleč od Vidma v Koper, da bi se pogovoril s poslanci „Signorije" o preliminarih. Pravo sklepanj« miru bi se imelo v Trstu zgoditi.
Kralj Sigmund, kralj, ki je izmed vladarjev vseh časov imel največ opravkov in je najrajši potoval, gre od Furlanskega na
■
V Reji fra »tonsko zbornice 3. junija so provocirali bonapartisti škandalni prizor. Brisa on  je prosil narodno zbornico, naj splošne glasovalne pravice ne omeji, ker se ( z razkosanjem „suflfrage universel-a" poda orožje v roke onim ljudem, ki so Sedan za- 1 krivili. Na to vstane bonapartistični poslanec 1 Le ver t ter izgovori žaganje, da bonapartisti i enkrat podero svoje sedanje sovražnike. Vsled | tega dogodljaja so  se  vse parlamentarne grape sešle, da bi se posvetovale o važnib sklepili. — V Auxerre-u se je odprla gospodarstvena razstava pri kateri priložnosti je Gambctta imel govor, v  katerem je na- i glašal, da podaje republika edino sredstvo za javni red in pravo.   Naj se ustreže ne- ' kdanjem nasprotnikom kakor so AudifiVet-Pasquier in nekateri princi, ako se zavežejo, da bodo služili republiki ter borili se proti Cbam- ; bordu in bonapartizma. Gambetta je obljubil, : da se kmalu  naredi republikanska ve- , čina v narodni zbornici. — T hi era je te dni prejel Francoze ki so v Peru naseljeni ter jim je izrekel, da je postal republikanec iz raznma.   Konstatiral je nemogočnost mo-narhistov ter potrebnost priklopljenja h konservativni republiki.   Dalje je rekel, da veruje na mir, ki ga želi Evropa, in da želja Evrope gotovo zmaga nad slepimi strastmi. O razpuščenji narodne zbornice Thiers niti besede nij omenil.
M*ape£ je zopet bolj bolehen, kakor se iz Rima telegrafu je. Zdravniki so vznemirjeni.
i\ro»n.ik<t „Provinzial- Korrespondenz" sliši, da so mnoge vlade sprejele povabilo ruskega kancelarja Gorčakova in da pridejo h kongresa v Brisel. Govorilo se bode tamo o ljudskem pravu v vojski. Nemika vlada je udeleženje zagotovila. Taisti korespon-dent javlja, da cesar Viljem odide v sredi junija v Ems, kjer ostane skupaj z ruskim cesarjem do 19. junija. Potem odide cesar Viljem v Gastein, kjer ostane več tednov.
Pravni odsek zaveznega sveta nemškega se posvetuje sedaj o načrtu pravno pomožne pogodbe med Nemčijo Avstrijo in Ogersko. Dodelati se ima uže pred počitnicami. Gotovo je, da se načrt sprejme. Odsek je svoja posvetovanja o zvišanji železniških tarif končal. Zaveznemu svetu se priporoča zvišanje od poprečno 20 percentov. Sistematično spre-menjenje železniških tarif ima namen, da se železniški vozovi boljše porabijo. — Državna vlada se razgovarja z Brazilijo o sklepa konzularne pogodbe.
Tirolsko, od tod v Graabllnden in Čez Be-linzono po stari državni cesti v Lombardijo. V Lodiji se je sešel s papežem, in tukaj se je razpisal koncilj v Kostnico, v staro državno mesto ob bodenskem jezeru. Potem je šel kralj v poletji leta 1414 iz Italije v Švico, od tod čez Strasburg preko Rena do Porečja in od tod proti koncu leta nazaj na zgornji Ren, v koncilsko mesto Kostnic, kamor je se sijajnim uspehom 24. decembra, na božični dan, prišel. (Dalje prih.)
Ljubica Tizianova.
(Historična novela.)
