Številka 269. Trst v petek 29. septembra 1905. Tečaj XXX. Gtasil0 ptHtami društvi „Edimt" za Priaarsto. F mdlMomti fm mo6! ar Isfcaja. mkl d&a. -mm T«dl ob nedeljah iu praznikih ob ori. ob ponedeljkih ob ari zintia}. fMUlti« iierilke se proaajajo po 9 mow6. (6 stotnik) « mnogih tobakarnan t Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, Ctljl. Kranju. Mariboru. OIotcu. Idriji. St. Petra, Brfui, Vabreiini. Novemmeatu itd. 9flaae i m aarolbe sprejema uprava lista „Edinost", mile* dlerflo Galatti it. 18. — Uradne are so od 2. pa». de 1 ireier. — Cene oriasom 16 sv na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zanvaie in domaći oglasi po pogodbi. ^^-cca TELEFON itev. 11»7. IiroSalBi anaia sa vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Ji»-aarolbe brez doposiane naročnine bo oprava ne ozira. ▼■I dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaas pisma se m sprejemajo la rokopisi se ae vraćaj o. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista UREDNIŠTVO: al. Gterfle Galatti 18. CNarodni 4©m.* ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koneorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcijs lista „Kdinoat44 v Trsta, ulica Giorgio Galatti it. 11. Peitae-hramllalčal račnm it. 652.841. Brzojavne vesti. t Josip Žiekar. DUNAJ 28. Državn poa'.anec župnik i Josip Ž i S k a r je včeraj umrl. t Kontreadmlral Pietruski DUNAJ 2Poveljnik z make eskadre, aontreadmiral PietruBki je tokaj daies po daljši bolezni umrl. Ansiežka banka. LONDON 28. AngUžka banka je z?i- , -aia diskont na 4°/9. ( eška deputacija na Franeozkem. PARIZ 2*. Danes zjutraj je dospel -emkaj pražki župan dr. S;b e češko depu tcijo, ki 9 3 uieleži odkritja spomenika Ivana Luksemburškoga. Deputacijo je vspre-elo odposlanstvo občinskega s?eta. Baron Fejervarv. BUDIMPEŠTA 28. »Ogrski brz. kor. rc« poroča z Dunaja : M:nisterrk predsednik baron Fejervarv je bil ob 1. uri po-oluine veprejet od ee^ar^a v posebni avdi-enci. BUDIMPEŠTA 2*. »Ogr. brz. biro« ; orača z D J naj a : Avdijenca ministerskega ; redsednika Fejerverv-ja je trajala do 3. in d ure popoludne. Baron Fejervarv sa je ipoludne vrnil v Budimpešto. Kakor se govori, bo z;>pet pozvan na Dunaj en ogrski irŽaTnik. DUNAJ 28. Ministeraki predsednik rautsch je bil danes ob 9. uri veprejet od esarja v daljši avdijeaei. Oj 1. uri je bil * sprejet, v avdijeaei baron Fejervarv, kmalo uato je prišel v cesarsko palačo grof Golu-iiOHski. Zatrjuje se, da dob Fejervarv zopet nalog, da prevzame vlado. Ansležka sredujemorska Mota. DUNAJ 28. Kakor poročajo i? S,luna, e dospela tjakaj ena ladija angležke erednje-morake fl >te, ki se cahaja pri otoku Taru . nasproti Kavali. Govori se, da pride dne 1. j ktobra tfot«, oto*aa 40 ladij, v Solun. V neaaterib krogih menijo, da ee hoče s tem pritiskati ta turško vlado v stvari tinančn h reform, ki §9 imajo uveati v Makedoniji. Ansležki list o položaju t Avsfro-Ogrski. LONDON 2-. »Tiiea« piše: Razdeli-'ev Avstrije bi bila katastre fn mednarodnega jjomena. Tudi če bi bila Avstro Ogrska za ialje čara vsled notranjih sporov t s abijena, ne bi bila to nič manja nesreča. V izjavah iadarja »e zamore lahko uvid ti preobširno t enačenje njegovih vladarskih pravic. Toda 't te-.retično vprašanje je brezpomembno nasproti l*kt čnemu izidu, ki ga je izzvala akcija kralja. Ako bi imeli — nadaljuje list — manje zaupanja v modrost vladarjevo na eni strani io v razumnost madjarskega naroda na drugi sirani, bi bili prisiljeni obu- i pati nad bodočnostjo Avstro Ogrske. Ker pa trdo) \ erujecao v odkritosrčnost in zdravo pamet obeh, se nadejamo rešitve, ki zadovolji oba dela in vzdrži nerazrudljivo sedanj« visoko stališče Avttre-Ogrske. Ciklon. C ASE RT A 28. Ciklon, ki je raz »jal včeraj v občini Grazzanisa, je napravil znatno škodo. V vasi Brezza so tri osebe izgub'le življenje. V pomo3 so b li na lice nesreče odposlani vojaki. NEAPELJ 28. Listi prinašajo podrobna poročila o opustošenju, ki jih je provzročil ciklon v pokrajini Caserta. C kloa ie izruval drevesa, odkril strehe ; polja in travniki so vsled grozaih nalivov spremenjeni v jezera. V Graz^amsa so bile hiše t?žko poškodovane, tako tudi Pignateru in Urazsi, kjer je ena oseba prišla ob življenje. Število ranjencev je veliko. Brzojavne zveze v južni Italiji so zopet vzpostavljene, tako tudi tri kilometre dolga železnišia proga, ki je bila poškodovana. Razstreljenje »Chathama«. LONDON 28. »Reuterjev brro« poroča iz Port Saida cd danee : Angležki parnik »Coatam«, ki se je nedavno potopil v sueškem kanalu, je bii danes razatreljen. PORT SAID 28. Razstreljenju parnika »Chathsma«, ki se je izvršilo danes predpo* ludne, je sledila zelo močna detonacija. Kanal je ostal netaknjen. Dele ladije odstrane najbrž v štirih dneh. Witte v Petrosradu. PETROGRAD 28. (Pttrogr. brz. agea-tura.) \\"itte je doapel danes zjutraj semkaj, i Vzlic lani uri se je na kolodvoru zbrala velika množica naroda, ki je ministra po-, zdravila s »hurac-klici. Bivša kraljica Ranaralo. PARIZ 28. Bivša madagaskarđka kre- ; ijica Ranavalo je dospela semkaj. Vrenje t južni Afriki. LONDON 28. »Dai:y Mul« poroča danee iz Kap9tadta : Neresnične vesti, ki so j bile tukaj razširjene o porazu Nemcev, so med Basut: provzročile velike nemire. Vsi mlaji voditelji in glavarji propivedujejo neko vrst svete vojne, ne tako p'o i Angležem, marveč proti Burcm. Ena kolona je iz Pre-torije odišla na deželno mejo basutaso. Zahteva se, da se odpošljejo sa nada je čete. Sestanek Tittonijm in Biillowa. RIM 28. (Agenria Štefani.) Minister vnanjih stvari Tittoni je odpotoval v Biden-Baden, kjer se sestane z nemškim kance-larjem knezom Điillc\vom. — Sastanek je intimnega značaja in se ne bo vršil radi kakega političnega vprašanja. MaroČansko vprašanje. PARIZ 2«. Dr. Rosen in Revoil sta imela danee popoludne zadnji zazgovor, na- I „ . . kar sta min-stertk predsednik Rouvier in nemški poelanik Radolin