INTERVJU SPORT Alojz Rebula, pisatelj in ■ i mislec str. 26-27 Vrhunec ob 70-letnici: Slovenija - Hrvaška str. 18 Št. 14 / Leto 73 / Celje, 5. april 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak I novi tednik Kaj vse bi radi bili? Celjan Miha First, kontrabasist salzburške filharmonije, je letošnjo pomlad začinil z monodramo Kontrabas. Zgodba pripoveduje o glasbenem navdušencu, ki je uresničil predvideno poklicno pot, a se je kasneje ujel v birokratske spone. Frustracije, češ da njegovega dela tako nihče ne ceni, prenaša tudi na druga življenjska področja. Firštu je s to tematiko na edinstven in njemu lasten način uspelo nastaviti ogledalo vsem nam. str. 11 AKTUALNO Del »knapov« napovedal opozorilno stavko str. 2-3 GOSPODARSTVO Unior lani še zrasel str. 4 Več sejmov, več denarja str. 5 NASA TEMA1 Zgolj plačilo ni dovolj za dostojno delo str. 12-13 NA PRAZNIČNEM OBISKU V V Mestni občini Celje str. 29-40 NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT Eva Jurhar in Nejc Tevč, marčevska zmagovalca akcije str. 6 tus klub Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in sodelujte v akciji Do polnega vozička brez mosnjička! radio celje novi tednik POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,60 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0,30 €). Q_ O > X CSI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg I Л" Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. ^j^ćeft сш-с* d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Družbene in politične okoliščine so naredile iz nas narod z najmanj narodne zavesti v Evropi.« Alojz Rebula, pisatelj in mislec L L V шУ "■ X »Neparna leta, v katerih je več sejmov, so poslovno bolj uspešna. Samo industrijski sejem prinese približno milijon evrov prihodka, ki ga v parnih letih, ko tega sejma ni, težko nadomestimo.« Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem »Včasih sem pobrane smeti odvažal z vozički, zdaj jih odvažam s pomočjo prirejenega avtomobila, kar je veliko hitreje.« Vojko Velenšek, čistilec javnih površin »Z možem sva presenečeno ugotovila, da so naši stoodstotno bio-razgradljivi lončki tudi učinkovita in cenovno ugodna rešitev proti vrtnim zajedavcem.« Eva Štraser, podjetnica »Imamo 24 igralcev in do junija imajo priložnost, da se izkažejo. Nekateri so me zadovoljili, nekateri pa morda še ne vedo, kaj jim govorimo.« Dušan Kosič, trener nogometašev Celja 1 PETEK t ^17 ▼ 4 cSr- SOBOTA I I NEDELJA .Vi/, 17 1 4 O o Del »knapov« napoved Med stavkovnimi zahtevami tudi efektivni delovni čas in regres Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) je za 17. april napovedal dveurno opozorilno stavko v dopoldanski, popoldanski in nočni izmeni Skupine Premogovnik Velenje. Meni namreč, da je izčrpal vse možnosti socialnega dialoga. Do stavkovnih zahtev se še ni opredelil izvršni odbor večinskega Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS). Vodstvo premogovnika je napovedalo sklice zborov delavcev. SDRES je v družbi Premogovnik Velenje stavko napovedal v organizacijskih enotah proizvodnje in priprave, jamske strojne službe in jamskega transporta ter v jamski elektro službi. V invalidskem podjetju HTZ bodo stavkali v organizacijski enoti oskrba in urejanje transportnih naprav. Po besedah predstavnika sindikata Asmirja Bečarevića se je za stavko opredelilo približno šeststo zaposlenih, ni pa izključeno, da se ne bodo stavki pridružili še zaposleni v drugih organizacijskih enotah. Bečarević pravi, da se stavkovne zahteve nanašajo na načrtovanje proizvodnje, prihodnost zaposlenih v Skupini Premogovnik Velenje in na ureditev enakih pravic za vse zaposlene. Gre predvsem za efektivni delovni čas in regres. Če se bo stavki pridružila tretjina zaposlenih, vseh je v skupini 2.050, bo stavka plačana v 80 odstotkih osnovne plače, je pojasnil Bečarević. A tudi sicer zaposleni nimajo nič proti, če dveurna opozorilna stavka ne bo plačana. »Bistveno je, za koliko nas je delodajalec doslej prikrajšal in za koliko bomo prikrajšani v prihodnje, če se zdaj ne združimo in ne zahtevamo tistega, kar nam pripada,« je dejal. SPESS se še pogaja s poslovodstvom SPESS, ki sicer pod svojim okriljem združuje večino zaposlenih v Premogovniku Ve- lenje, se do stavkovnih zahtev SDRESA še ni uradno opredelil. Odziv na vsako stavkovno zahtevo SDRES bo pripravil izvršilni odbor in se odločili o nadaljnjem ravnanju. Predsednik SPESS Simon Lamot je povedal, da se sindikat pogaja s poslovodstvom. »Odprto imamo samo še vprašanje mesečnega nagrajevanja, ki je bilo v preteklih letih zamrznjeno. Pogovarjamo se tudi o višini regresa in njegovem izplačilu. Ker je rok za izplačilo regresa 30. junij, je časa še dovolj. Dobro bi bilo, če bi se z upravo o tem že dogovorili, na kar smo jo opozarjali že lani decembra. Zahteva ni bila uresničena, zdaj se pogajamo. Prizadevamo si tudi za poenotenje v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE),« je dejal. Zaostrovanje dialoga Simona Lamota čudi tudi zato, ker oba sindikata sodelujeta v pogajanjih za kolektivno pogodbo dejavnosti in za podjetniško kolektivno pogodbo na ravni HSE. Sindikata sta se zavezala, da bosta v pogajanjih sodelovala z dogovori, napoved opozorilne stavke pa je bo besedah Lamota odmik od začrtanega sodelovanja. Izrekli se bodo za ali proti Na napovedano opozorilno stavko so se odzvali tudi v poslovodstvu Premogovnika Velenje. Prihodnji ponedeljek se bodo udeležili seje izvršilnega odbora sveta delavcev, na kateri se bodo dogovorili o sklicu zborov delavcev, ki bodo predvidoma v drugem tednu aprila. Na zborih se bodo zaposleni lahko izrekli, ali stavko podpirajo ali ne. O zahtevah, ki poleg sindikata SDRES zadevajo tudi druge socialne partnerje v Skupini Premogovnik Velenje, se poslovodstvo pogaja in dogovarja v okviru skupnih pogajanj za spremembo podjetniških in panožnih kolektivnih pogodb. TINA STRMČNIK Foto: GrupA Denisova družina hvaležna vsem, ki so pomagali Novo vozilo je že doma - Olajšalo bo življenje celotni družini Lani jeseni smo pisali o družini Veronik iz Dramelj. Denis in Klavdija Veronik sta se pred devetnajstimi leti rodila s cerebralno paralizo. Njuno gibanje je ovirano, starša vsa ta leta trud vlagata v to, da otroka te ovire čim manj čutita. A vedno ne gre. Lani je bila tako organizirana akcija zbiranja denarja za prilagojeno vozilo, s katerim lahko Denisa in Klavdijo starši vozijo v šolo, k zdravniku in na rehabilitacijo. Vozilo Renault Traffic je že doma. Veselje in hvaležnost sta, razumljivo, nepopisna. Zgodba Veronikovih je zadihala, Denis ne. Posledice tudi boleča. Ko je mama so bile za njegove možgane Milka rojevala, se je zapletlo. usodne. »Ko se zgodi nekaj Klavdija je po porodu takoj takšnega, pobereš koščke in živiš dalje. Ne vem, kako bi bilo, če bi bila otroka zdrava. Ampak odtlej živim samo še zanju,« je lani dejala Milka Veronik. V teh dneh je Milka nasmejana, enako imata nasmeh na obrazu tudi Denis in Klavdija. »Hvaležni smo popolnoma vsem, ki so prispevali denar in ki so nam pomagali,« je dejala Milka. V akciji je bilo zbranih devetnajst tisoč evrov, nekaj denarja bo primaknila tudi družina. Vozilo je stalo 26 tisočakov, predelava je stala še dodatnih 1.800 evrov. Pri predelavi finančno pomagata tudi občina in država, saj ima Denis priznano visoko stopnjo invalidnosti. V vozilo so zdaj vgradili tako imenovano »rampo«, da Denisa brez težav lahko dajo v vozilo na električnem invalidskem vozičku. Denisov električni voziček tehta kar sto kilogramov, zato je jasno, da v navadno vozilo ne more z njim. Prostora je v novem vozilu tudi za Klav-dijin invalidski voziček in še za šest oseb. Mama Milka v teh dneh izkoristi vsako minuto, da tudi osebno obiskuje vse, ki so pomagali, in se jim zahvali. Vozilo uporablja vsak dan, ko Denisa odpelje v šolo v Celje ali ko gre z otrokoma k zdravniku ali na rehabilitacijo. Klavdija sicer takšnih ovir kot Denis nima, a kljub temu tudi ona občasno brez invalidskega vozička ne more. »Enkrat na leto si privoščimo tudi malo dopusta in prvič bo letos omogočeno, da bomo odšli brez težav glede prevoza. Najbolj pomembno je, da se otroka počutita dobro v vozilu, da je varno in tudi zanju glede na stanje udobno,« pravi njuna mama. »Vedno nas je bilo strah, če bi se doma kaj zgodilo in da bi sin potreboval takojšen prevoz v bolnišnico, zdaj pa je drugače, saj je z električnim vozičkom v novo vozilo omogočen hitrejši dostop,« še dodaja Veronikova. SŠol, foto: GrupA AKTUALNO 3 al opozorilno stavko Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije zaostruje dialog z upravo. Za 17. april je napovedal dveurno opozorilno stavko. Direktorica bolnišnice lahko opravlja svoje delo Delovno sodišče je razveljavilo začasno odredbo o zadržanju imenovanja poslovne direktorice Delovno sodišče v Celju je razveljavilo začasno odredbo o zadržanju izvršitve sklepa o imenovanju poslovne direktorice Splošne bolnišnice Celje Margarete Guček Zakošek. Tak sklep je sprejelo po naroku minuli teden, na katerem je bila zaslišana tudi Margareta Guček Zakošek. Kot je znano, je sodišče odredbo izdalo pred tedni na podlagi tožbe zoper celjsko bolnišnico in zahteve odvetnika Igorja Inkreta, ki zastopa Branka Gabrovca. Gabrovec namreč meni, da ga je komisija sveta zavoda bolnišnice v začetku leta »nezakonito in politično« izločila iz odločanja pri izbiri novega poslovnega direktorja, češ da ne izpolnjuje razpisnih pogojev, saj naj ne bi imel vodstvenih izkušenj, o čemer smo že poročali. Odvetnik Splošne bolnišnice Celje Stojan Zdolšek se z odredbo ni strinjal, saj meni, da je bila neučinkovita, zato je podal tudi ugovor, ki mu je delovno sodišče tudi ugodilo. A je očitno pretekli teden ravno z narokom in zaslišanjem nekaterih prič želelo okoliščine dodatno pojasniti. Zdolšek je na sodišču povedal, da je bistvo postopka, da Gabrovec ne izpolnjuje kriterijev za direktorsko mesto v bolnišnici. In da vodenja tako velikega sistema, kot je celjska bolnišnica, ni mogoče primerjati z vodenjem kluba za karate veščine. Gabrovec namreč vodi karate klub. Sum korupcije Gabrovčev odvetnik Igor Inkret je na sodišču dejal, da v postopku izbire nove direktorice celjske bolnišnice vidi celo sum korupcije, predvsem - kot se je izrazil - pri nezakonitih manipulacijah Margareta Guček Zakošek predsednice razpisne komisije sveta zavoda bolnišnice Barbare Tiselj v zvezi z neobstoječim pravnim mnenjem Ministrstva RS za zdravje. »Tisljeva se je nato zaposlila v kabinetu ministrice za zdravje in nato še za nedoločen čas na direktoratu za dolgotrajno oskrbo.« Problem naj bi nastal predvsem v tem, da je Tisljeva razpisni komisiji predložila mnenje, za katerega se je govorilo, da je pravno mnenje ministrstva za zdravje in v katerem je bilo zapisano, da Gabrovec pogojem za poslovnega direktorja ne ustreza. Zato Inkret meni, da naj bi svet zavoda Tisljeva s tem zavedla. Tisljevi smo dali tudi možnost komentarja, a pravi, da tega ne more komentirati, saj je o izjavah na sodišču izvedela zgolj iz medijev in ne uradno. Na sodišču je Inkret namreč dejal, da ni šlo za pravno mnenje, ampak le za »neko prilogo«, na kateri je bil podpis Tisljeve in ne ustrezne osebe z ministrstva za zdravje. »Nenavaden je tudi zapis iz sveta zavoda bolnišnice, iz katerega izhaja, da naj bi ministrstvo za zdravje podalo pravno mnenje zvečer pred sejo, ki pa je bila v ponedeljek. Zato ne verjamem, da bi nekdo pravno mnenje pisal v nedeljo zvečer.« Bolnišnica potrebuje direktorja z vsemi pooblastili Zanimivo je, da je pred odločanjem o poslovnem direktorju celjska bolnišnica predložila pravno mnenje, da je Ga-brovec primeren kandidat. Na sodišču je bila zaslišana tudi pravnica Andrejka Presker Hudernik iz kadrovske službe v celjski bolnišnici. Kot je pojasnila, naj bi pravno mnenje izdelala pravnica, ki je bila pomočnica direktorja, pri čemer ni šlo za »nobeno mnenje skupne službe«. Dejala je celo, da po njenem osebnem mnenju Gabrovec ne ustreza pogojem za direktorja bolnišnice in da »vodenje karate kluba ni primerljivo z vodenjem bolnišnice«. Toda Gabrovec vztraja, da je bil nezakonito in politično izločen. Je pa pripravljen na mediacijo, če se mu celjska bolnišnica opraviči. Vendar druga stran zaenkrat tega ni pripravljena storiti. Na delovnem sodišču je pričala tudi direktorica bolnišnice Margareta Guček Zakošek, ki je pojasnjevala predvsem to, da je ključno za bolnišnico, ki je v času sanacije, da ima poslovnega direktorja s polnimi pooblastili. Le tako lahko direktor skupaj z ostalimi člani sanacijske uprave učinkovito dela. »Sanacijski načrt pred mojim prihodom ni bil pripravljen. Vodenje sem prevzela, ko je imela bolnišnica šest milijonov minusa. Tonemo v minus z vsakim dnem, če ne ukrepamo,« je pojasnila sodnici. Glede na sanacijski načrt naj bi bolnišnica po mnenju direktorice uravnoteženo poslovala do konca leta 2019 ali do leta 2020. SIMONA ŠOLINIČ Povišanje premij razjezilo upokojence Kartelno dogovarjanje ali posledica dviga cen zdravstvenih storitev? V Sindikatu upokojencev Slovenije so besni zaradi odločitve zavarovalnic, da bodo povišale premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po mnenju sindikata gre za »nesprejemljivo kartelno dogovarjanje zavarovalnic na račun zavarovancev - zavarovalnice želijo s tem povečati svoje dobičke oziroma dividende lastnikov«. Sodu naj bi izbilo dno, ker je letos mesečno premijo povišala Vzajemna (zdaj znaša 30,12 evra), pri Triglavu so premijo nazadnje povišali lani februarja za 0,63 evra, in zdaj znaša 28,99 evra. Pri Adriaticu so na primer zvišali premijo decembra lani, pri njih je 30,34 evra. Pri Vzajemni pravijo, da bodo z majem premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja uskladili z rastjo stroškov za zdravstvene storitve. Ministrstvo za zdravje je letos cene teh storitev zvišalo za pet odstotkov, lani pa naj bi Vzajemna imela več kot pet milijonov evrov izgube pri teh zavarovanjih. Usklajene premije bodo prvič obračunane v aprilu. Premije vseh ostalih dodatnih zdravstvenih in nezgodnih zavarovanj ostajajo nespremenjene. Toda v sindikatu upokojencev pravijo, da poslovni rezultati zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, izkazujejo visok donos, zato ni upravičenega razloga za dvig premij dodatnega zdravstvenega zavarovanja. »Verjamemo, da so volivci prepoznali stranke, ki so se resnično zavzemale za prenovo zdravstvenega sistema in za preureditev dopolnilnega zavarovanja, da so prepoznali tiste, ki so sicer govorili, da so za to, v resnici pa so držali fige v žepu. Pričakujemo, da bodo volivci na bližajočih se parlamentarnih volitvah dali glas strankam, ki želijo preurediti dopolnilno zdravstveno zavarovanje v korist večine prebivalcev, tudi vedno bolj revnih upokojencev, ne pa strankam, ki se skupaj z lobisti zavzemajo za ohranitev sedanjega nesolidarnega sistema, ki prizadene predvsem ljudi z nizkimi prejemki,« pravijo predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Francka Ćetković. SŠol Dobra zasedenost I ■ I ■ v v zdravilišč Med velikonočnimi prazniki več domačih gostov kot prejšnja leta V času minulih velikonočnih praznikov so bila zdravilišča in termalna središča, teh je največ prav na Celjskem, ponovno zelo dobro zasedena. Tako je sicer že nekaj zadnjih let. V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) se veselijo takšnih spodbudnih kazalcev, ki pomenijo nadaljevanje rasti obiska zdravilišč po letih krize. »V turizmu velja velika noč kot prvi glasnik celotne sezone. Hotelirji in ponudniki turističnih paketov so se ponovno zelo dobro pripravili na te praznike,« je povedal Iztok Altbauer, direktor SSNZ. Med tujimi turisti so prevladovali gostje iz Italije, Avstrije in s Hrvaške, a tudi iz Ruske federacije, Srbije in z Nizozemske. Posebnost tokratnih velikonočnih praznikov v zdraviliščih je bila, da je bilo v strukturi obiskovalcev več domačih gostov kot prejšnja leta. »Mogoče je to nekoliko presenetljivo, glede na to, da smo Slovenci ob družinskih praznikih, kot sta velika noč in božič, najraje doma. Mogoče pa je prišel čas tudi za določene spremembe v razmišljanju, da je na primer tudi uživanje velikonočnih kulinaričnih dobrot v zdraviliških namestitvenih zmogljivostih, združeno s kopanjem, lahko zanimivo doživetje,« je še dejal Altbauer. V Termah Dobrna so beležili 90-odstotno zasedenost, prevladovali so domači gostje, med tujimi italijanski in hrvaški. Polne nastanitvene zmogljivosti so med prazniki imeli tudi v Thermani Laško in ob porastu domačih gostov v primerjavi s prejšnjimi leti tudi največ italijanskih turistov. Podobna slika je bila tudi v Termah Olimia, kjer je novozgrajen kompleks Termalija Family Fun doživel prvi pravi vrhunec obiska gostov. Ob številnih domačih gostih je bilo največ italijanskih, avstrijskih, hrvaških in nemških gostov. V Termah Zreče je bila zasedenost hotelov v času velikonočnih praznikov približno 70-odstotna. Več kot polovica je bilo domačih gostov, med tujimi so prevladovali nemški, italijanski, avstrijski, hrvaški in celo izraelski. O dobri zasedenosti so poročali tudi iz Term Topolšica, kjer je bilo prav tako največ domačih gostov, od tujih po so tudi pri njih bili v večini italijanski gostje. ROBERT GORJANC 4 GOSPODARSTVO Unior lani zrasel še za deset odstotkov Rekordni prihodki programa Odkovki - Aprila vendarle zaključek prodajnega postopka hčerinske družbe RTC Krvavec Zreški Unior, ki sodeluje predvsem z avtomobilsko industrijo in 95 odstotkov proizvodnje proda v približno sto držav, je lani posloval zelo dobro, celo bolje od načrtov. Kot v poslovnem poročilu ugotavlja predsednik uprave Darko Hrastnik, so bile razmere na trgu najboljše po letu 2008, povpraševanje po njihovih izdelkih je bilo tolikšno, da so v programu Odkovki pogosto morali delati tudi v štirih izmenah. V tem programu, ki je že lani imel rekordno prodajo, tudi letos pričakujejo najvišjo rast prihodkov. Prvič v zgodovini naj bi presegli 100 milijonov evrov. Z odkovki delov za krmilne mehanizme in ojnice se Unior uvršča med najpomembnejše proizvajalce na svetu. Unior je lani ustvaril 165 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 9,9 odstotka več kot v letu 2016 in 5,2 odstotka več od načrtov. Leta 2016 so sicer prihodki Zaradi najetja novih dolgoročnih posojil decembra 2016, s katerimi je poplačal stari dolg in dosegel boljše pogoje financiranja, so bile finančne obveznosti Uniorja lani nižje za 1,6 milijona evrov ali za kar 35 odstotkov. znašali 167,9 milijona evrov, a so bili takrat v računovodske izkaze vključeni tudi prihodki programa Turizem, ki so ga po seji skupščine avgusta lani izločili iz matičnega podjetja in prenesli na novo družbo Unitur. Računovodski izkazi Uniorja za leto 2017 zajemajo tako le tri programe, in sicer Odkovke, Ročno orodje in Strojno opremo, ki se po novem imenuje Strojegradnja. Čisti dobiček je bil od predlanskega višji za 10 odstotkov in je znašal 7,7 milijona evrov. V podjetju so lani nekoliko zvišali tudi dodano vrednost na zaposlenega. V Uniorju so lani več kot prejšnja leta tudi vlagali. Za naložbe so porabili 14 milijonov evrov, večino denarja so porabili za povečanje pro- Unior povečuje obseg prodaje tudi letos. V prvih dveh mesecih je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem prihodke povečal za 4 odstotke. Znašali so malo več kot 26 milijonov evrov. izvodnih zmogljivosti v programu Odkovki. Nezadovoljni z dobičkonosnostjo Uniorju je lani uspelo izboljšati poslovne rezultate tudi na ravni skupine, v kateri je poleg podjetja v Zrečah še osemnajst hčerinskih družb v Sloveniji in tujini. Dobiček iz poslovanja skupine je v letu 2016 znašal 16,6 milijona evrov, lani pa se je zaradi prenosa družbe RTC Krvavec med sredstva za prodajo in s tem prevrednotenja osnovnih sredstev v višini 10,4 milijona evrov zmanj šal na osem milijonov evrov. Manj zadovoljni so v Uniorju z dobičkonosnostjo. »Pri 9,9-odstotni rasti prodaje in 6,9-odstotni rasti kosmatega donosa glede na leto 2016 nismo povečali EBIT in EBITDA,« je v poročilu o poslovanju matičnega podjetja zapisal predsednik uprave Darko Hrastnik. S P O I SLOVENSKA T POSLOVNA I TOČKA v» REPUBLIKA SLOVENIJA EVROPSKA UNIJA REGIONALNI RAZVOJ Krvavec končno prodan? Lani bi se moral začeti postopek prodaje Uniorja. Napovedal ga je konzorcij lastnikov, ki ima 55 odstotkov vseh delnic družbe. Vendar do prodaje ni prišlo in uprava Uniorja ne ve, ali se bo postopek začel letos in kdo bo prodajalec. Aprila naj bi se vendarle končala prodaja hčerinske družbe RTC Krvavec. Kupoprodajno pogodbo z Alpsko investicijsko družbo je uprava Uniorja podpisala že decembra lani, vendar so v preteklih mesecih prodajo smučarskega centra spremljali številni zapleti. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) SPOT svetovanje SAVINJSKA Sedež na Območni obrtno-podjetniški zbornici Celje V aprilu 2018 poteka že četrti mesec izvajanja 5-letnega projekta SPOT svetovanje SAVINJSKA, pod okriljem SPIRIT Slovenija, Ministrstva Rs za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Evropskega sklada za regionalni razvoj. V ambiciozno zastavljenem projektu, v katerem je v Celju uporabnikom na razpolago ena izmed 12 slovenskih poslovnih točk (v nadaljevanju SPOT), sodeluje sedem partnerjev: Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, Razvojna agencija Savinja, Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, d. o. o., Razvojna agencija Sotla in Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje, kjer je tudi sedež SPOT svetovanje SAVINJSKA. Osem usposobljenih svetovalk SPOT svetovanje SAVINJSKA je na razpolago za informiranje, svetovanje - podjetnikom in potencialnim podjetnikom, animiranje in povezovanje regionalnega okolja, mreženje subjektov podpornega okolja v regiji, promocije in informiranja o podjetništvu, usposabljanja, delavnice, izmenjave dobrih praks v Sloveniji in tujini, odpiranje poslovnih priložnosti, srečanja podpornega okolja v regiji ter še za mnoge druge aktivnosti, ki bodo potekale pod okriljem projekta. Na sedežu SPOT svetovanje SAVINJSKA v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje bo vzpostavljen »showroom« regije, kjer se bodo predstavljala regijska podjetja. Prvi meseci izvajanja delavnic, informiranja, svetovanja in drugih aktivnosti za promocijo podjetniške kulture so pokazali izredno dober odziv med uporabniki storitev. To je kazalnik, ki kaže na nujnost tovrstnih projektov za izvajanje celovitih podpornih storitev za potencialne podjetnike ter mala in srednja podjetja, povezovanje različnih institucij in vzpostavljanje partnerstev za spodbujanje podjetništva na lokalni in regionalni ravni ter evidentiranje potreb na lokalni in regionalni ravni ter poročanje o zaznanih administrativnih ovirah za svetovance pri nastajanju in delovanju podjetij. Aktivnosti projekta bodo potekale pet let, zato SPOT svetovanje SAVINJSKA vabi vse potencialne podjetnike in že obstoječa podjetja, da čim prej obiščejo ali navežejo stik preko telefona in elektronske pošte s poslovno točko v Celju na naslovu Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje, Cesta na Ostrožno 4, 3000 Celje. Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva RS za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. Predsednik uprave Uniorja Darko Hrastnik napoveduje, da bo letos program Odkovki prvič v svoji zgodovini presegel 100 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Samo nujna vzdrževalna dela Glavna prenova stavbe v Prešernovi ulici v središču Celja sebo začela šele pozno poleti Ker je del pročelja stavbe v Prešernovi ulici 7 v središču Celja že nekaj dni prekrit in se za ponjavo »nekaj dogaja«, je marsikdo prepričan, da so eno najbolj znamenitih zgradb v mestu končno začeli prenavljati. Vendar direktorica ljubljanske družbe Inversio pravi, da gre le za nujna vzdrževalna dela in da se bo glavna prenova začela šele čez nekaj mesecev. Družba Inversio je stavbo v Prešernovi ulici kupila lani v stečaju podjetja PSZ, ki je bilo v lasti Darka Zupanca in je imelo v mestu več trgovskih in gostinskih lokalov. Ljubljanska družba je nepremičnino, ki ima v več nadstropjih skupaj 1.600 kvadratnih metrov površin, kupila lani za milijon evrov. Direktorica Simona Le-bar je takrat povedala, da so stavbo kupili kot dolgoročno naložbo in tudi zato, ker se nahaja na odlični lokaciji v strogem središču mesta. Se pa stavbi zunaj in znotraj zelo pozna, da zanjo tudi pred stečajem niso skrbeli. Z izjemo dveh lokalov v pritličju, ki ju imata v najemu trgovina DM in vinoteka Oskarjevo, so vsi ostali prostori prazni in zanemarjeni ter za bivanje ali opravljanje kakšne dejavnosti neprimerni. Lebarjeva je lani povedala, da bo prenova stavbe stala najmanj 1,6 milijona evrov, v najboljšem primeru pa naj bi bila končana do letošnje jeseni. Zahteven in obsežen projekt To se zagotovo ne bo zgodilo, saj se bo, kot napoveduje Simona Lebar, glavna prenova začela šele pozno poleti. »Projekt je bolj zahteven in bolj obsežen, kot smo pričakovali, vendar kljub temu od njega ne bomo odstopili. Trenutno čakamo na gradbeno dokumentacijo, ki nam bo omogočila začetek prenove. Dela, ki jih izvajamo te dni, so izključno zaradi varnosti mimoidočih, saj so koščki fasade že začeli odpadati, a tudi s strehe, zlasti ob slabem vremenu, prileti na ulico kakšen strešnik,« je povedala Lebarjeva. Podjetje Inversio je sicer lani že poskrbelo za delno popravilo strehe, vendar predvsem zato, da ne bi več zamakala in s tem povzročala dodatne škode. Počasneje, kot so pričakovali Čeprav se na zunaj še prav nič ne pozna, je torej ljubljan- sko podjetje v stavbo v Prešernovi ulici doslej vložilo že kar nekaj denarja. Med drugim je moralo naročiti tudi tridimenzionalni geodetski posnetek stanja, ki ga je potrebovalo za pripravo projekta obnove, saj prej načrtov hiše sploh ni bilo oziroma jih ni moglo nikjer najti. Lebarjeva o tem, kdaj bo stavba zasijala v novi podobi, še ne želi govoriti. »Vse gre počasneje, kot smo predvidevali, tudi zato, ker gre za spomeniško zaščiten objekt in moramo projekt prenove usklajevati z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Veliko dogovarjanja je tudi z občinsko upravo in najemniki,« pojasnjuje Lebarjeva in dodaja, da bo prenovo najverjetneje podaljšalo tudi to, da so v kleti evidentirana arheološka najdišča. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Dela, ki jih je naročila ljubljanska družba Inversio, lastnica stavbe v Prešernovi ulici 7, so samo vzdrževalna in so nujna zaradi varnosti mimoidočih. GOSPODARSTVO 5 Bobinac miril mestne svetnike Racionalizacija je dejstvo, a s pomočjo mehkih metod, pravi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac Nedavno objavljeno namero Gorenja, da išče strateškega partnerja, z zaskrbljenostjo spremlja tudi svet Mestne občine Velenje. Svetniki so na zadnji seji med drugim izrazili bojazen, da bi novi partner želel proizvodnjo seliti v države s cenejšimi stroški dela. Na seji sveta Mestne občine Velenje je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac dejal, da se uprava zaveda, da je iskanje pravega strateškega partnerja velika odgovornost. Cilj tega je, da bi bilo Gorenje močnejše, da bi lahko proizvajalo več, da bi imelo dostop do cenejših nabavnih virov, še posebej do razvojnih komponent in elektronike. In da bi s pomočjo novega solastnika osvojili še kakšno stomilijonsko ali celo milijardno tržišče. Pojasnil je, da je v panogi gospodinjskih aparatov prav ekonomija obsega izjemno pomembna za rast, in zavrnil namigovanja, da so ogrožena delovna mesta. »Nekateri namigujejo, da so še posebej ogrožena delovna mesta v proizvodnji. Grozijo, da bo strateški partner Skrbni pregled Gorenja že opravljajo trije potencialni partnerji. Po besedah predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca so iz panoge, so izjemno finančno močni, vsi so iz Azije. Zavezujoče ponudbe za odkup deleža v podjetju naj bi lastniki Gorenja dobili do 8. maja. prevzel Gorenje in odpustil nekaj tisoč ljudi v Velenju. Jaz pa sporočam, da bomo rasli bistveno hitreje in to še posebej v proizvodnji.« Da je v podjetju potrebna racionalizacija predvsem v podpornih službah, je po besedah Bobinca dejstvo. Izvesti jo nameravajo predvsem z mehkimi metodami, je dejal. Produktivnost se izboljšuje Franjo Bobinac je zavrnil navedbe nekaterih, da Gorenje že dolgo časa nima dobička, ki bi bil primerljiv s podobnimi družbami v tujini. Kot je dejal, sta bistvena razloga, da skupini ni uspelo doseči načrtovanega dobička, nižja prodaja na nekaterih trgih in rast stroškov materiala ter stroškov dela v nekaterih državah. Gorenje je lani imelo 1,3 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 1,3 milijona evrov čistega dobička. Ta bi bil lahko še večji, če bi Gorenje manj denarja namenilo za plače, raziskave in razvoj, izobraževanje ter marketing, je povedal Bobinac. Ocenil je, da je produktivnost letos bistveno večja. Za leto 2018 v Gorenju načrtujejo osem milijonov evrov čistega dobička in 6-odsto-tno rast prihodkov. Na področju temeljne dejavnosti gospodinjskih aparatov pa je predvidena okoli 10-od-stotna rast. To je precej več, kot bo rasel trg, je povedal Bobinac. TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (GrupA) Leto presežkov za Terme P\ ЛЧ Г 3 Leta 2017 več prihodkov in čistega dobička ter naj-L^ w kJ I I I O višja povprečna zasedenost hotelskih zmogljivosti V Termah Dobrna so zadovoljni s poslovanjem v letu 2017, saj so zabeležili več presežkov. Med družbami, vključenimi v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, so imeli najvišjo rast nočitev in tudi najvišjo povprečno zasedenost hotelov. Ustvarili so več prihodkov od prodaje in več čistega dobička kot predlani ter za razliko od mnogih drugih podjetij niso imeli težav pri iskanju potrebnega kadra. Terme Dobrna so lani imele malo manj kot 124 tisoč nočitev, kar je za 6 odstotkov več kot v letu 2016. Rast je za 3 odsotne točke višja od povprečja ostalih slovenskih naravnih zdravilišč. Povprečna letna zasedenost njihovih hotelskih zmogljivosti je bila 85-odstotna, medtem ko je bila v povprečju med zdravilišči 65-odstotna. V termah so po besedah direktorja Aleša Semeje zadovoljni predvsem zaradi povečanja števila tujih nočitev. V primerjavi s predlani so jih lani imeli za 22 odstotkov več. Kljub temu je med gosti še vedno največ, 74 odstotkov, slovenskih obiskovalcev. Čisti prihodki Term Dobrna so lani znašali 9,2 milijona evrov, kar je 8 odstotkov več kot predlani in 1,5 milijona več kot pred petimi leti. Podjetje je lani ustvarilo tudi več čistega dobička. Znašal je 394 tisoč evrov ali 44 odstotkov več kot v letu 2016. Približno toliko, kot so imele lani čistega dobička, so terme še leta 2013 imele čiste izgube. Tržni delež term se je lani med slovenskimi naravnimi zdravilišči povečal na 6 odstotkov. Brez težav pri iskanju kadra Lani so na Dobrni končali prenovo sob v hotelu Vita in delno prenovo hotela Park, ki je pridobil še eno zvezdico. Najbolj pomembna pa je bila, pravi direktor, naložba v povečanje zmogljivosti in nakup opreme v negovalnem oddelku, kjer skrbijo za rehabilitacijo bolnikov z nevrološkimi in s travmatološki-mi indikacijami. V Termah Dobrna so lani povečali tudi število zaposlenih, in sicer na 180. Pri iskanju potrebnega kadra za razliko od ostalih turističnih podjetij niso imeli težav. »Uveljavljamo se kot vedno bolj zaželen delodajalec, saj nam je uspelo zapolniti vrste zaposlenih na vseh kritičnih področjih gostinstva, strežbe in rehabilitacije,« poudarja Aleš Semeja. JANJA INTIHAR Več sejmov, več denarja Družba Celjski sejem je lani poslovala v skladu s pričakovanji, pravi njen izvršni direktor Robert Oto-repec. Ustvarila je 4 milijone evrov prihodkov in približno 70 tisoč evrov čistega dobička. Prihodki so od predlanskih višji za pol milijona evrov, razlog za takšno povečanje je večje število sejmov, ki jih družba Celjski sejem pripravila v letu 2017. Kar nekaj sejmov, ki jih je lani pripravila celjska sejemska hiša, je namreč bienalnih, kar pomeni, da jih letos ne bo. Med njimi je na primer tudi industrijski sejem, ki tako po številu razstavljavcev kot po zaslužku postaja drugi največji in najpomembnejši sejem v Celju, takoj za Mednarodnim sejmom obrti in podjetnosti. Ker bo torej manj sejmov, družba Celjski sejem letos ne načrtuje rasti prihodkov, pravi Otorepec. »Neparna leta, v katerih je več sejmov, so poslovno bolj uspešna. Samo industrijski sejem prinese približno milijon evrov prihodka, ki ga v parnih letih, ko tega sejma ni, težko nadomestimo z manjšimi sejemskimi dogodki.« Spet spremembe lastnikov Največja lastnica Celjskega sejma je še vedno s skoraj 25-odstotnim deležem Mestna občina Celje. Med večjimi lastniki so poleg podjetja Ce-luks še Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, mariborska družba Utilis, ki je posredno v lasti Dušana Mohor-ka, ter predsednik upravnega odbora Franc Pangerl. Do lani je 9-odstotni delež imel tudi Kovintrade, ki pa je na zahtevo bank delnice prodal. Kupila jih je družba MSIN, na Celjskem znana predvsem kot lastnica Cetisa. Z nakupi še nekaj manjših deležev je družba MSIN lani poleti postala malo več kot 15-odstotna lastnica Celjskega sejma, a je delnice že novembra prodala neznanemu podjetju Max-Rent iz Celja. Direktor tega podjetja je Boštjan Marovt, ki je tudi predsednik upravnega odbora javnosti bolj znane trgovske družbe Metro. Marovt je bil v preteklosti povezan z nakupi ali s prevzemi več podjetij po Sloveniji, dolgo je poslovno sodeloval z Mirkom Tušem. JANJA INTIHAR Kupec Aerovega obrata končno znan Končno je znano, kdo je novi lastnik Aerovega obrata v Šempetru. Nepremičnine je kupilo v širši javnosti neznano podjetje Voob Technologies, ki ima sedež v Latkovi vasi. Lastnika podjetja Nejc Boškovič in Aleš Vouk o načrtih, ki jih imata za Šempeter, še ne želita govorita. Za vse informacije, pravita, bosta dosegljiva šele prihodnji mesec. Stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril je obrat v Šempetru prodala že decembra lani, vendar kupec ni dovolil, da bi razkrila njegovo ime, dokler niso bila pridobljena vsa soglasja k sklenitvi pogodbe. In čeprav je sodišče kot zadnje v vrsti dalo soglasje že sredi februarja, je šele sklep o izročitvi nepremičnine razkril, kdo je kupec. Podjetje Voob Technologies je bilo eno od štirih ponudnikov, ki so se potegovali za nakup šempetrskega obrata. Dražba je potekala na avstrijski spletni dražilnici Netbidt, najnižja sprejemljiva cena za proizvodne hale, skladišča, nepozidana zemljišča ter nekaj drugih stavb je bila 1,7 milijona evrov. Podjetje iz Latkove vasi je ponudilo pol milijona evrov več in na dražbi zmagalo. Iz podatkov, objavljenih na spletnih straneh, je razvidno, da se Voob Technologies ukvarja z razvojem in s proizvodnjo izdelkov in polizdelkov iz karbonskih in steklenih vlaken za industrijo plovil, avtomobilsko industrijo in tudi za vetrne elektrarne. V letu 2016 (podatki za lani še niso znani) je podjetje, ki sta ga leta 2015 ustanovila Nejc Boškovič iz Idrije in Aleš Vouk iz Podnarta na Gorenjskem, imelo pol milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, 7.300 evrov čistega dobička in sedem zaposlenih. JI Regionalno stičišče dostojnega dela Celje Regionalno stičišče dostojnega dela Celje n udi individualno infor mi ranje in svetovanje na vprašanja in dileme vezanih n a dostojno delo v svoji pisarni naRegionalni gospodarnki zbornici Calje, Ljubljaneka cesta 14 (2inadstropje), Celje. -Po telaVnna:03 426 742 033 - in na e- navlovu: inPo@dostojnopeljala< naprej.« Majhno, manjše, najmanjše Črtokljunke so zelo majhne ilustracije, velike deset krat deset centimetrov, in Andreja v tem vidi prav poseben izziv. »Že ko sem delala keramični nakit, sem se trudila narediti še manjše uhane in še manjše vzorce. Ta želja, da bi naredila nekaj zelo majhnega, je v meni že od nekdaj. Pri teh ptičkah vedno razmišljam, kako majhen bi lahko bil obesek, da bi Črtokljunka na njem bila še prepoznavna. Očitno je ljubezen do podrobnosti v meni.« Ptičice so izredno majhne in zelo natančno narisane z zelo tankimi črnimi flomastri. Ilustracijo dopolni z akvarelni-mi barvami in s črnim tušem. »Črtokljunke nastajajo pozno ponoči, ko ima noč posebno moč, energijo, ko je vse mirno in mi ideje jasno kapljajo iz glave. Glede na to, da rišem ponoči, ko je svetloba slabša, sem si že ogledovala lupo, Andreja Perić Jezernik v družbi prijateljic Črtokljunk da bom lahko z njo še bolje ustvarjala.« Sofikleja spomin na psa in filozofa Črtokljunke nastajajo pod ustvarjalnim imenom Sofi-kleja. To je ime, ki združuje Andrejino ljubezen do psov. »Ko je moja psička Sofi nesrečno poginila, sem začela ustvarjati pri svoji mami. Z nakitom sem se začela predstavljati na različnih sejmih in potrebovala sem ime. Nekako sem hotela vključiti Sofi in ker sem delala iz gline, je prišla priponka klej. Vse skupaj je nekakšna asociacija na Sofokleja.« »Črtokljunke so samo-tarke, ker menijo, da če ne znaš živeti sam s seboj, ti z nikomer drugim ne bo uspelo. A ko najdejo harmonijo, se rade družijo še z drugimi,« je nadaljevala Andreja in prijetno odprtje razstave zelo družabno zaključila med knjigami, ki so ji nekoč delale popoldansko družbo. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA OTROŠKI ZBORI Zlata priznanja OPZ OŠ Dramlje, zb. Marija Klančar (84,7 točke) OPZ OŠ Gorica Velenje, zb. Mihaela Verdnik (84,0 točke) OPZ Sončki OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, zb. Alenka Štigl (83,0 točke) OPZ OŠ Šempeter v Savinjski dolini, zb. Katja Flor-jančič (82,7 točke) OPZ OŠ Dobje, zb. Slavica Rajh (80,7 točke) Srebrno priznanje OPZ OŠ Planina pri Sevnici, zb. Matej Romih (74,7 točke) Najboljši nastop otroškega pevskega zbora - debi-tanta 26. Revije Zagorje ob Savi: OPZ OŠ DRAMLJE, zb. Marija Klančar MLADINSKI ZBORI Zlato priznanje z odliko MPZ OŠ Nazarje, zb. Katja Gruber (90,0 točke) Zlata priznanja MPZ GŠ Rogaška Slatina, zb. Andreja Došler (87,0 točke) MPZ OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj, zb. Metka Berk (86,0 točke) MPZ GŠ Frana Koruna Koželjskega Velenje, zb. Tea Plazl (83,7 točke) Najboljša izvedba slovenske ljudske skladbe (Črt Sojar Voglar: Ena ptička priletela) Metka Berk, MPZ OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj Na pri potnika želijo bližati ljudem OPZ OŠ Dramlje je z zborovodkinjo Marijo Klančar osvojil zlato priznanje. Najboljši zbori so tudi na Celjskem V Zagorju ob Savi so na državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov slavili zbori iz naše regije. Odlični rezultati so potrdili, da je pevska tradicija dobro zasidrana. Na bienalni prireditvi, ki jo je pripravil javni sklad za kulturne dejavnosti, je v treh dneh na osmih koncertih nastopilo 52 zborov oziroma dva tisoč mladih pevcev iz otroških, mladinskih, dekliških in mešanih mladinskih zborov. Zapeli so 150 skladb izpod peres 57 slovenskih in 30 tujih skladateljev. Med najboljšimi so bili tudi zbori s Celjskega. BGO, foto: OI JSKD Šentjur SREDNJEŠOLSKI ZBORI Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje David Preložnik (86,7 točke) Center, zb. ŠOŠTANJ - V občini bodo z vrsto dogodkov obeležili 130. obletnico rojstva akademskega kiparja Ivana Napotnika. Ta je eden pomembnejših kiparjev v slovenskem umetniškem prostoru prve polovice 20. stoletja in je znan predvsem po mali plastiki v lesu. Ivan Napotnik je ustvaril več kot štiristo del. Občina Šoštanj ima v lasti več kot sedemdeset njegovih umetnin, ki so od leta 2010 kot stalna zbirka na ogled v tamkajšnji Vili Mayer, ostala dela med drugim hranijo Narodna galerija v Ljubljani, Galerija Velenje, Umetnostna galerija Maribor in Mestni muzej Ljubljana. Večina del je v zasebni lasti. Višja svetovalka za družbene dejavnosti Alenka Verbič je povedala, da so Šoštanjčani ponosni, da je med njimi bival evropsko izobražen umetnik, eden prvih akademsko izobraženih kiparjev, ki se je preživljal s svojim ustvajalnim delom. Šoštanjski občini bodo pri oživljanju njegove dediščine pomagale številne ustanove, tudi Narodna galerija v Ljubljani, Muzej Velenje, Zavod za kulturo Šoštanj, Pokrajinski muzej Celje, Knjižnica Velenje in drugi. Prenovili bodo razstavni prostor Vodja Vile Mayer Špela Poles je pojasnila, da bo eden prvih večjih dogodkov v sklopu Napotnikovega leta junija. Takrat bodo namenu predali prenovljen razstavni prostor s celostensko predstavitvijo Napotnikovega življenja, ustvarjanja in od-mevnejših razstav. Ob tej priložnosti bodo organizirali tudi okroglo mizo, na kateri bodo sodelovali poznavalci Napotnika in njegove umetnosti. Junija bodo v Šoštanju obeležili tudi osem let od prenove Vile Mayer in obletnico vzpostavitve tamkajšnjih stalnih zbirk. O Napotniku bodo med drugim pripravili kratek dokumentarni film in ga predvajali v sklopu filmskih večerov v Muzeju usnjarstva na Slovenskem. Ob občinskem prazniku in dnevih kulturne dediščine bodo o tem umetniku pripravili plakatno razstavo na Trgu svobode. Med večjimi dogodki bo tudi decembrska slavnostna akademija o Napotniku, ko bodo predstavili tudi publikacijo, ki jo bo izdala Občina Šoštanj. Jeseni bo v Vili Mayer že 45. Mala Napotnikova kiparska kolonija. Sicer pa bodo v Šoštanju letos spomnili še na 55 let od ustanovitve Napotnikove galerije, na 20-letnico ustanovitve Mestne galerije in na 50 let Likovnega sveta otrok. TS Foto: Vila Mayer Letos se bodo v Šoštanju spomnili številnih obletnic, nekaj pa jih bodo obeležili tudi prihodnje leto. Takrat bo minilo 40 let od ustanovitve stalne zbirke Ivana Napotnika in njene postavitve leta 1979 v Šoštanju ter 60 let od velike pregledne razstave njegovih del v Narodni galeriji v Ljubljani. Avtoportret Ivana Napotnika KULTURA 11 Pričanja potomcev primorskih beguncev so predstavljena na panojih. Na tisoče Slovencev, ki so ostali onkraj rapalske meje, je bilo izpostavljenih najhujšemu zatiranju in prisiljenih v selitev. Tudi primorski Slovenci so pomembno prispevali k razvoju Celja Buči, buči, morje Adrijansko v celjskem muzeju V Muzeju novejše zgodovine Celje so ob stoletnici konca prve svetovne vojne pripravili razstavo o beguncih s Primorske, ki so si novo življenje ustvarili na Celjskem. Novembra 1918 se je s podpisom premirja v Franciji končala prva svetovna vojna. Ko so v Celju praznovali svobodo in ustanovitev nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev, se je na Primorskem dogajalo nekaj popolnoma drugačnega. Že takoj po podpisu premirja je italijanska vojska zasedla kraje na Primorskem, ki so ji jih obljubile antantne sile v tajnem Londonskem sporazumu iz leta 1915. To ozemlje je bilo leta 1920 z Rapalsko pogodbo tudi priključeno. »Ko je italijanska vojska zasedla območje, je začela nastavljati svoj politični aparat in slovenska beseda ni bila več priljubljena. Ukinjati so začeli slovenska društva in želeli so zatreti vse, kar je spominjalo na slovenstvo. Na tisoče Slovencev, ki so ostali onkraj rapalske meje, je bilo izpostavljenih najhujšemu zatiranju in prisiljenih v selitev,« je razložila Darja Jan, ki je v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravila razstavo o primorskih Slovencih na Celjskem. Dejavni na številnih področjih Primorski begunci so kot prve žrtve fašizma v Evropi svobodo iskali predvsem pri rojakih v novi državi SHS. »Izseljevanja so se dogajala v treh časovnih intervalih. Prvi je bil takoj po koncu prve svetovne vojne, drugi je bil v dvajsetih letih, tretji je bil v tridesetih letih. Najpogosteje so se na Štajerskem pri-seljevali v Maribor, veliko jih je prišlo tudi na Celjsko,« je razložila Darja Jan. Na Celjskem so si begunci ustvarili nov dom, se med seboj povezovali, začeli so soustvarjati podobo družbenega in političnega življenja v mestu. Odpirali so obrtne delavnice, bili so dejavni na številnih družbenih in tudi političnih področjih, z ustanavljanjem društev so skrbeli za povezanost Primorcev na kulturnem in izobraževalnem področju. Kmalu so ustanovili pevski zbor Oljka, kasnejši pevski zbor Ivana Cankarja. 1928 so ustanovili celjsko podružnico ljubljanskega društva Soča. Drevo kot začetek novega življenja Razstava v celjskem muzeju novejše zgodovine je razdeljena na dva dela. V prvem delu je zgodovinsko orisano dogajanje od konca prve svetovne vojne do podpisa Rapalske pogodbe, v drugem delu so predstavljene zgodbe primorskih družin, ki so prišle na Celjsko. Zgodbe 21 družin so predstavljene na obrisih cipres, ena zgodba je tudi zvočno posneta. »Drevo je simbol novega življenja, obenem je družinska zgodba predstavljena na družinskem drevesu. Zakaj ravno ciprese? Zato, ker so značilne za pokrajino, od koder so begunci prišli na Celjsko,« je še razložila Darja Jan. Razstava, ki bo v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled do 31. avgusta, odpira malo manj znan vpliv primorskih beguncev na življenje v mestu ob Savinji. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Ko igranje v orkestru ni zgolj navdihujoče Miha Firšt, solokontrabasist salzburške filharmonije, tokrat v vlogi igralca Kontabasova ekipa: Klemen Kuhar, Kristian Koželj, Miha Firšt, Nuša Komplet Peperko in Matija Kovač Monodramo Kontrabas Patricka Süskinda, avtorja svetovno uspešnega romana Parfum, ki so jo že v letu nastanka na nemških gledaliških odrih izvedli več kot petstokrat, je bilo mogoče videti tudi v Celju. »Čeprav sem zgolj ljubitelj gledališča, ta primanjkljaj malo ublaži to, da sem profesionalni kontrabasist,« je svoj nastop ocenil odličen Miha Firšt. Zgodba zanimivega dramskega dela Kontrabas se dogaja v dnevni sobi profesionalnega orkestrskega glasbenika, kjer lahko gledalec opazuje njegov čudaški intimen odnos z glasbilom. Drama govori o kontrabasis-tu, ki je bil v mladosti glasbeni navdušenec, zdaj je že 15 let ujet v birokratsko strukturo državnega orkestra, kjer se njegovega dela ne ceni. »Kontrabasist ima občutek, da četudi bi danes izginil s tega planeta, tega ne bi nihče opazil. Te frustracije se prenašajo na neizpolnjenost na ljubezenskem in družabnem področju. Z njegovim položajem se lahko v veliki meri sooča vsakdo. Druga stvar monodrame je povezana z umetnostjo, ki jo dojemamo kot nekaj razsvetljenega, nekaj izpolnjujočega samega po sebi. Ta razkorak med njegovim navdušenjem in ujetostjo v strogo hierarhijo birokratskega sistema, ki obstaja tudi v glasbi, je še toliko večji,« je vodilno nit drame razložil Miha Firšt, ki se je prvič predstavil v vlogi igralca. »Gledališka akademija obstaja z razlogom, jaz sem zgolj velik ljubitelja gledališča. Ker so moji sodelavci strokovnjaki na tem področju, to so Nuša Komplet Pe-perko, Matija Kovač, Kristian Koželj in Klemen Kuhar, se moj strokovni primanjkljaj malo ublaži. Druga stvar, ki opravičuje mojo odločitev za igranje v tej monodrami, je, da sem profesionalni kontrabasist, kar pri postavljanju drame prinaša določene prednosti. Na glasbenem področju lahko izvedem bistveno več.