Gozdič de Mestre je bil često zopevan kot „raj ljubezni", kot „blagoslovljena tla česti." Tu je bilo pozorišče umorilnih dvobojev, katere so kjubu nažuganim jako teškim kaznim bojevali mladi beneČanski no-bili. Tu je bil prostor za galantne shode imenitnih ljubovnikov in ljubic iz mesta na lagunah; vrt hesperid, katerih zanimivosti in slasti so prečesto morali ljubeči britko objokovati za samostanskim zidovjem ali v tesnih jetnišnicah „<»krute pravice".
„Boschetto" je bil gosto grmovje, nad katerim so se vzdigovale posamezne gruče mogočnih hrastov in pinij in razprostiral se je v širosti kacih osem sto korakov in v
Dopisi.
Iz JDoleilJskCffi* 2. junija j Izv. dop.j (Bolnišnica za Dolenjsko.) Cital sem v „siov. Narodu", da se namerava po-vek sat i ljubljanska bolnišnica, ter napraviti na vrtu te bolnišnice barake za bolne. Take barake bi stale deželo z vso notranjo napravo 8000 do 10.000 gold., ako se narede v tej velikosti, v kateri so namenjene. Ali bi se ti novci ne dali bolje obrniti, ko bi se opustila misel o barakah in raji napravila javna bolnišnica za Dolenjsko v Novem mestu?
Dozdaj je za celo Kranjsko samo ena javna bolnišnica v Ljubljani, v katero se revni bolniki iz cele dežele oddajajo. Ta bolnišnica je pač zelo koristna za ljubljansko mesto in okolico, dalje za vse one kraje, kateri ob železnicah leže, tedaj svoje bolnike lehko v bolnišnico v Ljubljano spravijo. Večji del našega Dolenjskega pa je od železnice oddaljen in zlasti novomeški, trebanjski, metliški, Srnomeljski in kočevski okraj se ljubljanske bolnišnice skoro nikoli ne morejo posluževati, ker je transport bolnih do Ljubljane nepriličen in ima za naše občine mnogo stroškov.
V sosednjem Štajerskem so skoraj v vsakem mestici javne bolnišnice; predlanjskem 86 je celo v Brežicah ena napravila. Zakaj bi se tudi na Kranjskem in zlasti na Dolenjskem ne ustanovila bolnišnica? Vedno razsajajo kuge po deželi, a ko bi tudi ne bilo kužnih bolezni, zmiraj so revni bolni na deželi, kateri morajo brez zdravniške pomoči, brez zdravil, hrane in postrežbe žalostno končati, ker nij blizu nobene bolnišnice, kamor bi se spravili.
Naj bi vendar naš deželni odbor to resno preudarjal, predno se odloči ljubljansko bolnišnico povekšati na deželne stroške. Na novomeškem občinskem odbora pa je, da se obrne do deželnega zbora s prošnjo naj se napravi v Novem mesta javna bolnišnica.
dolgosti polu ure na pobrežji lagnn, na severu od mestica Mestre, proti „terra ferma." Vrsta vil dvigovala se je na južnem konca gozdiča. V njem nij bilo nijednega poslopja. Ta nij bilo ni templov, ni paviljonov, ni klopi za počitek, celo niti ne umetno napravljenih stez. Skrivne steze, ki peljejo od ene lepih, velicih lok, ki so le slučajno ostale proste bohotne gošče, k drugej, kazale so se le redko tako široke, da bi bili mogli dve osobi ena tik droge po njih hoditi. Jedva si šel dvajset stopinj daleko, uže si moral pripogibovati veje in mladike. Ta zeleni labirint, nad katerim je beneška signoria strogo čuvala, stal je na posvečenih tleb. Ta so od „terra ferma" na mužnate otoke lagun-ske prognani bedi ustanovniki kraljice Adrije zadnji boj izbojevali proti zmagujočim sovražnikom. Tu so stale njih jako skromne bajtice in od zaplate zemlje, ki je bila sedaj uže z grmičjem obrastena, poskuševali so pridobiti si pičlih pridelkov. Zdel se je kot posebno srečno znamenje za ponosne, razcvetajoče se Benetke, ko je polagoma ta prostor hostna zelenjad preprečila, osobito ker na vsem pobrežji lagunskem drevje nikakor nij raslo, in od tiste dobe počenši bil je svet ljudo-vlade vzdvigajoČ se gozdič vzel pod svojo osobito zaščito.
