f, •1 o v enski dnemik v Združenih državah t Velja za r«e leto « • • $6 00 Za pol leta ..... S3 00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n Ust: slovenskih ^delavcev v Ameriki 0mtn ............ I The largest Sofeniaa Dftiy fcft 1 tha United States. : Issued every da j except Sundays and legal Holidays. 75.000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Claas Hatter, September 2L 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., wider Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: OOBTLANDT 287« NO. 226. — ŠTEV. 227. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 27, 1926 — PONDELJEK, 27. SEPTEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV POLOŽAJ V 0PUST0ŠENIH OKRAJIH SE IZBOLJŠUJE Dva mornariška vojaka sta bila obstreljena v Miami« — Gotov denar je baje največja potreba« Vsakdo mora delati in pomagati. — Konferenca z zastopniki zavarovalnih družb. — Skoda bo kmalu popravljena. w MIAMI, Fla., 26. septembra. —Žrtve hurikana, so pokopane. Za ranjene in poškodovane skrbe v tukajsnjir rednih in pomožnih bolnicah. Rdeči križ se briga za potrebe vseh, ki so brez doma in dohodkov. Državni in občinski uradniki, kateri sodelujejo z zdravstvenim departmentom Združenih držav, rešujejo zdravstvene problme v ozemlju, ki je bilo prizadeto vsled viharja. Dva mornariška vojaka in dva črnca sta bila ranjena včeraj tekom boja, ki se je razvil v zamorskem okraju Miami. Mornariški vojaki so sku šali dobiti pomoč črnih delavcev pri odpravljanju razvalin mesta. Ko sta potrulirala mornariška vojaka po cestah, ki so jima bile določene, sta srečala dva črnca, ki sta dospela iz Nassau. Skušala sta ju pregovoriti, naj se pridružita oddelku črnih delavcev, ki so bili konškribirani. Sledil je prepir in eden črncev je pričel streljati na mornariška vojaka. Miami, Fort Lauderdale, Hollywood in drugi kraji v prizadetem ozemlju potrebujejo predvsem denarja. Potrebujejo ga v velikih množinah, — ne iz miloščine, kot jim jo more nuditi Rdeči križ. Na tisoče je ljudi v prizadetem okraju, ki so vtaknili svoj zadnji cent v zemljišča, katera so nameravali razviti. Domovi teh ljudi so bili porušeni in ostalo jim ni niti pohištvo ter nimajo sedaj nikakih denarnih sredstev, da bi popravili povzročeno škodo. Le malo je ljudi v tem okraju, ko jih izgube so pokrite z zavarovalnino. Miami Bar Association je naprosila vse zavarovalne družbe, naj pošljejo svoje zastopnike na konferenco, ki naj bi vršila v ponedeljek in na kateri bi se skušalo uravnati zahteve zavarovanih. MIAMI, Fla., 26. septembra. — Vsi možni viri človeške sile od Pompano pa do Hialeah so bili o-tvorjeni včeraj, da pospešijo pomožno delo in re-konštrukcijo ob šestdeset milj dolgi obali Floride, opustošeni vsled viharja. Mesto Miami, ki je že deloma oproščeno razvalin in sledov viharja, izjavlja, da bo otvorilo svojo zimsko sezijo v teku devetdesetih dni. Pred enim tednom je prihrumel vihar ter pričel opustošati mesto, katero so imenovali zabavni vrt Amerike. Rušil je hiše, ruval palme in avstralske smreke ter izbrisal s površja veliko število vasi. Danes pa že popravljajo v Miami poškodovana poslopja. Pričelo se je že tudi delo v pristanišču, ki je bilo najbolj prizadeto vsled viharja. Nevarnost legarja postaja vsaki dan manjša, ker prihajajo neprestano nove zdravniške zaloge. Miami je prekosil glede rekonštrukcije manjše kraje proti severu, istotako prizadete od viharja. Te manjše občine so ovirane vsled pomanjkanja denarja ter delavne sile. Glavna briga teh občin je skrbeti za poškodovane in za ohranjenje zdravja. Razmere so še vedno resne v Fort Lauderdale in Hialeah. Draga biblija. DUNAJ, Avstrija, 26. septembra. — Newyorski kjigotržec Otto Vollber je kupil od vodstva benediktinskega samostana v La-vantinski dolini na Koroškem Guttenbergovo biblijo, za katero je plačal $275,000. Eksplozija na parniku. PANAMA, 24. septembra. — Ker je počila neka parna cev na ameriškem parniku "Finland", ki j«* bil oddaljen ob tfotio.iieai času 45 milj od Cristobola, so bili o- parjeni do smrti kvartirski mojster Young, ladijski profos Bour-gette, trije Amerikahei ter Anglež Banks. V bolnici v Colon je umrl pozneje na posledicah opeklin tudi upravitelj provijanta, Menedin. Žrtve nesreče so spale, ko je pripetila eksplozija. Hud mraz po Srednjem zapadu. V Iowi je padel toplomer na 56 stopinj. — V predmestjih Chicaga je pričel padati sneg. — Povodenj v Illinoisu. — Škodo, povzročeno na žitnih poljih v Canadi cenijo na $12,000,000. Prizaedta Je bila tudi pacifiška obal. se Albanski vstaši zavzeli Skader. BERLIN. Nemčija, 26. septembra. — Albanski revolucionarji so po dva dni trajajočem boju zavzeli mesto Skader. Vstaja se širi po vsej deželi. CHICAGO, 111., 25. septembra. Po državah Srednjega za pada sta se pojavila sneg ali pa slana in povzročene so bile bojazni, da bo cela žetev uničena. Vremnsko poročilo je napovedalo, da bo slana v severni polovici Srednjega zapada ter da bo segala do Missourija ter severnega dela Illinoisa. Lahno padanje snega je bilo opaziti proti iztoku do Evanston. ki je najbližje predmestje Chicaga proti severu. — Mrzlo vreme se bo pojavilo preko nedelje, — se je glasilo, čeprav ni dosti verovati v napovedi vremenskih prorokov. Helena, Mont. je bila najbolj mrzel prostor v deželi, kajti toplomer je padel na šest stopinj nad ničlo. Sneg je padal v Wyoming, Montani, Nebraski, severni in južni Dakoti, Iowi in Minnesoti. V vseh teh državah in tudi v Kansa-su je bila slana. Težki nalivi v četrtek in petek so povzročili povodnji v raznih delih Illinoisa. V Ottawi je narasla Fox reka za štirinajst čevljev. Številne družine so bile pognane iz domov. Pet tvornic v Ottawi je bilo zaprtih radi visoke vode. Valovje je odneslo tudi most pri poletnem kopališču mesta. Iz North Dakote poročajo, da je ležal visok sneg na žitnih poljih. V canadskem žitnem pasu. od British Columbia do "NYinni-pega, leži sneg šest inčev visoko na žitnih poljih. Škodo, ki je bila povzročeno s tem, cenijo na več kot $12.000,000. Glasi se, da so pospravili komaj polovico žetve, ki se je nahajala v bližini "Winnipega. V Minnesoti in obeh Dakotah je še vedno dosti koruze na poljih. Nadalje je padal sneg v Rapid City in Pierre v South Dakoti ter v Crawfordu v Nebraski. V Crawford je znašala temperatura dvajset stopinj nad ničlo. V teku dvanajstih ur je padel toplomer v Dodge City, Ivans., od 96 na 40 stopinj. Približno istotako se glase poročila iz drugih mest. WINNIPEG, MANITOBA, Canada, 26. septembra. — Sneg, deževje in zmrzlina po vsej zapadni Canadi povzročajo resno zakas-njenje v žetvi prerijskega žitnega pridelka. ' Mrzli val, ki je tičal nad Alberto, par dni, se je razširil preko vsega zapadnega pasu, v katerem prideluje žito razne vrste. Mani-tobo je obiskal snežni vihar, ki se je skoro približal blizardu v nekaterih okrajih ter poškodoval brzojavne in telefonske zveze. Komunikacije so bile danes hitro zopet ustanovljene, a nekateri kraji so bili še vedno zaviti v sneg ter odrezani od vsake zveze. Kot poroča provincijalni poljedelski department, so trpeli far-merji Manitobe vsled zimskega vremena izgubo več kot kot 12 milijonov dolarjev. Velik uspeh znanstvene ekspedicije. Majhna zamorska deklica je povedla raziskovalce v deželo pritlikavcev. — Ozemlje pritlikavcev se nahaja v gorah nizozemske Gvineje. Petdnevi delovni teden pri Fordu. Henry Ford je uveljavil v vseh svojih napravah petdnevni delavni teden s plačo za šest dni. WELTERVREWEN, Java, 26. septembra. — Majhna zamorska deklica je povedla ameriške in nizozemske znanstvenike Stirling ekspedicije v vas pritlikavcev v džungljah nizozemske Gvineje. Štiri mesece se je trudila ekspe-dicija preko nevarnih vodopadov Memberamo reke, plezala na gore ter se izpostavljala tropični mrzlici v svojem lovu na pritlikavce. Uspeh ekspedicije. ki je zasledila pritlikavo pleme, potem ko so se morale druge ekspedicije vrniti s težkimi izgubami vsled bolezni, je bil v glavnem dosežen potom uporabe aeroplana, ki jc vprizarjal polete nad močvirji in gostim tro-pičnim rastlinstvom. Deželo pritlikavcev so našli po petih dneh plezanja po strmih gorah, ki se dvigajo do višine 15,000 čevljev. Najprvo je dospela ekspe-dicija do Rouffear reke. Raziskovalci so prekoračili zelo oprezno most iz vrvi ter bili pripravljeni na sovražen sprejem. Mesto tega pa so našli smehljajočo se majhno črno deklico. Sledili so ji ter prišli kmalu v vas pritlikavcev. Domačini so bili prijazni, a nikakor boječi. Z oči-vidnim veseljem so sprejeli daro-J ve ter ponudili raziskovalcem v zameno svoje primitivno orožje. Opaziti ni bilo nikake boječnosti. i Stoletja življenja v gorskih viši-I nah so dala pritlikavcem mirni, hladni, a neustrašeni značaj. . i DETROIT, Mich., 26. septembra. — Henry Ford je uveljavil nadaljno izpremembo v vodstvu svoje industrije, izpremembo, ki je je skoro prav tako radikalna kot je bila pred desetimi leti njegova objava osemurnega delovnega dne z najmanjšo plačo petih dolarjev na dan. Včeraj je bilo objavljeno, da bo za Fordove delavce standard petdnevni delavni teden. Tozadevno namero je objavil že pred desetimi leti, ko je bilo par departmentov njegovih avtomobilskih paprav stavljenih na to podlago. Julija meseca tekočega leta je .pričelo delati več skupin delavcev po pet dni na teden in sedaj bo uveljavljeno isto, čim-preje je mogoče, za vse Fordove delavce. Delovni dan bo znašal še nadalje osem ur, brez prekurnega dela. Mezde bodo ostale na temelju dela šestih dni. Sicer ne bo nobene izpremembe v plači, razven v posebnih slučajih velike sposobnosti. Izprememba ne bo uveljavljena takoj v vseh panogah Fordovih industrij, pač pa bo počasi uvedena, kot je že bila v številnih de-partmentih. Povečana uspešnost delavcev je eden vzrokov, katere navaja za skrajšanje delovnega tedna. Šest dni dela bo mogoče sedaj izvršiti v petih dneh z izboljšanimi metodami, in izprememba ne bo imela za posledico nikakega zmanjšanja produkcije. ZBOROVANJE LIGE ZAKLJUČENO Liga narodov je zaključila svoje zborovanje s prošnjo za razoroženje. — Vstop Nemčije v Ligo bo zavedno spravil k molku skeptike, — je rekel predsednik Nincič. — Člani so podpisali pogodbo za konec suženjstva. 