« Kako nastane predstava Pod dramaturgijo tokratne produkcije se je podpisala Nuša Komplet Peperko. »Najprej je bilo vse zelo megleno,« se začetkov pri postavljanju drame spominja dramaturginja. »Ker razen tega, da Miha obvlada kontrabas in da si želi narediti na to temo predstavo, nisem vedela nič. In da je našel zanimivo besedilo. Po nekaj konceptualnih kavah smo se dobili na prvi vaji. Miha je polovico teksta zrecitiral, midva s Kristianom sva kar povprek govorila. Čisti kaos, sploh če primerjam z uvodno vajo v profesionalnem gledališču. Potem so stvari začele dobivati obliko.« Z Mihom sta se dva meseca dobivala sama. Preobračala sta bese- dilo, ga črtala, dopolnjevala z osebnimi zgodbami, a tudi te predelovala glede na potrebe predstave. »Širila sva krila in ideje. Vsaj nekajkrat na teden sva se slišala po telefonu, ko so mimo priletele še kakšne zamisli. Ko je predstava dobila noge, sta prišla Matija in Kristian ter ideje še privila, uredila prostor in do konca zašilila Mihov nastop. Teden pred predstavo se je ustvarjalni vihar v Mihu polegel. Miha je v maniri glasbenega, igralskega virtuoza mirno speljal že generalko. Premiera s polno dvorano gledalcev je bila le pika na i celotnega procesa. »Na takšno predanost projektu vseh vpletenih naletiš redko. A ko to doživiš, je vse skupaj eno samo veselje, neskončna lahkost ustvarjanja,« je zaključila dramaturginja. Mamljiv svet gledališča Firštov mentor gledališke igre je bil Kristian Koželj. Scenografija je delo arhitekta in scenografa Matije Kovača, oblikovalec gledališke luči je Klemen Kuhar. Predstava, ki je bila v Celju prvič uprizorjena, v Sloveniji pa komaj drugič, je navdušila obiskovalce, Mihu pa še bolj primamila svet gledališča. »Vsi moji >hendike-pi< mi ne bodo dovoljevali gledališkega ustvarjanja, bi si pa želel še kakšen takšen izlet.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA 12 NAŠA TEMA »Želim si, da bi bila večina gospodarskih družb v eni od zbornic, čim več delavcev pa bi moralo biti vključenih v sindikate, ki zagotavljajo pravno varnost v podjetjih in so ustrezen partner v Ekonomsko-socialnem svetu,« pravi Zdenko Lorber, predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa. Zgolj plačilo ni dovolj za dostojno delo Čeprav dva delodajalca za enako delo ponujata podobno plačilo, delavci izberejo tistega, kjer so v ospredju človeški odnosi V zadnjem času odmeva primer Pošte Slovenije, ki je kot razloge za to, da je poštarje iskala v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, navajala, da v Sloveniji težko dobi ustrezne kadre. Če vemo, da poštarji ne potrebujejo posebne izobrazbe in da je pri nas približno 85 tisoč brezposelnih, je tovrstno početje podjetja v državni lasti težko razumeti. Predstavniki sindikatov ob tem opozarjajo, da se za tem skrivajo zaposlitve, ki niso v skladu s človeka dostojnim delom. Ljudje si pojma dostojnega dela namreč ne razlagajo le kot pravno, socialno in ekonomsko varnost. Želijo vnaprej vedeti, kdaj bodo delali, želijo primerno obremenitev, spoštljivo komunikacijo, možnost osebnega razvoja, soustvarjanja uspeha podjetja, možnost organiziranja. Pojem dostojnega dela si delavci in delodajalci pogosto interpretirajo različno. A zdi se, da je ustvarjanje pogojev za dostojno delo zelo pereče vprašanje moderne družbe. Razlike, ki kažejo na to, Slovenske železnice na raz-ali neko podjetje zagotavlja pis za prosta delovna mesta dostojna delovna mesta ali ne, pokaže že odziv na razpise za prosta delovna mesta, pravi predsednik sindikata Alternativa Zdenko Lorber. Medtem ko Luka Koper ali prejmejo na primer tudi po 2.500 ali vsaj nekaj sto vlog, je Pošta Slovenije razpis za poštarje objavila v Srbiji in Bosni, saj pri nas ni našla ustreznih kadrov. Vsa našteta podjetja imajo primerljivo lastniško strukturo in poslujejo uspešno. Ker delovno mesto poštarja po besedah Lorberja ni ravno deficitaren poklic, težko razume, kako pošta zaposlenih ni našla na slovenskem trgu dela. »Očitno so kandidati presodili, da pošta, kjer ni sindikalizma, kjer se je poštarjem delovni čas spremenil čez noč in podobno, svojim delavcem ne omogoča dostojnega dela.« Delodajalci, ki na trgu dela ne najdejo zaposlenih, bi se po njegovem prepričanju zato morali vprašati, kakšno delo ponujajo. Boljši delodajalec bo, četudi na trgu dela vladajo zaostrene razmere, dobil delavce, meni sindikalist. Manj ljudi v sindikatih, manj podjetij v zbornicah Lorber opozarja, da je delavec v pogodbenem razmerju, torej v odnosu do delodajalca, šibkejša stranka. Sploh ker cena dela raste. Ker si delavec kot posameznik v odnosu do delodajalca težko zagotovi elemente dostojnega dela, po prepričanju sogovornika potrebuje kolektivno varstvo v smislu zastopanja pravic znotraj delovnega razmerja, a tudi sicer. »Potrebuje močne socialne partnerje. Na eni strani zbornične organizacije, na drugi sindikate. Ena od raziskav je sicer pokazala, da je v Sloveniji le 17 odstotkov zaposlenih članov katerega od sindikatov.« Skrbi ga tudi manjše članstvo v zbornicah. To, da je podjetje član katere od zborničnih organizacij, je pogosto eden od odgovorov na vprašanje, ali v podjetju velja kolektivna pogodba ali ne. V Sloveniji je po eni od ocen kar sto tisoč zaposlenih, ki nimajo Direktorica celjske območne službe ZRSZ mag. Alenka Rumbak pravi, da se na zavodu srečujejo predvsem z delodajalci, ki na prostem trgu dela ne dobijo zaposlenih. Gre za delodajalce, ki iščejo varilce, kovinarje, torej deficitarne kadre, ki jih primanjkuje. Z zaposlovanjem pa imajo težave tudi drugi delodajalci. Med razlogi, zakaj ne najdejo zaposlenih, so pogosto slabi odnosi, način komunikacije z delavci in razporejanje delovnega časa. (Foto: SHERPA) kolektivne pogodbe. Zanje bi v poštev morda prišla splošna kolektivna pogodba, ki bi jim omogočala nadgradnjo pravic »Smo v obdobju, ko se dobički privatizirajo in izgube nacionalizirajo. Na zavodu se srečujemo s tem, da so kandidati za zaposlitev večinoma tisti, ki potegnejo kratko. Velik je delež tistih, ki imajo tudi zaradi dolgotrajne brezposelnosti hude psihične težave. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje znaša število samomorov na sto tisoč prebivalcev v Celju 23 oseb, na območju upravne enote 26, v regiji 27 in v Sloveniji 21,«pravi direktorica celjske območne službe ZRSZ Alenka Rumbak. Tipično obliko opravljanja dela opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih. To je pogodba o zaposlitvi. Ta naj bi bila sklenjena za polni delovni čas, za nedoločen čas, delo naj bi zaposleni opravljal na sedežu delodajalca, v njegovih poslovnih prostorih ali poslovnih enotah in za enega delodajalca. Zakon o delovnih razmerjih sicer ureja še druge oblike dela. Še vedno sicer govorimo o opravljanju dela v delovnem razmerju, na podlagi pogodbe o zaposlitvi, vendar z nekaterimi atipičnimi oblikami, kot so pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas, za opravljanje dela na domu, za določen čas, agencijsko in dopolnilno delo ter še nekatere druge oblike dela. Delodajalci: ni ustrezne delovne sile Delodajalci v Sloveniji v zadnjem letu kot najbolj perečo problematiko opažajo pomanjkanje ustrezne delovne sile. Samostojna pravna svetovalka iz Združenja delodajalcev Slovenije Maja David je povedala, da primanjkljaj ustreznih kadrov na trgu dela od delodajalcev zahteva več truda, da skladno z zakonodajo zagotovijo ustrezne odmore, počitke, razporedijo delovni čas in zagotovijo varne delovne razmere. Ko delodajalci razmišljajo o dostojnem delu, imajo veliko vprašanj še o delovnem pravu, plačni politiki ter o davkih in prispevkih, je dodala. Poznavanje delovno-pravne zakonodaje je med drugim oteženo, pravijo v združenju, saj je zakonodaja razpršena in jo med drugim urejajo Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o urejanju trga dela, Zakon o preprečevanju novi tednik VMiaq г mmj! dela in zaposlovanja na črno, Zakon o varnosti in zdravju pri delu ... Ena bistvenih sprememb, ki zanima delodajalce, je odpravnina ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ukrep je bil z namenom destimuliranja atipičnih oblik dela uveden z Zakonom o delovnih razmerjih v okviru zadnje reforme leta 2013. Tako je delavec, ki je pri delodajalcu v delovnem razmerju zaposlen do enega leta, upravičen do zneska odpravnine, ki ga delavec, ki je v delovnem razmerju za nedoločen čas, dobi šele po letu zaposlitve. Pred nedavnim je prišlo tudi do sprememb Zakona o minimalni plači. Iz zneska minimalne plače so tako izključeni nekateri dodatki za posebne pogoje dela. V združenju poudarjajo, da trg zahteva hitro odzivnost gospodarskih subjektov. V prednosti so delodajalci, ki imajo na razpolago različne možnosti vključevanja posameznikov v delovno okolje. »Seveda morajo biti te različne oblike opravljanja dela v Štore Steel: kjer vlada ki dialoga Maja David iz Združenja delodajalcev Slovenije se že vrsto let ukvarja z delovnopravno tematiko. Meni, da lahko osveščanje širše javnosti o pravilnem razumevanju zakonodaje zmanjša delež njenih kršitev in zviša informiranost vseh ciljnih skupin o možnih oblikah dela. skladu s konceptom dostojnega opravljanja dela in v skladu z zakonsko ureditvijo,« je povedala sogovornica. Kot bistven izziv, s katerim se delodajalci soočajo pri zagotavljanju plačila za delo, v združenju omenjajo precejšnje obremenitve stroška dela, ki jih ponudniku dela nalaga država. »Medsebojno spoštovanje podjetja in delavca pomeni, da delodajalec zaposlenega jemlje kot celovito osebnost, ki živi v nekem okolju, ima družino in druge potrebe. Vsak zaposleni pa mora vedeti, da podjetje v prvi meri zasleduje ekonomske cilje in da se vseh želja in pričakovanj ne da uresničiti takoj in povsem. A z dialogom lahko naredimo najboljše za obe strani.« Tako pravi pomočnik direktorja Štore Steel in ambasador dostojnega dela Gorazd Tratnik. Trg podjetja Štore Steel je predvsem evropska avtomobilska industrija, 70 odstotkov izdelkov družba izvozi. Lani je imela 121,1 milijona prihodkov in 527 zaposlenih. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala več kot 56.400 evrov. Tratnik je podjetje označil kot posebno, saj deluje na področju težke industrije in ker kandidatom ponuja doživljenjsko zaposlitev. S tem jim omogoča socialno varnost in možnost razvoja. Mlajši, ki nimajo družinskih »Normalno podjetje, ki deluje na evropskem trgu, mora delo zagotavljati v skladu z delovnopravno zakonodajo in prepričan sem, da to za večino podjetij velja,« meni pomočnik direktorja Štore Steel Gorazd Tratnik. obveznosti, postavljajo na prvo mesto sicer plačo. Ko si ustvarijo družino, jim dolgoročna zagotovitev dela pomeni več, je povedal sogovornik. V podjetju so sprejeli določene vrednote. Med njimi so na primer strokovnost, timsko delo, odgovornost do vseh deležnikov, tudi do zaposlenih, etičnost ravnanj in odločitev. Tratnik je poudaril, da se lahko vsak zaposleni sklicuje na omenjene vrednote, če meni, da je določeno ravnanje v nasprotju z njimi. Kot delodajalec, ki ponuja zaposlitev ljudi za celotno delovno dobo, je podjetje Štore Steel vzpostavilo določene mehanizme vlaganja vanje. Začetnike usposablja s podporo mentorstva, pri tem sodelujejo starejši zaposleni, ki svoje znanje prenašajo na naslednje generacije. V podjetju imajo poseben sistem razvoja kadrov za zasedbo strokovnih in vodilnih mest. V zadnjem desetletju so za nakup novih naprav namenili 65 milijonov evrov. Po zaslugi tovrstnih vlaganj ljudje opravljajo vedno manj fizično napornega dela in so vedno manj izpostavljeni tveganjem. Če imajo zaposleni kakršnekoli težave, si o tem upajo spregovoriti, meni Tratnik, saj v podjetju vlada kultura dialoga. V podjetju sta organizirana dva sindikata, v katerih je včlanjenih malo manj kot polovica zaposlenih. Decembra 2017 so socialni partnerji podpisali aneks h kolektivni podjetniški pogodbi in se dogovorili o načinu izplačila poslovne uspešnosti. Enkrat mesečno se dobivajo na rednih sestan- NAŠA TEMA 13 Predsednik slovenske Zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber. Alternativa je ena od sedmih sindikalnih central, ki deluje znotraj Ekonomsko-socialnega sveta. Pod svojim okriljem Alternativa povezuje predvsem sindikate prometnega sektorja. glede na Zakon o delovnih razmerjih. Podjetja danes zaposlenim tudi ne dajejo možnosti soupravljanja. Gre za to, da bi delavci lahko v družbah ustanavljali svete delavcev, izposlo-vali možnost sodelovanja v organih upravljanja in nadzora. O odnosu države do problematike zagotavljanja dostojnega dela po prepričanju Lor-berja marsikaj pove že število delovnih inšpektorjev. Teh je približno sedemdeset in kot pravi prvi sindikalist Alternative, nikakor ne zmorejo slediti vsem težavam na trgu dela. Vsi želijo mlade in zagnane Delodajalci bi radi zaposlovali predvsem mlade, zdrave, izkušene, izobražene in moti- virane osebe. Glede na strukturo brezposelnih je željam ponudnikov dela težko zadostiti, poudarja direktorica celjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) mag. Alenka Rumbak. Med malo manj kot 9.200 brezposelnimi osebami na Celjskem je namreč približno 40 odstotkov oseb starejših od 50 let, približno 30 odstotkov jih ima samo osnovnošolsko izobrazbo, skoraj 20 odstotkov je invalidov. Na zavodu kot najbolj ranljivo skupino brezposelnih izpostavljajo mlade. Rum-bakova pravi, da se razmere za njihovo zaposlovanje v zadnjih letih izboljšujejo. Če ljudje, prijavljeni v celjski območni enoti ZRSZ, v povprečju delo iščejo 29 mesecev, ga mladi v povprečju najdejo v desetih mesecih. Ni pa jasno, ali dobijo mladi delo v skladu s svojo izobrazbo ali pa morda kljub končani fakulteti ali strokovni šoli opravljajo enostavna dela. Manj pregleda, več zlorab Direktorica celjske območne službe ZRSZ opozarja, da smo kot država izredno veliko izgubili leta 2013, ko je zakonodaja ukinila obvezno prijavo prostega delovnega mesta na zavodu. »To ureditev so nam zavidali vsi v Evropski uniji. Sprememba je bila narejena z namenom, da bi poenostavili postopke za delodajalce, država pa je s tem izgubila pregled nad tem, kakšno delovno silo potrebuje- mo pri nas in kakšna delovna mesta so na voljo. V ospredje so prišli številni posredniki, ki so morda manj nadzorovani in ponujajo več atipičnih ter nezakonitih oblik dela, spodbujajo tudi sivo ekonomijo, več je možnosti zlorab,« pravi. Od leta 2013 so na zavodu prosta delovna mesta dolžni objavljati le delodajalci v javnem sektorju in podjetja v večinski državni lasti. Prosta delovna mesta objavljajo tudi tisti, ki iščejo delovna dovoljenja, in tisti, ki bi od zavoda radi pridobili sredstva aktivne politike zaposlovanja. Zakonski minimum ni dovolj Tudi na Celjskem obstajajo primeri, ko dve podjetji za podobna delovna mesta na področju storitvene dejavnosti naletita na povsem različen odziv med iskalci zaposlitve. Eno podjetje kandidate dobi brez težav, drugo podjetje ne, kljub temu da jih v celjski območni enoti ZRSZ spodbujajo, naj se prijavijo. »Obe podjetji spoštujeta delovnopravno zakonodajo. Razlika je v odnosih. Še zdaleč ne gre za mobing. Gre na primer predvsem za razporejanje delovnega časa in za komunikacijo z delavci,« pojasnjuje Alenka Rumbak. To, da delodajalci spoštujejo zakonski minimum, po njenem prepričanju ni dovolj. Za to, da bi ljudje čutili, da jim delodajalci nudijo dostojno delo, bi morali ponudniki dela delavce obravnavati kot enakovredne partnerje. Pogosto zaposlujejo tujce Medtem ko si delodajalci želijo mlade, zdrave, izkušene in motivirane osebe, so dolgotrajno brezposelni brez motivacije, imajo nizko sa-mopodobo, nimajo socialne mreže. Na zavodu se trudijo, da bi jim pomagali, da bi lažje zadovoljili željam delodajalcev, vendar jim to uspe le pri posameznikih, pravi Rumbakova. Pri usposabljanju imajo pomembno vlogo tudi delodajalci. Kadar želijo že izdelanega človeka in sami v to ne želijo vložiti truda, se raje odločijo za zaposlovanje tujcev. Z dvesto tujci pride na primer tudi dvesto družin, kar pomeni večjo obremenitev socialnih prejemkov, večje davčne obremenitve, medtem ko domači delavci ostajajo brezposelni. Sogovornica se strinja z definicijo, da dostojno delo pomeni spoštovanje socialne, ekonomske in pravne varnosti zaposlenih. Poudarja pa, da bi moralo dostojno delo človeku ponujati tudi možnosti za osebni razvoj, soustvarjanje, izražanje lastnega mnenja, za organiziranje na primer v sindikate ali kako drugače. »Kakor hitro človeku odvzamemo navedene možnosti in ko mu je že vnaprej jasno, da bo dobil delo za mesec ali dva, nato pa bo spet pahnjen v socialno bedo, potem težko govorimo, da ima ta človek možnost za osebni in socialni razvoj.« TINA STRMČNIK Foto: GrupA Po opredelitvi Mednarodne organizacije dela so dostojno delo vse priložnosti za produktivno delo s poštenim plačilom, ki omogočajo varnost delovnega mesta, socialno varnost za družine, možnost za osebni razvoj in socialno vključenost posameznika, njegovo svobodo pri izražanju, sodelovanje pri odločitvah ter enake možnosti in enako obravnavanje za moške in ženske. OB ROBU Je delo še vrednota? Lepo je, če lahko gre človek na delo z nasmehom in če je po končanem delavniku zadovoljen, da je naredil nekaj dobrega in je ob tem tudi sam osebnostno zrasel. Tako delavci za tekočim trakom kot tisti, ki kot glavno orodje pri svojem delu uporabljajo svoje znanje, so najbrž hvaležni, če lahko prispevajo po svojih močeh, če čutijo, da jih družba potrebuje in da imajo svoje poklicno poslanstvo na tem planetu. Težava nastane, ko ljudje za svoj trud in čas niso primerno nagrajeni. S tistim, kar dobijo na plačilni listi, in tudi s tistim, kar bi moralo soditi zraven - s primernim človeškim odnosom. Gre za razumevanje meja med dobički in človeškimi zmožnostmi. Poznate primer, ko delodajalci skorajda vsak mesec objavljajo razpise za ista prosta delovna mesta? Očitno tam nihče ne zdrži prav dolgo. Ali primer, ko nekdo za delodajalca opravlja enake naloge kot ostali sodelavci, kljub temu pa je moral za to, da lahko dela, odpreti svoj s. p.? Poznate primer, ko je sodelavec zbolel, njegove naloge pa je čez noč prevzel kolega, ki je že imel kopico svojih zadolžitev in nalog? Ko je v igri vprašanje socialne varnosti posameznika ali družine, smo ljudje pripravljeni poprijeti za marsikatero delo in zanemariti svoje dostojanstvo. Vse zagotovo ni črno-belo. Obstajajo tako dobri kot slabi delodajalci in tudi dobri ter slabi delavci. Zagotovo pa drži, da so tudi že izborjene pravice vedno znova postavljene pod vprašaj. Nenazadnje so že pred mnogimi leti sprejeli pravico o osemurnem delu. A kar nekako sprejemljivo je postalo, da ljudje delamo vedno več in več. Enkrat se bo najbrž treba odločiti, kam želimo kot država. Ta je, tako pravijo v sindikatih in tudi v zbornicah, absolutno močnejši partner v tem zapletenem razmerju. K njeni moči zagotovo prispevata še razdrobljenost sindikatov in odprava obveznega članstva v zbornicah. A kot smo slišali na okrogli mizi o dostojnem delu, ki so jo organizirali v celjski regionalni gospodarski zbornici, nas vse čaka ponoven temeljit premislek o delavskih pravicah. Direktorica celjske območne službe ZRSZ meni, da je skrajni čas za vizijo, kam bomo šli kot država. Če ne bomo stopili skupaj, bodo generacije, ki prihajajo za nami, imele še slabšo perspektivo kot ljudje, ki so odraščali pred desetletji, je poudarila. V takšnem okolju številni ne morejo izraziti svojih sposobnosti in svoje ustvarjalnosti. S tem, da imamo najbolj izobražene natakarje v Evropi, ker mnogi mladi ne morejo opravljati dela, za katerega so izobraženi, se najbrž ne moremo pohvaliti. TINA STRMČNIK jltura Doslej opravili več kot tisoč ur svetovanj kih, kjer uprava sindikata seznanja s poslovanjem, sindikata pa upravo obveščata o morebitnih težavah. Da bi bili delojemalci in delodajalci bolj seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi in bolje ozaveščeni o tem, kaj je dostojno delo, je od sredine julija 2017 v prostorih celjske gospodarske zbornice Regionalno stičišče dostojnega dela. Projekt, ki ga med drugim sofinancira evropski socialni sklad, omenjena zbornica izvaja skupaj z Združenjem delodajalcev Slovenije in s Slovensko zvezo sindikatov Alternativa. Stičišče nudi brezplačno individualno svetovanje in informiranje o dostojnem delu iskalcem zaposlitve, brezposelnim, delavcem in delodajalcem. Stičišče informacije ponuja osebno, po telefonu, elektronski pošti, a tudi na spletni strani. Strokovna sodelavka Regionalne gospodarske zbornice Celje Barbara Kač Kadunc je povedala, da delavce največkrat zanima, kaj jim pripada poleg osnovne plače, ali jim mora delodajalec dati plačilno listo, kakšen dodatek za prevoz za delo jim pripada, ali obstaja najnižja plača, ki jo je dolžan izplačati delodajalec, kaj naj storijo, če jim delodajalec ne želi vročiti pisne pogodbe o zaposlitvi, kako naj vedo, da so prijavljeni v sistem socialnih zavarovanj in podobno. Delodajalce pa je doslej zanimalo, kako naj določijo število dni dopusta, kako naj ukrepajo o delavčevih kršitvah in kako naj izvedejo disciplinski postopek. Barbara Kač Kadunc opozarja, da so elementi dostojnega dela največkrat kršeni pri atipičnih oblikah dela, kot Barbara Kač Kadunc je povedala, da je v vzhodni kohezijski regiji v primerjavi s celotno državo nekoliko manj atipičnih oblik dela. so samozaposlitve, zaposlitve za določen ali za krajši delovni čas, zaposlitve preko agencij, javno in študentsko delo. Na stičišče, katerega delo naj bi vplivalo na zmanjšanje deleža kršitev na področju delavnopravne zakonodaje, se je od sredine julija 2017 doslej obrnilo več kot tisoč uporabnikov. Stičišče je pristojno le za svetovanje, če imajo delodajalci ali delavci konkretnejše težave, pa jih v stičišču napotijo na pristojne organizacije. 