iS Senožeč 3. junija. [Izvirni dop.] Vse naše prošnje zastran ceste v štev. 90 „Slov. Naroda" omenjene so ostale brez uspeha. Visoka c. kr. dež. vlada je ostala glnha in nema. Cesta, proti kateri so se do malega vse tukajšnje občine izrekle, se dela, in sicer tako, kakor da bi avstrijske finance v najlepšem cvetji stale. Podvzetništvo, ki jo ima v izdelovanje izročeno, se nže samo sramuje, ker bode za nič, in zopet za nič čez 10.000 gld. čistega dobička v svoje nena-sitljive žepe spravilo. Za 1656 sežnjev ceste se bode baje čez 18.000 gold. potrosilo. Lepo gospodarstvo! Zakaj nij visoka c. kr. deželna vlada te ceste po očitnej dražbi t zakup dala, nam je čudna vganka, ker dobro vemo, da bi jo bila prav lehko za polovico zgoraj imenovanega zneska oddala. Dokaz tema je to, ker jo je podvzetništvo oddalo večjidel proč po 3—6 gold. seženj; a še za to so se ljudje v velikih stiskah za življenje, eden pred drugim pulili. Kaj ne bi bilo veliko bolje pametno, da bi vis. vlada sama cesto v manjše dele razdelila i jo potem po očitnej dražbi v zakup dala? Na ta način bi vsaj zaslužek med delavci ostal. Vladno postopanje, in cesta, ki je tako primitivno izdelana, da se jej še celo taisti čudijo in posmehujejo, ki so se za-njo potegovali, jo pri nas občo nevoljo vzbudilo. Obetal ho nam je zaslužek, sedaj ga res imamo. Od 4. ure zjutraj do 8. zvečer, morejo ubogi ljudje prisiljeni, da se prežive, delati za 50 do 80 kr. na dan. Ktdaj bo vendar boljši ? Tu se nehote spominjamo V. besed: Ravno zato, ker si osel, itd.
Mraz in slana p. m. sta pri nas velikansko škodo naredila. Up dobre letine, katere Brno jako potrebni — je popolnem uničen. Sadja, zlasti bolj zgodnjega ne bo prav nič. Gozdno drevje je pak po višavah od mraza, po zavetjih pak od slane tako po-smojeno, da se ne bode v več letih škoda popravila.
Na malej loki „boschetta", ki se je nahajal ob oskem globoko na suho segajočem zalivu, katerega sedaj uže več nij, stala sta necega večera meseca majnika leta 1514 dva moža, ki sta pazljivo preko zaliva zrla na zamolklo rudeče bliskajoče se vodovje med lagunami. Oba sta bila z dolgimi meči in kratkimi trubicami oborožena in v dolge, črne plašče zavita. Eden njiju je imel kacih trideset let in je bil globoko resnega obraza in nekako čudno zročega očesa. Drugi jo bil tanjši, gibčnejši. Lice zadnjega je bilo do gornje ustnice zakrito s črno-svileno masko, in videli sta se le dve bliskajoči se črni očesi nežne podobe ust s kratko, kodravo brado, ki je kinčala okrogli obradek. Med tem ko je mož brez maske nosil po navadi benečanskej kratko ostrižene lase, imel je njegov spremljevalec dolge temno-rnjave kodre, ki je je pak deloma skrival pod ovratnikom svojega črnega plašča. Gondola obeh kavalirjev bila je kacih petdeset korakov daleč. Da orjaška mladeniča kazoča gondilijerom nenavadno resnobo v noši in pogledu, sta sedela na okrajku izvrstno stro-jene in črno pobarvane ladjice. Držeča v rokah svoja vesla, zdelo se je, kakor da bi vsak hip pričakovala povelja na odplav.