podpisala maro?an-, ski dogovor. Novi ruski poslanik t Toklju. PETROGRAD 28. Korojtovec, ki je na mirovni kooferecci posloval kakor tajnik, bo baje imenovan poslanikom v Tokiju. Angležko japonska parobrodna dražba. LONDON 28. »Siandard« poroča o izvršeni ustanovitvi angležko-japonaze pare brodna družbe, katere kapital cenijo na pat milijonov funtov šterlingov. Družba bo imela svoje pisarne v Londonu in Liverpoolu, v poslednjem bodo deloma poslovali tudi japonski uradniki. Družba prevzame, poglavitno v Bvrho lokalne azijske trgovine, 40 parni-kov, ki jih je svoječasno Japonska nabavila za prevažanje ; razun tega nakupi družba tudi nekoliko tovorn h parnikov, ki bodo vozili med vztočno Azijo in Liverpoolom, L >ndon, Antverpom in francozkimi pristaniški. Dogodki na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 28. (Ogr. brz. biro.) Sedem žrtev vSerajšnje demonstracije se nahaja v bolnišnici, dve osebi sta v smrtni nevarnosti. Med dijaki vlada velika razburjenost. Oiolo 300 dijakov je s zastavo šlo v avlo, kjer so socijalistim prisegi krvavo maščevanje. Neki prisotni socijalistični dijak je bil dejansko insultiran. Delajo ee velike priprave za bakljado dne 3. okto'jrj, katerega dne pride v Budimpešto na tisoče državljanov iz dežele, da bodo t/orili protutežje socijalistom, ki nameravajo, 40.000 na številu, prirediti o' hod. Deputacija posestnikov kavarn je danes mestnemu nadžupanu predložila prošnjo, naj zabrani bakljado in tudi veak obhod, ker crpe od začetka političnih zmešnjav neizmerno škodo. Nadžupan je obljubil izdati najstrožje odredbe. Isti je priobčil daljši proglas, v katerem naglasa, da eo bili včerajšnji izgredi posledica brez-mernih agitacij, ki so se vrš le v zadnjih letih. Albin Czaky. BUDIMPEŠTA 28. »Ogrski biroc poroča z Dunaja : Kakor Brno zvedeli, je bil predsednik magnatske zbornice grof Albin Ciaby pozvan k cesarju. Dogodki na Buskem. VIBORG 28. (Petr. brz. agent.) Častniki garnizije viboišie so ae s svojimi ro 1 binarni podali v prist&niačp, da se poklonijo carski rodbini, ki se nahaja na jahti >Polar-naja Zreidi«. Dame častnikov so aie na jahto ter bo izročile carici šopek cvetlic. Nato je car Nikolaj dal potom generalnega guvernerja sporočiti svojo zahvalo z nastopnimi besedami : »Moje srce se veseli, da se 'nahaja mej Rusi, ki so se združili, da meni | in iroji rodbini odkritosrčno čestitajo. Sporo-! čite častnik( m viborške garnizije in njihovim rodbinam mojo prierčno zahvalo«. »Polarnaja Zvezda« je nato odplula v B orko. IMm pesem mim škofa ta. Fr. M\i (Dopis.) Dne 17. t. m. so zaorili od vseh Btrani v sicer malem, ali zbog odločnosti in nepre-' magij i ve energije svojih prebivalcev ponosnem Eelu R'cmanje klici: Proč od škofa Nagla ! R cmenjska afera, ali — kakor Be te dni čuje od vseh strani — »riemanjski škandal« je stopil v svoj zadnji Btadi;. j Proč od dra. Nagla ! To je najklasič-j neji plebiscit, najoBtreji, a za škofa najpo-meniji vej i verdikt resnega, v svojih sklepih ; ne prenagli*šega ee naroda. Spominjf>jo3i se i neštevilnih krivic — jedini način, katerim ee je vladika doslej spominjal njega — i preeinjen od onih mnogoštevilnih nekrščan-skih dogodkov, ki jih je provzročil biskupov protizakoniti in breiobzirni način zatiranja vsakega narodnega klica po božjih in človeških pravicah, m:ren — a v evoji pravični | reakciji ob enem groien : je ta riemanjski narod jednostavno, ali ob enem svečano izrekel nezaupanje svojemu, od prvega začetka neprirnanemu vladiki. Narod je jednoglasnim sklepom sankcijonirat eno, kar je ob danih prilikah jedino umesten odgovor na pretrpljeno zlo; ono, kar je bilo od davna vseko-mur mi Bel in želja, postalo je reen ca : n a -1 r o d b e je faktično emancipiral od svojega škofa! To je važno dej-etvo, važao ne toliko radi evoje naravi, kolikor radi resnosti momenta, v katerem se to dogaja. In res : ni to prvikrat v cerkveni zgodovini, da cerkvena občina izreka predpostavljenemu škofa svoje nezadovoljstva. Ni to prvikrat, da cerkvena občina obsoja javno in notranje, cerkveno in izvencerkveno delo-, vanje svojega duhovnega poglavarja. Dovolj je, ako se spominjamo svetovno-cerkvene j zgodovine zadnjega desetletja: sosebno v Franciji (pred emancipacijo države od cer-• k ve nega upliva), ali še bolje — da ostajamo doma — zavoda sv. Jeronima ! Mi ne bi ■ mogli našteti VEeh onih protestnih skupščin I vernikov proti dotičnim cerkvenim poglavarjem. To dejstvo samo na sebi ni torej nenavadno in smelo. Ali — Blučaj dra. NbtU stoji, kolikor 8e spominjamo, osamljen : ta je nenavaden in smel ! Ricmanje v svoji oaodi anatemizira dra. Nagla, ne morda ca temelju nekaterih nesporazumljenj ali nekater.h vnanjih momentov, ležečih izven cerkvenega življenja in njegove jurisdikcije, še manje pa ca temelju kakih posebnih int.resov, sugeri- PODLISTEK. *j3 = i Prokletstvo. ttcdCTiaiki icman Avffnata Aaaoa — Nadaljeval :b đc n-sil X. B. Toaald. -- PrtTei M. O—A. ===== — Obo ! je začel N.ko zatezati svoj brar. dvigaja se po konci e tcžto muko. Ali si pozabi', da se imenujem Nikola ple meniti Gregorov <5 ;n da za mojo junaško sabljo vedo za deveto goro ? Ob teh beeedah je dvignil pijan: malo* piem.