2000 ŽRTEV AVTOMOBILOV V ENEM MESECU. National Safety Council jo izdal poročilo, iz katerega je razvidno, da so meseca avgusta povozili avtomobili v Združenih državah dva tisoč oseb. Tristo teh ponesrečencev je bilo starih manj kot petnajst let. General Andrews noče resignirati. Gen. Andrews, glavni prohibicijski agent, ne bo resigniral pred spo-1 mladjo. — Številni administratorji so zapreti-li s svojim odstopom, in raditega je Andrews iz-premenil svoj sklep. WASHINGTON, D. C., 26. sep. General Lincoln Andrews, vrhovni poveljnik prohibicijskih sil, je izpremenil svoj sklep glede resi-gnacije ter namerava ostati na svojem mestu vsaj do prihodnje spomladi. Upa. da bo do tega časa kongres sprejel odredbe za izvrše-nje prohibicije, nakar bo z veseljem prepustil drugemu svoje malo zavidanja vredno mesto. General Andrews je objavil včeraj ta svoj sklep raznim administratorjem, ki- so prisostvovali šest dni trajajoči konferenci, tikajoči se politike v zvezi z izvede-njem prohibicije. Njegov sklep so povzročili administratorji, ki so izjavili, da bodo resignirali, če bi odstopil on ob sedanjem času. Administratorja Rhinow in Phillips sta informirala gener. Andrewsa da ne bosta ostala, če bo on odsto-pil- General Andrews jima je rekel, da je sicer hotel resignirati, da | pa bo vztrajal na svojem mesau vsaj toliko časa, dokler ne bo odločil kongres glede številnih predlog, o katerih je mnenja, da so potrebne, da se napravi izvedenje prohibicije uspešnim. V svojem zaključnem pogovoru ; z administratorji je rekel general Smrt znanega pritli- kovca. LOS ANGELES, Cal., 26 sep-Tukaj je umrl v starosti 84 let znani pritlikovec Arius Abncr Al-den. Visok je bil 42 inčev. Andrews, da ne bo podpiral predloge v senatu, da se stavi vse pro-hibicijske uradnike v vrsti civilnih uslužbencev. . To odredbo je odločno zagovarjala Antisalonska liga. AVheeler, generalni pravni zastopnik te prismuknjene organizacije je pred kratkim javno izjavil. da bo Li«ra vztrajala pri sprejemu te predlogo tekom bodočeara kratkega zasedanja kongresa. Večina ^dmnistratorjev na konferenci je bila proti odredbi, in sre-neral Andrews je rekel, da bo vprizoril nobenega napora, da se jo uoveljavi. Po njegovem mnenju je mogoče doseči boljše rezili-j tate, če ostanejo imenovanja j splošna, ne da bi se vpoštevalo j klasificirano civilno listino prosilcev. ŽENEVA, Švica, 26. septembra. — Liga naro dov bo nekega dne splošna, — so bile zadnje in proroške besede, katere je izgovoril predsednik Ninčič, ko je odgodil sedmo zborovanje, ki se je pričelo dne 6. septembra. — Vstop Nemčije v Ligo, je izjavil, — je za vedno spravil k molku one nasprotnike mednarodnega sporazuma, ki so se pritoževali, da obsega Liga le del narodov sveta ter posebno one narode, ki niso razdvojeni vsled težkoč bistvenega pomena. — Bili smo priča velikih dogodkov.—Videli smo narode, ki so bili razdeljeni v strašnem boju, sedeti drug poleg drugega ter delati skupno pod skupnim idealom prosto vi j ne pokorščine napram dogovoru glede Lige narodov. Predsednik je pozval vse člane, naj se odločno lotijo dveh glavnih nalog Lige, da se namreč zagotovi uspeh predlagane mednarodne razorože-valne konference ter ekonomske konference. — Splošno in lojalno razoroženje bo dalo Ligi polno-srčno podporo vseh narodov. , Eno zadnjih dejanj zborovanja je bil sprejem pogodbe za odpravo suženjstva, ki je bila podpisana takoj od pooblaščencev dvajsetih vlad, med temi Portugalske in Abisinije, ki sta pri tem najbolj prizadeti. Zastopniki šest in dvajsetih na-daljnih narodov so izjavili, da bodo podpisali dogovor v ponedeljek. Konvencija določa preprečenje in zatrtje trgovine s sužnji. Eno zadnjih dejanj, ki je bilo soglasno odobreno, je bil načrt, da se ustanovi armenski narodni dom v republiki Erivan. Določena je bila gotova svota denarja, da se dovoli dr. Nansenu in drugim voditeljem načrta, da predlože načrt narodom Evrope in Združenim državam, ki bodo naprošeni, naj prispevajo k stvari. Svet Lige narodov je tudi imenoval komitej, da pospeši načrt. Liga narodov ne sme postati dom fanatikov, — je izjavil baron Cecil tekom včerajšnjega zasedanja. Govoril je v podporo angleškega predloga, naj omeji Liga svojo delavnost na glavno nalogo ohranitve miru na svetu in naj se ne loti stvar, ki so izklj učno le briga posameznih vlad. Tozadevna resolucija pa je bila odgodena za prihodnje zborovanje Lige. Italija proti mafiji. HIM, Italija, 26. septembra — Posebne odredbe v. boju proti mafiji na Siciliji so vsebovane v predloki, katero je včeraj predložila vlada poslanski zbornici. V poročilu se glasi, da je bila mafija v preteklosti pogosto proteži-rana v volilne svrhe in da je slu-^ žila včasih celo kot inštrument policije. Mehika prepovedala izvažati zlato. MEXICO CITY, Mehika, 26. septembra. — Predsednik Callcs je prepovedal izvoz zlata iz dežele. Namen te prepovedi je Stabilizirati mehiško valuto. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. Se znam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestn. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpodtevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Din. .... 500 .. Din. ---- 1,000 .. Din. • • • a 2r500 • • Din. .... 5.000 .. Din. .... 10,000 .. $ 9.40 $ 18.60 $ 46.25 $ 92.00 $183.00 Lira Lir............100 .....$ 4.35 Lir............200 ......$ 8.40 Lir............300 ............$12.30 Lir............500 ......$20.00 Lir............1000 ......$39.00 Za poSilJatvG, Id presegajo DesettlsoS Dinarjev aH pa DvatisoS Lir dovoljujemo poseben mesta primeren popast. Nakazila pa brcajavnem pisna IzvrAaJemo v FRANK SAKSER S 82 Cortlandt Street pnone: oortlandt 4887 Posebni podatki. Pristojbina za Izplačila ameriikih dolar. Jcv v Jugoslaviji in Italiji znafia kakor sledi :xa $25. ali ■»nji snesefc 79 centa v; od $25. naprej d« $306. pa S cente vsakega dolarja. Za večjo svate pa pft- BANK Newt .York. N, iY. ■' •'■!(.,.. " _____Lil J. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU Owned and Published by ttLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. ' Louis Benedik, treasurer. Place of buainee* of the corporation and addresses of above officers: HJ Portland! gtg Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" __"Voice of the People"_ I tinted Every Day Except Sundays and Holiday*. Z a celo leto velja list ga Ameriko in Kanado____________________$6.00 Za pc' leta______________________$3.00 Za četrt leta _________________________$1.50 JUGOSLAVIA REDENTA POTREBNI KORAKI ZA NATO RALIZACIJO. $7.00 Federalni naturalizacijski urad je priobčil »sledeči kratki, ali Jako jasni izvleček naturalizacijskih predpisov, vsebujoči najnovejše določbe : ta zapriseei zvestobo Združenim Državam in dobi svoje državljansko spričevalo (Certificate of Naturalization) ali 44drugi papir". Tiskovine (forms) in nadaljne Dopi blagt kov, Za New York za celo leto Za pol leta-----------------$5.50 j tention) ali} kakor se že pravi, da Za inozemstvo za celo leto -.$7.00 f se vzame prvi papir> zahtevajo se Za pol leta----------.