Maskirani se obrne proti svojemu sprem-
DomaČe stvari.
— (Dolenjcem), ki so bili lani po toči poškodovani, se bode v nedeljo razdelilo onih 30.000 gld., kateri so največ na prizadevanje poslancev Razlaga in Pfeiferja, ki sta v te) zadevi bila osobno pri ministra in je poslednji v državnem zbora govoril, dovoljeni iz državne blagajnice. K razdelitvi so povabljeni dolenjski poslanci gg. Pfeifer, Hočevar in Dežmao.
— (Kranjski c. kr. deželni načelnik.) Boli." se oficijozno iz Dunaja piše, da Ceschi ne pride v Ljubljano za dež. načelnika, „da si v Trsta nij priljubljenja znal pridobiti si." „N. Fr. Pr.u pravi, da so njej imenovali barona A p f al tre r na kot eno onih o s ob, ki so kandidirane za kranjsko namestništvo.
— (Iz Ljubljane) imate „Pressi" zadnjič dopis, ki ved orna laže, govoreč, da je več občin na Kranjskem in celo večkrat prosilo za nemški jezik v ljudske šole ko je vendar znano, da je to prosila le ena klika ▼ Postojni.
— (Na Šmarno goro) pri Ljubljani so zadnji pondeljek peljali črez 50 centov težak novi zvon, ulit v dunajskem Novem mestu. Na goro ga je vleklo devet parov volov, po dva in dva para naenkrat. Sicer so pomagali vsi kmetje iz okolice. Pri Savi so bile dekleta naredile slavolok s slovenskim napisom. Lino pri tarnu so morali prebiti, da so neprimerno veliki] zvon na njegov oder spravili.
— (Učitelji) kamniške okolice so, kakor „L. Z." poroča 31 maja vendar enkrat do svoje plače prišli, ki se jim je tako dolgo odtegovala.
— (V Št. Jarnej) na Dolenjsko pride s pošto kombinirana telegrafska postaja.
— (Uboj.) Piše se nam iz Stange pri Litiji: Tukajšnji kmet Plankovec bo je pred letom dni oženil kot udovec. Svojega sina od prve žene da. komaj nekaj tednov starega v odgojo neki PetraČki.   Otrok se svoje do-
ljevalcu ter pravi s prijetno donečim glasom in z jako čistim izgovorom, kar je kazalo, da nij Benečan:
— Blagi signor! Dovolite mi, da vas opomenim, ka mi nikakor nij mogoče razumeti vaše logike.
— Vi nijste, kakor jaz menim, niti črtice o moji logiki slišali, odvrne mu otovorjeni v mirnem hladnem tunu.
— Nijste-li baš rekli, nadaljuje maskirani, da mi ne moreto razodeti, kako bode svet desetih sodil o nedvomno učinjeuem zločina ?
— Gotovo, signor, tega mi nij moč razodeti.
Maskirani nestrpljivo migne ter odgovori:
— V tej izjavi je vso protislovje proti temu, kar ste do sedaj govorili in storili. Ko sem se svojo gondolo poprej vašo ladjico došel in njej na okrajek prišel, nijste mi nikakor prikrivali, da vas je volja maščevati se nad istimi osobami kakor jaz. M oje j slutnji: delujte-li vi morebiti na povelje sveta deseterih? odgovorili ste z izjavo: to je vsakako istina. Dovolili ste mi, da vas smem spremiti, in odposlali ste svojega prijatelja z mojo gondolo nazaj v Benetke. Vi ste se torej ne le kot slugo signore razkrili, tajnost vašega ukaza izdati ter njega izvršitev mo-
jivke tako privadi, da ga je bilo očetu komaj mogoče utolažiti, ko ga je vzel zopet domov, kjer je živel oče zopet oženjen. Mačeha deteta nij mogla videti. Nedavno pride k njej Petračka in dveletni dečko teče k tej ter jo začne po otročje objemati. Mačeho to tako njezi, da vzame krepelec, ter otroka tolče tako dolgo po glavi, da je mrtev obležal. Ubijalka je v otročji postelji, in sod-nija jo mora zato nekaj časa postiti pri miro.