14 KRONIKA Vozil ne zasežejo brez razloga Največkrat jih zasežejo zaradi najhujših kršitev cestnoprometnih pravil V zadnjih tednih pogosto poročamo o zasegih osebnih vozil na Celjskem. Pravzaprav ne mine dan, da kdo od hudih kršiteljev, ki jih policisti ustavijo v prometu, ne ostane brez vozila. Med kršitelji so najpogosteje takšni, ki nimajo vozniškega dovoljenja ali so povratniki, torej tisti, ki so cestna pravila kršili že večkrat, a jih to še vedno ni izučilo. Gre za tempirane bombe za volanom, ki ne ogrožajo le sebe, ampak tudi vse ostale. Zaseg vozila je eden najstrožjih ukrepov zoper storilce hudih cestnoprometnih prekrškov. Namen takšnega ukrepa je seveda izboljšanje varnosti cestnega prometa, kar naj bi sicer prineslo pozitivne učinke. Osnovni cilj je odstranitev tovrstnih kršiteljev iz prometa takoj, ko je hud prekršek zaznan. »Je pa zaskrbljujoče, da se kljub zasegu nekateri kršitelji vrnejo v promet in nadalje kršijo pravila. Nabavijo si drugo vozilo, v določenih primerih jim vozilo vrne tudi sodišče. Če si nabavijo drugo vozilo, je to pogosto v slabšem stanju, včasih tudi neizpravno,« pravijo na Policijski upravi Celje. Sodišče lahko vozilo vrne lastniku tudi zato, ker voznik, ki je storil hud prekršek, ni nujno, da je vedno tudi lastnik vozila. Mladi ne izstopajo Medtem ko je včasih veljalo, da so mladi najhujši kršitelji, je pri zasegih vozil nekoliko drugače. Mladi v tej kategoriji kršiteljev ne izstopajo, izjema so le posamezniki, ki so stalni kršitelji cestnih pravil. Več je torej starejših, ki ostanejo brez vozil. Mladi se pojavljajo predvsem v primerih, ko policija zaseže motor-a kolesa, predvsem mopede oziroma skuterje, ki so predelani. V tem primeru je zaseg vozila takojšen ukrep. Večna težava pri hudih kršiteljih je, da vozijo največkrat neizpravna vozila in četudi jim jih zasežejo, si nabavijo druga. Fotografija je simbolična. (Foto: SHERPA) KDAJ SLEDI ZASEG VOZILA? Policist glede na 23. člen Zakona o pravilih cestnega prometa zaseže vozniku motorno vozilo: ■ če je bil storilec kot voznik motornega vozila v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za naslednji prekršek prekoračitev dovoljene hitrosti v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa za več kot 20 km/h prekoračitev dovoljene hitrosti na cesti v naselju za več kot 30 km/h prekoračitev dovoljene hitrosti na cesti izven naselja za več kot 40 km/h prekoračitev dovoljene hitrosti na avtocesti, cesti ali hitri cesti za več kot 50 km/h vožnja pod vplivom alkohola vožnja pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi odklonitev odrejenega preverjanja psihofizičnega stanja ■ če je bila storilcu predhodno izrečena kazen prepovedi vožnje ■ če je storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ■ če je storilec kljub prepovedi nadaljnje vožnje vožnjo nadaljeval ali ponovil prekršek, zaradi katerega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja ■ vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada njegovo vozilo. Po zakonodaji je hujši prekršek tisti, za katere so predpisani globa najmanj 300 evrov in stranski ukrep kazenskih točk ali prepoved vožnje motornega vozila. Hujša prekrška sta tudi vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja in vožnja v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja. V zadnjih petih letih je število tovrstnih zasegov nekoliko poraslo v primerjavi z leti prej. V letu 2016 je bilo zaseženih kar 579 motornih vozil, lani 525. Na ravni države so leta 2016 zasegli 2.869 vozil, lani 3.421. Gre za visoke številke, če pomislimo, da so bili v vseh teh primerih zaradi kršiteljev ogroženi ostali vozniki v prometu. V večini primerov zasežena vozila vrnejo Na Okrajno sodišče v Celju je bilo lani zoper kršitelje cestnoprometnih predpisov vloženih kar 474 obdolžil-nih predlogov, v katerih so storilcem očitali prekrške, ki so podlaga za zaseg vozila. Letos do konca marca pa že 106. Največkrat je šlo za prekrške, kot sta vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja in vožnja v času, ko je bilo kršiteljem že začasno odvzeto vozniško dovoljenje zaradi predhodno storjenega prekrška. Po podatkih Okrajnega sodišča v Celju je bilo lani pravnomočno končanih 514 tovrstnih primerov. »To niso samo zadeve, ki so bile na sodišče vložene lani, ampak so zajete tudi pravnomočno končane zadeve, ki so bile na sodišče vložene pred letom 2017. V teh 514 zadevah je sodišče v 142 primerih izreklo stranski ukrep odvzema motornega vozila. Od tega je bilo za 135 motornih vozil odrejeno uničenje, za sedem vozil je bila odrejena prodaja, tri zadeve pa smo predali drugemu krajevno pristojnemu sodišču. V 369 primerih je bilo motorno »Odločitev sodišča, ali se vozilo po pravnomočnosti odločbe uniči ali proda, je odvisna od vrednosti in stanja vozila, ki je storilcu prekrška odvzeto. Največkrat so ta vozila neregistrirana in brez vrednosti, zato se odredi uničenje teh vozil v skladu z uredbo o izrabljenih vozilih. Vozilo je uničeno v pooblaščenem obratu za razgradnjo. V primeru, da gre za vozilo, ki še ima neko vrednost, sodišče odredi odprodajo vozila, ki je po določbah Zakona o prekrških opravljena v skladu z davčnimi predpisi. Prodajo opravi pristojna finančna uprava,« navajajo pri celjskem okrajnem sodišču. Pretekli teden je vlada podprla novelo Zakona o pravilih cestnega prometa, ki jasneje predpisuje pogoj za zaseg motornega vozila predvsem takrat, če je vozniku veljavnost dovoljenja potekla. V tem primeru ne gre za administrativni potek vozniškega dovoljenja, ampak za primere, kadar voznik ni podaljšal veljavnosti, ker ni predložil veljavnega zdravniškega spričevala, potrdila o dodatnem usposabljanju voznika začetnika ali potrdila o dodatnem usposabljanju voznika. vozilo z odredbo ali odločbo sodišča vrnjeno lastniku oziroma uporabniku vozila,« so nam odgovorili na Okrajnem sodišču v Celju. Podatki za letos (do konca marca) kažejo, da je bilo pravnomočno končanih 106 takšnih postopkov. 27 kršiteljem so vozila odvzeli, v 25 primerih se je sodišče odločilo za uničenje vozila, v dveh pa za prodajo po davčnih predpisih. V 81 primerih je sodišče letos vozila vrnilo lastniku oziroma uporabniku. Zadeve o takšnih prekrških mora sodišče voditi prednostno. Tudi če so sodne počitnice. SŠol Podatkov o starosti kršiteljev sodišče v vpisnikih ne vodi. Je pa med storilci, ki jim policija in sodišče za-sežeta vozila, veliko povratnikov. Zaseženo vozilo mora policija takoj predati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku, lahko pa ga do izdaje sodbe o prekršku hrani policija oziroma za to pooblaščena organizacija. Zasežena vozila so na fizično in tehnično varovanem območju. Ob zasegu mora policija registrske tablice poslati upravni enoti, ki podatek o zasegu vozila vnese v evidenco registriranih vozil, ob vrnitvi vozila lastniku pa ta vpis izbriše. Obšla ga je slabost Minuli teden sta na cesti Šmarje pri Jel-šah-Belo trčili osebni vozili. V nesreči se je telesno poškodovala ena oseba. Na kraju so šmarskim reševalcem pomagali prostovoljni gasilci iz PGD Steklarna Rogaška Slatina in PGD Šmarje pri Jelšah. Isti dan se je nesreča zgodila tudi na Starem trgu v Slovenskih Konjicah. Med vožnjo je namreč voznika obšla slabost, zaradi česar je zapeljal s ceste in trčil v betonski steber. Reševalci iz Slovenskih Konjic so poškodovanega odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na opazovanju. Prav tako pretekli teden se je v nesreči v Velenju hudo poškodovala peška. Vanjo je trčil 42-letni voznik, ki je vozil iz smeri Partizanske ceste proti Ulici Františka Foita. V peško je trčil na prehodu za pešce. Zalotil tri vlomilce V ponedeljek zvečer je občan v Bučah, na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah, pri vlomu v stanovanjsko hišo zalotil kar tri storilce. Ko jih je poskušal zadržati, ga je eden od njih z izvijačem lažje poškodoval po roki. Storilci so s kraja pobegnili peš. Policija jih še išče. Praznično nedeljo so za vlom izkoristili neznanci, ki so prišli v delavnico v Gračnici na območju Laškega. Iz nje so odnesli več kosov različnega orodja. Brez orodja je ostal tudi lastnik vrtne ute v Pucovi ulici v Celju. Zapornika še niso našli Policisti še vedno iščejo mlajšega zapornika, ki je konec februarja pobegnil iz Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Moški naj bi preplezal zid oziroma ograjo na dvorišču industrijskega dela zapora in zbežal. Gre za zapornika, starega malo več kot 20 let, ki je bil obsojen na deset mesecev zapora, domnevno zaradi tatvin. Prestal pa je že skoraj polovico kazni. Zapornik sicer ni bil varnostno vprašljiv, zato v zaporih ocenjujejo, da za okolico ni nevaren. Za njim je policija izdala tudi interno tiralico, kar pomeni, da ga iščejo vse policijske enote v Sloveniji, gre namreč za slovenskega državljana. Pijan, prehiter in brez luči V petek se je na območju naselja Zgornje Sečovo na območju Rogaške Slatine zgodila huda prometna nesreča. Nekaj minut pred 20. uro je 50-letni voznik osebnega avtomobila zavijal na dovozno cesto in pri tem trčil v voznika neregistriranega motornega kolesa, ki mu je pripeljal nasproti. 32-letni motorist je po podatkih celjske policije vozil prehitro, brez luči in pod vplivom alkohola. Pri padcu z motorja se je hudo poškodoval. Vas zakaj £ nas zato. Vsak ponedeljek Iščemo ob 12.15. Ш odgovore na Ш vprašanja poslušalcev. 03 422514? radio®Ht-rt.si Prešernova 19,3000 Celje AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA 15 Ne hranite svojih čustev V Akademiji zdravega življenja smo se tokrat dotaknili psihologije prehranjevanja. Ljudje pogosto hranimo svoja čustva. Da, prav ste slišali. Kako nevarno je lahko to, zdaj naši udeleženci že vedo, še posebej če so bili kdaj razlogi za nepravilno prehranjevanje povezani s stresom ali pomanjkanjem časa. zdravega načina življenja ni brez celostne preobrazbe. Torej ni dovolj samo spremeniti živila v prehranjevanju, ampak je pomemben tudi pogled na to, kako jesti in celo s kom. Hrana je slaba tolažba Psihologija prehranjevanja je izjemnega pomena Če se vam mudi, ste v stresu in pojeste »nekaj na hitro«, naredite slabo uslugo svojemu telesu. Hrana se takrat namreč ne presnavlja, kot bi se morala. Posledica? Dvig telesne teže. Tudi prehranjevanje ima svojo psihologijo. Ta vpliva tudi na zdravje. AKADEMIJA ^A ZDRAVEGA 1 ŽIVLJENJA Na to, kakšna je hrana, vpliva več dejavnikov. Tudi kako je servirana, kakšen vonj ima, kako je videti in tudi to, kakšne izkušnje imamo že od prej z neko vrsto hrane. Hranjenje bi moralo biti pravzaprav obred. V človeku bi moralo vzbuditi občutek varnosti. Kot pravi ing. prehrane Damijana Pre-sečnik iz 24alife, ima tudi družba vpliv na prehranjevalne navade. Ste na primer vedeli, da boste v družbi zagotovo pojedli več, kot če boste jedli sami? Najbolj nevarno je t. i. čustveno prehranjevanje. Že kot otroci se namreč naučimo, da hrana predstavlja občutek ugodja, saj nas hrana iz otroštva tudi v odraslosti navdaja pogosto s pozitivnimi čustvi. Če hrana dobi simbolni pomen, nastopi čas, ko lahko postane tolažba ali nagrada. Pri vsem tem ljudje pogosto posežejo po nezdravi hrani. In tu tiči past, še posebej če želi kdo izgubiti odvečno težo. »Čustveno prehranjevanje lahko povezujemo tako z negativnimi kot s pozitivnimi čustvi. Z osamljenostjo, s skrbjo, z žalostjo, s krivdo ali srečo, z veseljem, s samozavestjo,« dodaja Presečnikova. Ženske se zato pogosto grešno tolažijo s sladko hrano, predvsem s čokolado, sladoledom in piškoti, moški pa ne samo s sladko, ampak tudi z mastno hrano. Predvsem s čipsom, pico in z zrezki. »Težava je, ko hrana ostane edina strategija za obvladovanje čustev,« dodaja sogovornica. Kako veste, da gre za čustveno lakoto? pojavi se nenadoma zaželimo si točno določeno hrano takoj moramo nekaj pojesti gre za nezavedno prehranjevanje pojavi se vzporedno z določenimi čustvenimi situacijami pogosto vodi v prenajedanje po hranjenju imamo negativne občutke Kaj lahko storite, ko začutite čustveno lakoto? Razmislite: kje sem, kaj počnem, kaj razmišljam, kako se počutim, kdo je z mano? • Preusmerite pozornost stran od hrane. Stres »namahajte« z banano bc prvi v krat Več energijsko bogate hrane zaužijte prvi polovici dneva. Takrat bo izguba teže učinkovitejša, izboljšajo se tudi krvni parametri, zmanjša se možnost razvoja srčno-žilnih bolezni, kapi in diabetesa. • Stres omilite s hrano, ki je bogata z omega 3 maščobami (losos, sardine, orehi, laneno olje, konopljino ali orehovo olje). • Živčni sistem umirjata minerala proti stresu, in sicer kalij in magnezij (kakav, fige, avokado, sončnična in bučna semena, oreščki in mandlji, špinača, paprika, paradižnik, breskve). • Krvni tlak znižate lahko z vitamini B-kompleksa in vitaminom C (jetra, orehi, jajca, marelice, jagode, pomaranče, peteršilj...). • Zmagovalka v boju proti stresu je banana. Vsebuje kombinacij o vitamina B6, triptofana, kalij a in sladkorjev, ki skupaj poskrbijo za boljše razpoloženje. 2 pesti špinače stebelna zelena i 2 pomaranči ^ •ovseni kosmiči dateljni kokosovo mleko Možganski smuti 2 banani pol avokada 2 kozarca borovnic pest orehov pravi čaj 2 pesti pesinih listov 2 korenčka banana ingver med voda emija se bliža koncu. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakup alLodlično storitev? POZOR1- Preglejte aktualno ponudoo Do polnega vozička brez mošnjička Nakupovanje brez denarnice Kaj vam manjka v hladilniku? In na policah? Kaj vse bi morali kupiti v trgovini? Kumarice, papriko, ajvar, mleko, jajca, majonezo, pršut, potico, torto, kakav, olje, moko, testenine... Pojdite na sprehod med policami Planeta Tuš v Celju, pripravite nakupovalni seznam, da boste lahko narekovali našima voditeljema Evi Popovič in Luki Žerjavu, kaj vse želite, da pristane v vašem nakupovalnem vozičku. Žrebali bomo med kuponi, ki jih boste izrezali iz Novega tednika in poslali ali prinesli na naš naslov. Na naš klic bodite pripravljeni vsako sredo ob 12.15. To bo torej čas, ko bodo delodajalci v službi razumeli, da boste poskrbeli za malico v naslednjih dneh, ko ne boste delali na vrtu ali po telefonu klepetali s prijateljico. In to bo čas, ki vam bo prinesel srečo ali nasmeh na obraz, ko boste poslušali, kako izžrebanec ali izžrebanka nakupuje. In to brez mošnjička. Zastonj nakupovanje je spet tu! SB, foto: SHERPA Da bo vaš izkupiček čim večji, priporočamo, da si dodobra ogledate, kako si sledijo police v Planetu Tuš, naša voditelja Eva ali Luka pa bosta poskrbela, da bosta v treh minutah čim bolj napolnila voziček. A pazite, voziček boste lahko napolnili le z živili. Vaš »švinglc« naj bo vedno z vami - v denarnici, ovitku mobilnega telefona - in vsekakor bodite ob sredah ob 12.15 v aprilu in maju pripravljeni na naš klic. Kaj bo na vašem nakupovalnem seznamu? Brez mesa, še posebej pršuta, ponavadi ne gre. Če bo voziček pretežek, bomo s skupnimi močmi poskrbeli, da ga bomo pripeljali do blagajne. Želimo vam, da bi nekdo od kupcev za vas izžrebal dodatno minuto ali vsaj slovensko košarico, vsekakor pa ne prazne kuverte. več kot 130 zelišč najvišje (farmakopejske) kvalitete verjetno NAJVEČJA IZBIRA ZELIŠČ v Sloveniji (T) - čajne mešanice Fl0f3 L (tudi po naročilu) zeliš2a R°satec V - NOVO BIO zelišča 03/819-22-33 l^vFlora d.o.o., Trg 1, Rogatec www.flora-trgovina.si VOJKO PODBORNIK s.p Silova 6c. Velenje PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA Informacije in naročila: 041-349-846 MOJE POHIŠTVO Obiščite nas v našem salonu! Mariborska 103a, Ce[je (nasproti Planeta Tuš) POHIŠTVO POMERI! 031 720 657 • celje(čDakron.si • www.akron.si Г*- Bi BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME Specializirani za zdravljenje vraščenega nohta in glivičnih obolenj! Najsodobnejši center^ v medicinske pedikurelfjL Rezervirajte svoj termin: 051 661 665 Aškerčeva ulica 14, (pritličje, Celeiapark) w ''Xjyj'lj ^^_www.annika.si_^ШР izposoja, izdaja - bolniške postelje medicinskih јд - invalidski vozički pripomočkov\ \ - hodulje, bergle z naročilnico . plenice, vložki zdravnika »r—m r. opornice 03/819-22-33 www.flora-trgovlna.sl ' Flora d.o.o., Trg 1, Rogatec /Л* r ' Zorjen, * rahlo soljen ramsteak ^ 13,80 Ш П www.fingust.si KJ3/492-71-30 ЕЈШшз ostrožno 22, Celje i €/kg s \ ■■-■-«. -'' V' CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK AWW Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 pri UREGitV! grobov, DELO BREZPLRCRO BBS® z{g™N£: 1МВШШШ ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Kako ločiti pomembne in nujne delovne naloge? Veliko ljudi svoj dragocen čas porabi za reševanje situacij in kriz, mnogokrat se ukvarjajo s tujimi težavami, kar jim na koncu dneva pobere vso energijo in se ne morejo posvetiti zadevam, ki so jim osebno resnično pomembne. Naše odločitve so tiste, ki ločijo produktivne osebe od drugih, neproduktivnih. Dwight D. Eisenhower je bil 34. predsednik Združenih držav Amerike, predsedoval je med letoma 1953 in 1961. Pred to nalogo je služil kot general v vojski in poveljnik v drugi svetovni vojni. Kasneje je postal del Natove zveze. Vsakodnevno je sprejemal težke odločitve o tem, na katere naloge se je treba osredotočiti, zato je po svetu postala znana njegova taktika - Eisenhowerjeva metoda - ki razvršča nujne od pomembnih stvari. Po njegovi teoriji se težave delijo na dve vrsti: nujne in pomembne. Omenjena metoda je uporabna pri upravljanju s časom, ki vodi do tega, da so naloge opravljene na produktiven način. Govorimo o radikalnem ali ekstremnem razvrščanju, ta enostaven model pa nas usmeri v dolgoročno strateško načrtovanje in učinkovitost. Veliko situacij, ki nam jemljejo energijo in kradejo čas, lahko zlahka odstranimo, če se držimo njegovih principov. Gre za enostavno sprejemanje odločitev. Namenjeno je temu, da se iskreno vprašamo, ali je akcija v določeni situaciji res pomembna. Kako uporabljati Eisenhowerjevo metodo? S to metodo lahko le pridobite, če se prisilite in prepričate, da svoje dnevne naloge temeljito razvrstite. Razdelite jih na štiri kategorije. 1. Naloge so nujne in pomembne. 2. Naloge so pomembne, ne pa nujne. 3. Naloge so nujne, ne pa pomembne. 4. Naloge niso pomembne niti nujne. Nujne in pomembne naloge morajo biti dokončane takoj - lotimo se jih nemudoma in osebno. Primer: težave, naloge s časovnimi roki, ki nam dihajo za ovratnik, nesreče. Pomembne in nenujne naloge so naši pomembni cilji, a ni treba, da se jih lotimo takoj. Primer: odnosi, načrtovanje. Tretja kategorija nalog, nujnih in nepomembnih, je tista, s katero se največkrat ukvarjajo žalostni ljudje - to so srečanja, dejavnosti, prekinitve, kot so telefonski klici ali razna sporočila. Strokovnjaki svetujejo, da se z njimi ukvarjajmo le kratek čas. Zadnja skupina nepomembnih in nenujnih nalog je tista, s katero bi se morali spopadati najmanj časa, saj vanje spadajo motilci, kot so gledanje televizije in druge zanimive, prijetne situacije. Cilj zgoraj opisane metode je presojanje svojih odločitev in osredoto-čanje na tisto, kar je zares pomembno - biti moramo odzivni in znati se moramo odzvati v vseh situacijah. Nujne naloge od nas zahtevajo takojšen odziv in pozornost. To so tiste, ki kličejo: »Zdaj!« Od nas zahtevajo odzivnost, osredotočenost, zagnanost, hitenje. Pomembne naloge od nas zahtevajo dolgoročno predanost, vanje so vpleteni tudi naše vrednote in cilj. Od nas se v teh primerih pričakuje, da se bomo nanje mirneje in bolj racionalno odzvali. Ključni poudarki metode Če si zares želite izboljšati svojo sposobnost upravljanja s časom in posledično produktivnost, naloge, ki spadajo v prvo kategorijo, opravite takoj zjutraj - prvih devetdeset minut delavnika posvetite njim. Večji odstotek svojega dneva namenite nalogam iz prvih dveh kategorij, a pazite, da se ne odzovete le na tiste, ki zahtevajo vašo pozornost, temveč na tiste, ki zares morajo biti dokončane v roku. Svoje delo načrtujte in na ta način se bo vaša učinkovitost zelo izboljšala. Verjamemo, da bo veliko nalog iz tretje kategorije, ki bodo zbudile vašo pozornost, a ni nujno, da jih opravite sami - zaposlite tudi prijatelje, sodelavce in znance ter jim jih nekaj predajte. Ključno je, da si ne dovolite, da drugi oblikujejo vaš seznam prednostnih nalog, še posebej ne tisti, ki vas zasipavajo z opravki iz četrte kategorije. Zavedajte se, da je večina teh nalog le izguba časa. Če vam bo uspelo osredotočanje nanje zmanjšati na 5 odstotkov časa v celem dnevu, boste naredili ogromno. Zapomnite si: ni bistvo v zbiranju nalog, temveč v njihovem dokončanju. ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com @ MojeDelo.com Operater v proizvodnji (m/ž) (Velenje) Iščemo sodelavce z najmanj V. stopnjo izobrazbe strojne, elek-tro ali druge primerne smeri za opravljanje kompleksnejših proizvodnih del (delo na liniji, na zahtevnejših delovnih mestih). Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20 a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 30. 4. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kuhar in pomočnik kuharja (m/ž) (dve delovni mesti) (Ljubečna) Prošnje pošljite na e-poštni naslov gostilna.kolar@gmail.com ali pokličite po 13. uri na 031 880 897. Dejan Kolar, s. p., Obrtniška cesta 12, 3202 Ljubečna. Prijave zbiramo do 2. 5. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Partner upravljalec bencinskega servisa (m/ž) (Celje) Partner bo upravljal bencinski servis kot samostojna pravna oseba. Od njega pričakujemo, da svoje strokovno znanje, izkušnje in sposobnosti uporabi v interesu maksimalne učinkovitosti poslovanja in povečanja zadovoljstva naših kupcev na bencinskem servisu. Mol Slovenija, d. o. o., Lendavska ulica 24, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 13. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent za marketing in produktni menedžment za Slovenijo in Hrvaško (m/ž) (Slovenija) Za avstrijsko-slovensko centralo podjetja Husqvarna iz Linza iščemo za okrepitev naše ekipe oddelka Gardena novo osebo za delovno mesto referent za marketing in pro-duktni menedžment za Slovenijo in Hrvaško. Husqvarna Austria GmbH, Industriezeile 36, 4010 Linz. Prijave zbiramo do 27. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist na terenu (m/ž) (Gomilsko) Če ste vi naš vrhunski prodajni super junak, ne odlašajte in pošljite svojo vlogo z življenjepisom na kadri@silco.si (s pripisom »Za razpis Super junak«). Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 15. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja marketinga (m/ž) (Gomilsko) Pogoji: vsaj VI. stopnja izobrazbe s področja marketinga, najmanj 2 leti izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, znanje s področja strateškega in digitalnega marketinga ... Silco, d. o. o., Šentrupert 0 MojeDelo.com 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 15. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist v prodaji za domači ali tuji trg (m/ž) (Rogaška Slatina s terenom) Pričakujemo najmanj 2 do 3 leta delovnih izkušenj v trženju/prodaji v mednarodnem podjetju in izkušnje na področju dejavnosti FMCG, organizacijske sposobnosti, ciljno naravnanost, analitičnost, fleksibilnost, proaktivnost, pripravljenost na timsko delo, veselje do dela na terenu in pripravljenost na službena potovanja. Kozmetika Afrodita, d. o. o., Kidričeva ulica 54, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 20. 4. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Razvijalec/-ka programske opreme (m/ž) (Žalec) Naloge: razvoj, vzdrževanje in testiranje programske opreme ... HRC Informacijski inženiring, d. o. o., Savinjska cesta 19, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 19. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec in sodelavec za pripravo hrane v Hop in trgovinah (m/ž) (Celje) Gradimo novo zgodbo, katere del lahko postanete tudi vi. V mestnih središčih (Ljubljana, Celje, Maribor in Kranj) odpiramo nove Petrolove Hop in trgovine. Vas veseli delo z ljudmi in uživate, ko pripravljate hrano? Želite delati v uspešnem in motiviranem timu ter prijetnem okolju? Pridružite se nam in postanite del Petrolove družine. Petrol, d. d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana. Prijave zbiramo do 29. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec na peskanju orodij (m/ž) (Sevnica) V Siliku v svojo ekipo vabimo novo sodelavko ali sodelavca za zasedbo delovnega mesta delavec na peskanju orodij (m/ž) - PE Sevnica. Siliko, d. o. o., Tržaška cesta 31, 1360 Vrhnika. Prijave zbiramo do 29. 4. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Univ. dipl. inž. elektrotehnike, smer elektronika, močnostna elektrotehnika ali mehatronika (m/ž) (Velenje) Od kandidatov pričakujemo poznavanje računalniških orodij (MS Project, MS Office, SAP), znanje s področja regulacij, znanje tujih jezikov - angleščina obvezno. Ostale lastnosti: samoiniciativnost, sistematičnost, sposobnost dela v timu, inovativnost. Gorenje, d. d., Partizanska ulica 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Oblikovalec vizualnih komunikacij (m/ž) (Velenje) Od kandidatov pričakujemo univerzitetno izobrazbo oblikovalske smeri (oblikovalec vizualnih komunikacij ali sorodne smeri), celovito obvladovanje različnih faz oblikovalskega procesa, znanje grafičnih računalniških orodij, kot so Corel Draw, Adobe Illustrator, Photoshop . Gorenje, d. d., Partizanska ulica 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 3 MojeDelo.com Prodajalec / serviser (m/ž) (Velenje) Naloge: sestavljanje in servisiranje koles, montaža smuči ..., prodaja in doseganje prodajnih ciljev, svetovanje strankam ... Hervis Sport in Moda, d. o. o., Šmartinska cesta 152g, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Konstrukter-tehnolog (m/ž) (Planina pri Sevnici) Ste se pripravljeni pridružiti podjetju s tradicijo in pogledom v prihodnost? Tajfun Planina, d. o. o., v svoje vrste vabi konstrukterja-tehnologa. Če imate VII. stopnjo izobrazbe strojne smeri, poznate program Solidworks, imate sistematičen pristop k problemom in želite delati v razgibanem delovnem okolju z možnostjo kariernega razvoja, se prijavite preko portala. Tajfun Planina, d. o. o., Planina 41a, 3225 Planina pri Sevnici. Prijave zbiramo do 26. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varilec (m/ž) (Planina pri Sevnici) Iščemo 5 kandidatov z dobro fizično kondicijo za delo varilca. Pričakujemo izobrazbo najmanj III. stopnje strojne smeri z nekaj izkušnjami iz varjenja. Tajfun Planina, d. o. o., Planina 41a, 3225 Planina pri Sevnici. Prijave zbiramo do 26. 4. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 18 ŠPORT Vrhunec ob 70-letnici: Slovenija Hrvaška Celjski hokejisti sezono zaključili kot podprvaki lige IHL Hokejisti ECE Celja so izgubili tudi drugo tekmo finala mednarodne hokejske lige. Medveščak je bil v Zagrebu boljši s 7:3 in je zmagovalec lige IHL. Za celjsko moštvo so gole dosegli Aljaž Ogrizek, Tim Ograjenšek in Davor Rakanovič po akciji Ogrizka in Roka Lebra. V tem mednarodnem tekmovanju je nastopalo deset ekip, poleg petih slovenskih, ECE Celja, Slavije, Triglava, Bleda in Maribora, še hrvaški Medveščak, Mladost in Zagreb ter srbska Crvena zvezda in Vojvodina. Da bi ostali skupaj Trener Rok Rojšek je skušal iztisniti vse, česar so sposobni njegovi fantje. »Sezona je bila uspešna. Seveda nismo prav srečni po porazu v finalu lige IHL, toda tehtnico so na stran Medveščaka prevesili igralci iz lige Ebel. Kaznovali so vse naše napake. Tudi pred to sezono smo izgubili nekaj igralcev. A smo bili konkurenčni vsem nasprotnikom, tudi Jesenicam v polfinalu državnega prvenstva. Prostora za napredek je sicer še dovolj.« Veseli ga dejstvo, da bo HK ECE Celje gostil tekmo slovenske članske reprezentance. Glede naslednje sezone si želi le, da bi članska ekipa ostala skupaj. Dodal ji bo nekaj mladih igralcev iz lastnih vrst, nikakor se ne bi branil okrepitev. Želijo napolniti dvorano V nedeljo se bo pripravljalna tekma reprezentanc Slovenije in Hrvaške v Celju začela ob 17. uri. V predprodaji je cena vstopnic sedem evrov, na dan tekme bo deset. Mladina do 14. leta starosti bo imela prost vstop. Za gledalce bo morda zanimiva tudi tekma celjskih veteranov (15.00). Dopoldne bo turnir U8 s Celjem, Velenjem in Mariborom. Starejši fantje se bodo pomerili z Blejci. Slavnostna akademija bo v torek, 17. aprila, v dvorani Mestnega kina Metropol, kjer bo arhivske posnetke predstavil Janko Šopar. Tedaj bo predstavljena tudi knjižica, v kateri je dr. Borut Batagelj orisal sedem desetletij dolgo zgodovino igranja hokeja v Celju. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Najboljši predstavi so celjski hokejisti prikazali v polfinalu lige IHL, ko so na pleča položili na papirju kakovostnejšo zasedbo, ekipo beograjske Crvene zvezde. Za medaljo pred velikonočnim zajtrkom Na zaključnem turnirju evropskega pokala prvakinj v Nemčiji so kegljačice Celja pristale na četrtem mestu. V boju za tretje so izgubile s češko ekipo Slovan Rosice s 5:3, pred tem pa so v polfinalu klonile proti domači Victoriji s 6:2. Najboljše štiri ženske in moške ekipe v Evropi so si nastop na sklepnem turnirju priborile v dvobojih na izpadanje v osmini finala in četrtfinalu. V Bambergu so tekmovale v soboto in nedeljo. Brez presenečenja Nad ekipo trenerja Lada Gobca se je že pred sezono zgrnila kopica težav. Precej je bilo sprememb v sestavi ekipe, najbolj seveda pogrešajo nekdanjo šampionko Barbaro Fidel. Tudi realizacija treningov ni bila dobra. najboljše tekmovalke imajo namreč obveznosti v svojih službah. Včasih komaj ulovijo prevoz pred potjo na gostovanje. Kljub temu je celjska ekipa najprej izločila avstrijski BSV Voith iz St. Pöl-tna, nato pa še madžarskega prvaka Rakoshegyi Vasutas iz Budimpešte. V Bamberg so se Gobčeva dekleta podala sproščeno, kajti svoj cilj so tokrat že izpolnila. Želela so presenetiti v polfinalu, predvsem pa so bila osredotočena na boj za tretje mesto. Trinajstič na »final-fouru« V prvem sobotnem polfinalu so se celjske tekmovalke pomerile z domačinkami in glavnimi favoritinjami tekmovanja, ke-gljačicami Victorie Bamberga. Nemke - s Poljakinjo Wlodar-czyk in Hrvatico Maričićevo -so bile boljše s 6:2. Pri Celju je bila daleč najboljša Rada Savič s 613 podrtimi keglji. Rezultati ostalih: Tia Schatz 574, Patri-cija Bizjak 548, Anja Kozmus 571, Nada Savič 561, Jožica Šeško in Klavdija Farasin (sku- Proti Bambergu sta posamična dvoboja dobili Anja Kozmus in Rada Savič. Slednja je bila uspešna tudi proti Slovanu, točki sta priborili še Nada Savič in Patricija Bizjak. paj) 520 kegljev. V nedeljo se je boj za tretje mesto začel že ob osmi uri. Češki Slovan Rosice je bil boljši s 5:3. V setih je bil izid izenačen, žal so Celjanke podrle 24 kegljev manj - Patricija Bizjak 589, Tia Schatz 539, Anja Kozmus 561, Rada Savič 597, Klavdija Farasin 574, Nada Savič 595. »To je bil naš trinajsti nastop na zaključnem turnirju lige, ki poteka od leta 2002 in v kateri smo do zdaj sodelovali v vseh sedemnajstih izvedbah. Letos smo prvič na finalnem turnirju ostali brez medalje. Naša dekleta so bile šestkrat zmagovalke evropske lige prvakinj,« je povedal Lado Gobec. Najboljše so bile v letih 2004, 2008, 2011, 2012, 2014 in 2015. Štirikrat so bile druge, dvakrat so osvojile tretje mesto. V zadnjem finalu je bil Bamberg boljši od romunskega Elektromuresa. DEAN ŠUSTER Foto: KK CELJE Košarkarji Zlatoroga, zmagovalci pokala Alpe Jadran Naslov prvaka kot obliž na sezono Košarkarji Zlatoroga so zmagovalci pokala Alpe Jadran. V finalni tekmi na Dunaju so premagali slovaške Levice z 89:79. Najboljši igralec tekme je bil Nejc Barič. Po osemnajst točk sta dosegla še Cleveland Thomas in Marko Popović. Preostale točke so dodali: Urban Durnik 9, Matic Maček 8, Miloš Miljković 7, Imran Polutak 6, Žan Vodiškar 3 in Uroš Zadnik 2. Laščani so drugič igrali v finalu v treh letih obstoja tega tekmovanja. V slovenski ligi za obstanek so v petem krogu doživeli prvi poraz, v Treh lilijah so bili Hopsi boljši s 83:78. Polzelani imajo vseh pet zmag, Laščani štiri, Podčetrtčani pa tri. Celjani so na lestvici zadnji brez zmage. Jutri bodo gostovali na Polzeli. V soboto bodo Laščani odpotovali v Sežano, Podčetrtčani pa v Škofjo Loko. V ligi za prvaka je Rogaška trenutno tretja. Slatinčani se bodo še morali potruditi, da ohranijo položaj, ki zagotavlja igranje v polfinalu. Pred njimi sta zahtevni preizkušnji - v soboto bodo igrali v Ljubljani z Olimpijo, v sredo pa bodo pričakali Primorsko. DŠ Foto: JAKA TERŠEK ŠPORT 19 V Se vedno v igri za »Evropo« Lestvica 1. SNL Očitno so telesno odlično pripravljeni Celjski nogometaši so imeli podobno kot na tekmi s Triglavom veliko sreče v ključnih trenutkih. Ponovno so zaostajali, obenem pa so imeli gostje iz Ankarana izjemno priložnost celo za 2:0. Zapravili so jo in ostali brez izključenega igralca. Kasneje so prejeli še dva rdeča kartona. Njihovo mrežo so zlahka polnili gostitelji Luka Žinko, Rudi Požeg Vancaš, Nino Pungaršek dvakrat, Elvedin Džinić in v zadnjih sekundah, podobno kot v Dravogradu prav Ankaranu, Fedor Predragović. Žal je njihovo zmago (7:1) na celjskem štadionu videlo le dvesto gledalcev. Obisk je zaskrbljujoč, boljši se obeta že v sredo na povratni tekmi polfinala pokala NZS z Olimpijo (prva je bila včeraj v Stožicah). Potem bi glede na vreme in ugodnejše termine moralo biti le še bolje: v soboto, 14. aprila, s Krškim, v nedeljo, 22. aprila, z Olimpijo in v soboto, 28. aprila, z Domžalami. Potrpežljivost, kakovost Trener Ankarana Vlado Badžim je bil zagrenjen: Joaquim Manuel Welo Lupeta podobno kot na lokalnem derbiju v Velenju ni imel sreče (ali znanja) pri zaključkih akcij. Ko je imel najlepšo priložnost, je zgrešil žogo, a so jo Ankarančani zabili v svojo mrežo. »Jucie« potrpežljivo čaka na svojih pet minut. Svoj prvi prvenstveni gol (od dveh) v tej sezoni je dal Olimpiji ... »Sami smo si krivi. Tekmo smo imeli v svojih nogah. Bordon je pri 0:1 sam stekel proti golu. Če bi zadel ...« Strateg celjskega moštva Dušan Kosič je bil kot vselej objektiven pri oceni: »Ni pri- jetno igrati takšne tekme. Začeli smo jo preveč lagodno, v slogu >bo že kako<. Ankarančani so bili močnejši od nas v uvodnih petnajstih minutah. Mi bi se lahko znašli v velikih težavah. Pri 0:1 so gostje V Žalcu Smiljanova in Žgank Najboljša športnika občine Žalec za leto 2017 sta Mihael Žgank in Kiti Smiljan. Judoist Žgank je v Budimpešti, ko je bil še član kluba Zdežele Sankaku Celje, postal svetovni podprvak, karateistka Smiljanova iz žalskega kluba Nestor pa je bila tretja na mladinskem evropskem prvenstvu v Sofiji. Naslov najboljše ekipe leta so si prislužile odbojkarice Spodnje Savinjske iz Šempetra. Posebno priznanje za dolgoletno uspešno delo na področju športa, ob 60-letnici delovanja, je prejelo Društvo Partizan Griže. Organizatorja slavnostne podelitve priznanj sta bila Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Zveza športnih društev občine Žalec s pokroviteljstvom Občine Žalec. Med obiskovalci je bil tudi nekdanji vidni član slovenske košarkarske reprezentance Matjaž Tovornik. Najboljši športniki občine Velenje bodo znani v torek. DŠ Foto: TONE TAVČER zadeli prečko. Vsakič, ko so prišli na našo polovico, so bili nevarni. Dvajset minut pred koncem je bil rezultat neodločen. Obstajala je negotovost glede končnega izida. Že na nekaj tekmah nam je uspel preobrat. Imeli smo dovolj potrpežljivosti, a tudi kakovosti.« Po Stožicah v Maribor Napake celjske obrambne vrste se nizajo (Aluminij, Triglav, Rudar, Ankaran). Še nepolnoletni Dušan Sto-jinović plačuje davek zaradi pomanjkanja izkušenj, posledično drugi osrednji branilec Elvedin Džinić ni pravočasen, kolobarjenje z OLIMPIJA 25 18 5 2 47:11 59 MARIBOR 24 14 7 3 39:18 49 DOMŽALE 23 14 4 5 50:19 46 RUDAR 23 11 4 8 31:25 37 CEDE 24 10 6 8 40:32 36 GORICA 24 8 4 12 24:34 28 KRŠKO 23 7 5 11 30:40 26 ALUMINIJ 24 5 6 13 26:43 21 TRIGLAV 24 3 6 15 20:46 15 ANKARAN H. 24 2 7 15 20:59 13 Celje (4-2-3-1): Jurhar -Pečnik, Džinić, Stojinović, Andrejašič - Cvek, Žinko -Kerin, Požeg Vancaš, Lupeta - Vizinger. Igrali so še Brecl, Pungaršek, Predragović. Izidi 25. kroga 1. SNL: Celje - Ankaran 7:1, Krško - Domžale 1:2, Olim-pija - Maribor 1:1, Gorica - Rudar 1:1 in Aluminij -Triglav 3:1. bočnimi branilci ni preveč uspešno, vsemu skupaj pa so botrovale poškodbe Tadeja Vidmajerja in Jureta Travnerja. Za nameček je Kosič malce premešal postavo, da bi pri moči ohranil nekaj adutov pred obračuni z Olimpijo in Mariborom. »Ne drži. Mi imamo 24 igralcev in do junija imajo priložnost, da se izkažejo. Vsakega si upam postaviti v začetno enajsterico. Toda želim, da pokaže pravi pristop. Nekateri igralci so me zadovoljili, nekateri pa morda še ne vedo, kaj jim govorimo.« Celju ostajata dve poti v evropsko tekmovanje. Najlepše bi bilo osvojiti prvo mesto v pokalnem tekmovanju (morda bo finale v Celju), druga možnost pa je s četrtim mestom v DP, toda ob pogoju, da je Olimpija zmagovalka pokala. Trener četrtouvrščenega Rudarja Marijan Pušnik je že odkrito priznal, da v dvoboju Celje - Olimpija navija za napredovanje Ljubljančanov. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Najboljši slovenski judoist Mihael Žgank že na evropskem prvenstvu v Tel Avivu načrtuje nastop v turškem kimonu. V njegovem imenu je priznanje prevzela Mihaelova mama Darinka (desno). Na levi je župan Žalca Janko Kos, v sredini Kiti Smiljan. NA KRATKO Tretje v pokalu RZS Ljubljana: Rokometašice Z'dežele so na Kodeljevem po zmagi nad ekipo Ljubljane s 36:30 osvojile tretje mesto na zaključnem turnirju za pokal Slovenije. Zmagovalke so znova igralke Krima, ki so bile v polfinalu za 28 golov boljše od Celjank. Lanski medsebojni obračun v finalu v dvorani Golovec se je zaključil z razliko 20 golov. Pred igralkami Z'dežele je zdaj končnica državnega prvenstva, v kateri bodo tekmovale najboljše štiri ekipe. Dobovec zaenkrat prepričljiv Rogaška Slatina, Celje: Začela se je polfinalna serija v državnem prvenstvu dvoranskega nogometa. Do-bovec je v Rogaški Slatini s 6:1 ugnal Sevnico. Kristjan Čujec je dal tri gole, po enega pa Rok Mordej, Matjaž Vojsk in Ivica Majić. Drugi obračun bo jutri znova v Rogaški Slatini. V Voličini je bila prva tekma finala državnega prvenstva za ženske. Celjanke so izgubile proti Slovenskim goricam s 3:1. Edini gol je dosegla Sergeja Kos. Druga tekma bo v soboto ob 17. uri v Športni dvorani Lava. Prihod potrdili tudi Kostelići Celje: V nedeljo bo tradicionalni, že 83. smučarski dvoboj med Celjem in Zagrebom. Tekma bo na Golteh. Zagrebška odprava bo Celje obiskala že v soboto. Predstavniki celjskih smučarskih klubov, Smučarskega društva Snežak in Smučarskega kluba Unior, bodo gostom s Hrvaške omogočili ogled Muzeja premogovništva Slovenije. V nedeljo se bo veleslalomska tekma začela ob 9.30. Dober odpor favoritinjam Šempeter: Odbojkarice Ali-anse so izgubile tudi drugo polfinalno tekmo 1. državne lige proti Braniku in izpadle iz tekmovanja. V Šempetru je bilo 0:3, toda gostiteljice so se precej bolje odrezale kot na prvi tekmi. V uvodnem nizu so resda osvojile zgolj 13 točk, v naslednjih pa celo 23 in 22 ter namučile favoritinje iz Maribora. Posejdonovca do medalj Radovljica: Plavalci so velikonočne praznike izkoristili za državno prvenstvo v daljinskem plavanju na pet kilometrov. Društvo vodnih športov Posejdon Celje sta zastopala Nika Josipović Kolar in Alen Luskar. Nika je osvojila naslov mladinske državne prvakinje. V absolutni ženski konkurenci je bila tretja. Alen je bil drugi med kadeti. V soboto (9.00-12.00, 14.00-18.00) bo PK Neptun na bazenu Golovec pripravil že 23. velikonočni miting. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJ E STEKLO NA CELJSKEM OD 18. STOLETJA DO DANES VOZILA PRODAM GOLF VI trendline 1,6 tdi, letnik 2011, prevoženih 73.000 km, prvi lastnik, servisna knjiga, prodam. Telefon 041 792-157. 537 MlUlMi! astrologinjai jasnovidnost bioterapqe| GOLF caddy III, klima, letnik 2000, srebrne barve, registriran, prodam za 1.100 EUR. Telefon 041 951-527. 548 RENAULT clio 1,2, letnik 2011, malo vožen, odlično ohranjen, ugodno prodam. Telefon 031 245-277. p KUPIM OSEBNO vozilo, celo, poškodovano ali v okvari, kupim za lastno uporabo. Gotovina in prepis - takoj. Telefon 031 783-047. 511 AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 527 STROJI PRODAM PRODAM VARILNI aparat, 160 do 210 amperov, in dvodelno klinasto brano prodam. Telefon 070 993-922. 514 www.cinkarna.si BIVALNI vikend, Tinsko, 84 m2, 900 m2 zemlje, z mladim vinogradom, prodam. Telefon 031 860-804. p KUPIM VSELJIVO manjšo hišo, Celje - Vransko z okolico, kupim. Telefon 070 270-663. 439 STANOVANJE PRODAM GARSONJERO v Preboldu, popolnoma opremljeno, 24 m2, prodam za 32.000 EUR. Telefon 041 538-163. 544 ODDAM GARSONJERO s kletjo, 28,2 m2, v Pucovi ulici 1 v Celju, oddam v najem. Cena 200 EUR + obratovalni stroški + varščina. Telefon 070 810-371. 538 ŠROTAR za žito in reduktor z motorjem prodam. Telefon (03) 681-0560.485 GORENJE Muto, koso, diferencial, frezo, železna kolesa in alpino prodam. Telefon 041 710-193. 169 KUPIM TRAKTOR in pripadajoče priključke kupim. Telefon 041 872-029. p TRAKTOR, lahko v okvari ali poškodovan, in ostalo mehanizacijo kupim. Telefon 040 507-060. 527 NAJAMEM DVOSOBNO stanovanje, lahko tudi kot hišnik, vzamem v najem. Kupim ali vzamem v najem starejšo kmečko hišo. Telefon 070 516-598. 539 PRODAM 489 KMETIJO v enem kosu, sončna lega, v Kozjem, ugodno prodam. Telefon 031 367-973. ШШ 483 PRODAM DVODELNO omaro, posteljo in dva trose-da, lepo ohranjeno, ugodno in poceni prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 530-487. Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 OO. Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana. STARINSKO pohištvo, posteljo, omaro in pohištvo za kuhinjo prodam. Telefon 070 516-598. 539 ŽREBICO, staro dve leti, bika, starega eno leto, teličko, staro 8 mesecev in brejo kravo ciko, staro5 let, prodam. Telefon 051 257-313. 524 BIKCA, starega 7 mesecev, težkega od 250 do 300 kg, prodam. Telefon 031 725672. 535 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon (03) 5735-119. 534 DVE telici simentalki, težki 280 kg, prodam. Telefon 040 715-731. 533 KRAVO s teletom, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in konja kastrata prodamo ali menjamo za telico. Telefon 031 581-087. 536 BIKCA simentalca, starega 3 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 515-801. 543 BIKCA simentalca, starega 10 dni in teličko simentalko, staro 9 mesecev, prodam. Telefon 070 250-441. 541 MLADE srajce, večja pasma, 2,5 kg, 10 EUR/ eden, prodam. Telefon 041 951-527. 548 NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo bele, rjave, grahaste in črne jarkice na začetku nesnosti in sicer vsak delovnik od 8. do 17. in ob sobotah od 8. do 12. ure. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. V prodaji dnevno sveža jajca z belo in rjavo lupino ter kakovostna perutninska krma. Telefon (03) 700-1446. p KUPIM DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653286. Š 031 ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798 , 041 763-8 0 0, 051 379-031, (03) 5471-244. p NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesno-stjo. prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 170 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. n ČEBELJE družine, zdrave, z lanskimi matici, na 7 in 10 AŽ-satih, prodam. Telefon 040 688-876. 433 PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, ugodno prodamo. Možen tudi prevoz. Telefon 041 655-528. 438 PRAŠIČE, težke od 40 do 60 kg, mesni tip, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 455-732. 438 ČEBELE, 10 AŽ-satov, bodo naprodaj v aprilu. Telefon 041 920-416. 522 VODOVOD KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PREDVIDEN PLAN PRAZNJENJ GREZNIC IN MKČN2018 OBČINA NASELJE PREDVIDENO V MESECU DOBRNA ZAVRH NAD DOBRNO april DOBRNA KLANC april DOBRNA DOBRNA LOKA PRI DOBRNI PAROŽ april april DOBRNA STRMEC NAD DOBRNO DOBRNA BRDCE NAD DOBRNO april april STORE ŠTORE KANJUCE SVETINA april april, maj ŠTORE SVETLI DOL maj ŠTORE JAVORNIK_ ŠTORE ŠENTJANŽ NAD ŠTOR AMI maj maj ŠTORE LAŠKA VAS PRI ŠTORAH maj Tel.: (03) 42 50 300 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA V 82. letu je sklenila svojo pot življenja FRIDA VODEB iz Štor Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji v času njene bolezni stali ob strani, ji kakor koli pomagali in jo bodrili. Posebna zahvala gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Lipa Štore, pogrebni službi Veking in pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo spoštovali, imeli radi in jo boste za vedno ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni PRODAM VINO, belo, rdeče, modra frankinja, sauvignon, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p SENO v kockah, staro dve leti, 40 kosov, rinfuza, krma, stara dve leti, ugodno prodam. Telefon 031 207-444. 523 OKROGLE bale slame prodam. Telefon 031 317-714. 531 SILAŽNE bale prodam. Telefon 031 249072. 546 50 kock sena ali otave in 1.000 kg suhe koruze v zrnju prodam. Telefon 031 523-674 ali (03) 705-3276. 547 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE«^ 041420111*041954216 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno? г 1ллто?ј/ DRVA in hlodovino prodam. Telefon 041 472-380. 532 KUPIM HLODOVINO: bor, smreka, lubadarice, bukev, drva, kupim. Telefon 068 681374. 482 MENK OSTALO PRODAM SEMENSKI krompir po 0,40 EUR/kg in orjaške zajce, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 288-921. 530 ДШШШ š aslrologinja 0906430 cono pogovora za minuto јв 1,99 EUR oz. po ceniku voioga oporatoijo 48-letni Celjan, 170/80, zelo čustven, pošten, ljubitelj narave, bi rad spoznal žensko za prijateljstvo in kasneje resno zvezo. Telefon 040 210-295. 517 ŽELIM spoznati žensko srednjih let za prijateljska druženja in srečanja. Možna resna zveza. Sem nevezan moški, 63 let. Telefon 070 793-388, 070 516598. 539 ZAPOSLITEV IŠČEMO pomivalko. Gostilna Kolar, Obrtniška cesta 12, Ljubečna, telefon 031 880-897. 545 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 509 Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Za tabo ostala je velika praznina, a v naših srcih globoka bolečina. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi IVAN PLANINŠEK iz Lažiš nad Rimskimi Toplicami (18. 1. 1932 - 4. 3. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gre Zdravstvenemu domu Laško, zdravnikoma dr. Boriču in dr. Ajdniku za lajšanje bolečin ter sosedama Zaliki in Marjani za vso pomoč in podporo. Zahvala tudi gospodu Matjažu Piklu za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi 1 Poroke 1 Smrti Celje Poročila sta se: Laura Lissette MARTINEZ LIRA iz Mehike in Sašo GROBELNIK iz Celja. Žalec Poročili so se: Mojca KO-ŠTOMAJ in Boris ABRAHAM, oba s Polzele, Darja MAJCEN in Robert TOM-PLAK, oba iz Gotovelj. Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si Mozirje Poročila sta se: Jana AN- KOVIČ iz Zgornje Polskave in Danilo JEZERNIK iz Mozirja. Velenje Poročili so se: Dragana KUSIĆ iz Velenja in Dalibor NIKOLIĆ iz Srbije, Azra KU-LANIĆ iz Velenja in Sead DURIĆ iz Šoštanja, Luljeta HAJDARI in Sean PRISTOV-NIK oba iz Velenja. www.nt-rc.si w Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Plačilo (ustrezno označi) □ v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra □ za 6 mesecev 55 evrov □ za 3 mesece 27,93 evra □ mesečno 9,50 evra CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen) novi tednik Datum rojstva: Telefonska številka: Datum: Podpis naročnika: Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! f""" im Ujet v naša srca I j» z najlepšimi spomini 'j s^W1- 1' bo vsak naš korak sji J spremljal v tišini. Ш Življenjsko pot je sklenil naš ljubi mož in ati RAFAEL PINTER (21. 9. 1960 - 1. 4. 2018) Poslovili smo se v krogu družine in prijateljev. Njegovi najdražji L 41 Celje Umrli so: Konrad JURKO-ŠEK iz Žigona, 89 let, Kristina JEZERNIK iz Podkraja, 76 let, Ignac ČOLIG iz Gotovelj, 63 let, Jana ŽNIDAR KUCLAR iz Celja, 67 let, Vida GLAŽER iz Vrbe pri Dobrni, 87 let, Ivanka SIMON iz Celja, 79 let, Tomo JUREN iz Šmarjete pri Celju, 79 let, Štefan SIMONČIČ iz Podvina pri Žalcu, 70 let, Magdalena BREČKO iz Rimskih Toplic, 72 let, Zofija MASTNAK iz Šempetra v Savinjski dolini, 90 let, Antonija ZUPANC iz Gotovelj, 87 let, Ema PERGER iz Preserij, 76 let, Ljubi-ša VREŽANOVIĆ iz Pongra-ca, 79 let, Ana PODPEČAN iz Rimskih Toplic, 92 let, Boris PUŠNIK iz Večjega Brda, 61 let, Ana HERMAN iz Babne-ga, 86 let, Milan MIHELIĆ iz Celja, 99 let, Frančiška FE-RANT iz Celja, 91 let, Peter NARAKS iz Celja, 79 let. Laško Umrla sta: Alojzija LOKO-ŠEK iz Olešč, 79 let, Rozalija ŠKORJA iz Spodnje Rečice, 90 let, Stanislava DEŽELAK iz Brodnic, 87 let. Žalec Umrli so: Cecilija BOŽO-VIČ iz Malih Braslovč, 63 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine ... ZAHVALA V 87. letu nas je za vedno zapustila ljuba mama, oma, prababica, tašča in teta STANISLAVA DEŽELAK iz Brodnic pri Rimskih Toplicah Hvala vsem, da v težkih trenutkih nismo bili osamljeni. Zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč in pozornost v času njene šibkosti. Predvsem hvala vsem, ki ste nas tolažili, ko smo jo za vedno izgubili. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti do njenega groba, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter izrazili iskreno sožalje. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pogrebni svečanosti. Hvala gospodu župniku Klemnu Jagru in pevcem. Hvala za odigrano Tišino. Hvala vsem in vsakemu posebej ... Hvaležni smo vam iz srca. Žalujoči vsi njeni let, Frančiška STERNIŠNIK iz Jeronima, 90 let. Mozirje Umrla je: Marija PODME-NINŠEK iz Ljubnega ob Savinji, 84 let. Velenje Umrli so: Mijo BOGDAN iz Velenja, 64 let, Elizabeta REZONIČNIK iz Skornega pri Šoštanju, 73 let, Frančiška MAZE iz Šmartnega ob Paki, 66 let, Jožef PODBRE-GAR iz Velenja, 85 let. Šentjur Umrli so: Ana BOLA iz Celja, 91 let, Draga JELEN iz Krajnčice, 85 let, Franc SA-LOBIR iz Suhega, 79 let. ViBlVliii ASTROaOGIJA j astro ш^МС© center Pgssb ШШД ГЛ/-\Г\ cncn стхп ШтшШ ■ < 2,19 €/min. 1г omreija Tetemach, ceno ix drugih omrežij določajo drugi operaterji RA 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 5. april Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Jezikaj slovensko, 8.45 Poročilo pU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 6. april Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. RUDIMENTAL FT. JESS GLYNNE, MACKLEMORE & DAN CAPLEN - THESE DAYS (6) 2. LIAM PAYNE & RITA ORA - FOR YOU (5) 3. CALUM SCOTT - YOU ARE THE REASON (5) 4. IMAGINE DRAGONS - WHATEVER IT TAKES (3) 5. KYGO & MIGUEL - REMIND ME TO FORGET (2) 6. SIGALA & PALOMA FAITH - LULLABY (3) 7. KODALINE - FOLLOW YOUR FIRE (1) 8. DELTA GOODREM - THINK ABOUT YOU (4) 9. DYLAN BOB - MASTERS OF WAR [THE AVENER REWORK] (2) 10. ARCADE FIRE - PUT YOUR MONEY ON ME (1) DOMAČA LESTVICA 1. LEA SIRK - HVALA, NE! (5) 2. BQL - PTICA (5) 3. RAIVEN - DALEČ STRAN (2) 4. ANABEL - POZITIVA (2) 5. GAŠPER ANTL FEAT. ZALA KRALJ - BALONI (3) 6. NUŠKA DRAŠČEK - NE ZAPUSTI ME ZDAJ (4) 7. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - ONA GRE (6) 8. GAJA PRESTOR - TO JE KAR IMAM (1) 9. TABU - HODI SAM (1) 10. NIKA ZORJAN - USPAVANKA (3) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: ALLE FARBEN & RHODES - H.O.L.Y. MARSHMELLO & ANNE MARIE FRIENDS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ALYA - DOBRO JUTRO ŽIVLJENJE ANJA BAŠ - VSE OK Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. mače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 7. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 8. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 9. april Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Razgaljeni, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 10. april Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Življenje z nami ni le lepše, ampak tudi lažje, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 11. april Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Ku-hajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Vražji muzikanti&Saša Zamernik: Kako je mogoče 2. Plus: Babica 3. Udar: Na beli preprogi 4. Kraški kvintet in Braco Koren: Slovenske smo krvi 5. Družina Sotošek: Klepetava Jožica rad io celje Kino CINEPLE Spored od 5. 4. do 11. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bikec Ferdinand - animirani, družinski, sinh. sobota, nedelja: 13.50 Družabni večer - komedija sobota, nedelja: 15.00 Giselle (sezona 2017-18) - balet nedelja: 17.00 Gringo - akcijski, drama, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.30 petek, sobota: 18.10, 20.30, 22.40 Igralec št. 1 - akcijski, fantazijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 20.20 sobota, nedelja: 14.00, 17.40, 20.20 Igralec št. 1 - akcijski, fantazijski, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 19.00 petek, sobota: 16.00, 19.00, 21.50 Leo da Vinci: Misija Mona Lisa - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 14.30, 16.20 Ne z mojo hčerko - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 18.00, 20.00 petek, sobota: 15.50, 18.00, 20.00, 22.10 Ognjeni obroč: Vstaja - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 21.10 sobota: 13.30, 21.10 nedelja: 13.30, 21.20 Petdeset odtenkov svobode -erotični, drama četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 Peter Zajec - animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 16.50, 17.50 sobota, nedelja: 13.45, 15.45, 16.50, 17.50 Polnočno sonce - drama, romantični od četrtka do srede: 15.30, 19.10 Projekt Titan - akcijski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 20.10 petek, sobota: 17.30, 20.10, 22.15 Rdeči vrabec - triler četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 19.40 petek, sobota: 19.40, 22.20 nedelja: 19.45 Tomb Raider - akcijski, pustolovski od četrtka do srede: 21.00 Tomb Raider - akcijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 18.40 Čebelica Maja: Medene igre - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 sobota, nedelja: 13.40, 15.40 ČETRTEK 19.00 Moški ne jočejo - drama PETEK 18.00 Divja miška - komedija 20.00 Moški ne jočejo - drama SOBOTA 18.00 Moški ne jočejo - drama 20.00 Ana, ljubezen moja - drama NEDELJA 18.00 Moški ne jočejo - drama 20.00 Divja miška - komedija SREDA 19.00 Ana, ljubezen moja - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Peter Zajec - animirana pustolovščina, sinh. 19.45 Ne z mojo hčerko - komedija 20.30 Žarek v srcu - romantična komedija, drama 21.45 Oblika vode - fantazijska drama SOBOTA 18.00 Peter Zajec - animirana pustolovščina, sinh. 18.30 Marijina zemlja - dokumentarni, fatazijski 19.45 Oblika vode - fantazijska drama 20.30 Žarek v srcu - romantična komedija, drama 22.00 Ne z mojo hčerko - komedija NEDELJA 16.00 Peter Zajec - animirana pustolovščina, sinh. 17.00 Žarek v srcu - romantična komedija, drama 18.00 Ne z mojo hčerko - komedija 19.00 Marijina zemlja - dokumentarni, fatazijski 20.15 Najtemnejša ura - zgodovinska biografska drama PONEDELJEK 20.00 Moški ne jočejo - vojna drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 5. 4. 17.00 Pokrajinski muzej Celje Steklo na Celjskem od 18, st. do danes javno vodstvo po razstavi; po razstavi bo vodil avtor razstave Jože Rataj 18.00 Dom kulture Velenje Velenjski plesni oder območna revija plesnih skupin območnih izpostav Velenje in Žalec 19.30 Narodni dom Celje Vesperae musicae: Ensemble contrastes koncert; ob 19.00 predkoncertni pogovor z umetniki 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert godalcev Glasbene šole Velenje 20.00 Gimnazija Celje - Center O. Wilde: Saloma ponovitev nove produkcije gledališke skupine Središče, tudi v petek ob istem času; vstop prost 20.30 Max klub Velenje_ Marina Martensson band Max Klub Jazz festival; 6. koncert PETEK, 6. 4. 17.00 Galerija Niko Ignjatič Celje Miniature in tematske karikature Zorana Josića odprtje razstave; vstop prost 18.00 Dom kulture Svoboda Griže Mengeški likovni odsev odprtje razstave 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Zrcaljenje odprtje slikarske razstave Toma Vrana 19.00 Knjižnica Kozje Brez čebel ne bo življenja predstavitev knjige dr. Petra Kozmusa ob prazniku Občine Kozje 19.00 Dom kulture Velenje Vesna Slovenski avtorski muzikal 19.00 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Galerija glasbe, Večer 3. U razstava likovnih del in koncert dijakov 3. letnika Umetniške gimnazije Velenje DOGODKI MED5-4.ini 2.4.2018 ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 5. april, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Prijave sprejemamo na 03 426 17 66 ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 5. april, Odnosi za sožitje ob 18. uri Gost bo Karel Gržan PETEK, LEVSTIKOVA DVORANA 6. april, Glej jih, zvezde ob 17.30 Predavanje Ludvika Jevšenaka PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA Zgodbe o ljubezni med Friderikom in Veroniko V ' Odprtje razstave s kulturnim programom in ob 17. uri predavanjem Franca Kralja SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 11. april, Sneguljčica in presenečenje za prijatelje ob 17. uri v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Zarja ČETRTEK, ODDELEK GLASBA-FILM 12. april, Pustolovščine Janeza Keka ob 17. uri Večer humorja z Mojco Zelenko NE, KNJIŽNICA VOJNIK SPREGLEJTE! Pravljična doživljanja s Špelco Romih ob mednarodnem dnevu knjig za otroke NE KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU SPREGLEJTE! Pravljična doživljanja ob mednarodnem dnevu knjig za otroke NE KNJIŽNICA CELJE SPREGLEJTE! Tečaji kaligrafije za UTŽO in izven Več informacij 03/ 426-17-60 NAPOVEDNIK 23 20.00 Kulturni dom Ponikva Letni koncert Mepz Sonce 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Čas prvakov cikel ruskega filma SOBOTA, 7. 4. 10.00 Kinodvorana Kozje Kozlovska sodba v Višnji Gori zaključek Zmajčkovega abonmaja s teatrom Čizamo; vstop prost 16.00 in 19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2018 območna revija odraslih pevskih zborov Šaleške doline 17.00 Celjska kulturnica Čarobni svet lutk: Sovica jokica lutkovna predstava za otroke; gostujejo: strokovne delavke Vrtca Anice Černejeve; vstop prost 17.00 Celjska kulturnica Drevesa odprtje fotografske razstave Mirana Amona, člana fotografskega društva Svit; vstop prost 17.00 SLG Celje_ Marius von Mayenburg: Mučenik abonma sobota popoldanski in izven 19.00 Hmeljarski dom Šempeter Ščuke pa ni gledališka igra, AG Vrbje 19.30 Kulturni dom Šentvid pri Planini Na mladih zarja stoji gosta: Otroški pevski zbor OŠ Planina in MePZ Planina 19.30 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Naj bo pomlad koncert MePZ Bistrica ob Sotli in MePZ Pomlad iz Novega mesta 20.00 Kulturni dom Vojnik Razočarana gospodinja pri seksologu duokomedija Romana Vodeba in Uršule Soban 20.00 Dom kulture Velenje Moški so z Marsa, ženske so z Venere komedija Denisa Avdića NEDELJA, 8. 4. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Buči, buči, morje Adrijansko (primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918) z nastopom Mpz Mirka Fileja (Gorica, Italija) javno vodstvo po občasni razstavi; vstop prost 17.00 Dom krajanov Galicija Na kmetih gledališka predstava, KUD Zarja Trnovlje 17.00 Večnamenska dvorana Zreče Kdo je napravil Vidku srajčico? predstava za otroke 19.00 Cerkev sv. Cecilije, Breg, Celje_ Lubka Šorli Bratuž: Venec spominčic možu na grob recital v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje Celje z gosti PONEDELJEK, 9. 4. 16.30 in 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pozdrav pomladi območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Celjski 87. pehotni pešpolk, ob 100-letnici bojev za Škabrijel v 11. Soški bitki odprtje razstave TOREK, 10. 4. 17.00 Romarski dom Olimje Kulturni večer z Adijem Smolarjem 17.00 Večnamenska dvorana Zreče Območno srečanje otroških folklornih skupin 18.00 Glasbena šola Velenje Nikola Pajanović, violina koncert 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Akustični večer z Matjažem Ograjenškom na klavirju ga bo spremljal Jože Anclin 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Tadej Golob: V svojih čevljih predstavitev biografije Alenke Bratušek 19.30 Celjski dom_ Lorenzo Losco, klarinet, bas klarinet in sekstet klarinetov PanArs koncert; vstop prost SREDA, 11. 4. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Sneguljčica in presenečenje za prijatelje gledališka lutkovna predstava; gostujejo: vzgojiteljice Vrtca Zarja Celje; vstop prost 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ples tipk koncert harmonikarskega orkestra in pianistov glasbene šole; vstop prost 19.00 Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur Družinski nastop Glasbene šole skladateljev Ipavcev vstop prost Prireditve ob prazniku Mestne občine Celje ČETRTEK, 5. 4. 8.30 do 13.00 Narodni dom Celje Svetovni dan zdravja 2018 strokovni posvet 10.00 do 12.00 Savinjsko nabrežje 2. tek treh gimnazij (Gimnazija Lava, I. gimnazija v Celju, Gimnazija Celje - Center 12.00 Zgodovinski arhiv Celje Dekade: sedemdeseta Celje1970-1979 vodstvo po razstavi 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Koncert kitarskega in harmonikarskega orkestra šole PETEK, 6. 4. 9.00 do 12.00 Ploščad pred I. gimnazijo v Celju 8. predstavitev obrambno-varnostno-reševalne strukture v Mestni občini Celje tradicionalna predstavitev delovanja in opreme Slovenske vojske, policije, civilne zaščite, Poklicne gasilske enote Celje in službe NMP SB Celje z domoljubno noto in medgeneracijskim druženjem 14.00 Dvorana Kajuh (I. gimnazija v Celju) 8. tradicionalni nogometni turnir veteranov v počastitev praznika MOC v spomin na generala Maistra 18.00 Dvorana KS Pod gradom Recital Celje v besedi in glasbi Ljubiteljsko gledališče Teharje in Jana Kvas SOBOTA, 7. 4. 6.30 do 8.30 Letališče Levec 21. balonarski festival jutranji polet; ob 17.00 popoldanski polet 9.00 Pušn šank Pr' Tini in Šmartinsko jezero 9. dobrodelni tek Migaj z mano dobrodelni tek za mlade obolele za rakom 9.00 do 12.00 Krekov trg Dan zdravja 2018 -zdravje za vse kulturni program, na stojnicah predstavitev: institucij, društev, zdrave OŠ, zdrave hrane, brezplačne preventivne meritve, rolanje in telovadba, prikaz kondicijskega treninga 11.30 do 13.00 Krekov trgu Medgeneracijski pohod zaključek pri Domu ob Savinji NEDELJA, 8. 4. 9.00 Golte_ 83. smučarski dvoboj med mestoma Celje in Zagreb Športno društvo Snežak PONEDELJEK, 9. 4. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Zgodbe o ljubezni med Friderikom II. Celjskim in Veroniko Deseniško odprtje razstave s kulturnim programom Ljubiteljskega gledališča Teharje in predavanjem Franceta Kralja TOREK, 10. 4. 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Družina poje in igra koncert SREDA, 11. 4. 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Edino, kar me še privlači, je narava odprtje nove občasne razstave v Fotoateljeju in galeriji Pelikan 17.00 Zbirno mesto TIC Celje na Glavnem trgu Spoznajte svoje mesto brezplačno vodenje v družbi odličnega lokalnega vodnika Dejana Ažmana 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Tematski večer oddelka petja koncert 18.00 Celjski dom_ Mladi glasbeni umetniki v počastitev praznika MOC Domen Koren, saksofon in Aleksander Stachowski, harmonika; vstop prost 19.30 Narodni dom Celje Osrednja slovesnost ob praznik MOC s podelitvijo najvišjih priznanj Ostale prireditve ČETRTEK, 5. 4. 9.00 Knjižnica Vojnik Slikanica - zakladnica modrosti in kulture pravljična doživetja s pravljičarko in animatorko, namenjena predšolskim otrokom 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Slikanica - zakladnica modrosti in kulture pravljična doživetja ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, tudi v petek, torek in sredo ob istem času; vstop prost 11.00 Hiša sadeži družbe Žalec Etiopija potopisno predavanje Rosane Cehte 16.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Humor je resna stvar srečanje knjižnično-bralnega kluba v sodelovanju UPI Žalec in Medobčinske splošne knjižnice Žalec 17.00 Mestna četrt Center in III. OŠ Celje_ Dan zdravja 2018 -Zdravje za vse predavanje o zdravem načinu življenja; vstop prost 17.00 Dom sv. Jerneja Vojnik Konoplja v kulinariki predavanje in delavnica 17.30 Mestna četrt Dolgo polje Celje Dan zdravja 2018 -Zdravje za vse rekreacijska vadba; vstop prost 18.00 Osrednja knjižnica Celje Odnosi za prijetno sožitje predava: pater Karel Gržan; vstop prost 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Iz sklopa Celje skozi čas: Rimsko Celje predava: dr. Jure Krajšek 19.00 Galerija Mozirje Zakaj boli? predavanje Rajka Škariča o bolečini 19.19 Mestna knjižnica Velenje Toskanski vrtovi potopisno predavanje Nade Vreže 19.30 Kulturni dom Vojnik Radosti in pasti nove tehnologije predavanje Mihe Kramlija 20.00 Celjski mladinski center Kako smo s supi raziskali Tajsko potopisno predavanje članov Bananaway ekipe PETEK, 6. 4. 17.00 Mestna četrt Dolgo polje Celje_ Dan zdravja 2018 -Zdravje za vse predavanje o zdravem načinu življenja; vstop prost 18.00 Velenjski grad_ Tajska potopisno predavanje 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga bralni krožek bo vodila Andreja Kac SOBOTA, 7. 4. 9.00 Hiša sadeži družbe Žalec Dan za spremembe -povezujemo skupnosti 9.00 do 12.00 Središče Celja Dan zdravja 2018 -zdravje za vse prikaz vaj na trampolinu, zdravo in aktivno staranje s telovadbo za ravnotežje, telovadba za najmlajše 10.00 Knjižnica Šentjur Ustvarjalnice z Manjo Koren Kodele 10.30 Galerija Velenje_ Zelenjavni škrati galerijska sobotnica 15.00 Pri pokopališču v Andražu nad Polzelo Dan slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva ob 74-letnici strmoglavljenja ameriškega bombnika B-17 19.30 Špital za prjatle Celje Zasljemimo! Celjski pesniški slam 21.00 Zgornji trg Šentjur Spotless Minds, Amok in Mitchz mini koncert NEDELJA, 8. 4. 15.00 Večnamenski dom v Vinski Gori_ Prav luštno je res na deželi kulturno-zabavna prireditev 15.00 Grilova domačija, Lipje pri Velenju Pomlad na Grilovi domačiji 18.00 Dom krajanov Grobelno Islandija potopisno predavanje Mojce in Simona Bevca PONEDELJEK, 9. 4. 10.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem sejem rabljenih knjig Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Aleš Pirš, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju... 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med., in Julka Žagar, dr. med. 17.00 Osnovna šola Petrovče Pravljične minute in ustvarjalnica 17.00 Knjižnica Vojnik Pravljično doživljanje in ustvarjanje 17.00 Mestna knjižnica Velenje Kokošja družina - mobile otroška ustvarjalna delavnica 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši pravljična ura 20.00 Narodni dom Celje_ Besede miru videoprireditev o notranjem miru; vstop prost TOREK, 10. 4. 17.00 Kulturni dom Vojnik Pozdrav pomladi v izvedbi učencev OŠ Vojnik 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 17.30 Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje ABC permakulture - od mestnega balkona do načrtovane kmetije predavata: Ines Drame in Primož Turnšek; vstop prost 18.00 Velenjski grad_ Mesec krajinske arhitekture: Zgodovinski vrtovi Šaleške doline predava: Milan Klemen 18.00 Dom kulture Velenje Športnik leta 2017 podelitev priznanj najboljšim športnicam in športnikom 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Z demenco malo drugače predava: Sara Črepinšek SREDA, 11. 4. 10.00 Mestna knjižnica Velenje Moč branja bralni klub za odrasle 11.00 Celjski dom_ Ko srce ponori, nas zaskrbi predava: Tanja Zorin; vstop prost 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ustvarjalno druženje ustvarjalna delavnica za odrasle z Admiro Robin 19.00 Kulturni dom Vojnik Pripravimo vrt na pomlad predava Mirko Krašovec 24 ZANIMIVOSTI -4 I "V V g " V ■ V ■ Zelišča na tisoč in en način V Vojniku velika razstava zelišč in velikonočnih izdelkov - Od arnike do sira z baziliko Iz malega raste veliko. V Vojniku so najprej nameravali pripraviti predavanje o zdravilnih zeliščih, nato se je pojavila zamisel, da bi pripravili kar njihovo razstavo. To se je tudi zgodilo. Od prejšnjega tedna je v Jernejevem domu na ogled velika razstava zdravilnih zelišč, ki jo je pripravilo kot glavni organizator Društvo podeželskih žena Meta. Izjemna razstava je na ogled še danes, v četrtek, 5. aprila. Na razstavi je približno osemdeset sadik rastlin, posajenih v zemljo, na ogled so različna posušena zelišča, njihovi sirupi, zeliščna mila, peciva, različne vrste kruha in slaščice ... Članice Mete, ki povezuje žene iz celjske, dobrnske in vojniške občine, so se zelo potrudile. Obsežne priprave so se seveda začele že jeseni. Posebno zanimanje vzbuja greda z živimi sadikami zelišč, ki jo je pripravila članica Mete, kmetica Mojca Kugler iz Šmartnega v Rožni dolini. V njej so posajena številna zelišča, vse od pelina, arnike, ognjiča, bazilike ... Negovala jih je dolge zimske mesece in pazila seveda tudi na njihovo dobro sosedstvo, da se dobro prenašajo. Tudi večino drugih zdravilnih zelišč so za razstavo pripravile članice Mete. »Pogledale smo seznam zdravilnih zelišč in si pomagale s priročnikom patra Simona Ašiča ter še s kakšno drugo knjigo in spletom,« je povedala predsednica Mete Marija Žerjav. Na sestankih so se članice posvetovale, kaj od zelišč ima doma katera od njih. Po strokovni plati je Meti svetovala odlična poznavalka zelišč Marjana Plajhner, ki je vojniške gore list. Med jedmi iz zelišč so na ogled kruh s čemažem in kurkumo, čebulni kruh, mladi sir z baziliko, ajdova torta z breskvami in še in še. Zelišča koristijo tudi pri osebni negi, zato so razstavljena na primer mila z materino dušico, s sivko in kamilico. Mila je pripravila članica Lili Obreza. Na temo zelišč je tudi več predavanj, zadnje o konoplji v kulinariki bo danes. Raz stava v Jerneje vem domu je v počastitev velikonočnih praznikov. Zato so tam na ogled tudi razstave fotografij narave, ki so delo Toneta Brecla, velikonočni aranžmaji Danice Bincl iz Celja, pirhi in drugi izdelki Z grede s sadikami zdravilnih zelišč 4Ж t Ш1 u mm, fPit iz gline, ki so nastali v VDC Dobrna, ter velika makete Kalvarije, ki je delo Franja Luca iz Celja. Ostale raz- stave je pripravilo vojniško Organizatorja sta z obi- Katoliško-kulturno društvo skom razstave zelo zadovolj-Ivana Šoparja, ki ga vodi na, saj so posamezniki prišli Beno Podergajs. tudi od daleč, in sicer iz dru- gih pokrajin. Iz knjige vtisov je mogoče razbrati, da so obiskovalci zelo zadovoljni. BRANE JERANKO FOTO TEDNA Zelena Slovenija Foto: SHERPA Ted ni ko ve,M zgodbe St. 14 / Leto 73 / Celje, 5. april 2018 »Lepo je živeti v čistem mestu« str. 34-35 . .> - - -: * Spodbuda raziskovalnemu Lončki, ki jih posadite V Leipzig po nove izkušnje delu str. 38 skupaj s sadiko str. 41 str. 44 26 INTERVJU Iskanje je vsajeno v človekovo bistvo Alojz Rebula: Slovenci spadamo med narode z najmanjšo narodno samozavestjo 93-letni slovenski pisatelj, publicist, večkratni literarni nagrajenec, katoliški mislec Alojz Rebula je pri Celjski Mohorjevi družbi izdal nov roman Korintski steber, ki je bil razlog, da sva se s fotografom odpravila k njemu na obisk v Loko pri Zidanem Mostu. Knjiga je bila povod, a naš pogovor je zašel še na vsa druga podro- čja. Kljub zavidljivim letom je Rebula še zelo jasnih misli in na tekočem z dogajanjem okoli sebe. Časopise in knjige mu zaradi slepote, ki je prišla z leti, bere njegova življenjska sopotnica Zora Tavčar. Par, ki se dopolnjuje tudi na literarnem področju. »Ona je moja pomočnica in tista, ki pogosto najde pravi naslov za knjigo.« Ko sem vstopila v njuno staro hišo v Loki, v skromno dnevno sobo, me je kot profesor izprašal osnovne stvari. Kaj počnem, kje živim, kaj sem študirala, ali imam družino, kakšni so moji pogledi na svet. Ko sem prestala osnovno izpraševanje, sva padla v dolg pogovor. Dlje kot sva sedela in si izmenjevala vprašanja ter odgovore, bolj sva si bila enotnih misli. Tudi glede vere in upanja. Alojz Rebula je zamejski Slovenec, a njegova ljubezen do matične Slovenije je bila in je še vedno neizmerna. Leta 1945 je bil kot edini študent vpisan na klasično filologijo. »Profesor latinščine me je ustavil na gimnaziji, ker je videl, kaj želim vpisati, in mi z očetovskim glasom svetoval, naj nikar ne vpišem tega, ker ne bom imel službe.« Tega nasveta ni upošteval in je leta 1949 diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral tudi arheologijo in angleščino. Leta 1960 je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do INTERVJU 27 upokojitve je poučeval latinščino in grščino v višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. »Svojim dijakom sem pogosto navajal svoj primer človeka, ki se je uprl splošnemu mišljenju.