-----$3.50 > predpogoji: inozemec mo- Subscription Yearly $6.00. i rabiti belega ali afrikanskega j plemena ; star mora biti najmanj * 18 let; živeti mora v delokrogu sodišča. kjer so mu izda prvi papir. Postopanje: inozemec naj si Prvi korak. Izjava o namcri. I informacije dobite, ako pišete (o-(prvi papir). Da se vloži "izja_ j ziroma greste osebno) na natura-va o nameri" (Declaration of In- j iizaeij.ski urad v "Washing! on u — (Commissioner of Naturalization) Advertisement on Agreement. as Naroda" izhaja vsaki dan iz v z em si nedelj in praznikov. s* brc* podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ee vo tem dne. vit, naj pošlje izpolnjeni formula r 2213 najbhsnjemu zastopniku J natural) zaeijskeya urada; njih 1 naslov je spodaj naveden. Prič V listih čitaillO Kdisonovo lllliciljc O gramofonu ill'1" treba- Pristojbina znaša -ti- ki r.ulio-aparatili. se 1>la<:*a le sotlnemn klerku. | Ako4 inozemec ne zna pihati, naj Sivolasi izuajditi'lj, o ko je bil iz- fko posluša gramofon kot «"e posli: ^a radio, (ilasovi, ]»ri-iT za naturalizacijo (drinji papir). ; a -iasovi, prihajajoči iz radio aparata. Da sme vložiti prošnjo za natura- \ tem oziril mu bo skoro slidienii J)riirdil. Hlzacijo, mora inozemec odgovar- rp . . . v i - i jati sledečim predpisom: Mora bi- ' 1 Jl ko,UU Si' kratko opombo: Iti belega ali afrikanskega plcme- l'«Vujaki niso nikaka nadnaravna bilja. Iz krvi so in ;i;a: *tar mora biti najmanj -21 let: mrsa kot drugi ljudje; edinole njihov ustvarjajoči duh jeinJV-ov ."f™. ,,apir'\ ™ra biti • , . . v " i najmanj _ leti m največ t let star; Vili- milj pred povpivnm pametjo povpreeiit^a rloveka.;živeti mora v okraju sodišča, kjer » splošnem so pa obdarjeni s človeškimi vrlinami in sla-[vloži prošnjo; mora najmanj eno I"-si mi. Med slabosti so prišteva tudi sebičnost. ,1(-'i0> 0,1 dueva vložitve prošnje na- .... , . . ' za j računaje; imeti mora dve pri- Mimogrede naj omenimo, da je fonograf iznašel Mr.],:, državljana Združenih držav, ki bno znata o kandidata vsaj za dobo kar isti živi v doti- ^disoii, d očim so iznašli radio oziroma brezžično prenaša- j naj prisežeta, da ose i je -:!asov drugi učenjaki. 'neprestanem bivanju '»•ni državi, in da je isti dobrega NAPAČNA VZGOJA AMERIŠKE MLADINE ^z^TŽŽ^" ----ho ino petletno dobo, on mora do- V Niagara Fallls se je vršila pred.kratkim konven-1 ka:';a|i svoje biv.auje \ eija Ameriške Legijo. ivah potom teh samih ali potom drugih prič, ki naj osebno pride- nih V Ameriško Legijo spadajo v prvi vrsti ameriški v«)- !a na potom pismeni Jaki, ki so se udeležili svetovne vojne. ^»risezenih izjav (affidavits) Ako treba teh pismenih izjav, Xa k onveneiji so delali razne sklepe in zaključke. 'ahko dobi predpisana tiskovina od Govorili so visoki nrmadni dostojanstveniki, med njimi |/astopuika »«Vira.li2aciirtke*a u_ j i - .... . ^ * rada t (Naturalization Examiner). ludi ponzijomram generalni major Clarence K. Ed-j]iredno ,e vloži prošnja. Pmsile, wards, bivši poveljnik 2<>. divizije, ki se je izkazal kot mora lastnoročno podpisati pro- 3>osobnega in velikega prijatelja ameriške mladine, (leneralni major je namreč rekel na konveneiji Ameriške Legije v Niagara Falls med drugim tudi sle-deee: "Moja vera v ameriško mladino je trdna in neomajna. Ameriška mladina je bolj idealistična kot katerakoli druga mladina na svetu. Ivo se bliža nevarnost, jo spoznava v večji meri kot jo zamore kdo spoznati. Ker se na našo mladino popolnoma zaneseni, se eisto nie ne bojim, .!jše, če bi uvedla splošno in prisilno vojaško službo. < I,ravil iK>trebno podrobnosti in obvestil kandidaia. kdaj in kje naj Sprejmi te tozadevno postavo.*' je vzkliknil. ^rla.>i z pričama v svrho vlo- se boste prepričali, da ne b«» im**l !i<»l>e!i naroil pomrlima z:tVe protsnje za naiuralizaoijo. napasti nas, da bo znal vsak narod ceniti in uvaževati idealizem naše mladine...." Nato se je obrnil k veteranom rekoč: 4* To govorim v vaši navzočnosti, ki dobro poznate nevarnosti vojne, vam, ki ste duhali duli smodnika, vam, ste prestali groz«>te strupenih plinov___" Da, veterani so na svoji koži občutili, kar jim je bla-k'ovolil povedati penzijonirani generalni major. Ker generalni major ni občutil teli grozot na svoji koži, lahko govori o njih s takim navdušenjem ter mirne vesti peha vanje ameriško mladino. ----n - i n Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji njegove zastopnike (Naturalization Examiners) v spodaj, navedenih mestih, klerke naturaliz^cijskih sodišč, šolske oblasti in na razne organizacije. V zadnjem času so nekoliko preuredili naturalizaeijska okrožja žirom Združenih Držav. Po-družniee naturalizaeijskega ura-( da se nahajajo v spodaj navedenih mestih. Njih upravilj nosi naslov "Head Naturalization Examiner" otdroina "District Director of Naturalization"'. Obrnite >e na out^ga, katerega sedež je najbližji kraju, kjer vi stanujete. ►Sedež naturalizaeijskih izpraše-vateljev se nahaja v sledečih mestih: Washington (Department oi' Labor Building), Duluth (Custom House), New York City (154 Nassau Street, Tribune Building), St. Louis (Custom House) in v Bost Office Building sledečih mest: Birmingham (Ala.j, Boston, Buffalo, Chicago, Cincinnati, Cleveland, Denver, Detroit, Fort Worth (Texas), Kansas City (.Mo.), Los Angeles, Newark, New Haven, New Orleans, Omaha. Philadelphia, 'Pittsburgh, Portland (Ore.), St. Paul, Salt Lake City, San Francisco, Seattle in Utica (N. Y. NEVARNOST SENČNIKOV IZ CELULOJDA. T n t ji ali končni korak. — Sud. no 2aj devetdeset dni po vložitvi njegove prošnje, tekom katerega t-a.-sa objava o tej prošnji ostane devetdeset dni po vložitvi prošnje, tekom katerega ča.>a objava o tej prošnji ostane nabita na javni deski v uradu sodnega klerka. Sodišče določi dan, kdaj naj se prosilec zglasi na sodišče v s vrh o končnega zaslišanja (final hearing), in obvesti prosilca o tem. Priče morajo tudi biti prisotno ob zaslišanju. Ako sodnik najde da je prosile« vpravičen do naturalizacije, mora Zlasti v zadnjem času se j»- po vsod razpredla navada nositi oči-brane ali očesne senčnike (eye shades) iz eelulojda. Vidimo zla. >t i mnogo avtomobilostov, ki v vročih dneh mesto klobuka ali čepiee nosijo neko kombinacijo, [>ri kateri vse, kar je ostalo od pokrivala, je zaslon nad očesi. ()_ troei tudi radi nosijo tak senčnik. Narodni varnostni svet svari no_ si t olje takih senčnikov iz eeluloj ■!a pred nevarnostjo ognja in iz javlja, da jo že dobil mnogo poročil o nezgodah, ki so nastale ker se je tak senčnik vžgal. Zlasti kadilci morajo paziti, da ne vžgejo senčnika, kadar z žigi-co prižigajo cigaro ali cigareto Ljudje, ki delajo v delavnicah, kjer gori kak odprt plamen ali kjer letajo iskre, naj ne nosijo ta kili senčnikov, ako so napravljeni iz celulojda. Otroke pa treba posvariti, naj se ne približujejo ognju ali kresom, s takimi senčniki na glavi. Sicer ni prav nič strgati senčnik v slučaju ognja, ali vendarle je znano precejšnje število težkih opeklin na licu vsled gorečega senčnika. Cel tilo j d se namreč, kot vsak zna, kaj rad in hitro vname. Velik policijski škandal v Var šavi. Visok funkcionar ooljskega notranjega ministra Woznicz je objavil te dni v enem od listov, ki stoje blizu maršalu Pilsudskemn. senzacionalna razkritja o tajnih zvez.uli med varšavsko policijo in zloi •inci. Policijski stražniki in detektivi so protežirali velikopotezne vlome t,»r delili z vlomilci plen. Na ta način s<> bili izvršeni nzaeijnnaini vlomi, ki se jim je •"-mina v^a poljska javnost, kot na pr. vlomi v stanovanje državnega podtajnika Dnlozala. v zunanje ministrstvo ir. v italijansko i>©s!a-nistvo. Vozniez navaja imena lieijskili funkcionarjev, ki so delali roko v. roki z zločincem imenoma ter napoveduje nova razkritja. Poljska gradi trgovsko mornarico. Poljsko trgovinsko ministrstvo je naročilo pri ladjedelnici v Dan-zigru zgradbo 15 večjih trgovskih parni kov, ki morajo biti dogrotov-ljeni tekom 3 let. Vojaška, vzgoja mladine. Visoki komisar Ricei hoče imeti v deželi vojaško vzgojo mladine. Pričeti se ima v ljudski šoli in učitelji imajo skrbeti za razvoj organizacije "Balilla". V Trstu šteje sedaj legija "balilla" 1850 malih miličnikov, dobro organizirani in opremljenih. Nastopajo pri vojaških paradah, vodijo jih na veliko vojaško pokopališče Redipuglia (Sredi polja) pod Krasom in pri-praxljajo jih na bojne nastope. Za prihodnje leto je izdelan velik program za vežbanje te mladine, katero popeljejo tudi na grob neznanega vojaka v Rimu. V tržaški provinci so med Slovenci društva "balilla" v Sežani. Nabrežini, Postojni in Ivošiani. Meseca marca že je jrovoril Rici o nalogi o-snovue šole v deželi, poudarjajoč, da gre za mobilizacijo mladih duhov, katere treba spraviti do zavesti in pripravljenosti za impe-rijalo Italijo. 