— (Toča.) Od Vač se nam piše: Včeraj na sv. rešnjega telesa dan je Šla tudi okolo nas debela toča, a v Litiji je dež komaj malo prah pomočil.
— (Strašno hudodelstvo.) V Mu-rah pri Frami v mariborskem okraji se je, kakor se nam piše, v noči 31. maja godilo strašno hudodelstvo. Blizu polnoči je stala hiša in pristava posestnika in krčmarja llu-berja, po domače Sekola, vsa v plamenu. Začelo je na več krajih naenkrat goreti. Prebivalci hiše se prehude in hite k vratam, da bi rešili svoje Življenje, ker jim je uže streha nad glavo gorela. A kako se prestrašijo, ko ne morejo niti prednjih, niti zadnjih hišnih vrat odpreti. Vrata so bila od /.vunuj trdo zvezana in zabita. Tudi skozi okna nij mogoče niti, ker so z železnimi mrežami preprežena. Uže so vbogi ljudje mislili, da morejo vsi grozne smrti v ognji umreti. K sreči pribite sosedje in nekaj pogumnih mož se z lastno nevarnostjo spravi na okno ter odtrgajo mrežo. Druzega za drugem v hiši zaprtih ljudij potegnejo skozi okno in posrečilo se je, vse žive rešiti. Hiša in pristava je do tal pogorela in v hlevih tudi vsa živina. Kdo je tako zloben bil, da nij samo hiše vžgal, ampak celo ljudi hotel sežgati, se še ne ve. Na sumu pa je neki mož, ki je isti večer v krčmi pil in se zarad dolžnih 30 kr. s krčmarjem bil skregal.
Razne vesti.
• (Znani nemški učenjak) dr. Pich-ler, ki je bil na Ruskem bibliotekar, pak je
rebiti nemogočo storili, pa ste mesto vašega prijatelja tujca vzeli za spremljevalca, o katerega istinitih namerah vi ničesar vedeti ne morete, nego vi ste, kakor se kaže, dober korak še storil naprej. Od kedaj je slugam signorije dovoljeno, izdajati se kot take in na vrh še sneti masko z obličja? Vi ste popolno v mojo oblast prišli... Ko ste uže tako daleč zabredli, ste še tako nelogični, da mi odrekate izjavo, ki vaše pregrehe proti strašnim postavam sveta niti za atom ne more zvekšati. ..
— Stvari in zadeve, signor, imajo svojo lastno logiko, adgovori Benečan. In da sedaj na tej še nijsem ničesar spremenil. Pri meni je vse v redu 5 a pri vas nahajam velikih zmot. Nikakor se nijsem podal v vašo oblast, signor.
— Ne? Naj-li poskusim, ali vas beriči po opisu, katerega jim dam o vašem obličji, morejo najti?
— Zakaj ne? odvrne činovnik. Volja me je celo povedati vam svoje ime. Imenujem se Ordelaffi Tradenigo. Moja rodovina je od prvih let ljudovladne ustave v zlati knjigi.
Maskirani osupne in ponovi nekaterekrati ime Tradenigo, kakor da bi ne mogel umeti,
bukve kradel in v teško ječo obsojen, a pomiloščen bil, — je umrl v Monakovem.
* (Modrost.) Nek moder sodnik iz Misurija je pri priložnosti neke pravde, ki je bila zaradi obrekovanja, odločil, da je Ženska še le potlej stara devica, kadar dopolni 35. leto.