č svoj noe, d i je perjaniea na kapi e.lao zatrepetala, ter je udaril z levico sa «vojo eabjo, kateri ja rja gledala izsa nožnice. Tosai je motni ne-rečneža, milo smehljaje se, a ta se je, dva-trikrat kloaivši zbog vin-»ke sile, pritisnil tik pred krčaarja in začel esn) kričati: — Kaj! sod ti sodaati, ti votli polov a jak, ti Tomaž t, mari ti a« amaVai Nikice, xene slavnega Nikice, za juaaka ? — Da, se je zakrohotal krčmar smatram te za junaka, ali sedaj spravi se med svojo orehova vojsko. Bog daj, da bi ti bila plesnjeva od prvega junaka do zadnjega. Ob teh beeedah je krčmar zasukal glavo in pogledal slavnega junaka, tako, da je Nikico preplašil; besni očesi sta se mu v strahu obrnili na stran, brke eo se mu povesila v hipu in veliki ušesi sta se mu stresli v strahu. S'einjič jt prijel s levico ročaj sablje, ki se mu je zapletala med nogami, pak je iztisnil: — Hm ! Hm ! Z Bogom, kume Tomaž ! , in samomljal je nekoliko nerazumljivih be-1 sed, obrail ee na peti ter se odzibal iz krčme, j da sa mu je perjanica silno tresla, a nogi j sta se mu križali podobno streli. — Agata, je zaklieal Tomaž v klet, pazi na krSaso, jaz odhajam po opravilu. — Dobro, dobro, ee je odaval Agatia glas is globina. Tomaž si je ogrnil plajič, vael a klina široko sukneno kapo in odšel aaravaoat do mesenega aodaika Fraaa Markovi^'. XXXIV. Naslednjega dne v jutro se je vzbujalo v Orevljarski ali Nemški veai živo življenje kakor vsaki dan. Ćim je začela rdečiti zora, t obvijajoča z rudečino strmo streho, so se z ropotom odpirala hišna vrata in male štacu-niče, a vise, v gornjih nadstropjih mala oketca. Ljudje so vreli kakor mravlje. Vsakdo je hitel po svojem opravilu. Tu in ; tam se je postavil mojster na prag svoje štacune, uprši močne lakte. Pristopil je sosed, pozdravil ga dobrim jutrom, rekel mu kaj po tiho, a mojster je samo pokimal z glavo. Pred mnogimi rratmi bo čevljarski dafiki postavili svoje tronožke tir so začeli marljivo š vati in nabijat*. Gospodinje so na ^ oknih otepale prah is postelj i nega perila, bosonogi in goleglavi otr. ci bo ee motali in valjali v svojih srajčicah pred h šimi. Tu ja | hitela pubežna starka k maši k sv. Margareti tim je skakalo krdeles živih deklic, no-1 seSih velike zelene vrče, k studencu Mandu- ^ ševcu po vodo ; tu pa tam ja kaka kupSevalka s piščeti, noseča na hrbtu poln koif hitela proti trgu; kmetice Trajanke eo ponujala mleka in sira vrednim čevljarskim ženam ia ' ribiči so voz li na vozičkih svojo robo na Markov trg. Vse to je delalo in snovalo bucaio in kričalo kakor navadno ob delavnikih ; Bkoro vse je bi!o veaelo in bilo je, kakor da ž va duša ne sluti kakega zla. Starke bo čebrnjale pred vratmi po svoji navadi in le možki so nekoliko resneje gledali okolo sebe. Minoh ati dve uri od zore. S čistega neba je žgalo solnca precej, čevljarski dsčki eo zbežali pred vročito, otroci so zapustili ul ce in poakakali na druge strani hiš, podobno žabi v potok, da si ohlade dušo. Nekako v tem času je krenila Četa škofovskih pešcev proti mestnemu zemljišču. Pred njimi na konju je skakal Nikola Gregorović dovolj junaški, ker mu j a morda slivovka že preveč ^ugrela izrabljeni želodec, kaju paro za kapo mu j s silno trepetalo, a očesi sta mu gledali križem. Ni vodja ni vojaki niso bili nikakor izbrani junaki, ampak svobodnjaki, oboroženi na hitro roko t loki sabljami in kopjem, a b la jih ja prccejšnja gruča. Njim ob strani je korakal škofovski davkar, a za njim eo kmetje gonili trojico prašnih volovskih vos. (Pride fi«). ranih morda od kakih izskušeaih io za ovoj želodec živečih ljodakih agitatorjev. Nikakor a« ! Narod progiasuje dra. Nagla krivina a a temelju dolgega, od novembra 1*99., torej blito 6 let trajajočega nečastnega brezbo ž a a ga i a • ra -dovečnega, procesa. Narod obeoja dra. Nagla kakor ikofe, kakor nemškega po vb|>? še v a tel j a i a neastrašljivega bo rilca aa prvenstvo latinske kulture tudi na Vstoko. Ali on obeoja dra. Nagla kakor od Duaaja imenovanega pastirja, Duaaja udanega dostojanstvenika, kakor orodje one dunajeke kamarile, ki si je poetavila kakor geslo : zL žati in priklopiti Avstriji vse Slovane najradikalnijim in aajjednootavnejim sred stvom, ki ie: vskratiti jim vsa prosvetno-religijoaaa joučna sredstva, oslabiti ia ubiti v n; u stremljenja po napredku, storiti jib, a eno besedo, nesposobna aa vs/ešao obrambo pred z vaakim dnem draaejimi napadi pre-drane in od c. k. vlade v vsakem pogleda povspeševone nemško latinske kulture. Narod obeoja dra. Nagla — ali obeoja tudi ob enem smer, ki jo on zastopa: tisti aiateas, ki je postavil tudi njega. In tako postaja stvar, is a cerkveno-reltg:josne strini idejalna, principijelna, absolutno idejalaa. (Pride da.) Avstrijske — utopije. I>nnajeko glasilo — veake avstrijske vlade, liat »Fremdenblatt«, je bil prinesel v Bvoji 19. letošnji številki ta-le oglas: »Kateri patrijotični pisec bi hotel obdelati te 3 avstrijsko-patrijot čae predmete : I. Vztodnl papež. Važnost ekumenekega patrijarha za avstrijsko politiko na V z oku ia za obrambo pred moekovskimi sipi-racijami. II. Naše cesarstvo Med Srbi. Označiti korist, ki bi jo v narodnem in go- ' epodarskem pegedu doneelo vaem Srbom; ajibovo priključenje k federativni Avstriji. ( III. Velika Malo Rasija. Dokazni korist, j ki bi jo v nsrodnsm :n gospodarskem pogleda doneslc vsem Mnlorusom njihovo pri« druženje k federativni Avstriji. — Ponudba na ekepedicijo lista pod iltro »Schrift-oteller«. Misel, ki je sinila v polucfi jijoazo glavo »Fremdenblatta«, ni brez humorja. Ćita ee ekoro as kor kaka predpustna dala... ali pa kakor analogija s kakim velikim in svetov-noznanim nacijonalni n ekonomom, ki u5i vw svet, kako treba gospodariti, a mej tem mu gre — njegovo lastno posestvo na boben! Avstrija ne j vabi Ma^o-Rusijo in Srbijo na pr.kljuSenje . ! Ne, stvar ne bi b.la brez humorja :n mi bi se smejali od sres, ako bi nas ne spominjala ob enem, s kako malo modrosti in veliko lahkomišljenosti s» mogotci igrajo z usodo in bodočnostjo monarhije..