500,000 dečkov čaka. da bodo duhovno uvrščeni med sprednje straže. To mobilizacijo mora izvršiti šola. Kicei je takrat ukazal učiteljem: Vi morate vzgajali tržaško mladino, katera bo jutri korakala v legijah imperi.ialne Italije . . . Pripravljanje za to je v polnem teku. Fašij v Toma ju na Krasu. Tržaško fašistovsko glasilo naznanja, da je končno konstituiral fašij v Toma ju na Krasu, kjer je bilo toliko tajnih sestankov slovenskih hujskačev in kjer še pr^d eniiii letom niso hoteli poznati besede "fašist*'. List meni. da fašizem na Krasu sijajno napreduje iii da dobijo slovenski voditelji kmalu zadnjo brco. V Tomaju je v fašiju sedaj o-okli 80 domačinov. Začasni komisar. ki ima fašij urediti, je pode-štat (liuseppe Gerbee. Fašistovski lfajnik Grazioli iz Sežane je razlagal Tomajeem z ostrimi besedami,-da postanejo šele z vstopom v fašij lojalni italijanski državljani. Ako ima kdo v svojem srcu še kako drugo čustvo naj kar takoj od stopi in izgine. . . V Tomaju se napravi tudi večji oddelek milice. Izborni slovenski miličniki. Visokemu komisarju liieeiju je poročal konzul Roberti o organizaciji milice v drugorodni coni. Visoki komisar je mogel ugotovili. kako dmprorodci nadaljujejo s i ristopanjem k milici in kako vršijo na vse hvale vreden način službo ob meji. Sporazumi jena je ureditev fašijev v Tomaju. Divači in Zgoniku. Mladinske organizacije v teh krajih se razvijajo ti-godno. Za fašistovskega zaupnika se je izdajal 32-letni Fran Kra-gelj, včasih se je }>redstavljal kmetom po Krasu tudi za uradnika sodne policije in hotel je iztir-jevati razne zneske. Da mu preide veselje za tako predstavljanje. je obsodilo sodišče v Gorici na eno leto ječe in sicer bo sedel sam v celici, da se bo lažje kesa! svoje lahkomiselnost i. moz Vsakdanja veliko ■ mestna tragedija. _ Ženska, katero je našel skupaj s svojim najboljšim prijateljem", se je zastrupila s plinom. CHICAGO, m., 24. septembra.' Potem ko je bila Mrs. Helen Jefferv presenečena v stanovanju nekepra součenca in prejšnega prijatelja njenega moža, je izvršila včeraj v istem stanovanju samomor s tem. da se je zastrupila, s plinom. William Jefferv mlajši, tajnik International Refining & Marv faeturing Co. je udri s policiti in privatnimi detektivi v stanovanje ter našel svojo ž"i:o z ^Tarti-nom Carney Jr.. ki mu je nekoč prisegel "zvestobo do smrti". Nobena aretacija ni bila izvršena. Oče Jeffery-ja, ki je čital v listih, o tem napadu, se je napotil v stanovanje, da govori z Mrs. Jefferv..Pri vstopu je. zaduhal plin in kmalu nato je našel truplo svoje sinahe. Mrs. Jefferv je tožila svojega moža na ločitev zakona. a ta tožba je bila pozneje umaknjena, čeprav ni prišlo do uravnave med njo in njenim možem. Peter Zgaga NOVICE IZ SLOVENIJE Ubegli kaznjcnec streljal na orožnike. Pred meseci je bil od dubrov-niške«ra okrožne«ra sodišča obso jen kočijaž Xikola.i Ilijaž radi velikih tatvin na več let težke ječe Pri prevozu v kaznilnico v Zf\niei pa se nni je posrečilo pobegniti spremljevalcem in se je od tedaj klatil po raznih krajih Hercegovine ter ogrožal življenje in imetje tamkajšnjega prebivalstva. T< dni j«1 neki detektiv zasačil v Gružu in ga takoj spoznal, čeprav je bil spretno inaskiran. Obvestil je o dogodku takoj orf»žnike. nakar je pričel lov nanj. Zavedajoč se. da ima opraviti z nevarnim zli-koveem. ga je orožnik udaril s puškinim kopitom iii ga p<~m]i-1 na tb:. V tem hipu pa je potegnil zli kovee iz žepa samokres in odd;sl dva strela, ki sta težko ranila o-rožuika in detektiva, nakar se mu nnt je zopet posrečilo ubežati roki pra vice. Samomor detektiva. V Korkošu pri Subotiei se je u-strelil Janko Miloševič. Prišel je ob štirih popoldne v neko kavarno iu naročil" liter vina. Cim ga ie izpil, je potegnil ]■/. žepf samokres. poklical gospodarja in mu rekel: ''Poglejte, sedaj se bom u-strelil!' V tem trenotku se je tt-s^relil v sence in obležal na mestu mrtev. Pri njem so našli pismo, v katerem izjavlja, da gre v smrt nt ob taki nriliki pasti pred dekletom na kolena. Ne more in ne more — ker mu dekle ponavadi na kolenih sedi. Xeki newyorski časopis pravi, da jo fašizem v Združenih državah nemogoč. Da. fašizem v Združenih državah je nemogoč. Kajti če bi bil v Združenih državah fašizem, bi hotel biti vsak politik Mussolini. <':i-n?kasko poročilo se glasi: Vsled |H»ioanjkanja deževja je velikanski Ashokan rezervar v Ca t ski I!.s. ki oskrbuje mesto Xew York, z vodo. skoro popolnoma suh. Department za vodo poziva prebivalec naj uporabljajo kolikor mogoče malo vode, ker jo bo sicer zmanjkalo. Ko je prečit al dragi rojak v Downlownu poročilo«, da bo vode zmanjkalo, je rekel "I dont care" ter je šel in kupil še petdeset baks grozdja. Ameriški državni zaklad niča/ Mellon se je mudi več mesecev v Evropi. Te dni se je vrnil v Zd.užcne države. Ivo so ga časnikarski poročevalci vprašali, kakšen je finančni položaj v Evropi, je gospod Mellon trdovratno molčal. Tu s tem molkom je gospod Mellon vse povedal. Xeki Amerikanec je kupil od benediktinskega samostana v St. Pavlu na Koroškem Gutfenbergo-vo sv. Pismo za četrt milijona dolarjev, Svota je naravnost ogromna. Toda nekateri nauki, ki so v njem. so Se dosti večje vrednosti. * Albanski vstaši so zavzeli Ska-der. Ljudje so pa že domnevali, da je Albanijo vrag vzel. pj kot kaže je še ni. In dokler je ne bo, ne bo miru na Balkanu. * Vzemimo, da bi Antisalonska liga danes bankrotirala. Bog ve. koliko poslancev, bi jutri za sušo glasovalo? "V.:-;.-, Ifž- s Bacilonosci. Splošno znano je. da .si vrši razmnoževanje nalezljivih bolezni, potom mikroorganizmov, to je malih živih bitij, ki se ugnezdi-jo v telesu človeka ali živali, se tu z veliko naglico množe in povzročajo a strupenimi .snovmi, katere izločajo, najrazličnejše nalezljive bolezni. Znanust je po zaslugah Pasteur-ja, Kocha in drugih o po-mrnu teh mikro-organizmov za pričet ek. razvoj in potek nalezljivih bolezni dobro poučena in i-ma deloma tudi sredstva, te bolezni preprečiti, oziroma* zatreti. iNovzročitelji tuberkuloze, H.Lt'usa, griže, kolore, daviee in mnogih drugih bolezni mj dobro }>oznani in njih življenski in razvojni pogoji preiskani, toda da jili je mo-goče gojiti v laboratorijih in jih ii lil jat i za cepljenje proti bo-in. Seveda pa niso še daleko i v.si povzročitelji bolezni, i j je na nesel, da je baš po-•itelj bolezni, ki jo z največjo urnostjo lahko preprečimo, to povzročitelj koz, še vedno ne- up vzr b dkrit. In vendar je temu že .ste -t, odkar je ženialni angleški zdravnik K ivard Jenner, navedel sredstva, kako ustrahovat i to strašno bolezen, ki je v prejšnjih stoletjih letno zahtevala tisoče in tisoče žrtev. Mnogo je io nerešenih vprašanj. toda kljub vsemu temu ne more biti dvoma, da je moderna bakteriologija in znanost o imu- eti dosegla sijajne uspehe, ki so ike važnosti za splošno j »obilje bolezni in kug. Ne eni »tra- 1 j i v 111 t>< ravljenjj •avljenj«. drug »čitev de ev dko reva ol od lih [»»našii zdravljenje na-t'zni z bogatimi uspehi ii naj bodo le načini daviee z serumom, je .sifilide, malarije, — .stran pa je slavila pre-Ijolezni, profilaksa, sijaj-iage. Omeniti je treba v prvi luspehe umetnega cepljenja, kozam, cepljenje proti drugim izličnejšim boleznim, nadalje ;«nje higiciv&ih predpisov kontrole pitne vode, od straža zdravje škodljivih od. ,ata itd., kakor tudi u-mrčoa. Danes je splo. o znano, kako velikega jxwne-je bila za časa svetovne vojne .stranitev uši za usjn-šen boj roti pegastemu in povratnemu rarju, kajti uši so edini in iz-jučni prenažalec teh zavratnih lesni, kakor tudi izključno ko-irji Anofeles prenašajo malari-Vedno pa se razširjajo bolezni ta način, da imajo v obolelem »veku nekak centrum. Vedno leli človek izhodišče za e kali. V njem imajo obolelosti svoj izvor, bo-■ vrši prenos neposredno a na človeka po izloči -Nebu jejo mikrobe (slina, blato, shč) ali po drugem medju, ki je bil oiu\-na«en po "bolniku (pitna voda, živila, jedilno orodje. žepni robei) ali pa mrčes prenaša kali od eiwga človeka na druzega. Vedno pa ostane oboleli človek izhodišče okuženega o-gnjišča, čeprav .so za razširjanje kali najrazličnejša }K>ta Tuberkuloza, influenca. pljučnica, skrla-tinka, ošpice, davica, se lahko raz-pa.»'ju z malim kapljicami .sline, ki jili razširja bolnik, kadar kaši ja ali pa |M> j»rednietih. s temi kapljicami onesnaženih. Trebušni legar se razširja samo po izločil i h bolnika (blato in seč) ali z živili in predmeti, ki so bil onesnaženi z izločili. Komar, ki prinaša malarijo in uš, ki prenaša pegasti le«gajr. more le tedaj razširjati o_ knženje, če mc je sama okužila na bohiem človeku in-so se te kali v njenem telesu razvile. Kakor v vseh velikih vojnah, tako so se tudi v zadnji svetovni vojni nalezljive bolezni silno razpasle. Temu se ne .sinemo čuditi, če (»omislimo na dolgo časa trajajočo vojno, na silne množine ljudi, ki so Ki stali nasproti in to večinoma na omejenem prostoru. Sirila se je griža, trebušni legar ali tifua^ paratifus. pegasti legar. v pretežni večini črevesna o-bolenja. Mnogo obolelih je bolezen srečno prestalo, vendar pa s Um še ni bil konec razširjanja bolezni. Ne ostanejo namreč vai ljudje, ki ozdravijo ca nalezljivo bolezni- jo, brez kali one bolezni. Cele me-*eee, da celo še leta imajo v svojem telesu povzročitelje prestane bolezni, ne da bi se to na zunaj kaj poznalo. Posebno poučen primer, kako po takem nosilcu bacilov lahko nastane cela epidemija, nain nudi slučaj epidemije leta 1914. pri nekem polku, pri katerem je zbolelo v kratkem času preko 200 ljudi na tifusu. Pitna votla ali pa mleko nista torej mogla biti vzrok epidemij^, kajti v tem slučaju bi morali zboleti tudi