* („A1 i bom pa vpila.") V Varens-burgu na Pacifik-železnici v Ameriki pride v nek hotel elegantna mlada ženska. Ona prosi gospodarja hotela naj k njej v sobo pride. On pride, lepa dama duri zaklene in pravi: „Vi ste oženjeni in imate odrasle otroke." „Oženjen sem in odrasle otroke imam," pravi on. „No Če imate do svoje familije kaj spoštovanja, dajte mi precej 50 dolarjev, ali bom pa vpila." Gospodar, v zadregi, kaj bi ljudje rekli, ko bi ga na žensko vpitje za-klenenega pri njej našli, odšteje res 50 dolarjev.
* (Obrtnijsko prebivalstvo na Angleškem.) Do konca preteklega leta je bilo poljskih delavcev na Angleškem več, kakor drugih. Še leta 1800 je bilo število precej enako in je znašalo pri vsakem po štiri mi-ljoue. Štetje leta 1851, pa je podalo uže druge razmere, namreč pet milijonov poljskih in dvanajst milijonov nepoljskih delavcev, leta 1866 pak je bilo pr?ih pet, drugih pa petnajst milijonov. Trgovski stan ima torej na Angleškem večino, ki vedno raste, a fevdalni element hira. Pred 800 leti se je pečalo s poljedelstvom tri četrti naroda, zdaj pa samo ena četrt še.
Poslano.
„Laibacher Schulzeitung" št. 10. govore o „uČiteljskem društvu za slovenski Štajer" kaže, da je o tej stvari jako slabo podučena. In slabo podučeno se gotovo sama čuti, vendar se ne more izdržati, da ne bi sumi-čila in skušala omenjenega društva grditi. Da se pa enačim stvarem v prihodnje v okom pride, naj sledi tukaj jasnilo: 1. Čudno se nam zdi sumičenje, da je društvo edino v rokah g. Lapajne-ta. Drugi odborniki in oziroma opravilniki nikakor ne misle biti samo figurant, kakor se, Žalibog! to sem ter t je pri društvih nahaja. 2. Omenjeni list z vso gotovostjo dalje terdi da v osnovalnem odboru nij niti ed nega Štajerca temveč sami Kranjci. Tukaj moramo jasniti, da so le ljutomerski odborniki Kranjci a osnovalni  odbor nij  bil  omejen le na en
da se ud te slavne rodovine poniža za slugo, ogleduba, beriča signorije.
— Vaše slavno ime vam ne bode ničesar koristilo, signor Ordelaffi, pravi maskirani, kakor hitro dokažem, da ste sramotno svojo dolžnost teptali z nogami.
— Kako hočete to dokazati, vpraša Benečan mrzlo, če vas na tla podreti in tu o tem blatu utopiti hočem.
Maskirani osupne. Potem izvleče svoj meč in kriči:
— Nesramnež! ti si se spozabil, Se misliš, da moreš vojvodo Alfonza de Ferrara kot jagnje zaklati v temle kotu.
Benečan sname takoj črni baret razglavo, ter poklekne z desnim kolenom.
— Ako se vaša serenita samega imenuje, ne smem zamolčati, da sem pred eno uro, takoj, ko ste prišli v Benetke, pooblaščen kot poslanik repuklike pri vašej osobi s tem-le pismom.
Vojvoda sprejme pisanje senata beneškega ter sname svojo masko raz lice, ki se je pokazalo kot vrlo lepega, mladega moža. Njegova hipna razburjenost se je takoj polegla in smeje se poda vojvoda še zmirom z nepretresljivo resnostjo klečečemu nobila roko, vele mu da vstane.