-. Crv? nezadovoljstva in ogorčenja razjeda malone po v*ej držav?. Tam gori v deželah, kjer biva češki red, vihra ljut boj, ker se vrlemu šeetmilijonskemu narodu, — velekul-turnemu, podjet:emu ?n uprav občudovanja vrednemu na vseh poljih snovanja človeškega uma — hoče dušiti impulzivno živ-( ljenje. To pa ed do radi tega, da se ustreza j višku krivice, blazni pohlepnosti dru-zega narode, zahtevi, da bi morali vsi ostali narodi stradati gospodarski in kulturelno v jedini ;a namen, da more biti oni drugi narod — gospod intlačitelj. Tam gori na severu države se vrš: ljut boj in bo razmere naravnost zdivjate, po krivdi državne uprave, ki hoče t'š?ati k tir m legitimne gospodarske in kulturne aspiree je za eveje pravo in svobodo b<.rečega se naroda, ker hoče — država camreč — u&treaati grdim instinktom razbrzdanega, razvajenega m z v^sm zasičenega nareda ! V Gal e ji pa ječi trimilijoneki narod Malorusov — ta pravi zarod-mučenik — pod ti žo neznosnega cisterna, ki ga vzdržjje ista država. Ta narod krvavi narodno, hira socijalno in umira gospodarski, ker država drži svojo rckc-zašČitoico nad egoietičnimi samogoltnimi klikam'. In na jugu monarhije ? Tudi tu v našem Primorju trpi večina prebivalstva pod gospodarsko depresijo, je obsojena v politično obnemoglost, je odtisnjena od vsakega vpliva sa upravo javnih atvari in se jej odrekajo naj pri miti vneji pogoji kulturnega razvoja. Srca ao ogorčena, tlačeno prebivalstvo je izgubilo veako vero in zaupaaje do državne uprave ia si iste niti ne mora prsd-stavljati drugače, nego kakor — krivično, ter je začelo gledati v njej le eovražnico ovojema biagoetanja, evojemu napredku, svoji •reči! Srca ao aaatrupljeaa i a aaatrupljeno ja vae javno življenje. Državna uprava se kar aa mora povepeti aa višino do vaeh jednake pravičnost'", kar ainaa v nebi etične sila _ pravicoljubja, da bi kriričaim ia nasilnim strankam Ia klikam zaklicala avoj — dov-gospodov ia narodov-oažnjev, princip, da treba žrtvovati jagnjeta, da bodo volkovi potolažeai. Narodnosti na Ogrskem eicer še dišejo — četudi eo politično ubite — dihom j evoja narodne iadividaalnoeti, ker jih aietem a i mogel e a k l a t i, d« si jih Je hotel! | Na, aarodeoeti na Ogrskem vodo to ia si maše aieaa pred sirsoskimi glasovi, ki jim prihajajo od ajih, ki eo jib doslej pokladali aa žrtvaaik — favoriziranja gospodovalnih j Madjarov. Nemeaa ja ta: ti poelednji rušijo temelje moearkije in se ne mesijo sa vsa' neštete krivice, ki jih ja brezvestno delal aietem la ajim aa ljubo! Monarhijo pa aa mora saustaviti tega rssdevajočega viharja, ako jej na aadijo roke-pomočnice ravao oai, ki jih je aietem pomagal političoo ubijati ! Nemadjarske narodnosti pa ne varujejo več J aikomur ia se nočejo ekeponirati aa nikogar več, kar eo deslej bila preverjeno od — vseh !' To dajetvo konstotuje celo danajeka »fnfor- ' mation«, ko piše : »Edino, kar jo Duaoj dosegel a žrtvo-' vaajem narodno.ti na Ogrekem, bo tor da aarodaoeti končno opuoto emošno misal, da morajo od iaven Ogrske1 pričakovati pomoči. One se morijo pripraviti na to, da ae bodo zmešale le na avojo moč ter da pcmirajo agraditi svo-bodno Ogrsko, ki bo zadošSala vsem narod-noetim. Sovražtvo proti Dunaja, ki aavdaja madjarske lovili a t«, ee ja preneslo — is drnzib vzrokov in v drugi obliki — na vso Ogrsko ia »z v e s t o b ac do države O g r a k e«, naglašena v resolueijah naš.h (nnrodnoatnih) ahodov, nikakor ni več frsza. Narodnosti niso bila zaklane ; ali, da ee jih jo hotelo zaklat', t d ae ostane posabljeno. € Tako zveai is sredine tistih tlačenih narodov, ki naj bi sedaj (kar bi res mogli) brsdali madjarsko besni Io. Takovo js razpoloženje pov&odi aa tej in oai strani Litve : povsodi nezadovoljnost, povsod ogorčenje, povsodi depresija, povsodi ' zmešnjave in povsodi — nered ! In ob takih razmerah v mejah lastne države, ob takih enakih na vseh koncih in krajih, ob načinu apravljsnja države, vspričo zamotanih, neurejenih, ktotičnih razmer na eeveru in jugu, vzhodu in zapadu monarhije, razpolagajo še oficijozai glasniki s toliko — humorja, da resno govore svetu, nej bi Avstrija vabila Maloruse in Srbe pod svoje varstvo ! Mogotci in državniki naj napravijo naj-' prej red in mir — dem a, v mejah monarhije, i Ob toliki nezadovoljnosti, ob takih kaotičnih ' razmerah v hiši domači zveni res kakor krvava ironija misel, da naj bi mi vabili : druge narode v to hišo nereda in zmešnjave...! Dnkler ne bo v naši Avstriji drugač-' nega reda in drugačne — enakopravnosti, so vse take misli, kakor jo je izle-gel cficijozai »Fremdenblatt c, zgolj a v-e t r i j s k e utopije! Abstinenca italijanskih poslancev ? Menili smo, da je komedija že do»egla svoj višek in da gradacija ni več možna. Varali smo Ee. Neko poročilo z Dunaja naznanja, da ee bo komedija razvijala dalje. Omenjeno sporočilo pravi namreč, daje klub italijanekih poslancev imel v sredo, .š; pred začttkom zborni'ine saje, posvetovanje. Ssjo so nadaljevali zvečer. Slo se je za to, da bi prišli do zakljr.čka, da se ne bodo več vde-leževali sej, ne da bi položili svoje mandate, ker bi v slučaju dopolnilnih volitev v me-i 88d h volilnih okrajih utegnili izgubiti kak mandat. Ven iar gredo mnenja poelancev v » tem pogledu zelo narazen. Da ni to komedija ? Najprej žugajo z obstrukcijo v namsn, da pride VBeu&iliščno , vprašanje na dnevni red, potem žugajo z > obetrukcijo v namen, da se isto vprašaaje stavi z dnevnega reda ! Sedaj, ko je vstre-ž sao ajihovi želji in s d ba:e dosegli velik vspeh ia bi morali biti nato hvaležni ter v anak hvaležnosti pridao sodelovati na posve-to7aajih zbornice, sedaj iagajo zopet z ab-stinsaoc. Pri tem pa so salo previdni, kskor pravi — komedijaši. Bojć se namreč za evoja — maadate. A ta otrah nam pravi j zopet, kakova komedija je to. ako govorč . o izključni italijaniteti svojih volilnih okrajev in ko trdć, da ja vsa dešela soglasno za njimi. Če pa ao že Italijani tako notri eredi komedije, aa smemo se čuditi italijanskim listom, da aatvazajo svojsmu ignorantnemu občinstvu bajko, da je od-.traajena velika ' nevaraoet za Italijaae a tem, da je predloga 1 o juridični fakulteti v Roveretu stavljena z daevnega reda, tar da prikazujejo to kakor | valik vspeh zagrožene italijanske obetrukcijo. Sedaj pa čujmo dalje. V isti sapi, ko pravi »Pieeolo«, da je z odstranjenjem predloge o Roveretu odstranjena tudi velika nevarnost, 1 v isti eapi tolaži svoje ob£ nrtvo, češ, da naj te ae mieli nikar, da je predloga o Ro-1 veretn definitivno pokopana. Tako trd v 1 eni eapi, da črno je črno, a da črno je tudi belo — to aomoro res Ie komedijaš po krvi. Naravacet virtuoaea v komedijaštvu pa je >Pce.lo«r ko a najneumnejo sofiitarijo dokazuje, da italijac okine poslancem ai treba 1 držati besede, da jim ai potreba polomiti ' mr ndate. Italijanski poelanei ao obljubili, da po-1 loša maadate, čim bo iavojavan ta boj. | Sedaj bi morali seveda izvesti svojo ©bJjabo. 