« Zakaj ste izbrali Ljubljano za študij? Univerza v Ljubljani je bila edina univerza na svetu, ki me je zanimala. Ne Sorbona ne Oxford me nista zanimala, Ljubljana je bila moja zamejska bolečina. Ali je zamejska bolečina dandanes kaj manjša? Še vedno traja, a ni več ista. Danes je moj odnos do sveta in naroda drugačen. Danes ne vidim več v sočloveku toliko Slovenca kot človeka. Moje zadnje delo, ki še ni izšlo, absolutno nima ničesar slovenskega. Čista človeška nadnaravna problematika. Pogoste ste kritični do Slovencev, saj da sodimo med evropske narode z najmanjšo narodno zavestjo. Vas ni bilo nikoli sram reči, da ste Slovenec? »Po naravi sem pesimist, če ne bi imel vere, bi bil nihilist. Verjamem, da je nekje zadaj velikanska inteligenca in ljubezen, ki vse ureja. A dopuščata vse.« »Lepše politične forme, kot je Evropska unija, si skoraj ni mogoče predstavljati. Vsa čast redkim ljudem, ki so jo uresničili, četudi z ekonomskimi nameni. Da smo Evropa brez meja, je velika prednost. Mlada generacija nima pojma o velikanskih dobrinah, ki jih prinaša EU. Ne razumem, zakaj bi kdo bil proti združeni Evropi, ker boljše formacije za manjše narode ne more biti.« Dr. Alojz Rebula se je rodil leta 1924 v kmečko-de-lavski družini v Šempolaju v občini Devin Nabrežina, ki je bila takrat skupaj s Slovenskim primorjem pod fašistično Italijo. Ves čas je bil družbeno in kulturno dejaven, bil je tudi sourednik revij Sidro in Tokovi. Je redni član Sazu, plodovit romanopisec in esejist z občutkom za socialna vprašanja, narodnostno in manjšinsko problematiko. Njegovi dnevniški zapisi so osredotočeni na eksistencialne in intelektualne teme vsakdanjosti. Je tudi prevajalec antičnih besedil in Svetega pisma ter še vedno aktiven publicist. Več njegovih del je prevedenih v druge jezike. Za roman Nokturno za Primorsko (2004) je prejel nagrado kresnik in leta 2012 italijansko literarno nagrado. Leta 1995 je prejel Prešernovo nagrado za literarni opus, leta 2014 zlati red za zasluge za uveljavljanje slovenstva v zamejstvu, decembra 2017 pa sta z ženo, pisateljico Zoro Tavčar, prejela častno priznanje Boruta Meška za življenjsko delo. Seveda ne. Del zasluge pripisujem očetu, ki je bil navaden železničar, a zaveden Slovenec. Ker ni želel biti član komunistične stranke, je bil premeščen na delovno mesto daleč od kraja, kjer smo živeli. Po naročilu mame sem mu moral enkrat pisati, naj pošlje plačo. Pismo sem napisal v italijanščini, ker nisem drugega znal, saj sem hodil v fašistično italijansko šolo. Ko smo dobili pismo nazaj, je bilo vse podčrtano z rdečim in spodaj pripis: »Ali tako učiš fanta slovensko?« To je bila nepozabna lekcija zame. Ali bi vam bilo lažje v življenju, če bi zanikali slovenske korenine? Absolutno ne. Globoko sem prepričan, da karkoli bi bil po narodnosti, bi bil človek, ki se v tem vesolju ne počuti dobro, ki čuti, da je Zemlja predolgočasna, premrtva, pretesna. Kako sem srečen, da nisem Italijan, sploh zdaj v tej zmešnjavi volitev. Ko se človek prenaje demokracije, išče diktaturo. To se je dogajalo in se bo še ponovilo. Karkoli bi bil danes po narodnosti, bi se počutil prav tako kot danes, tesnobno človeškega. Črtam vsakršen kompleks, da sem Slovenec. Saj nismo drugačni od drugih. Imamo le manj narodne zavesti kot drugi. Ko se je ustanavljala nova država Slovenija, je bilo narodne zavesti veliko več. Res je. Mogoče so takrat ljudje začutili, da se morajo opredeliti slovensko. Vprašanje je, ali bi bilo danes isto. Zakaj je tako malo narodne zavesti? To so zgodovinski razlogi. Tisoč let smo bili pod tujci, kar se zaje v človeka. Prav tako so družbene in politične okoliščine naredile iz nas narod z najmanj narodne zavesti v Evropi. V tej luči izjemno slavite Franceta Prešerna kot osebo, ki je v času, ki ni bil rožnat za Slovence, poudarila pomen slovenskega jezika. Da in ob tem razmišljam, kako to, da najslavnejša kulturna stavba v slovenski prestolnici ni posvečena našemu narodnemu geniju, to je Prešernu, ampak Cankarju, ki Prešerna ne dosega ne po moči duha ne po karakterju. Prešeren je bil razum in srce slovenstva. Pesnik je delal v neprimerno težjih razmerah kot Cankar. Kakšen je vaš pogled na rabo slovenščine v vsakdanjem življenju? Kar prepogosto angleščino uporabljajo tudi na univerzah. Kot da slovenščina ni več prva izbira. Moja je bila in bo ostala. Slovenščina ni samo moj prvi jezik, je skoraj edini jezik. Zadnjih dvajset let ne berem v drugem jeziku kot v slovenščini. Žal mi je, da ko sem se preselil z Občin, da sem tam pustil večino svojih knjig. Pogrešam celo vrsto knjig. Rad bi Cankarja, četudi sem bil prej malce kritičen do njega. Kdo vam bere zdaj, ko ste že skoraj popolnoma slepi? Bere mi žena, ki je moja pomočnica in moja soustvarjalka. Pogosto mi je dala naslov za roman. Nokturno za Primorsko je njen naslov. Ona je tista, ki mi, to moram priznati, ne navdušena, a strpno bere zvečer, tisto, kar je moja želja. Zadnje čase mi je brala knjigo o Tereziji iz Kalkute, ki po mojem mnenju sodi med največje svetnice katoliške zgodovine. Velika ženska, ki je imela neizmerno srce za sočloveka. Iskala je človeško dno. Zora mi je brala knjigo o Darwinu, še prej ko sem bral sam, sem požiral knjigo o Hitlerju. Hitler mi zelo zaposluje misli s svojo nečlovečnostjo. Kako je mogel narod Goetheja, narod velikih glasbenih imen, tako noro iti za Hitlerjem do konca. Kar pomeni, da tudi narodi znorijo. Hitler se lahko kljub vsem naukom iz zgodovine še vedno ponovi? Seveda se lahko in imam vtis, da se že ponavlja. Ne ravno v Evropi, ampak izven nje. Mislim, da je to primer Turčije. Tako kot se lahko ponovi Hitler, se lahko ponovi tudi diktatura. Ste tudi državljan Evrope. Ali ima združena Evropa prihodnost? Po naravi sem pesimist, če ne bi imel vere, bi bil nihilist. Verjamem, da je nekje zadaj velikanska inteligenca in ljubezen, ki vse ureja. A dopuščata vse. Največji problem krščanstva je, da Bog dopušča strahote v zgodovini. Kako Bog more dopustiti vse to. Kaj se dogaja v Siriji. Ideja o združeni Evropi je krasna, lepše ne more biti. Lepše politične forme, kot je Evropska unija, si skoraj ni mogoče predstavljati. Vsa čast redkim ljudem, ki so jo uresničili, četudi z ekonomskimi nameni. Da smo Evropa brez meja, je velika prednost. Mlada gene racija nima pojma o velikanskih dobrinah, ki jih prinaša EU. Ne razumem, zakaj bi kdo bil proti združeni Evropi, ker boljše formacije za manjše narode ne more biti. Tukaj imaš občutek varnosti, ki je drugje nisi imel. Tudi v Jugoslaviji varnosti nismo imeli. Glede prihodnosti nisem optimist. Velika Britanija je šla, če bo treba, bo šla Italija. Edini, ki še držita Evropo skupaj, sta Francija in Nemčija, kar je čudež. Ta dva naroda, ki sta po tradiciji sovražna, danes držita skupaj Evropo. V celoti bo EU odvisna od obnašanja Rusije, ZDA in Kitajske. Kakšna je prihodnost krščanstva? Krščanstvo je danes v veliki krizi. Prihajam iz najbolj razkristjanjenega dela Slovenije, to je s Primorske, kjer moški sploh ne hodijo več k maši. Dejansko je upad verske prakse povsod, predvsem v Zahodni Evropi, ki je matica krščanstva. Ali ni ravno v kriznih obdobjih vera upanje na boljše življenje? To je edino, kar obstaja. Spominjam se pogovora s prijateljem Stanetom Gabrovcem, krščanskim socialistom, ki je razmišljal, kako to, da četudi se je marksizem sesul, se človek ni vrnil nazaj k krščanstvu. To je veliko vprašanje za velik simpozij. Eden od razlogov je, da krščanstvo ni samo teorija kot marksizem. Krščanstvo je življenje, je intimnost. Na zunaj imate mogoče prav, kako to, da je vse prazno in da ni od nikoder nobenega glasu. Ali je kakšna rešilna formula? Jaz je ne slišim. Vse je mrtvo. Kje je filozofija? Sodobna filozofija je napol ekonomija. Denar ima glavno besedo. Denar je vse. Ko poslušaš televizijo, novinarji poročajo le o stavkah in zahtevah po višjih plačah. Zaradi denarja bo zahodna civilizacija propadla. Najprej so predmet antična kultura vrgli iz šol že komunisti, zdaj je zanimanje upadlo tudi na zahodu. To je ameriško gledanje na svet, ki gleda vse skozi prizmo denarja. Velika škoda, da je marksizem kot teorija propadel, ker je dal ljudem vizijo prihodnosti, neko slutnjo, da od zahoda prihaja nekaj novega. Nekaj, kar bo prerodilo planet. Zdaj se je izkazalo, da je prazna utopija, da komunizem ničesar ne rešuje, Rusija pa je polna milijarderjev. V tem svetu posamezniki iščemo uteho. Vedno. Ker iskanje je vsajeno v človeško bistvo. Človek je rojen s slo po neskončnosti in tako se je razvilo človeštvo. Ker človek se nikoli ne ustavi. Danes se nismo ustavili, medicina išče nova dognanja in ljudje želijo spoznati svet onkraj sončnega sistema. Ali lahko ta sla po iskanju človeka pogubi? »Raj na Zemlji je največja floskula, to je izum človeške fantazije.« Saj ga bo. Atomska bomba, vodikova bomba in nevtronska bomba. Vedno znova iščejo nova sredstva za uničevanje ljudi, narodov. V tem vidim eno od možnosti, da gremo proti koncu časa. Sedemdeset let živimo v miru zaradi strahu pred atomsko bombo, ker si nihče ne upa začeti nove vojne. Severna Koreja bi rada začela, a si ne upa. Tudi Trump je vojno razpoložen. Varuje nas strah pred atomsko bombo. Neprestano iskanje ne pelje v nova odkritja. Mojega prehlada ne more odpraviti vsa medicina. Človek bo iskal vedno, ker je rojen z neugasljivo iskro po neskončnosti. Krščanstvo ima svoje odgovore, ki niso jasni, ki so za vernika prav tako skrivnosti. Kakšna so nebesa? Priznan ameriški nevrokirurg v knjigi Dokaz o nebesih opisuje svoj izkušnjo, ko je bil teden dni v komi in naj bi izkusil posmrtno življenje. Knjigo sem prebral, ampak njegovo videnje je le ena od možnosti, praktično si ne moremo predstavljati. Pripadnika krščanske vere potem ni strah smrti. Naj ga ne bi bilo. Imeli smo svetnike, ki si niso želeli smrti. Mi smo privezani na ta planet, da se strahotno ne moremo odlepiti od njega. Poglejte mene, kako sem navezan na to zemeljsko življenje. Nekateri bolniki si želijo smrti, a ko so že na koncu intelektualnih moči. Kristjan se ne bi smel bati smrti, ker to je zanj samo prehod v novo življenje. Prehod ni enoznačen. Krščanstvo ima težave, ko poskuša skrivati tragičen del krščanstva, to je pekel. Velik teolog Hans Urs von Balthasar je napisal misel, ob kateri nihče ni reagiral: »Upam, da je pekel prazen.« Sam sem ga vprašal, le kam je dal hudiča. To se velike skrivnosti, ker nismo na področju znanosti, ampak vere, kar sta ločeni stvari. Čeprav niste optimist, najin pogovor zaključiva v pozitivnem duhu. Veste, nisem zgodovinski optimist, sem eshataloški optimist. Glede dokončne ureditve vesolja, ni najmanjšega dvoma, kdo bo razsodnik, da bomo vsi zijali, kako mu je uspelo. Kar se tiče kozmičnega vidika, sem optimist, ostajam manj optimističen glede prihodnosti našega planeta. Vi ste optimistka? Jaz sem nepopravljiva optimistka. Jaz ne morem biti, ker vidim, kako se stvari ponavljajo. Glede tega tudi jaz nisem najbolj prepričana, ampak vsakodnevno verjamem v dobro ljudi in da se lahko marsikaj spreobrne na bolje. A tako, tudi papež Frančišek je rojen optimist. Krščanstvo dopušča razne okuse. Če poslušam novice o Sloveniji, slišim samo negativne stvari. Toliko slabe politike in gospodarskih tem. V tej mali Sloveniji je toliko slabega. Poglejte, kaj se dogaja s Hrvaško, samo zapletanje. Ne verjamem, da bo svet kdaj pomirjen. Raj na Zemlji je največja flo-skula, to je izum človeške fantazije. A Slovenija je raj na Zemlji. Če govorite z geografskega vidika, vam dam prav, Slovenija je raj na Zemlji in meni je vzet košček tega raja, ker ne morem v gozd po gobe, saj sem slep. To sem občutil, ko sem prišel s Krasa, ki je bil obupno gol. Ko sem pasel krave, je bilo vse požeto, popaše-no. Takrat so ljudje kurili z drvmi, danes je Kras džungla. Ker se je vse razraslo. Danes ta Kras ni več isti, kot je bil, a vseeno mu manjka visok gozd in manjka mu voda. Zaljubljen sem v slovensko pokrajino, da ne govorim o slovenskih Alpah. Žal pogosto ljudje, ki prihajajo iz tega raja, nimajo v sebi te rajske vsebine. Ljudje so takšni kot povsod. Upam, da Slovenci nismo slabši, boljši pa tudi ne. Človek je zmes dobrega in slabega, zmes končnega in neskončnega, zmes sovraštva in ljubezni. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA »Karkoli bi bil danes po narodnosti, bi se počutil prav tako kot danes, tesnobno človeškega. Črtam vsakršen kompleks, da sem Slovenec. Saj nismo drugačni od drugih. Imamo le manj narodne zavesti kot drugi.« 28 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Dr. Milko Mikola www.kamra.si kamra Pobeg Maxa Adolfa Westna iz kazenskega taborišča Kočevje (4) Njegova aretacija in sojenje pred vojaškim sodiščem Max Adolf Westen je bil edini od Westnov, ki je konec vojne pričakal v Celju. Njegov oče Adolf in stric Avgust sta namreč iz Celja odšla že leta 1944. Prvi se je z družino ter s snaho in z njenima otrokoma umaknil v kraj Kalwang na avstrijskem Štajerskem, od tam pa v Lienz na vzhodnem Tirolskem, drugi pa je z ženo odšel v Švico, kjer sta živela v Zürichu, po vojni pa sta se preselila v italijansko mesto Meran. Ker je Max Adolf Westen sodeloval z OF in angleško obveščevalno službo, je bil prepričan, da se mu ne bo nič hudega zgodilo in da mu bodo nove oblasti celo dovolile, da bo v tovarni emajli-rane posode ohranil vsaj 50 odstotkov lastništva, kot jim je to sam predlagal. Seveda se je hudo zmotil, ko je verjel v takšen razplet, saj so ga 15. maja 1945 v njegovi vili na Golovcu aretirali. Aretacijo so izvedli pripadniki Oddelka za zaščito naroda (Ozne) za okraj Celje mesto. Odpeljali so ga v zapor Ozne v Starem piskru, kjer so ga zasliševali. Zaslišan je bil najmanj dvakrat. V zapisniku njegovega prvega zaslišanja je navedeno, da je zaslišanje trajalo uro in pol. Iz celjskega zapora Stari pisker so Maxa Adolfa Westna odpeljali v ljubljanske zapore Ozne, kjer je čakal na sodni proces. Ta je bil 22. in 23. avgusta 1945 pred vojaškim sodiščem ljubljanskega vojnega področja v Ljubljani. iS V L Prapla pjasko eodisce LjiWjanskega voj .pobočja Ljubljani Ljubljana, dna 23.3.19*5 I Sod 1484/45 SODBA T DfciaB KAEODOV JUG03LATIJ3 1 fojasko soitece J^juolJaasicaga to j .področja т Ljubljani ja po javni ustni razpravi dna 2Д/2Ј. avgusta 194-5 pod predsedstvo« po-ocnika Lesjak Jura ob sodelovanju majorja Taaic Ivana, podporočnika Pugslj Janeza, podporočnika Malnic Vladimirja La starejšega vodnika Pogačnik Hajka kot sodnikov ob sodelovanju sekretarja dr. Xrej«i Mitja, zapisnikarja Zore Lavre in ob navzočnosti tožilca dr, Inralinka lostja ter branilca odvetnika Petrovič Jakoba zoper odsotnega »aut.u Avgusta, festea Adolfa odsotnega, prisotnega ing. Westen Maks-AdoIfa in od- sotnega Pfeiffer Josefa zaradi zlocinstva sodelovanja obtožbe in tožilca z kaznovanje - dne 22.6.1^45 ter na sodelovanja z okupatorje predlog branilca na alio r a z a o d i 1 o 1 A. 1. testen Avgust, roj. 25.12.1878 v LttttringshauseBu (И mciJa),poročen, nazadnje bivajoč v Celju,clan Kultur-bunda, predsednik A.festen d.d. v Celju, predsednik upra-zasga o-bora tovarne keciicnih izdelkov v Hrastniku, aađaj neugotovijena^a bivališča, nekje v Švici, jugoslovanski državljan j 2. J e e t e u Adoir, roj. 23.6.1377 T Lüt--ringstlausomi (aaucija), po.ocen, nazadnje bivajoč V Celju, clan Kulturbund*, upravnik svetnik A. Vesten d.d. v Celju, clan upravnega otbora tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, sedaj neugotovljivega bivilisca, nekje v Avstriji, jugoslovanski državljani Dipl.lag. Sra.eu (A « e s t e n Иакз-AdoLf, roj. 7.11.191.} v Avstrija), sin Adolfa in Barija Ane roj. Hühnernalm evangelijske vere, poročen, oca 2 otrok, jugoslovanski državljan, avstrijske narodnosti,posedujoč aapremicBine t Gil Ju neugotovljive vre-jiosti, stanujoč nazadnje v Oelji-Goioveft, ze kaznovan v Jugoslaviji I.1940, služil jugoslovansko vojsko, v priporu od I5.5.I945. 4. Pfeiffer Jožef, stanujoč v LjuOljani - Gajeva ul., upravni svetnik A.iestd« d.d. v Celju, olan upramepi odbora tovarne k ničnih izdelkov v Hrastniku d.a,, se^aj neznanega bivališča, nemški draavljant so krivi, da so v času zasedbe na ega ozemlja po nemških vojaških silah v Celju brez okupatorjevega pritiska gospodarsko in flnanono pomagali okupatorju in domačim izdajalcem pri izvrševanju njihovih vojnih zločinov zoper vse narode Jugoslavije in zoper zaveznike v obča s tam, I. da so kot odgovorni prestavniki A.»asten d.d. v Celju Sodba, ki jo je Westnom izreklo vojaško sodišče 23. 8. 1945. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Poleg tega, da so sodili Maxu Adolfu Westnu, so na njem sodili še njegovemu očetu Adolfu, njegovemu stricu Avgustu in Josefu Pfeiffer-ju, članu upravnega odbora Westnove tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku. Na sojenju je bil od vseh obtožencev prisoten samo Max Adolf Westen, ostalim trem je sodišče sodilo v odsotnosti. Obtožnica zoper Westne je vsebovala štiri točke. Najtežji kaznivi dejanji, ki sta jim bili očitani, sta bili njihovo predvojno podpiranje Kulturbunda in vključitev njihove tovarne emajlirane posode v Celju v nemško oboroževalno industrijo. Sodišče je vse tri Westne spoznalo za krive in jih obsodilo: 1. Avgusta Westna na smrtno kazen z ustrelitvi- jo, na kazen trajne izgube državljanskih in političnih pravic ter na zaplembo premoženja, 2. Adolfa Westna na smrtno kazen z ustrelitvijo, na kazen trajne izgube državljanskih in političnih pravic ter na zaplembo premoženja, 3. Maxa Adolfa Westna na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo 15 let, na kazen izgube državljanstva ter na zaplembo premoženja. Proces proti Westnom je predstavljal tipičen politični proces, katerega glavni namen je bil, da jim zaplenijo vsa podjetja na območju celotne Jugoslavije. Ker sta bila Adolf Westen ml. in Avgust Westen že od leta 1944 v Avstriji oziroma Švici, smrtna kazen nad njima seveda ni mogla biti izvršena. ШП7Г muzejnovejšezggdovinelcelje »EDINO, KAR ME ŠE PRIVLAČI, JE NARAVA.« Ob prazniku Mestne občine Celje vas v sredo, 11. aprila, ob 12. uri vabimo na odprtje nove občasne razstave v Fotoatelje in galerijo Pelikan. Razstava bo na ogled do konca leta 2018. Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si novi tednik VMI/K? г iMmoj I ALBUM S CELJSKEGA Plečnikov križ na Ljudski posojilnici v Celju Stavba Ljudske posojilnice, okoli leta 1930 (Razglednico hrani Osrednja knjižnica Celje. Desno: originalni Plečnikov križ je v stolno-opatijski cerkvi sv. Danijela v Celju. Ljudska posojilnica v Celju je bila zgrajena v letih 1929/30 po načrtih Plečnikovega učenca Vinka Lenarčiča kot njegovo diplomsko delo. Najprej je Jože Plečnik na vrhu stavbe predvidel dekorativni kip. Zaradi nasprotovanja cerkvi nenaklonjenemu režimu generala Petra Živkoviča se je odločil za križ, katerega svetniški sij krasijo tri zvezde iz grba Celjskih grofov. Križ so z vrha zgradbe med vojno odstranili Nemci, ob prenovi zgradbe leta 1994 pa je bil nadomeščen s kopijo. Original, ki ga je po Plečnikovem načrtu izdelal ljubljanski rezbar in slikar Albin Slivar, je v stolno-opatijski cerkvi sv. Danijela. Viri: Plevnik, Matija, Ljudska posojilnica, objavljeno v: Adamič, Tatjana (ur.), Arhitekt Jože Plečnik: vodnik po spomenikih, Zbirka Dnevi evropske kulturne dediščine. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2008; Plečnikova Slovenija: vodnik po arhitekturi / Andrej Hrausky, Janez Koželj, Damjan Prelovšek, 1997; Zgodba o celjskem kinu: raziskovalna naloga / avtor Urh Ferlež, 2017 Prispevala: Marinka Črepinšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Okoljska bremena in obvoznica sever-jug izzivi za prihodnost Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje V dvajsetih letih vodenja Mestne občine Celje je Bojan Šrot, ki sodi med župane z najdaljšim stažem v državi, uresničil veliko projektov, ki so dodobra spremenili podobo tretjega največjega slovenskega mesta, da je danes sodobno in razvito mesto. Veliko izzivov je bilo tudi v minulem letu, veliko jih bo še v prihodnje, predvsem na področju okolja in trajnostne mobilnosti, o čemer je tudi največ govora v intervjuju z županom, ki je že pred časom napovedal, da bo na jesenskih lokalnih volitvah kandidiral za še en mandat. Čeprav ob občinskem prazniku radi poudarjate, da namen praznika ni, da bi prav v tem času predajali namenu nove pridobitve, je to vseeno primerna priložnost za oceno opravljenega v času od enega do drugega praznika in za izpostavitev ključnih dosežkov. Kako torej ocenjujete to obdobje? Res je, v občini za praznik nikoli nismo načrtovali rezanja trakov ali polaganja temeljnih kamnov, čeprav včasih kakšna stvar sovpa-de, ampak zgolj naključno. Tako bo tudi letos, ko bomo v teh dneh odprli novo telovadnico pri I. OŠ Celje, kjer so dela končana. Sicer pa minulo leto ocenjujem kot čas, v katerem smo uspeli uresničiti zastavljene cilje, ki smo si jih res glede na slabo financiranje lokalnih skupnosti zastavili nižje kot v preteklih letih. Tudi glede na to, da evropska sredstva še niso aktivna, saj trenutno ni nobene naložbe, ki bi bila sofinancirana iz evropskega denarja. V občini smo v minulem obdobju zelo varčno ravnali s proračunskim denarjem. Naš glavni cilj je bil ohraniti raven javnih storitev in Bojan Šrot socialno-varstvenih izdatkov, zato smo na račun slabšega financiranja zmanjšali naložbe in racionalizirali vzdrževalne stroške. Za MOC je še vedno najbolj pereče reševanje starih okoljskih bremen. Kako si predstavljate nadaljnje korake za učinkovito reševanje te problematike? Ocenjujem, da sta v Celju trenutno dva velika problema, ne gre le za okoljsko sanacijo starih bremen, marveč je velika težava tudi tranzitni tovorni promet v smeri sever-jug, mimo starega mestnega jedra. Za prihodnost torej vidim dve veliki nalogi za občinsko politiko. Moje stališče glede reševanje okoljskih bremen je ves čas enako: zakon ne bo rešil težav in če država ne bo zagotovila denarja za okoljsko sanacijo, občina tega sama ne bo zmogla. Na žalost lahko ugotovim, da država kaj veliko volje, da bi pri reševanju tega problema pomagala, ni pokazala. Tudi niso bile uslišane naše želje in predlogi, da bi se sanacija degradiranih območij vključila v aktualno evropsko finančno perspektivo v okviru kohezijskega sklada, zato se stvari premikajo počasi. Kako daleč so pogovori z državo glede izgradnje obvoznice sever-jug? Pred časom smo na sestanku na državni direkciji za infrastrukturo ponovno poudarili, da je obvoznica sever-jug (z umestitvijo od območja Stare cinkarne, s premostitvijo železnice, Voglaj-ne in tunelsko povezavo na jug Skalne kleti in naprej do Košnice oziroma Tremerij) kratkoročno najhitreje izvedljiva rešitev. Tudi cenejša od obvoznice na zahodu, kjer je koridor tudi že dolgo časa določen: gre za podaljšek zahodnega priključka avtoceste iz Me-dloga, čez železnico, Savinjo, po viaduktu in predoru s priključevanjem na obstoječo magistralko na koncu Tremerij. Kljub temu da bo prišlo do menjave vlade, se na direkciji vsaj na inženirskem, strokovnem področju stvari ne spreminjajo, saj gre za dolgoročne načrte. Ob teh temah sva prešla na področje trajnostne mobilno- sti. Napoved, da bo Celje letos dobilo sistem izposoje koles in mestne avtobuse, še drži? Da, da, drži. Trenutno je v izvedbi financiranje nakupa desetih avtobusov s sredstvi Eko sklada, teh naj bi bilo za približno 700 tisoč evrov. Prav tako kupujemo sto koles, pri čemer naj bi bila tretjina električnih. Glede