(Daljo prib.)
kraj, temveč ima svoje ude do malega po vseli okrajih slov. Stajerja in sicer btajerce. Da bi pa toliko okrajev bilo zastopanih, kakor je to v našem odboru, to se posebno na Kranjskem še nikdar zgodilo noj, ker Ljnbljančani misle, da so le oni zmožni voditelji. 3. Usnovalni odbor je pri zadojej seji glede na pregovor: več očij več vidi, volil odsek treh odbornikov, ki ima nalogo list uredovati, da se pomote, kakor je bilo lani ena, kojo pa uže zdaj, v poinankanji druzega gradiva, eno leto premljava gori omenjeni list, več ne minejo.
4. SumiČcnjo, da list ne b< de eno leto izhajal, je grdo. Vsakako lahko trdimo uže glede na naročnike, koje uže imamo predao je list jel izhajati, da je še dosta slovenski!! učiteljev, dasi se je, žalibog! malo kardelce dalo zapeljati sladkim obljubam naših nasprotnikov.
Ako pa se trdite, da Štajerci res nejso pri tem odboru, citiramo vam jih lehko dosti v dokaz.
Ljutomer 30. maja 1874.
Za odbor:
Janko Žirovnik,        Hlaže Prnišek. tajnik.
nišnici na Poljanah st. 50 na razsedenji krvi. — Marija Krivec, delavka, stara 40 let, v civilnem spi-talu, na starostnem marazmu. — Marija Kosteneto, osobenjaka otrok, star 4 leta, v civilnem fipitalu, na črnem kataru.
Tujci.
3. in 4. j u n i j .a:
!.■.».-i-i i»: Fcsj tk iz Senožeč. — Erben ž Dunaja. — Kabe iz Gradca. — Koicb z Dunaja. — Dertis iz Torina.
Pri Slonu: Tonelli, zasobnik iz Trata. — Dietrich, c. kr. stotnik iz Celovca. — llorn s hčerjo iz Trsta. — Arnstein, trgovec iz Brna. — Maucken iz Teste. — Neuman, trgovec iz Čakovca. — Gorup iz Trsta. — Gloscin. posetnik iabrike z Dunaja. — Uoller, trgovec z Dunaja.
Pri 9Ittllel: Koitor, potnik, Schlonker, Wa-genscil, potnik. Httllner, potnik, Berok, potnik, Girsa, c. kr. Uradnik z Dunaja. — Pischer, žena poštarja iz Podkloiitra.
Poslano.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Eevalesciere du Barry
t? f-*»H><flltSS4.
zahvaljujem ljubemu Bogu. Revalesciere zasluži naj vedo hvalo,   ona me je popolnem   zopet ozdravila, tako, da morem svoje dmžbinsko stališče zopet zav-zimati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovanjem
Maruuise de Brčhan. Spričevalo st. 65.810.
Ncufchatcau (Vogesen), 23. dec. 1862. Moja hči, 17 let stara, je trpela vsled pomanjkanja svojih pravil na strašni razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples, in vsi zdravniki so dvomili na mogočesti ksikšne pomoči. Od tega časa sem ji po nasvetu prijatelja, Kevalesciere dajal, in ta izvrstna hrana jo je na začudenje vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki so to bolezen za neozdravljivo proglasili, se zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem  zdravo videti.
Martin, OfFiciere Comptable en retraite. 'IV-noj »ii kot meso,  prihrani Bevalesciero pri jdraečenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plchaatih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr.T 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-iiov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 91 gold.,
— BovaluBciore-BiBcuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold, 50 kr. — KevaleBciere-Chooolatćo v prahu in v ploščicah za 12 tati 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barry du Barry tk Comp. na l»u-najl, W»lJflJ8chgagMe st. 8, v LJublJttui Ed. Mahr, v Gr«dd bratje Oberauzmeyr, v Iui> bruku Diechtl & Frank, v Celovoi P. Birn-oacher, v Lonci Ludvig MUllor, v Maribora F. Ko let t,i k & M. Morio, v Dteranu J. B. S točk h n u s o n, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja duaaj-ska hiia na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Javna zahvala.