meščani, ki pa so bili vsi zdravi. Ognjšče infekcije je moralo potemtakem biti v moštvu. Natančna bakteriološko preiskava je potrdila to domnevo. Izkazalo se je, da je neka ženska, ki je prestala tifus pred dvanajstimi leti, še vedno izločevala bacile vsebujoče blato in s tem postala vir, hitro se razširjajoče bolezni. Ta ženska je bila nameščena v kuhinji za moštvo- Seveda ni nikdo slutil, da je baš ona usodepolna nosilka bacilov! Potom nosilke bacilov prišlo kali tifusa na kuhan krompir in ker nudi ta kalem tifusa iz-reno ugodne pogoje za razvoj. s<-■se na krompirju hitro razmnožile in prišle še Istega dne v črevo tistih, ki so ikrompir zavžili in povzročili tudi bolezen. V tem slučaju se tifus ni razpadel epidemično po celem mestu, temveč je bil omejen na eno samo ognjišče, t. j. na vojašnico. V takih slučaj rh govorimo o epidemi-čnein širjenju bolezni. Slični slučaji so bili že pivj znani. Toda šele, odkar vemo, da zamorejo gojiti ljudje v svojem organizmu .skozi leta bacile tifusa in jih bodisi na ta ali on način prenesti na zdrave ljudi, šele od tedaj so si zagonetni pojavi bolezni popolnoma pojasnjeni. Znano je tudi dejstvo, da imamo takozvane hiše tifusa, v katerih obolevajo vedno nove osebe na tifusu. Skoro vedno so se taki .xlu_ čaji pojasnili z izsleditvijo bacilo-noscev v teli hišah. TiftLs nam je znan kot akutna infekcijska bolezen, ki se pojavi a hudo mrzlico. Po treh, štirih ali petih tednih je akutna bolezen večinoma premagana po naravnih protistrupih, ki jih-organizem .sam •stvori; za more se pa ta bolezen delj časa za vleč i. Iz raznih raziskovanj pa vemo, da se prenehanjem boJezniskih znakav niso vedno odstranjeni tudi bacili tifusa. V nekaterih, po najnovejših raziskovanjih, v petih od sto slučajih ostane telo kronično infieira-no z bacili tifusa, še mesece, da celo leta -po prestani bolezni. Bacilonos-ei tvorijo torej stalno nevarnost za ljudi, s katerimi prihajajo v dotiko. Ker so popolnoma zdravi, jih seveda ni mogoče oropati svobode za cela leta, s tem, da bi jih držali zaprte v bolnici ali pa v kakem zavodu. Kajti oni sami so infekcijo srečno prestali in v svojem organizmu razpolagajo z zadostnimi protistrupi. da morejo preprečiti vsak škodljiv učinek bacilov tifusa v lastnem telesu- Ali drugi ljudje, ki niso zavarovani proti tifusu in ki torej niso na naraven način imunizirani, so trajno izpostavljeni nevarnosti o-kužitve s strani bacilonoscev. Kali. ki .so za baeilonosea same-pra neškodljive, postanejo kar najbolj nevarne, kakor hitro pridejo v tuje. še neokuženo telo. To je znano tudi o mnogih drugih vrstah bakterijev. Tako n. pr. izgube gonokoki, povzročitelji ka-pavice, tekom časa in po" prestani bolezni svoj učinek na telo v katerem so se naselili. Kako hitro pridejo v telo zdravega, za-dobe tekom par dni vso svojo prejšnjo silo in povzročijo karakteristične znake okužitve. Druga taka bolezen, ki je prav pogosto zanesena po baeilonoscih je davica. Praviloma izginejo bacili davice iz grla in iz žrela bo-lelega v štirih do šestih tednih, včasih tudi preje. Ker imajo te kali karakteriMieno obliko, jih bakteriološko z veliko sigurnostjo določimo s tem, da preiščemo delce bele povlake, ki se tvori pri tej bolesmi v ustih in žrelu. V poedi-nih slučajih pa še dado bacili davi dokazati de cele mesece po NARODNI PRAZNIK V SANTA BARBARA I ! 1 == 0 ŠEFU SOVJETSKE POLICIJE STRAŠNA SMRT. IGRALKA IN MILIJONAR Prebivalce vasi Kvasa in Bilinej Kraljevi Ilradec na Češkem je v Podkarpatski Rusiji vznemirja bil te dni priča drzne sleparije. O malokaterem možu sedanjosti že dalj časa medved, ki se skri-'Junaka senzacijonalne afere >ta so mnenja tako deljena, kakor o v bližnjem gozdu in napada znani juvelir K. in filmska igral-ravnokar preminulem vodji rus- črede na paši v planinah. Raztr- ka Evgenija Kaiser. V najlepšem kih komunistov Dzerdzinskem. — gal in požrl je že več ovac. .Med- hotelu se je nastanila krasotiea. Nihče pred njim »i bil še tako ze- ved se skriva v pragozdu med va- ki je vzbujala splošno pozornost lo osovražen kakor on, in le ma- s jo Kvasa in Kvašovsko Poljano.j Kmalu se .ie seznanil ž njo milijn- Od tod napada živino in sicer obi- nar K. Krasotiea se mu je pred-čajno ob temnih deževnih nočeh, j f-ta vil a kot zastopnica praškeira Tedaj ga namreč lovei v gostem "Foxfilma". in milijonar je bil njegovi somišljeniki. "Junak okto- pragozdu ne morejo izslediti. —! tako očaran, da ji je ponudil svo-berske revolucije", ta naslov mu Zato so morali kmetje letos zelo' jo roko, sree in vse. kar ie še imel daje 'obsmrtni komunike moskov- j zgodaj odgnati živino domov ^ poleg teh dveh dragocenosti. Leske internacijonale. "Grozoviti j planin v dolino. Te dni so odšli pa Evgenija je seveda vse to hva- lokdo je žel toliko priznanja kot on. "Meč revolucije" ga imenujejo rabelj'', pravijo o njem protibolj-ševiški časopisi in pišejo, da nje- pastirji v planine, in ko wa;d 1;elIo se ,mvi y reviji vem organizmu. Pač ni treba po-j pertorio Americano" z ljubezni-udarjad. da je tudi ta stalno ne-j jo v Frauciji in na španskem t-r varen za za okolico in to tem- j prihaja do naslednjega zaključ-bolj, ker se davica lahko prene- ; ka. Francija je domovina žen, *e s kapljicami iz ust, .slino itd. ! kjer ^ manifestira življenski duh Po stanju današnjih razisko- v v>sell oblikah. Tu mamo primer vanj sodeč, bolniki na difteriji, >svete Genovefe, Device Orlean-odnosno taki, ki so to bolezen pre- .ske, kraljevske favoritke mada-.stali, daleko prej prenehajo biti me Pompadour, intelektualke ma-bacilnosci, kakor oni pri tifisu. \Jaine de Sevigne in polHičarke Za krajšo dobo bo skoro vedno j madame Caillaux. možno izolirati otroke, bodisi v; če pogledamo Španijo, vidimo, bolnici ali pa doma, jim prepre-1 da je v tej deželi i»oložaj čisto čiti obi.sk šole in sličuo. Vse te drugačen. Tam najdemo med ve-varnost ne mere pa je skoro ne- likimi ženami samo eno — Izabe-mogoče j »od vzet i proti bacilonos.! ]Q Katoliško, zaščitnico Krištofa cem po tifisu. Ker pa hoeejo biti Kolumba. Španska žena se nam-zdravi ljudje zavarovani proti ; reč čuti k<»r sužnja moža .njena takim virom okužitve, je v resnici vzgoja je taka, da smatra za ne-težko najti pravi izhod, ne da bi kaj naravnega, če se mora podpri tem trpela osebna svoboda do- vreči moški volji, kajti njen edi-tičnika. Predvsem je tu na mestu, ni cilj je obitelj, njena edina svr-dotičnike poučiti o njihovem sta- j ha je: postati dobra gospodinja, nju in j ili oi»ozoriti, da prizadene- j Cios]»odinjstvo je tudi vzrok, da jo lahko z lahkomišljenim ravna-! je Španka čestokrat debelušna, njem mnogo gorja drugim lju- j dočim je Francozinja vitka in dem. Skrajna snaga in izdatno elegantna. razkuževanje je najmanj, kar se Xa Španskem pripada ljube-lahko zahteva od njih. Razven te- ; ženska }»oduba moškemu. On mo_ ga zahteva higiena, da se talcih ra slediti ženski, popevati pod ljudi ne pripušča k pripravljanju; njenim oknom, pisariti dolga p:_ živil in hrane, niti v obrti niti do- ..ma, zaklinjati jo, naj pride iri ma. Oe bi radi tega trpel zaslu- i ses-tanek. Ženska na Španskem žek dotienika, bi pač morala dr- sama čaka na minuto, ko pride žava v interesu ljudskega zdravja ; dragi, da mu pokloni svojo duše-skrbeti za primerno odškodnino. jn srce. Dokler je mož zaročenec, Xa kak nnčin pa prenašajo ba- mora delati kakor žival in se tru- gova strahovita dejanja prekaša- ši pastir opazil da manjka ena milijonarjev« vilo. kjer se je ki teliea. Poklieal je svojega tovari- -'i počutila kakor doma. Juvelir ša in odšla sta proti pragozdu, da bil zelo srečen. Evgenija mu je bi našla izgubljeno telieo. pomagala celo v trgovini. Določi-Pastir je iskal ob gozdu, njegov sta dan poroke in srečni dragu- tovariš pa kakih sto metrov v go- Ijar je vozil svojo ljubim z avto- zdu. Naenkrat je začid pastir ob- mobilom v okolico, da l»i se 5 je vsto- pil v litavsko soeijalno demokrat-;^ spIcza, naglo na 1)ližnje | zaljubljeni draguljar ugotovil, da sko stranko. Od tedaj naprej je|vo M(,dvod se -e o5ivi.evi, ki je prišel po umazanih do-1 kah dotičnega bacilnosca na lira-| no, v pitno vodo in druga taka diti. da pridobi žensko; ko postane zakonski mož. se njegova vloga izpremeni. Tarat postane navadno spletkar in ima časa na razpolago za svakojake pustolovščine. Baš radi tega Španija tista ležala, ki je dala tipičnega dona Juana. Španka je v primeri s Francozinjo patrijarhalna ženska, ki ima nalogo dvigniti in o-vekovečiti krepost domačega ognjišča. Xa Sparskem deli ženo od j moža visok zid, na Francoskem si mož in žena kakor brai in 'ostra. ječah in pregnanstvu. Sedem let je bil v pregnanstvu v Sibiriji, iz katere je končno ubežal, pa se je nato zopet naselil v Rusiji. Leta! 1012 je bil obsojen na šest let ječe v Moskvi. Tam ga je zatekla tudi januarska revolucija leta 1017, ki ga je oprostila zapora, j Vsega skupaj je prebil v ječi 12 i let. Ko so boljševiki osvojili vlado, se