'Tu pa je tisti varok, aakaj »P^caolo« isti predlogi, ki je baje po menjala veliko nevaraoet aa Italijana, tolažilno aagotovlja — zo-' petno- \ »tajenje. Češ, ker ta predlog aopet prid« na tapet, morajo italijanski poslanci ostati na Dunaju aa a t r a ž i, ker dokler bitka ni iavojevana, ne sme nikdo več zapuščati avojega mesta. Zato da italijanski poslanci ne emejo dezertirati iz svojib vrst. Ostati! To da je sedaj njihova vrhaa dolžnost. Kakor so z obljubo sa poioienje mandatov igrali — kakor smo mi takoj uganiti — le eno znan:b svojih komedij, tako morajo sedaj uganjati zopet komedijo, da — obdrže mandate. Italijanskemu obSinstvu : dober tek ! Stroški za Primorsko v proračunu za 1906. (Dalje.) Za vodne gradnje : urejenje Soče in Tera: 22.000 K. Za nove gradnje: priai-dava eraričnega vladnega poslopja v Gorici (1. obrok) 53.400 K ; nakup poslopja za državne urade na Volovskem (I. in 2. obrok) 19.503 K. gradnja namestniške palače v Trstu (9. obrok) 149.210 K. Ministeretvo za uk in b?goSastje: za arheologične svrhe na podporeh in dotacijah za ohranjeaje in popravljanje starih zgtadeb in umetnišiih epomenikov v Primorski 10.000 kron. Izdatki verskega zaklada : na Gjriškem za nove gradnje, prezidave iti., potem notranjo opravo, prinosi 10.000 kron, prinosi za gradnje 6000 kron. Za šole: za razne potrebščine na gimnezijah 9000, na realkah 2000, na državnih obrtnih šolah 2850, za povedigo ljudskega šolstva (3000 K; za ljudske in meščanske šole : aa gradnje in nakup zemljišč, notranjo opravo za ts šole 15 000 K, za uSne potrebščine 5520 K. (Zvrš t?k pridr) Drobne politične yesti. — Cesar pojde na jug. Iv.Jt »Pesti Hirlap« p"š», da je zvedel iz dobrega vira, da se cesar na svet zdravnikov poda v kfcko zlravilišče na jug. Proračun Petrograda za leto 1906. pokazuje 24 500.000 rublje v stroškov. — Iz Makedonije. Iz Carigrada poročajo, da eo generalni nadzornik Hilmi paša in oba civilna agenta premestili svoj uradni sadež v Skoplje. _ Druga haagška mirovna konferenca. Iz Petrograda poroča.'o »Vose. Zsitung«, da bo na prihodnji haa-, ški konferenci Witte zastopal Rusijo. Angležki delegat na maro-; č a n b k i konferenci bo, kakor javljajo iz Londona, Mr. Nieholson, ki je zastopal ; Anglijo v Maroka skoraj deaet let, preden i je postal poalanik v Madridu. Zanimiv molk. Dunajski Zisti po-' ročajo iz Šopronja, da je v sredo t1 mošnje veteransko slovstveno društvo priredilo baa-ket, na katerem je bivši minister za trgovine Hegedus napil cesarja. Ls nekoliko povabljencev jo vstalo in slišati ni bilo niti enega živio-klioa. General Linevič — maršal. Kakor javljajo iz Petrograda, postane general I Liaevi<5 po svojem povratka iz Mandžurije, maršal. »Petersb, Gazetac poroča, da je tudi general Kuropatkin, ko je izvedel o tem odlikovanju, z o sirom za svoje zasluge zaprosil za odlikovanje. Domače vesti. f Državni In deželni poslanec Josl> Žičkar, dekan na Vidnra ob Sari*. (Dopis o i Save). Z Dunaja nam je prišla žalostna novica da je danes, dne 27. t. m., umrl tamkaj edeo najboljših einov slovenskih, t. j.- J .sip % i 5 -kar. Ta novost nas je pretresla. Šs v ae deljo, dne 24. t. m., je praznoval v svoji farni cerkvi s^. Ruperta cerkvanje, v ponedeljek se je podal v državni zbor, a že dane*, v sredo, nam sporoča brzojav, da b^gi mož' ai več med živimi. Dekan Ž čkar je' bil ša le« ▼ petdesetih letih in vedno čvist, zdrav in delaven. Bolehati je začel še le pred kacimi 3 meseci — na zlatenici. Iskal je sicer le^a pri zdravnikih in na Slatini, a tO ga n: oviralo, da ne bi neprestano delal na dušno-pastirskem polju kakor dekan in župnik, na političnem polju kakor deželni in državni poslanec in kakor predsednik političnega društva »Sava«, na gospodarskem polju kako: predsednik po njem osnovane posojilnice. Delaven je bil tudi v šolskih, občinskih in raanih humanitarnih stvareh. Ranjki je bil rojen v vasi Gorica pri Rajhenburgu. Po dovršenem bogoslovju je služil na raznih meBtih kakor kaplan, veliko let kakor vikar in katehet v Celju, kjer je bil Slovenstvu v veliko podporo in od koder se je preselil kakor župnik v Vitanje, v ta aelo po&emčeni trg rb Pohorju. Tukaj je za slovensko reč veliko storil posebno z ustanovitvijo posojilnice, dofiim je bil s kmetijsko zadrugo, ki je propadla, škodoval kmetom, nemškutarske trgovce pa tako relo rarkač 1, da eo nekateri celo k protestantizmu prestopili. Z ViUnja ae je bil preselil blagi rfajki na dobro dotirano videmsko faro, na kat?ri mu je bil poverjen tudi dekanat. Žičkar je bil štajerekt deželni in državni poslanec, kateri mesti je zavzemal kacih 10 —12 let. Kakor rodoljub in politik je vestno izvrševal poverjene mu dolžnosti. Čeravno je imel doma posla dovolj, vendar ni zamudil nobene seje deželnega ali državnega zbora, h katerioi se je moral daleč voziti. In kakor poslanec je rad in navdušeno skrbel za slovenski na rod. Ob vsaki priliki se je potegnil za kulturne in narodne pravice S.ovcnoev v ob?e, pa tudi posamičnih okrajev, občin, tseb itd. Koliko nujnih predlogov, feoliko interpelacij je stavil ! ! Koliko oeeb se je zateklo k njemu, ko eo se jim godile večje ali manjše krivice, da je branil vae, bodisi v parlamentih, bodisi na osrednji ali deželni vladi ali pri deželnem odboru in drugod \ ! Kako je doma vedno študiral razne nadlege, ki tarejo tu in tam štajerske Sloveče«. Kako rad in temeljito se je pcufeval poprej o vseui; prodno se je kakor narodni zagovornik potegnil za to in ono ! Res je bil mož v državnem zboru in tudi sic-r v politiki zvest pristaš konservativne