Tukajšnji državni poslanec in posestnik gosp. Vilhelm Pieifcr je ljudski soli na Krškem dve krasni veliki tabli s pozlačenimi lepimi okvirji in podobami najvišjih Veličanstev cesarja in cesarice podaril. Za ta velik dar se podpisani v imenu krajnega šolskega sveta in šolske mladine gorko zahvaljuje.
Krško 3. junija 1874.
F. Zesscr.
Umrli v EJailbUtiiil
od 3. do 4. junija. Jurij Hren,  hišni posestnik, Btar 72 let, v Krakoveni št. 14, za pohabljeni jeter. — Neža Popit, otrok Čevljarsko udove,  stara 3 lota v tilijalni bol-
Odstrniienjo vseh bolezni brez leka in stroškov z izvrstno zdravilno hrano Kevalescičro du Barry iz Londona, katera pri odraščenih in otrokih svoje stro-Sko 60krat v drugih sredstvih prihrani.
Izpisek iz 75.000 ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drobu, v prsih, na pljučah, v grlu, v (lužnjaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih se na zahtevanjo posnetki zastonj in franko dopošljcjo:
Spričevalo št. 64,810.
V Napolji, 17. aprila 1862. Moj gospod !   Vsled bolezni na jetrnh sem bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja.   Nijsem bil v stanu ne čitati niti pisati; moji živci so so tresli po celem životu, slaba prebavljivost,  vedna nespečnost in Imel sem zmirom razburjene živce,  da nijsem nikjer našel miru, pri tem sem bil tudi  silno otožen.   Mnogo zdravnikov je svojo umetnost poskušalo, a ne da bi moje trpljenje „ olajšali. V popolni obupnosti sem Vašo Kevalesciere i poskusil in zdaj, odkar sem jo tri meseco užival, se
Dunajska borza 5. junija.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   09 gld. 55 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74   „   90 „
1860 drž. posojilo.....107   „ 25
Akcije narodne banko   .   .     984   „   — „
Kreditne akcije    ....     219   w   75 p
London........111   n   35 „
Napol..........8    „   92 „
C. k. cekini.......—   „ „
Srobro.........105    „   75 „
mm
ar
v Ljubljani,
v Tavčarjevi liiši, liofel Evropa, na celovški cesfi,
v Mariboru,
v koroški ulici, Piisclil-novi hiši, štev. 220,
si dovoljuje s tem čestitomu občinstvu naznanjati, da je popolnem z najnovejšimi pismenkami in olep-šavanji, kakor tudi z najpopolnejšimi ročnimi in brzotiskalnicami ter drugimi stroji oskrbljena, in da je v stanu, vsa prejeta naročila hitro, elegantno in po ceni zvršiti.
Tiskarnica se priporoča posebno za: časopise v vseh velikostih, letna sporočila, literarna dela, koledarje, brošure, računska poročila, zapiske blaga, zapisnike cen, zapisnike društvenih udov, kataloge, račune, fakture, glave na pismeni papir, cirkulare, menjice, jedilne liste, vstopnice, diplome, vabilne liste, izkaznice, mrtvaške ali parte-liste, vizit-karte, — dalje vse sorte formulare in tabele za c. k. urade, advokate, notarje, železno-cestne In cestno-vozne liste, oznanila za prilepljenje na ogle, v mali in največji obliki, kakor vse tu ne naštete v strok tiskanja spadajoče stvari.
Končno si dovoljuje č. p. u. občinstvo in posebno gg. advokate in notarje pozorne storiti na
zalogo tiskanih formularov
in priporoča: velike dnevne zapisne knjige, Hkratne in Hkratne ekspensave, Offlavljene in vlolur pole, hiteriniske liste, slovensko in nemško, pooblastila, na celi ali pol poli, slovensko in nemško, eksekuti rske prostije, protokole, certijikate, konsi<jnaeije, notarski repertoriitm
in druge formulare.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".