je Dzerdzinski takoj pričel u i odkuril v gozd. Pastir je hitel na j vso moč v bližnjo drvarsko kočo. j ki je bila k nesreči oddaljena '» ki- lometrov. Tu je alarmiral pet drvarjev. ki so se za silo oborožili, vzeli s sabo lovske pse in hiteli t nesrečnežu na pomoč. Pastirjev sii. Našli so ga v groznem stanju. Siromak je ležal ves okrvavljen j.od drevesom. Sprednji del obra-j ma nikakega opravka. nost se ceni na ver stotisoe ceskiM kron. Milijonar je ovadil nezvesto ljubico policiji, ki jo je začela takoj iskati. Našli so jo na Viu<> liradih v privatnem stanovanju, kjer se je že zabavala z drugim ljubimcem. Tatvino je takoj priznala. Policija je ugotovila, da Evgenija ni bila uslužlu na pri Foxfilmu in da sploh s filmom ni- za mu je medved odgriznil, ostal t i i. • i ■ Uie samo zadnji del lobanje. — Na dejstvovati kot izboren organiza- J """ J ... * t> t- • i i i i nrsih so se mu poznali globoki sle- tor. Po I nekem in v olodarskem, 4 a« ^ i . je ]>revzel vodstvo Čeke, ruske policije. Premeščen je dovi medvedjih tac. Na desni roki; iz Gorice v Sondrio v Lfinbartliji ! je imel globoko rano, desna noga ' preiskovalni sodnik tir. de Giron Kot vrhovni policijski načelnik!3« bilil v kolenu popolnoma raz-jeoli. Premeščencc je rojen Gori- in komisar za notranje zadeve j J mesarjena, leva pa nad stopalom! can. _ __ spoznal, da se je treba z brezob- j odgriznjena. Nesrečnež je bil se zirnimi sredstvi boriti za proletar-1 živ. toda že med prenosom v doli-sko diktaturo, V tedanjih časih, | no je umrl. ko so demobilizirani milijoni ]>o-| plavljali Rusijo, ropali in pusto- j VROČINSKI VAL XAD LOX-\ Kaspijsko jezero se suši. Nikoli ni se bilo Kaspijsko je- . zero tako plitvo kakor letos. — sredstva, ne katerih se vrši pre- , , -,- - - , , 1 j \ odna gladina se je v času od 1. i 1018 do sedaj znižala skoraj za 2 K razširjevanju pripomore tu-|metra. To dejstvo končno vel j a v-di dejstvo, da se bacili tifusa no dokazuje, da ni odvisna globi-| množe tudi izven človeškega or ' jezera od (iežja in one mnoši. gamzma. Zato si ni težko razla- ne vode, katero prinaša Vol a.— gmi širjenja grozne epidemije ti- Merodajno je stalno tektonično fusa v Srbiji za čjusa svetovne voj- zvišanje vzhodnega dela kavkaš-| ne, kjer .so zbolele po par dnevih ke„a raedmorja. Najhujše je. da ' eele čete, ki so prišle na se zvigUJ> ohala neenakomerno. pomoč v dotične kraje. Statistika Xa Apšeronskem polotoku, blizu ! nam kaže, da so ženske v večjem | znane?a Bakuja je morje napri-številu nosilke bacilov, nego mo- j mor VOflno 25 centimetrov bolj ski; na en slučaj mojega bacilo-j plitvo kakor pa v petrovsku. Ob-nosca pridejo Štirje ženski. To (iasti so prifele natančno beležiti dejstvo se je skušalo spraviti v nadaljne izpremembe morske gla-zvezo z pogastejšim obolevanjem dine ki bodo imele jako žalostne žensk na žolčnem kamnu. Ugo-' posledice za kaspijsko paroplov-tovljeno je. da temelji kronično bo 0iOVeška brezmoenost je tem-lzločanje bacilov v blatu vedno bolj očitna, ker ni imela Volga že na okužitvi žolčnega mehurja, iz- sto let toliko vode kakor ]a. , lo^nje bacilov po seči pa na Zdaj ^ trehc mosecih povod. vgnezditvi bacilov v ledvično tkan. nji je vedno za tri metre v5šja j Iz teh žlez pridejo bacili po blatu ^ normala in le po^asi nazadllje. , ah seči na prosto.__i ni. Zdaj. po treh mesecih povod- j nji ob Volgi znašajo čez šest mi-J ADVSBTI8E in GLAS NARODA j lijonov rubljev. šili. ko je grozila protirevolucija s Kolčakom. Judeničem in Wran-glom na čelu, tedaj se je njegova hipoteza obnesla, čeprav je preteklo mnogo krvi. Dzerdzinski je s skrajnimi, drastičnimi sredstvi ustvaril v so v jet. Rusiji normalne razmere. Z nasiljem je izgnal iz Rusije nasilje, tako da vlada v Rusiji danes mir. Ko je dovršil pri Ceki svojo nalogo, je prevzel komisarijat za gospodarstvo in njegova zasluga je tudi, dn se je rusko gospodarstvo okrepilo. S svojo neizčrpno energijo je sovjetski Rusiji mnogo koristil, e-nako je mnogo, zelo mnogo, škodoval njenim nasprotnikom, ki jih je v Rusiji popolnoma iztrebil. — T'mevno so torej različna čustva o njegovi smrti. Njegovo truplo je bilo izpostavljeno v palači strokovnih zvez v Moskvi. V znak žalosti so bile odpovedane vse predstave v gledališčih 111 druge zabave. Vzrok smrti Dzerdzinskega še ni jasen. Oficijelen komunike pravi. da ga je zadela srčna kap, pojavili so se pa tudi glasovi, da je podlegel zastrupi j en ju. DONOM. Vročinski val, ki že nekaj dni spravlja prebivalce te dežele v obup, je zdaj zajel tudi Anglijo, j kjer imajo podnevi s senci 31 stopinj C vročine. V Londonu se ljudje kar opotekajo; rešilni vozovi spravljajo v bolnice številne pa- ; sante, ki obnemorejo na ulici. V londonskih predmestjih prenoču- ! jejo ljudje večinoma kar v vrtovih ali drugod na prostem. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda'. POGUMNA DEKLICA Te dni je padel mal dečko, Cii-ari Darco po imenu, v Milanu v kanal Naviglio. Na obrežju se je kmalu nabrala velika množica ljudi, ki jih je bilo več sto. ki so gledali otrokovo borbo z vodnim elementom. Kričali so in vpili 11a pomoč, a nobenemu ni padlo v glavo, da bi nesrečnežu, ki je ga-gal v vodi, priskočil na pomoč. Tedaj pa se je pririnila skozi vrste vpijočih strahopetcev mlada dama. elegantno oblečena. — Brez pomisleka je .skočila v deročo vodo, pograbila otroka, ki je že v tretje izginjal pod vodo, in ga živega in zdravega srečno privedla na suho. Ta dogodek se je pripetil v laškem mestu Milanu. Tn ime junakinje? Bila je ruska princezinja Galicin, stara komaj 17 let. SEZNAM KNJIG VODNIKOVE " DRUŽBE ki izidejo oktobra meseca. 1. Velika pratika za leto 1927. 2. Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi. 3. Juš Kozak; Beli meeesen — povesti. 4. Vladimir Levstik: Kladivo pravice — povest iz vojne dobe. Vs i oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli {>0 pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen ča.s bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda .selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki era je naznanil takrat, ko je plačal naročnino. * Mi smo posebej naročili par sto-iztisov, da lahko ust režemo tudi onim, ki se niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive. CENA 4 KNJIGAM JE $ 1. Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto in poslali vam jih bomo jioštninc prosto, dokler zaloga ne poide. Vsa tozadevna pisma naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. AVSTRALEC IV I •v SOMAN IZ ŽIVLJENJA. i. Za "GLAS NARODA" priredil O. P. 44 (Nadaljevanje.) — Ne, Lota, ne vrjemi tega. Veseli me seveda, da vama bo o-branjen dom in nekoliko sem seveda tudi mislila na vaju. V glavnem pa sem sprejela ponudbo Ralfa, ker ga tako visoko cenim in ker se čutim varno v njegovi oskrbi pred vsemi viharji življenja. Lota je pritisnila svoj obraz na ramo sestre. Ni si drznila dvigniti oči, a rekla je: v — Ti vendar ne ljubiš, Dayinar? Dagmar je vzdihnila. — Bodi mirna, Lota, jaz vera, kaj teži tvoje jjošteno srce. To skrb pa pusti na strani. Jaz ne varam Ralfa. Rekla sem mu, da ga ne ljubim kot bi moral biti ljubljen. Vse sem mu pošteno zaupala, kar sem mu morala reči, da lahko obstojim prod samo seboj. Kljub temu pa me hoče napraviti za svojo ženo ter tndi, da je zanj sreča, če me more ščititi. On je tako dober tako izvauredno dober. Tedaj je dvignila Lota glavo ter se ozrla v sestro z mokrimi očmi. — Da, on je plemenit človek. In sedaj sem vesela, ker vem, da f; mu pošteno vse povedala. Kako sem mogla le misliti, da bi mogla ravnati pošteno, moja ponosna, resnico ljubeča sestra. Kako škoda, ca ga ne moreš ljubiti kot zasluži. Ljubi Bog pa bo povedel tvoje srce k njemu ter bo uredil tako, da bosta ]K>stala srečna. Kot ustvarjena sta drug za drugega. j j Smehljaje je pogladila Dagmar njeno lice. — Ralf je bil tako ginljiv v svojem veselju, da me je bilo sko rc sram. Saj prihajam vendar k njemu s praznimi rokami. Te zadnje besede so se izvile kot obotavljaje iz ust Dagmar. Lo-ia se je oklenila sestre, polna skrbi. — Dagmar, — ljuba Dagmar! Dagmar pa je zopet porazila v sebi vse, kar se je hotelo v njenem srcu upirati proti tej zvezi. — Ne glej tako preplašeno, mala Lota. Vse je v najlepšem redu. Jaz nisem nesrečna, ravno nasprotno, veseli me, da morem osrečiti Ralfa. In v kolikor je v moji moči, bom to tudi storila. Mati Ralfa nama je že odala svoj blagoslov in tudi ona pozna moje skrbi in pomisleke, a jc smatrala vendar za dobro in pravilno, da sem sprejela snubitev njenega sina. Kakšna lepa, dobra, nesebična mati. Trdno je objela Lota svojo sestro. — Da, Dagmar, kdor ima tako mater, mora biti dober in plemenit. Dagmar je slutila, kaj se vrši v Loti, Prisrčno jo je poljubila. — Vsi ljudje vendar ne morejo biti enaki, Lota, In ena mati ni taka kot je druga. Na razmišljaj o tem. Saj imaš mene kot imam jaz tebe. Lota je zatrla solze ter prikimala. — Če bi ne bilo