izposoje koles se pogovarjamo z okoliškimi občinami, da bi imeli enoten sistem, tudi zato, da bi bilo upravljanje tega sistema bolj racionalno in cenejše. Seveda računamo, da bodo poleg domačih prebivalcev obe storitvi v veliki meri uporabljali tudi turisti. V kolikšni meri bo Generator s svojim zabavno-tehnološkim parkom lahko mejnik za pravo oživitev mestnega jedra? Upam in verjamem, da bo tako. Ogledal sem si dva takšna parka, enega v Bruslju in drugega v K0benhavnu. Pri obeh gre za izjemno zanimiv projekt za vse generacije, parka beležita odličen obisk. Da mlade in njihove starše takšne vsebine resnično zanimajo, je pokazala nedavna razstava v muzeju novejše zgodovine na temo matematike. Običajno so v teh zabavno-tehnoloških parkih zahtevna področja, kot so matematika, fizika, kemija ..., prikazana na domiseln in mikaven način. Praksa teh parkov je, da je cena vstopa na ravni kinovstopnic in da obiskovalci v njih običajno preživijo nekaj ur. Prepričan sem, da ta vsebina v Generator ne bo privabila samo naših meščanov, ampak tudi prebivalce v polkrogu 200 kilometrov od Celja. ROBERT GORJANC Foto: GrupA ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE CELJE fj NEPREMIČNINE CELJE www.nepremicnine-celje.si 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Ljudje, ki dajejo pečat knežjemu mestu Letos dvanajst prejemnikov najvišjih občinskih priznanj, ponovno tudi naziv častne meščanke Praznik Mestne občine Celje je vsako leto tudi v znamenju prejemnikov najvišjih občinskih priznanj. Letos je komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade, ki ji predseduje Marko Zidanšek, med 19 predlogi izbrala 12 nagrajencev, ki jih je potrdil mestni svet. Po nekajletnem premoru bodo spet razglasili prejemnico naziva častne meščanke, tokrat je to Lila Prap. Častna meščanka: Liljana Praprotnik Zupančič - Lila Prap Lila Prap je ena najuglednejših in prepoznavnih umetniških avtoritet našega časa. V celjskih ustvarjalnih in kulturnih krogih je nadvse cenjena. Kot zaprisežena Celjanka, ki ime svojega mesta na krilih lastnega ugleda širi po vsem svetu, knežje mesto navdaja s ponosom. Celjski mestni svet ji je naziv častne meščanke podelil za izjemen ustvarjalni opus, vrhunske uspehe in dosežke na področju literature, oblikovanja in ilustratorstva ter za neizbrisen prispevek k razvoju, mednarodnemu ugledu in prepoznavnosti celjske umetnosti ter kulture. Po priznanju celjske zvezde ob slovenskem kulturnem prazniku je to letos že drugo ugledno priznanje za izjemno celjsko ustvarjalko. Zlati celjski grb: Celjske lekarne Celjske lekarne so trden gradnik sodobnega lekarni- Vrhunska umetnica Lila Prap bo postala častna meščanka Mestne občine Celje. štva v Sloveniji z jasno začrtano vizijo, ob čemer se zavedajo tudi pomena ohranjanja lekarniške kulturne dediščine. Najvišje priznanje MOC bodo prejele za dosežene uspehe na strokovnem in poslovnem področju, za povezovanje z lokalnim okoljem ter za zagotavljanje in ohranjanje zdravja uporabnikov. Srebrni celjski grb Narcis Kantardžić Dosežki in uspehi tega akademskega slikarja so izjemno pomembni za razvoj, ugled in promocijo mesta. Srebrni celjski grb bo prejel za izjemno kultur-no-umetniško ustvarjalno delo na likovnem področju v več kot tridesetih letih, za širjenje celjske kulturne ustvarjalnosti in nesebično prenašanje znanja na mlade umetnike. Brane Piano Odločilno je prispeval k obveščanju in osveščanju kritične javnosti na Celjskem in v širšem sloven- skem prostoru ter veliko prispeval tudi k razvoju profesionalnega novinarstva v lokalnem okolju. Visoko občinsko priznanje bo prejel za delovanje na področju novinarstva, publicistike in literarnega ustvarjanja ter za prispevek k prepoznavnosti celjskega žurnalizma. Bronasti celjski grb Simon Dvoršak S svojo ustvarjalnostjo in navdušenjem je pustil sled v celjskem kulturnem prostoru, hkrati pa je nanizal vrsto uspehov v tujini. Kljub mednarodno priznanim uspehom ga lahko še vedno srečujemo na domačih odrih, kjer se energično in z vso odgovornostjo loti vsakega novega izziva. Bronasti grb bo prejel za delovanje v kulturi in za umetniško vodstvo ter izvedbo številnih projektov, s katerimi je utrdil sloves celjske vrhunske glasbene umetnosti. Goran Bojčevski Kot umetnik in še posebej kot človek kljub mladosti za seboj pušča neizbrisne sledi. Njegov prispevek k bogastvu celjskega kulturnega in umetniškega življenja ter prepoznavnosti knežjega mesta je edinstven. Visoko občinsko priznanje bo prejel za vrhunsko in izvirno glasbeno ustvarjanje ter izvajanje, za promocijo Celja in celjske kulture ter za prispevek k bogastvu umetnosti v Celju. Kristalni celjski grb Gre za priznanja, ki jih Mestna občina Celje podeljuje uspešnim študentom za odličnost v celotnem študijskem obdobju. Letos bodo priznanja prejeli: Sara Železnik (Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru) Eva Vidak (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani) Luka Šrot (Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani) Pia Robida (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) Tjaša Jager (Pravna fakulteta Univerze v Mariboru) Iza Herman (Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru) (Iz obrazložitev za sejo celjskega mestnega sveta, na kateri je odločal o letošnjih prejemnikih najvišjih priznanj MOC.) lErazniA/ mentav ofamv Drage Celjanke, dragi Celjani, naše mesto praznuje. 11. april smo kot svoj praznik izbrali v spomin na dan, ko je Friderik II. Celjski leta 1451 Celju podelil mestne pravice. To je bilo veličastno obdobje. Pa tudi danes smo lahko zadovoljni. Pred nami so meseci sprememb, projektov in novosti, ki bodo izboljšali kakovost bivanja v Celju. Tega obdobja se veselimo in vse izzive sprejemamo z odgovornostjo. Hvala, ker imate radi naše mesto. Ob prazniku vam iskreno čestitam in želim, da bi tudi vi praznovali. Vljudno vas vabim na številne prireditve, ki jih za vas pripravljamo. Naj prelepo Celje navdušuje tudi vas. Bojan Šrot, župan NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 1 leetsettttft . V 'i V 4 , A, V V 4 v v ч \\.v\.\.s. v . tfttft/ttritl Ч Ч Ч ЧЧ.Ч\.ЧЧ.ЧЧ\.Ч /trtttttrtttr Ч ЧЧЛ V Ч \ V Ч Ч V. 4 S-rrttttttrr: Ч.\\\\Ч\Ч\ , * đtteftttfte tttt/tttttr frtttlff trt Ч V 'V Ч ЧЛ. Ч Xt х ч ч ' ' »l' 'Cf^'v';' O Šmartno v Rožni dolini 1 urban.turn@gmail.com ©047 8 4 7 769 ^^ Fb: Avto Turnšek IZOBRAŽEVANJE INŠTRUKCIJE TEČAJI DELAVNICE MIA VE Mihaela Velenšek, s. p. 051363 984 mihaela.velensek@gmail.com Utež, d. o. o., Teharska c. 34,3000 Celje, Slovenija tel.: 00386/3 428 55 60 fax: 00386/3 428 55 68 gsm: 00386/ 31 300180 e-mail: info@utez.si spletna stran: www.utez.si / www.utez-celje.si RAVAS-SafeLoad Sistem za zaznavanje preobremenitve na čelnih viličarjih! To je zanesljivost, weishaupt Weishaupt d.o.o., Teharje 1, 3000 Celje (03) 425 72 50 | info@weishaupt.si | www.weishaupt.si 0 Bike A -Kolesa SCOTT, 8ERGAMONT, BMC, LOOK -Dodatna oprema -Servis koles -Servis vzmetenja -Nastavitev pozicije (bike fitting} CONCEPTSTORECELJE NASLOV: Mariborska lb (bivši Mobitelj MAIL: colje@bfkcek.si TEL: 08/201-42B4, 04G/305-52Z SPLET: www.bikeek.si DELOVNI ČAS: pon-pet 10-19h, sob 9-12h ALI ŽELITE BOLJE SLIŠATI IN RAZUMETI? BREZ NAPOTNICE T STROKOVNA BREZPLAČNO I OSEBNA PREVERITE 1 OBRAVNAVA SMO DOBAVITELJ zzzs OBIŠČITE NAJBLIŽJI AUDI [•3M CELJE SLUSNI CENTER TELEFON Ljubljanska 5B 12Х vsioven(ji_rHu 059 044 053 ^ INFORMACIJE NA SPLETU www.audiobm.si 32 NA PRAZNIČNEM OBISKU Tlakovanje sodišča Z vzajemnimi učinki trajnostne mobilnosti zapiranje mestnega jedra V Celju je trenutno v načrtovanju ali izvedbi kar nekaj projektov s področja trajnostne mobilnosti, ki bodo kot končno fazo ukrepov logično morali imeti za posledico tudi manj motornih vozil na fosilna goriva v mestnem jedru. Celjska občina je izbrala dobavitelja desetih avtobusov za mestni potniški promet, zdaj na razpisu Eko sklada kandidira za financiranje tega nakupa. Kmalu naj bi bil objavljen tudi razpis za koncesionarja, ki bo izvajalec mestnega avtobusnega prometa. Z že odobrenimi evropskimi sredstvi bo občina kupila sto koles, od tega tretjino električnih. Predvidoma junija se bo začela gradnja sistema izposoje koles. S tem denarjem bo občina tudi posodobila avtobusne postaje in digitalne prikazovalnike za mestni avtobusni promet. Vsi ti ukrepi z napovedanim uvajanjem »e-car sharinga« nekoč v prihodnosti in z uvajanjem nasploh večje uporabe električnih vozil bodo vodili k temu, da bo v strogem mestnem središču še manj prostora za parkiranje in promet vozil na fosilna goriva na način, kot je to praksa danes. »V delu najožjega mestnega središča bomo parkirišča namenili za električna in hibridna vozila, potem bomo to območje širili še na obrobje mestnega jedra,« je napovedal Bojan Šrot. Župan je glede teh načrtov razkril še nekaj podrobnosti in tako ob obnovi nekdanje veleblagovnice Teko za projekt Generator napovedal »e-ureditev« Gubčeve in Lilekove ulice. Tam bodo postavljena polnilna mesta za električne avtomobile, ostalim avtomobilom pa bodo prepovedali parkiranje. V načrtu je tudi tlakovanje Prešernove ulice, vsaj do sodišča, čeprav je za prihodnost predvideno, da bo za promet zaprta celotna ulica, kot je najožje središče starega mestnega jedra, parkiranje pa bo dovoljeno samo ekološko sprejemljivim vozilom. RG, foto: GrupA Prešernove ulice do ^■сш/ hrenovke diskontu Celjske mesnine d.d., Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje I www.celjske-mesnine.si v IZLETNIK KO POT POSTANE POMEMBNEJŠA OD CIUA w www.izletnik.si E izletnik@izletnik.si T +386(0)3 425 34 00 F +386(0)3 548 49 80 BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si Logistično-transportno podjetje BRANKO KOLENC S.P. je družinsko podjetje ustanovljeno leta 1986. Podjetje opravlja naslednje procese: • logistiko, skladiščene, pretovor in prevoz blaga za kamione in hladilnike, predvsem za države: Avstrija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska, Francija, Grčija, Hrvaška in Slovenija. • logistične storitve, transport, pretovor blaga in skladiščenje, EKSKLUZIVNO za Grčijo • gostinsko in trgovsko dejavnost, • gradnja nepremičnin Odzivnost, fleksibilnost, zanesljivost in točnost so povezovalni most med nami in našimi partnerji. Hvala za zaupanje. AVTOBUSNI PREVOZI ŠOLA VOŽNJE SERVIS IN VZDRŽEVANJE TURISTIČNA AGENCIJA KO POT POSTANE POMEM IZLETNIK CELJE D O-O , ГЧПМПИП «I ЦИППТПГПП ГПП 1ГТ 1Г. www.nt-rc.si NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 RASR z novimi projekti vstopa v pomlad V Razvojni agenciji Savinjske regije (RASR) so uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev. V začetku marca so dobili iz programa Interreg Europe projekt InnovaSpa, pri katerem sodelujejo v partnerstvu s sedmimi evropskimi državami in katerega začnejo izvajati 1. junija 2018. Projekt temelji na inovacijah, bodisi novih produktih ali drugačnih pristopih dostopnosti v termalnem zdravstvu, pridružili pa so se mu zato, ker se lahko Savinjska regija pohvali s kar sedmimi termalnimi zdravilišči, v katerih omogočajo zdravljenje marsikatere težave, od revmatičnih obolenj do bolezni prebavil in celo nevroloških bolezni, vse na naraven način, torej s termalno vodo. S projektom želijo pripomoči k preventivnemu zdravljenju z naravnimi viri, tudi Iva Zorenč, direktorica RASR, d. o. o. k zmanjševanju stresa, ki je v modernem času največji vzrok za pojav različnih bolezni, hkrati pa jim bo v času projekta omogočena tudi turistična promocija termalnih zdravilišč, kot so Terme Dobrna, Terme Zreče, Terme To-polšica, Thermana Laško, Terme Olimia, Zdravilišče Rogaška in Rimske terme. Menijo, da lahko skupaj s projektnimi partnerji in izmenjavo dobrih praks izboljšajo pogoje za zdravljenje s termalno vodo, s poudarkom predvsem na preventivnem zdravljenju. Projekt »Clean - Tehnologije in odprte inovacije za nizkoo- 5V Razvojna agcneija Savinjske regije d o.o. gljične regije«, je medregionalni projekt sodelovanja za izboljšanje inštrumentov nizkoogljič-nega gospodarstva. Devet evropskih regij se je združilo z namenom, da izpolni cilje EU za krepitev energetske učinkovitosti v evropskih regijah. V sklopu projekta je bil marca v Velenju tretji sestanek interesnih skupin, kjer je sodelovalo več različnih regijskih akterjev, z namenom izmenjave dobrih praks ter izkušenj na področju energetske učinkovitosti javnih zgradb. Srečanje je potekalo na Šolskem centru Velenje, ki je s svojimi aktivnostmi energetske učinkovitosti šolskih prostorov tudi primer dobre prakse. Na sestanku so predstavili dosedanje projektne aktivnosti, razpravljali o sorodnih evropskih projektih ter se dogovorili glede konference, ki jo bo RASR organiziral v septembru v sklopu sejma MOS. Promocijsko besedilo Tretji sestanek interesnih skupin v sklopu projekta CLEAN v Velenju 34 NA PRAZNIČNEM OBISKU Čiščenje košev za smeti Čistilca Vojko in Bojan: ročno-strojna uspešna kombinacija Daniel Džumić in Darko Knez, voznik in nakladalec v mestni ekipi »Lepo je živeti v čistem mestu, zato naše delo vedno bolj cenijo« Na terenu z delavci, ki čistijo smeti in odnašajo odpadke v knežjem mestu Petkovo jutro, lilo je kot iz škafa. »Smo si pa izbrali dan za reportažo,« sem razmišljal, ko sem se iz uredništva odpravljal na teren k delavcem Simbia, ki so v središču knežjega mesta na ulicah že čistili ostanke prejšnjega dne. Vreme se ne ozira in ne izbira, kot tudi pometači in nakladal-ci zabojnikov z odpadki nimajo izbire: mesto je treba očistiti in odstraniti odpadke v vsakem vremenu. Bojan Žolger je že 29 let zaposlen v Simbiu, desetletje pa že čisti središče Celja s »city rangerjem«, kot ljubkovalno kliče vozilo za pometanje, ki ga upravlja pet let. Ob našem prihodu je že vijugal na zvezdi, potem je začel čistilno turo po Prešernovi ulici, že navsezgodaj polni pločevine. »Stroj ima nekaj tipk, je čisto eno- staven za upravljanje in velik pripomoček pri delu,« se je sogovornik pohvalno izrazil o svoji urbani čistilni zverinici na štirih kolesih, ki že nekaj let namesto rok in metle skrbi za čiste ceste, pločnike in ostale poti v mestu. Tudi Vojko Velenšek, čistilec ulic in javnih površin, je že skoraj tri desetletja zaposlen v Simbiu. Najprej je nalagal smeti na avtomobil, njegovo področje je bila okolica Celja, zdaj pa že 27 let skrbi za čistočo v središču mesta, ki je zanj prijetno okolje, saj je precej živahno, kakšen občan se tudi ustavi in z njim poklepeta. »S kleščami pobiram vse odpadke, ki se znajdejo na tleh in izpraznjujem koše za smeti. Včasih sem pobrane smeti odvažal z vozički, zdaj jih odvažam s pomočjo prirejenega avtomobila, kar je veliko hitreje,« je svoj delo predstavil Velenšek in dodal, da se na tleh znajdejo tudi injekcijske igle, zato mora biti takrat še posebej pozoren. »Da je Celje čisto, vsak dan skrbi pet mobilnih čistilcev, vsak ima svoje področje, kjer prazni koše in pobira odpadke. Poleg tega gredo na teren tudi štiri vozila za strojno pometanje, medtem ko pozimi strojnega čiščenja ne izvajamo. Skupno pri čiščenju javnih površin sodeluje dvanajst ljudi,« je povedal Tadej Ferlež, vodja centra za ločeno zbiranje odpadkov v Simbiu. Smeti manj, a največ ob večjih prireditvah Kar zadeva odnos ljudi do okolja, sogovorniki opažajo, da se izboljšuje, da je na javnih površinah stanje precej boljše. Bolj kritične točke so v okolici šol, pri čemer se še vedno povsod najdejo tudi »packi«, ki raje embalažo vržejo na tla kot v bližnji koš. Pozna se tudi, da ni več Mc'Donaldsa v mestu, zato je po tleh manj plastike. Tadej Ferlež se nerad spominja časa »Woodstocka« v mestnem parku, kot ga je poimenoval. »Takrat ne samo da je bilo veliko dela, ampak je bilo tudi zelo neprijetno in nevarno za obiskovalce ter naše čistilce, ker je bilo na tleh veliko razbitih steklenic.« Ekipa čistilcev običajno med tednom dela od 6. do 14. ure, v manjši zasedbi tudi ob koncih tedna. Med tednom, kar zadeva količino smeti, ni posebnosti, največ dela imajo ob večjih prireditvah in koncertih v mestu, sploh ob silvestrovanju na prostem. »Česa je več, pohval ali pripomb in graj?« sem vprašal sogovornike. »Približno enako je enega in drugega. Pohvala mi zelo veliko pomeni, ker vem, da sem opravil dobro delo,« je odgovoril Vojko. Nato je pomenljivo dodal: »Graje pa tudi vzamem v zakup: kjer ni graj, ni pohval.« Bojan in Tadej menita, da je pripomb več. »Ko zjutraj naši čistilci izpraznijo koše za smeti, ki so res bolj majhni, jih ljudje čez dan hitro spet napolnijo, zato občani mislijo, da nič ne delamo,« je malo za šalo in malo zares dejal Tadej Ferlež. Tako Bojan kot Vojko zelo rada opravljata svoje delo in menita, da ni več zapostavljeno. »Včasih je morda res bilo, a zdaj ljudje cenijo, da hodijo po čistih ulicah in živijo v urejenem okolju.« Med pobiralci zabojnikov Iz središča Celja sva se s fotoreporterjem podala še v mestno obrobje, v Drap-šinovo ulico, k delavcem, ki pobirajo zabojnike z odpadki. »V enoti za zbiranje odpadkov dela sto ljudi, 17 vozil pobira mešane odpadke in embalažo, štiri vozila pobirajo biološke odpadke, prav toliko jih imamo za praznjenje ekoloških otokov in še dve manjši vozili za pobiranje iz zabojnikov za papir in steklo,« je razpoložljive zmogljivosti enote za ločeno zbiranje odpadkov, ki jo vodi, opisal Tadej Ferlež. Kot je še dodal, poskušajo čim bolj posodabljati vozni NA P RAZNiČ NEM OBISKU 35 Bojan Žolger za krmilom »city rangerja« Pri pobiranju zabojnikov v Drapšinovi ulici Tadej Ferlež, vodja enote za ločeno zbiranje odpadkov v Simbiu, je ponosen na »svoje fante«. park, čeprav so takšna posebna vozila zelo draga: na primer vozilo za pobiranje mešanih komunalnih in bioloških odpadkov stane približno 150 tisoč evrov. Pred kratkim so kupili tudi 180 tisoč evrov vredno vozilo za praznjenje podzemnih zbiralnic odpad kov, kar bo po obnovitvenih delih praksa na Muzejskem trgu. »Na območjih, kot sta Nova vas in in Ostrožno, dnevno poberemo približno 250 do 300 zabojnikov. S tovornim avtom, ki lahko prepelje šest ton odpadkov, opravimo tri vožnje dnevno. Sicer pa ponoči praznimo zabojnike z odpadki tudi v središču mesta,«< je delo ekipe, ki dela z »mestnim tovornim vozilom« in jo sestavljajo voznik, dva nakladalca in pri-pravljalec zabojnikov, opisal Darko Knez. »Opravljam več del, vozim, nakladam, delam v zbirnih centrih in z nevarnimi odpadki, z vsem, kar se tiče naše panoge. Še vedno opravljam tudi delo komunalnega nadzornika, sem kot multipraktik,« se je Knez malo pošalil. Nepravilno odlaganje in parkiranje Kot eno glavnih težav pri svojem delu je Knez izpostavil nepravilno ločevanje in odlaganje kosovnih odpadkov zraven ekoloških otokov in zabojnikov. Drugo težavo, zelo neprijetno, s katero se sooča ekipa pobiralcev zabojnikov, je opisal voznik Daniel Džumić. »Ljudje velikokrat parkirajo svoja vozila blizu zabojnikov, zato z našim to- vornjakom ne morem priti v njihovo bližino, da bi jih izpraznili. Nato nas kličejo in se pritožujejo, zakaj zabojniki niso prazni. Velikokrat pokažemo dobro voljo in v takšnih primerih vlečemo težke zabojnike precej daleč, kar je zelo neprijetno,« je povedal sogovornik, ki v Simbiu dela enajst let, tudi v nočnih izmenah, ki se jih je v vseh teh letih že navadil. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA HOTEL CASINO Hotela Casino FARAON Marwin, d. o. o. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje Tel: + 386 3 42 87 100 E-mail: hotel.faraon@siol.net Spletna stran (web site): www.hotel-faraon.si *** FARAON IGRALNI SALON i4ntik V knjigarna in antikvariat Kocbekova ulica 6,3000 Celje 23. Slovenski dnevi knjige 2018 od 18. do 23. aprila in Noč knjige 23. aprila Prireditve od 18. do 23. aprila v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Sreda, 18.4.2018 - ob 10. uri otvoritev Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol - Izložba knjigarne Antika: razstava knjig Ivana Cankarja Četrtek, 19.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol - ob 18. uri Knjigarna Antika: otvoritev razstave portretov Ivana Cankarja avtorja Borija Zupančiča Petek. 20.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred mestnim kinom Metropol Sobota, 21.4.2018 -od 9. do 12. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Ponedeljek, 23.4.2018 o od 9. Oo 17 . ure; KnjiOna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Akcija:»Podprimosi knjigppo 1 evro«, izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu očbenikovindelovnih zvezkov socialno ogroženih - od 20. do 23.ure Noč ktjige - noč popustov - ob 20. uri knjigarna Antika: predstavitev literarno-teoretične monografije o slovenski urbani poeziji z.aslovom Slovenska urbana poezija po Peseiškem almaoahu mladih i, pe.niškezbi.kez naslovam Kako postati nihče ovtorja dr.ZaranePevca Zdaj tudi v Žalcu na Kidričevi ulici v bližini pizzerije Mamma Mia Vsakdan, razen srede, v dopoldanskem času. NA PRAZNIČNEM OBISKU V/ uiuflpen Tel.: 03 4258 720 Faks: 03 4258 745 El. pošta: info@vivapen.com Splet: www.vivapen.com Ustvarjamo za tiste, ki pišejo, zato vas vabimo, da nam napišete ali pa narišete, kaj vam pomeni Celje in z nami delite enega od svojih najlepših spominov, ki ste ga doživeli v knežjem mestu. Izdelke pošljite do 20.4.2018 na naslov: VIVAPEN, d.o. o. Gaji 41,3000 Celje Pošljite nam svoj«; podatkein v zahvalo vam bomo podarili nalivno pero iz naše proizvodnje. Vse bomo objavili tudi na naši Facebook strani: https://www.facebook.com/Vivapen/ i I EnergijaprihotJnosti ENERGIJA IZ 100 o/oOBNOVLJIVIH VIROV JE V DOMOVIH VSEH NAŠIH KUPCEV! Smo edrni dobavitelj električne energije v Sloveniji, ki gospodiijsfromcJobavlja vso energij°iz°bnovljivie virov. Ivalazazaupanje! Ilvn sIvpine: njvc Ij/ UOektro Celju VEČ INFORMACIJ vas i/fjVilene.si eieVtri, Gaienjskv wwv^ece^i V Zavodu Celeia Celja iso zadovoljni s podatki o lan-skemturističnem obiisku mesta. Ta sie; namreč; še naprej povečuje, kar pripisujejo premišljeno zasnovanim promocij skimkampanj am. Podatki so zbrani na podlagi obiska obeh turističnoinfor-macijskih centrov, v središču mesta inna Siarem gcadu. Slednjs še naprej ostaja najbolj priljubljena iuristična znamenitosi mesta. V obeh centrih so .ani za-belelili več kot 7 1 tisoč; obi-tkOTalcev, li^tai 22(016 malo več kol: 65 tisoč. Samo Tic na Slarem graduje lani obiskalo veC kot 58 tisalobisCovalcev, leto pred tem več kot 50 tisoč. Te številke sicer ne oJražajo števila dnevnih obiskovalcev Cel-a, saj vanje niio vštet. podatki o obiskovdcih drugih turističnih znamenitosti, kot so oba muzeja in Celjska koča, piav tako neo obisko-calcih sejemskih prireditev in podobno. Med obisUovalci ti> risiičnoinfosmacijskih centrov prevladujejo turisti iz Avstrije, Nemčje, I^jec, Rusije, z Nizozemske, iz Belgije, Francije, s Hrvaške in iz Srbije. V poletnih mesecih -e bril izrazit porast Italijanov, Belgijcev, Nizozemcev in Francozov .er tudi Špancev in Portugaliev, v primerjavi s prejšnjimi leti je1 bilo poleti več gostov iz ZdA, Kanade in AvrtraHje. Tujc- sices o povprečju predctavljaj o veS koi 40 odtdotkoc vseh obiskovalcev Ceje. V minulem letup je nirarlo luCi število nočitev, kažejo podatki Sursa, p J čemer itevilk za december še ni. V knežjem mestu jej bjSo -ako lani ustvarjenih seč kot 51 tisoč nočiieu, leta 2016 več ko/ 48 lisoč. Celje ikona kultu rnega turizm a »Veseli nas, da je Zavod Celeia Celje lani poital oden od strateških partnerjev Slovenske turistične organizacije — orm biomasa Sestava primarnih liavji^alpi^eoS ingosrodinjsju (2016) 19,0% vodna energija — 4,9% sonce L via> bioplin SdsjsviEvauiii všrov/ауеШ/јОпјр in mala podjetja ter n