stranke, kntero mi isto-tako malo hvalimo kaker naprednjake; a njegovo človekoljubje, rodoljubje, njegov« ljubeznjivo občevanje in njegova nesebičnost, to bo lepe in vse hvale vredne lastnosti rodoljubnega pokojnika. Da je bil ranjki čist in nesebičen patrijot, dokaz tsmu je tudi to, da si ni kupičil pesvetnega blaga, da je marveč svoje dohodke porabil v veliki meri za to, da bi bil potom dobre politike pripravljal pot štajerskim Slovencem do boljšega kulturnega blagostanja in narodnega napredka. Pokoj duši odličnega moža ! Na tržaškem namestništvu je zavladala baje med gospodo namestništvenimi svetovalci velika nezadovoljnost radi imenovanja grofa SehaftgoUcha namestništevim predsednikom. Tako poroča namreč vfierajšnji >P;c-coloc, ki mora nositi seveda tudi odgovornost za to svojo vest. »Picoolo« pravi, da no v namestniških krogih nezadovoljni z&to, ker je na rečeno mesto imenovan človek, ki ne spada v status tega namestn'štva. Nerado* volje o it p« da narašča sosebno še aato, ker gre giae, da bodo skoro imenovani še drugi uradniki ia minieteretva ali pa drugih pokrajin aa mesta v politični opravi Primorja. Tako na meeta okrajnih glavarjev v Kopru ia v Gradiški ter na tri nameetn štvena meeta valed predetoječih umirovljen j. Sedaj pa bi bilo zanimivo vedeti, o d k o g a j e »Piocolo« dobil te vesti? Odgovor na to vprašanje bi mogel vreč. nekoliko luči na razmerje med tržaškim birokratiČnim ia — irredentističnim sretom ! Nekoliko take luči pa meče tudi dejstvo, da izraža »Piccolo« svojo nezadovoljnost s takim »zistcmim« imenovanj. »Piccolo« se Je zopet zlagal. Laž je našemu »Piccolu« v drugo narav. Kakor je potrebna ribi voda. tako ne more »Piccolot živeti bre« boja proti resne1. Tudi naša včerajšnja vest o novem dež-lnem pred^edn ku kranjskem, dvornem svetniku Schwarzu mu je dala povoda za drzno laž oziroma neera m ao falofikacijo. (»P cc&lo« govori s oer o „giornali aloven ", al^ gitovo je, da mieli naš list). Tržašzi lažnjivee nam poitika, da amo slavili gospoda Schvvarza radi a;agove »ljubezai do elovensk h pravce. To je izmišljeno. Mi emo le povdarjalip da je gospod Scbvvjra pravičen uradaik, da ee j« prccej priuCil tloveničini im da j® bil prijazen tuli s slovenskimi strankami. Niti na kraj mifli pa nam m bilo, da bi hoteli gospoda Schwsrza kazati kakor aaklon-eafga slovenski stvari. V sedanji atmosferi avstrijskega zistema ae rastejo taki uradn k:. »Piccolo« je pač hotel zopet slapariti jivn^t da bi ta verjela bajko, da amo mi Slovenci nekaki tavoriti avstrijskih vlad, a Ikalijaai da so mučeaikt. To pa je krona vsem diug m »Piccolovim« lažem. Imenovanje, §«fiski kaccelar dr. Karel Mto h:a je imenovan škofijskim komisarjem za veronauk na vseh kcmunala;h ljudskih ia m« danskih s lab, na komunalni viši realki in komunalnem dekliškem l:ceju. Domovinsko pravico v Trstu so zadobili g/.: Jakob Bajak is Djba pri Kamniku fm Blažič iz Sela na Vipavskem in Aidrej Jako'.in iz Markovščine pii Materiji 1 mrJjivost v Trsta. Od nedelje dne 17. do vštete sobote dne 23. t. m. je umrlo 52 m« žiih in bO žecsiih, skupno 112 oseb, nasproti 59 v stem tednu minolega leta. Povprečna umrljivost v tem tednu je bila 30 1 pro mille. Primarno največ oseb je umrlo za euš co. Vojoa ladija »Klizabeta« je, kakor po roča o z Dunaja, dospela v Šanga;. Na krovu je v>e zdravo. Posvećenje cerkve sv. Vineeneija Prihodnjo nedeljo ob 9. in pol uri dopoludne bo slovesno posvečena nova župna cerkev s^. ViBoeac j* Pavlanskegs. C.rkev posveti škof dr. Nag". .še enkrat opozarjamo, da prične šjla »Trg^v-kega izcbraževslnega društva« v nedeljo dne 1. okt.bra cb 3. uri popoiudne. Vsi oni, ki želijo obiskovati eden ali drugi razred računstvo ia dopisovanja o'o nedeljah, kn; govor stvo j)b nedeljah in enkrat v tednu, nea~: na ?n laščma med tednom), naj seoghue pri slugi v društvenih prostorih, ulica San Frances'so št. 2, ter naj pridejo tjakaj v ne dsljo tečno ob 3. uri. Nekaj podrobnosti o »Vinski trgatvi«. Ker sem gotov, da je mnogo Tržačanov, ki še ni-K) videl: >V:nsse trgatve«, kakoršnjo pr red. prihodnjo nedeljo v »Narodnem domu« prt Ivanu pevsko društvo »Kole«, hočem stvar nekoliko poji siti. Pri nas ni b la ta iepi tabava v navadi, dokler je n' minolo ■eto prireiiio to pevsko društvo. V severnih kraj h je šaljiva »V nska trgatev« nekaj ob es m ga. »V;nska trgatev« se rb čajno prireja v večih dvoranah. Napravlja se »latn e«, na katerega ss obeša več ali manje grozdja, abolk, bruse a in lahko tudi drug h vrst *adja. Tak »vinograd« čuvajo vini5nr.ee, vin čtrj:, policiji itd. Ljudstvu js na svobodo, da si trga z »lataika« kolikor heče — zko ču-arji ne opazijo onega, ki »krade«. Ako so ga pa zseaSib, mora plačati naloženo kazen. »Krade« se ea saieh, p'ačuje se pa, da se s tem podpira društvo, oziroma, da se po neaga p kr.i etr ške za prirejeno »trgatev«. Taka trgetev stane do — in tudi nad 300 kroa. Zraven denaroe svote pa treba mnogo truda in požitvovalnotti cd sirani pevk in pevcev. Oni, je enkrat casačen, stori najboljše, ako ee m rno »uda« m poravna kazen, ker ee na upiranju lahko raztrga cbleka in napravi še druge skede. Kolaš. Kame maka pravda dr. Stani*-Werk. Kakor ea nali čitatelji getovo ia epominjajo, sa ja dna 22. junija t. L viš la aa za tožbo dra. Staniča pred tukajšnjim porotaim sodiščem kazenska rasprava radi razžtiljenja čaeti potom tieka proti Jaaara Werku lastniku ia iadajatelju ter Viktorju Beaostiju odgovor-aemu uredniku lista »II Gaaaattiao«. Omenjena razprava ja bila svrftena s oprostitvijo obeh imenovanih obtožencev. Proti tej ras-eodbi je pa toiitelj odv. dr. Stanič uložil pritožbo ničnosti. Najviii eedni dvor je tsj pritožbi ugodil ter razveljavil razsodbo, odredil, da se ima v etvari vršiti aova razprava, ia določil ea to aovo razpravo goriško porotno eodišče. — Na tukajinjem sodišču ja dr. Stanič nlož 1 še eno tožbo proti Werku in proti Bennaeijo. Najbtže bo pa, t osirom na gori