tebe, Dagmar, potem mislim, da bi postala strašna ženska. — Hvala Bogu si zelo ljubeznjiva ženska, Lota. Sedaj pa pojdi-va k mami. Bojim se, kako bo sprejela novico. Lota je prikimala. — Jaz vem. ker jo govorila o tem, da moraš napraviti dobro partijo in ker ti bi sedaj rkla, da si pametno postopala. —^ Kako dobro me razumeš. Lota! Ravno tega se bojim. — Pomagala ti bom, v kolikor morem Dagmar. Sedaj pa ti ho-čem prav od srea želeti srečo, moja ljuba, zlata sestra. Če bi le vedela da zreš z veselim zaupanjem v bodočnost, bi me prav prisrčno veselilo, da bo postal Ralf Jansen moj svak. Sestri sta se srčno poljubili ter odšli skupaj k materi. (Jospa Ifelena je nekoliko raztreseno dvignila pogled z modnega lista, ko sta vstopili njeni hčerki. — Ali imaš par minut časa, zame, mama? — jc vprašala kon- tesa. Gospa Helena je potisnila od sebe modni list. — Časa dovolj, Dagmar. Mislim, da je to sedaj edino, na čemur i.e trpim pomanjkanja. Ali hočeš kaj posebnega od mene? — Moram ti sporočiti nekaj, kar te bo zanimalo. Gospa Helena si je podprla glavo z roko. — lTpam, da ni nič neprijetnega. — Ne, mama, ravno nasprotno, veselilo te bo. — Potem le hitro na dan. Prijetno novico zelo potrebujem po vsej tej jezi in bedi. Torej govori. Dagmar je globoko vzdihnila. — Ralf Jansen bo prišel danes popoldne k tebi ter te prosil, da privoliš v najino zaroko. Ravnokar sem mu dala svojo besedo. Gospa Helena je skočila na noge ter padla hčerki krog vratu. — Moje ljubo, drago dete. kako vesela sem te novice. Nisem si drznila upati, da boš tako pametna in da boš tako hitro sledila mojemu nasvetu. Obraz Dagmar je postal resen. — Tega ne smeš tako pojmovati, mama. Dala sem Ralfu svojo besedo, ker ga zelo visoko cenim in ker sem mu naklonjena, ne pa raditega, ker je takozvana dobra partija. Prosim te nujno, da poj-mii mojo zaroko v tem smislu. Jaz mislim, da je Ralf vreden, da se ga izbere radi njega samega. Lota je napravila za hrbtom Dagmar materi znamenje, naj bo previdna. Gospa Helena je takoj izpremenila svojo taktiko. — Dete, kdo pa pravi to! Jaz aelo simpatiziram s tem izvrstnim, mladim možem. Samoposebi umevno mi je srčno dobrodošel kot zet. In tebi, dete moje. želim prav iz srca srečo. To je bila res enkrat vesela novica. Mislila sem že, da nas je nebo že popolnoma zapustilo. Gospa Helena si je s svojim robcem hitro obrisala par solz, katere je imela vedno na razpolago za take prilike ter objela svojo hčerko. Hotela je slišati najmanjše podrobnosti. Dagmar pa ji je sporočila le vse zunanjosti. Nemogoče je bilo zaupati materi to, kar jo je navdajalo. - * 'R^BS^*'!* Gospe j Heleni se je takoj zopet zdel svet kot cvetoč vrt. Bila je veselo razburjena, zidala je gradove v oblake, ki pa so imeli se-oaj trdnejši temelj ter sedla zopet k svojim modnim listom, seveda t povsem novimi načrti. Ko je prišel popoldne Ralf Jansen, je bil veselo sprejet. Lota je hitro končala vso cerimonijelnost. Brez obotavljanja je skočila svojemu svaku krog vratu, ga srčno poljubila ter rekla, o-inahujoč med jokom in smehom: — Sedaj si moj dragi brat Ralf. Cerimonij midva itak ne ljubiva ker ne pride pri tem sree do svojih pravic. Želim ti prav iz srca Mrečo. Dobil baš ljubo, zlato ženo in Dagmar bo dobila moža kot g* ne^mafe najti boljjiega. Bodita sp^čna. t - * IUltje smehljaje zrl vanjo tgf'»e ozrl nato'proti pagmar^ ; ODLIKOVANA I%A %wmmmmmnmmmmmmmmM&irn m *mv I HUUT HILLia. DUH. DiC. Mrs. Marion Durphy v Arlington, Va., ima dvoje psov, ki sta še na vseh razstavah odnesla prvo nagrado. Psa sta zavarovana za neverjetno visoko svoto denarja. — Si bova pač prizadevala, da izpolniva tvojo željo, draga se-štrica Lota. Kaj ne, Dagmar! Prijazno mu je prikimala. — Mislim, da tudi, ne da bi si dosti prizadevala, — je rekla, navidezno veselo. Tedaj je hitro stopil k njej ter ji poljubil roko. — Hvala ti za to besedo, Dagmar. In tako se je zgodilo vse, kar spada k pravi zaroki. (Dalje prihodnjič.) Fr. Ž.: Častni Ribničan. V Beogradu jako hvalevredno — denarja da ne dobi in ne dobi! štedijo, presenetljivo in velikopotezno. Ne vem, od kod je in kako se piše oni gospod, ki ima tamkaj v rokah štedenje! pa naj bo kdorkoli — Ribničani so sklenili, da ga bodo imenovali za častnega Ribničana. Namreč je njega dni živel Ribničan Matevž, tudi jako varčen mož, mož s slavno kobilico, ki si je ž njo prizadeval, da bi se privadila in bi živela brez krme in stroškov. Skoro se mu je posrečilo in bi jo bil privadil; kar se mu je uprla in zavratno protipostavno crknila — to ni bilo lepo! Tega je že davno. Zdaj so oni v Ribnici ponosni, da imajo v Beogradu imenitnega rojaka — če ni rojak po ki vi, je vsaj po duhu — ki bo ranjkega lažen! Denar je itak le mamon Vse prošnje da romajo v koš; nemara da jih v Beogradu ne razumejo, pa mislijo, da so lirične pesmi. Tukaj, na tem nadučitelju, se baš vidi, kako resno da štedimo. Vso čast sicer staremu gospodu in ga zaradi denarja iskreno obžalujemo. Tudi oni gospod v Beogradu, ki ima štedenje v rokah, ga morebiti iskreno obžaluje in mu krvavi srce — oh, gotovo mu krvavi in jako! Toda je gospod v Beogradu kremen i t značaj, mož jeklen, in ne more in ne sme krvavečemu srcu na ljubo deti in nehati kakršne koli izjeme od načela, da se dolgovi ne plačajo — kam bi prišli drugače! Naj bo gospod nadučitelj poto- Matevža še prekosil. Jako nezaslišno je, kako štedijo v Beogradu, in smo srečni, da smo deležni štedenja tudi v Ljubljani in povsod in sploh. Izvzeti so od štedenja le oni, ki ne gojc v svojih nedrijih rodolju-bezni in požrtvovanja, kar pa ni častno, nikakor ne. S ponosom zre domovina mili kraj na svoje sinove, kateri smo rodoljubeči in požrtvovalni, zanaša se na nas in pričakuje, da bomo vztrajali še naprej in ne bomo sledili ribniško kobilico, ki jc napravila narodni škandal in takorekoč crknila! — Štedijo pa v Beogradu jako izvirno, čuda premišljeno in na vsake vrste načine. Atedi se tudi drugod, št od i ves svet. Pa nikoder ne štedijo tako zgledno, kakor v Beogradu, in resnično zasluži dotični gospod spomenik — če ne spomenika, pa vsaj, da pride v muzej . Ena pot, kako da štedijo, je na-primer ta, da ne plačujejo dolga. Ta pot se je v zasebnem gospodarstvu že davno obnesla: marsikdo si je po tej poti že opomogel in postal ugleden in veljak. Kajti je neverjetno, kako kvarno je plačevanje dolgov, kako je v zapreko gmotnemu blagostanju. Tudi v Beogradu so z bistrim očesom spoznali to najopasnejšo rakrano slehernega uspešnega gospodarstva in so z radikalno roko se lotili, da jo izlečijo. In ne plačujejo več. kar so dolžni. Kratko-malo in tako je: dolgov ne plačujejo ! Ob tem se seveda ne morejo o-zirati na kakšne koli ozire. To naj bi vsi, ki jim v nedrijih bije rodoljubezen in požrtvovan-je, rodoljubno in požrtvovalno u-poštevali! Ne pa pikre besede renčati tjakaj v Beograd! Zadnjič je stal v novinah osemdeset let stari nadučitelj, ki mu SHS, mili kraj, dolguje ne vem a-li šest- ali osemnajst tisoč Din na zaostali pokojnini in še je stalo, da bi stari gospod rad še tokraj groba doživel, da mu jih izplačajo. Genljivo je potožil,, da nič .ne zaležejo obilne njegove prošnje Namesto mamona naj mu srce navdaja požrtvovalnost in ponos in zavest in zarja nade. kako silno se nam bo dvignil gmotni položaj in ugled in moč in sploh; — seveda, če ne bomo taki kakor ribniška kobila in ne bomo naredili narodnega škandala in ne bomo preje takoreko<\ kakor je povedano. Gospod nadučitelj ni sam. N. pr. poznam gospoda, vrl je mož in mizarski mojster in neustrašen vsaki—......— uesi državno zastavo, kadar je količkaj prilike zanjo in vreme ugodno. Tudi njemu so dolžni v Beogradu trideset tisoč Din že štiri leta. kakor gospodu nadučitelju, — in so mu jih dolžni za volilne skrinjice ali kali. ki jih je dobavil. Gospodje v Beogradu so pošteni in ne iščejo ovinkov, nego priznavajo : Res je, brate, dolžni smo ti! — Toda ne plačajo, ker imajo tako urejeno, da dolgov ne plačujejo — red mora biti! Vrli mojster jim je pisal, da bo moral na kant, ako ne plačajo, in je bil ogorčen : zastavo seveda je vendarle razobesil, kajti bil je narodni praznik. Gospodje v Beogradu so brali prošnjo in je na prošnji bil Obilje«? in so razumeli, da ni lirična pesem. Zato so prošnjo stvarno in temeljito rešili, napisali so nanjo "V nadležnost!" in jo poslali iz-seljeniškemu komisarijatu v New York. Mojster je čakal in čakal, potem je obupal. Stopil je k odvetniku in naročil tožbo zoper SHS, mili kraj. Sodniji je bila tožba jako nerodna. Vendar je razsodila, da ni drugače in mora SHS plačati svoj dolg in povrhu še osem tisoč za stroške. SHS, mili kraj, se je bridko pritožil, kakšna je ta pravica, da bi moral plačati dolgove, ko je vendar sklenil, da jih ne bo. Ali velja njegova beseda ali ne! Toda mu ni pomagala pritožba, višja sodnija je potrdila razsodbo prve stopnje in je bilo zopet za štiri tisoč dinarjev več stroškov, ki jih mora plačati SHS. SHS ni odnehal in se je pritožil naprej. Izgubil je tudi to pritožbo' in bil obsojen v nove stroške in je! bil sedaj dolžan mesto trideset tisoč, že šest in štirideset. Plačal pa le ni, zakaj v Beogradu resnično štedijo in ni to ni-kakšna šala. Zraven jim je krvavelo srce, da ne morejo obrtniku plačati trdo zasluženih žuljev — toda red nad vse! Mojstru je takisto krvavelo srce, in ker le ni bilo plačila, mu je srce še bolj krvavelo in je najel eksekutorja in ga poslal nad SHS, mili kraj, da je zarubil vse stole na Velikem županstvu, da uradniki nim"io več kam sesti, in vse pljuvalnike, da nimajo več kam pljuvati, in vse tintnike, da nimajo kam pomakati peres. In so sami stroški sedaj že narasli na dvajset tisoč. In je dejal vrli mojster. da ne bo nikdar opustil raz-obešanja zastav, ako bo količkaj vreme, da se mu pa vendar smilijo žena in otroci, ako bi prišli na kant; rajši da bo dal zarubiti tudi še velik boben vojaške muzike in zlato porto na hlačah gospoda vratarja v vladni palači, pa naj se potem podere svet! To so velike stvari, ki jih ne razume vsakdo, seveda ne, toda vsi jih občudujemo. In pripovedujejo, da je vse polno takih pravd zoper SHS in stroškov in rubežni — kaj bi jih ne bilo, ko v Beogradu štedijo! Neusmiljeno štedijo in so si n. pr. izmislili še to, da bodo na železnicah sploh odpravili vse izdatke in odpustili vse osobje, od strojevodij do direktorjev; samo enega da bodo pridržali, onega, ki prodaja vozne listke in zanje pobira denar. In pripovedujejo še več takih historij. Zato ni zastonj, da so Ribničani onega v Beogradu izbrali za častnega Ribničana. Naročili so mu diplomo in je diploma že narejena. Le plačati je nočejo, ampak pravijo: "V nadležnost!" in da "nema kredita". Umetnik jim brez plačila ne da diplome in jih toži in sedaj ne vem, kaj bo in ali ne bo Beograd užaljen. Kretanje parnikov - Shipping News M. Mpttmbra: Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg. Bremen. 2. oktobra Paris, Havre; Leviathan, Cher -bourg; Olympic, Cherbourg. 1 oktobra: Aqultana, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Derff-Unger. Bremen. *' 7. oktobra: Bremen, Bremen. 9. oktobra: Majestic, Cherbourg. 13. oktobra: iterenguria. Cherbourg: Ruffren. Havre; Republic, Cherbourg, Bremen. 14. oktobra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen. 16. oktobra: France, Havre; Homeric, Cherbourg. / 19. oktobra Presidente "Wilson, Trst. 20. oktobra: Mauretiinia. Cherbourg: President Harding, Cherbourg, Bremen. 22. oktobra: La Savoie, Havre; Tburlngia, Hamburg. 23. oktobra Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg; Berlin, Cherbourg, Bremen. 27. oktobra: Aquitania, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen; Columbus, Cherbourg, Bremen. 29. oktobra: Deutschland, Hamburg. •w. oktobra: Majestic, Cherbourg; D« Grasse. Havre; Luetzow, Bremen. 2. Novembra: Rel ajico. Cherbourg. Bremen. 3. novembra: Berengarla, Cherbourg; Rocham-beau. Havre: Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 6. novembra: France, Havre; bourg; Muenchen. men. 9. novembra: Derfninger. Bremen. 10. novembra: Mau retanla, Cherbourg; Cherbourg. Bremen. 12. novembra: Cleveland, Hamburg. 13. novembra: Paris, Havre; bourg; Olympic. Bremen. Homeric, Cher-Cherbourg. Bre- Republlc, Leviathan, Cber- Chcrbourg, Bremen. 15. novembra: , Suffren, Havre. 17. novembra: Aquitania. Cherbourg; Pre«. Hani« lng, Cherbourg, Bremen. 19. novembra: Martha Washington, Trst; Westphalia. Hamburg. 20. novembra: Maje-stic, Cherbourg; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 24. novembra: Berengarla. Cherbourg: La Savole. Havre; George Washington. Cherbourg, Bremen. 26. novembra: Albert BaJiin, Hamburg. 27. novembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg; Berlin. Cherbourg. Bremen. 1. decembra: Mauritania, Cherbourg; Prea. Roosevelt. Cherbourg, Bremen. SMRT POLJSKEGA PESNIKA Iz Varšave se poroča: — Dne 1. avgusta je umrl v Zakopanih sodobni poljski, pesnik Kasprowicz. Kasprowicz se je rodil leta 1860 kot sin poljskega kmeta v selil Szvmbark. Študiral je univerzo v Leipzigu in Vratislavi. Po absol-viranih študijah je delal nekaj časa v uredništvu nekega lista. Leta 1889 je izdal svoje prve pesmi. — Nastopil je kot lirik poljske vasi. Ni se pa omejil samo na opevanje krasote narave, temveč slikal je tudi s plamtečimi besedami bedo in trpljenje poljskega kmeta. V eni svojih najkrepkejših pesmi iz one dobe pravi: Ne stremimo za romantiko, niti za eksotičnim vonjem, naša poezija je odmev trpljenja narodov, hrepenenje po luči, kruhu in svobodi. Naša poezija ne pozna nobenih vizij in čudes. — Tak je bil njegov začetek. Preko vizij in čudes ga je povedel pozneje njegov duh v najgloblje globočine in najdaljše daljave za izpopolnjenjem stremeče umetnosti. Vedno je moral zoper to ali ono protestirati, vedno je samo Sest dni preko Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJB PARIS 2. OKTOBRA - 23. OKTOBRA FRANCE 16 okt. — 6. nov. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabina tretjega razreda z umivalniki In tsko&o vod« Francoska kuhinja in pija&a. NEW YORK AGENTJE i'- - 4 ali 6 oseb. MM S. 19 STATE STREET hmmhmh^BM^M. ALI LOKALN tega tragičnega samomora je bila neozdravljiva sušica hrbteniškega mozga, na kateri je Ivronpeter trpel že dalje časa Pokojnik je bil zelo znan in čislan učenjak, posebno kot speeijalist za zdravljenje raka. POZDRAV. Predno odpotujem radi zdravja v domovino s parnikom "Franee", pozdravljam še enkrat sina Franka v Clevelandu in mi je žal, da se nisem mogel osebno posloviti od njega; žal mi jo tudi, da nisem videl hčer, ki je došla iz starega kraja takoj po mojem odhodu; čakal sem na njo mesec dni in ker je ni bilo, sem odšel proti New Yorkn, dan prezgodaj, da se nisva niti videla s hčerko. Ppzdravljam tudi družino Logar in Bečaj kakor tudi vse druge prijatelje in znanee sirom Amerike in upam, da se kmalu zopet vidimo. Frank Lonchar, iz Camden on Gauley, "W. Va. POZOR ROJAKI! Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski Soli štv. 62 Hester & ESsaci Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije ja Ameriško Državljanstvo. Iščem svojega očeta JERNEJ ŠKR-ABA. Pred petimi leti je bil na 401 Elm St., Leadville, Colo. Prosim cenjcne rojake, če •kdo kaj ve o njem. naj poroča, za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam oglasi svojemu sinu: Jožef Škraba, 18603 Chapman Ave., N. S., Clevel-land, Ohio. (3x 27—29) NAZNANILO. Našim naročnikom v državi rebeliral zoper kaj: zope* usodo,iPennsylvania naznanjamo da jih zoper svet, zoper človeštvo, zoper svoj lastni jaz. — Njegova izredno komplicirana pesniška duša jc iskala in našla svoj najlepši izraz v genljivo preprostih kratkih pesmicah. Pokojni pesnik je bil dolgo vrsto let profesor literature na univerzi v Lvovu. Prevedel je tudi več angleških stvari. na« bo v kratkem obiskal zopet znani zastopnik Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mu gredo na ro ko, ter pri njem obnovijo naroft nino. UpravnlJtvo. Tragičen samomor znanstvenika. Univerzitetni profesor na medicinski kliniki v Budimpešti dr. Edmund Kronpeter se je vrgel te dni zjutraj skozi okno svoje vile na Blecksbergu iz drugega nadstropja na zemljo ter je obležal s težo polomljenimi udi. Kljub temu, da so ga takoj naložili v avtomobil ter ga odpeljali na kliniko, jev sklenil vsoje življenje. Vzrok Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MAU OGLASI v "Glas Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko* Kdor je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. VBled naše dolgoletne izkušnje Vara ml zamoremo dati najlwlj.Sa pojasnila in prlfioročamo. vedno le prvovrstne brzofftrtilke. Tndi nedržavljanl za morejo potovati v Stari km j, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit la Washington«, bodisi za eno leto ali 6 mesecev lo se mora delati pro-Snjo v Pa j en mesec pred od potovanjem In to naravnost v Washington, D. C. na generalega našel nl-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopUa ▼ veljavo 31. julija, 1926 se nlkomnr več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora Iti iskati vsak poslfec osebno, bodisi v najbližnji naselnl-ški urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja« Kdor Seli dobiti sorodnike ali svojce Iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuSčenlb v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki 2ele dobiti sem stariSe ln otroke od 18. do 21. leta in pa xa. poljedelske delavce. Ameriški džavljani pa samorejo dobiti sem žene ln otroke do 18. leta brez da bi bili Stetl v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo ▼ Washington. Predno podvzamete kaki korak* pišite nam. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLAN0T ST, NEW TORS ROJAKI, NAKOCAJTE SS NA "GLAS NA3&O0A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZBIL DRŽAVAH. - r^rm^i/.n / m wri. »• irTr-:■*-» v* r.-Ts-Mi^ — :