omenjeni odlok naj viš ga sodnega dvort, po« verieao raspravljanje tudi o tej tožbi goriškemu porotnemu srdišču. Novomeški občinski zastop je aoglasao iz7olil županom lekarnarja Simcm pl. Sla-doviča. Električno razsvetljavo nameravajo uvesti v Novemmestu. Izrabit7 hočejo moč Krke. Treatev na Tipavakens je pričela v ponedeljek. Vino bo letos izborno. Po nekod ga bodo imeli še prccej in v nekaterih krajih celo več nego la&i. Nalivi in toda na Hrvatskem. Hrvatski listi poročajo o velikih nalivih in grozni toči, ki je padala ssdnje dai po nekaterih krajih Hrvatske ter proveroČila ogromno škodo na poelopjih ia na polju, izlasti vino* graoib. Prijavljena tatvina. Roman Candu-o, prenočujoči v ljudskem prenočišču v ulici Gaepare Gozzi, je prijavil včeraj predpoludne aa policiji, da mu je v aeči od 14. do 15. t. m. neznan tat ukral srebrno uro in zlato veriž co, v skupai vredaoeti 60 kron. Vse to ljubezen sfri. Redar Josip Alman je včaiaj popoludne malo pred 4. uro aretoval 43 letnega težaka Ivana Borčiča, etanujočega v Vrdeli št. 474. Bjrčič je nam re3 hudo rargrajsl v krčmi Aaalije Majcen, ki es nahaja v ul ci Valdirivo It. 18. Njegovo razgrajanje ja b'lo to, da ja vrgel steklenico olja ia steklenico jes.ha na ognjišče in še drugače provzročal šk )do krčmarici. Vse to je pa pečenja! zato, ker služi v isti krčmi nska Marija Anderiih, o kateri on trdi, da j s njegova ljubica in da cn absolutno neče, da oaa služi v onej krčmi. Sel je bil namreč v krčmo nalašč, da bi njo pripravil do tega, da bi zapustila službo. Ker ga pa ni hotela ubogati, je z*« čel razgrajati in jej je tudi zagrozil z besedami : »Će ne greš od tu, te ubijem!« Mi* rička in njena gospodinja sta pa pozvali ime j novanega redarja. Na policiji je Marija Anderhh izjavila,, da ni res, da je ona Borčičeva ljubica. Poleg tega eo pa na policiji djgnali, da je B.rSič, ki je sicer rojen v Vrdeli a pristojen v Gospić na Hrvatskem, izgnan iz C alajtanije in | da ga Celjsko okrajno sod še s išče zaradi aeke tatvine. Po9kns samomora. Vč.raj opoludnejs , 45 letni Anton Vekjet »k čil na ul co z i okna v IV. nadstropju tise št. 15. v ulici j Rcsset'i, ka'eia tvori vogal z t i co Cbiozze. Zdravnik se zdravn ške postaje, ki je bi telefoničnim pct)m p. zvan nesrečneža na pomoč, je konstatoval, da sta isttmu zdrobljeni lobanja in leva roka. Podel.vši mu najnujnejši pomoč, ga je dal zdravn k prenesti v bolnišnico, kjer soga vprejeli v X. kirugičai oddtlek. Doznali | stro da ie nesrečni m ž se samcmorilnim namene m nalašč skočil z okna, a o vzrokih, ki so ga pripravili do tega, nisa<» mrgli doznati ničesar. Že zopet nož. Mej 24 letnim Florija- nom Vito in 10 letnim Ivanom £ uzzi, ki sta oba težaka in oba doma iz Bari v Italiji, je einoči na vstal pretep v t lici del Fonta-none. Ta pretep je končal e tem, da je Eliuzri potegnil iz žepa nož ia z i it m svojega nasprotnika ranil trikrat v trebuh. Težko ranjeni Vito je bil potom pomožne postaje društva »Igea« prenešen v ho'nišnico, kjer so ga vsprejeli v X. kirurgičai oddelek. Eliuzzija je pa malo pozneje aretoval policijski agent Baškovič. Kolodar la VTOaae. Danes: Mihael, arhan-gelj : Bogomir; Voja. — Jutri: Hijeronim. spoznava-lec; Steorag; Jekica. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -f-22'1. Celsiue — Vreme včeraj: lepo, jasno. Društvene vesti in zabave. »Tržaški Sokol« bo imel nocoj ob 8. ia pol ori izreden občni zbor v evrho razgovora ia volitve delegatov na občni zbor »Sokolske sveze«. Pevsko drnštvo »Kolo« v Trstn bo isaalo d a a a s svečar ob asvsdai uri pevska-vaja aa meiaai sbor. Nsprošene eo vee pevska moči, da pridejo prav gotovo, ker se moramo dogovoriti o podrobnostih sa »Vinsko trgstev« prihodnjo nedeljo. Veselica pevskega društva »Skala« t sv. Križa pri Tretu, ki se ja imela vršiti v nedel:o dne 24. t. m., je bila vslsd slabega vremena odgodjena do nedelje dne 15. oktobra t. 1. — Priporočamo ob.lao udeležbo. Obrtno in kansnmno društvo pri sv. Ivann (pri cerkvi) priredi v nedeljo dne 1. oktobra otvoritveno elavaoet laetnih prostorov. Ker je drnitvo ravno pred kratk m prešlo v aaše elovenske reke, ea podpisani nadeja mnogeštevilae udeležbe. Odbor. »Poatave« za »Vinsko trgatev« pevskega društva »Kolo« : § 1. Krasti je dovoljeno ! § 2. Krasti se ema le v občinekem vinogradu. § 3. Strogo je prepovedano pustiti se zasačiti. § 4. Kdor je zseačen, plača: a) sa velik grozd 20 et itink ; b) za ereden ali mal 10 atotink; c) za eno hruško 10 stotink ; d) za eno jabolko 10 etotink ; e) za I en grozd is »krone« ea plača 1 krono, sa1 celo »krono« po 5 kron. § 5. Kdor Šali goepoda župana, plača 1 krono. § 6. Kdor občinskemu »šlibarju« nagaja ali mu reče osel, plača 40 stotink. § 7. Kdor nočaemu čuvsju nagaja, ali mu luč ugasne, plača 20 etotink. § S. Globa ee plača pri »komun-ekem« uradu, ali pri poduradu. Kdor bi za plača), pride v »pržon«, od. koder ee reši le, ako plača globo. § 9. Kdor se vpira javnim . organom, ali dela ikodo v vinogradu ia ce ne poboljši, se ga, potem ko ee ga je po-! evarilo — odstrani is vinograda in od ti-| i gatve. § 10. Lomiti »latnike«, poškodovati pržon in drage stvari, spadajoSe k trgatvi, je zabranjeno pod kaznijo 1 krone. Dodatek: Oni, ki bi pomagal dragim krasti, ali učil celo otroke tega »rokodtl-etva«, plača dvakratno kazen. »Tržaški Sokol« javlja, da se s 1. oktobrom prične sopet redna telovadba. Vpi-' so vanje novih telovadcev ee bo vršilo še danes I zvečer v telovadnic?. Zaleti je, da se prijavi čim veče število telovadcev in to čim i prej, da l o ntožao razdeliti oddelke. Is Podgrada. Občni zbor goepodarske | zadruge za sodai okraj Podgrad se bo vršil j dne 3. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoludne v dvorani »Narodnega doma« v Podgradu z | običajnim dnevnim redom. Vrhu tega bo letDS velitev novega o Ibora za dobo trjh let. Z ozirom na ob5ni zbor in izvenpodgradske ude, ki se ndeležijo občnega zbora, bo sv. maša mesto ob 10. uri žs ob 8. uri zjutraj. Po zborovanju se razdeli med člene 220 dobitkov (raznega poljskega orodja in semen) potom srečkanja. Z osirom na vel ki pomen gospodarske zadruga sa vee naš okraj in z c žirom na pc-učljiva razpravljanja na tem občnem sicru, se pričakuje vsestranske obilne udeležbe. t^azne vesti. Atilov grob najden ? V Szentešu na' Ogrskem so teh dni odkrili hunski greb, v katerem eo n&šli predmet iz kosti. Na pred metu se more čitati ime »Atila«. Odkritelj groba ee nadeja, da se mu po primernem , I daljšem preiskovanju posreči najti kosti glasovitoga hunskega kralja Atile. ^ eed*j ud kritem grobu so našli tudi latinsko pisno, ki ga pa niso mogli še prečitat*. Darila. Upravi m šega liita ie izrcčil g. M t. te Gost ša, o. k r. desetnik 97. pešp. z t meško podružirco družbe sv. Cirila in Metodija , kakih 2000 rabijen h poštnih znamk. Loterijske številke, izžrebane dne 27. eeptembra : Inomcet 8, 38, 66, 74, 64. Brno 8, 43, 49, 36, 10. TrfOflu. B*riu porvčUa Sa« 23. septembra Tržaška borz* »apoiaoal K 1».i 1—13.13 ugiHk« ltx» K — do —.—, London krama termin Z V 39.90 - 40 10 Francija C 95.40—---Ifcllja K 9J.00--- italijanski bankovci K ——. Nam Sja K 117 45--117.55— namlki banko*V----- avstrijska ednotaa renta K 100 25 10J4i o?r*?-. kronska renta K 96.10 $6 30. ftaitiar«*» re~' —.— —.— kreditne akcije K 67a53 — o77 50 državne ieleanioe K 673.— - '75.— i.vn^r. ± 112.--104.—, Llo^v-* r 783 — 791 - 8re«ke: T!«a K 331.75 - 35.75, Krean K 470.— do 483—, Bodankre-4 E 302.— 310.— Bo- denkredit 1889 H < M — 310.—. Tu rika K 145.— do 147.- Sebeks — o —.—. Dunajska borza ob 2. url pop. včeraj danes Državni dc 'g ▼ papiijo 101.35 101 -25 „ „ srebru 10140 101.30 Avstrijska renta v zlata 119 50 119.45 . „ kronah 4•/. 100.45 10)25 ▲vat. investici ska renta 3'/,°/, 92 50 92.30 Ogrska renta v zlata 4°/. 115.40 115.10 „ „ „ kronah 47, 96.25 95 9 > „ 37, 87 30 37.15 Akcije nacijonslne banke 1612.— 1612.— Kreditne akcije 675.— 676,50 London, 10 Lato. 239.82l/, 239.87»/, 100 državnih mark 117.371/, 117 371 , 20 mark 23.47 23 47 20 frankov 19.11 19.11 100 itaL lir 95.50 95.45 Oeearaki cekini 11.31 11.31 Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.70, italijanska renta 105.10, Španski ezterieur 94 22 akcije otomanske banke 610 —. Menjice na London 251.65. Parim. (Sklep.) Avstrijske državna Žale* —.— Lombardi —.— unificiran« tnrika renta 91 15, a7stri;ska zlata ran>. 10150, ogrska 4\ ranta 97 35, Lindavo* 457.— torftka srečke 135 — panika banka 15.15, italijanska '- jonalna akoija —.— akuiie kiio Tinfcs 16 73. Trdua. Londoi. (Sklep* SomolicurAi. du.* 89T/i« Lombard! 4l, irebm 28.7/M Španska r«»t» 933/4 i._ lijanaka rent« 1C48 4. tržni diskont, 3.3/s nanjicj a Dunaj t. 24.26. Mlačna Trtritt MOfuOlta 23. septembra BadimpeSta. PBeair« «h ukt. K 15 55 K 15.82, rž za okt. K 1-2.98 do 13.—, cves za okt od K 12.40 do 12 42 kornsa z. sept. K -.— 1o K-- Pteaica: ponudi e srednje. povpraSevanj s re er-| viranu, tendenca mirna. — Prodaja 15.000 met. stotov. , nespremenjeno. Druga žita nespremenjeno. Vreme : lepo. Ha v rs. (Sklep.) Kava Santo« gond r -rage za tek. mesec po 5-a • i.- Kava iiio sa a dobave. — Stalno, nespremenjeno, do 5 stotink višje. Prodaja :--vreč I Hambnrg. (Skle • pop.) Kav« Hanto» good j a ve rage za aeptember--za dec. 39 ,s/4, za marec 40.V« za saj 40 '/-- Mirno. Kava n ivadu' Io n 40-41 navadna realn* 42—43 ia*»*«in* dob" . 44 —46 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za september 1 17.30, za oktober 17 65, za november 17 70, za dec. ' 17.75, za januvar 17 80,. za febr 17.85. -- Minn. Vreme: dež. Londoa. Sladkor iz repe aarov 8:i/,8 J - Mirno. I Pariš. R! sa tekoči mesec (5 65 r* oktober 15 65. za nov.-december 15.50 zs nov.-febrj var 15.75 mirao). — c'rjeuic® *a te^oč m -sec 53.20, za oktober 21.30 za november d? cember 23Ao ta nov. tebruvar 23 60 stalno Moka za e koči mesec 30 6S, za oktober 30.75 'a nov.-december 30.95, za rov.-februvar 31.15 stalni). — Rapičr > olje za tekoči me«'«? 49.3 4 z* oktober 49'/, z e. november-december 50 1 , za januvar - april 51— ;stalno). Špirit za tekoči meneč 37 1 ,,za oktobar31.^ z. november-december 33',, za januv-april 34'/« imlačno). — Sladkor sarov o»e nso ao\. 21.--211 , (stalno) bel za tekoči mesac 21.11 za okt 25. oktouer-januvar 25.3;g. za januvar-april 26.l/'4^mIaćno> radnirat 59--59.V,. Vreme: jasno Lasi na obrazu pri damah so ne le grde ampak tudi neprijetne. Da se zamore to odstraniti naj se uporabi popolnoma zanesljivi uničevalec, kajti isti ne le odpravi take lasi, ampak podeli tudi koži nežnost in gladkobo. Pri vsem tem je ta uničevalec popolnoma neškodljiv. Naroči se pa za K 7 pr. I. Scliniidek, Budapest, VII., Nvar-utca 18. (Glej oglas). 1 Policijska loterija Srečkanje iste se bo vrš lo brez odloga dne 11. nov. t. 1. v palači policijskega ravnateljstva na Dunaju. Loterija se je jako priljubila občinstvu vsled njene lepe in solidne sestave dobitkov na biserih, zlatanini in srebrnini. Srečke stanejo po 1 krono in se vdobijo v vseh menjalnicah, loterijah in tobakarnah. No Crafl ie na Pr°daj nova hiša štev. lld UI D U 400, obstoječa iz J sob, 1 kuhinje in male shrambe. Naslov pove »Edinost«. Hočete se prepričati? Obiščite velika skladišča jttarije vdove Salarini Ponte della Fabra 2 I ul. Poste Nuove 5 ! (vogal Torrente). | „Alla Citt;'i di Londra1 Velik izbor izgotovljenih oblek za moške, dečke in kostumov za otroke. Površniki, moćne jope. kožuhi, paletot - ranglan. Obleke za doni in delo. Delavske obleke. Tiroteki loden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški). Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotavljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. MBK ^ -loiionoiiono iioiioiioiionpiiei o ^ tj 0 ww Tovarna pohlitva ~wm 1 ^Msander levi JKJinzi - ulica Tesa $tv. 52. R (lastna hiša), r ^ ZALOGA: PIRZZA ROSRRIO (Šolsko poslopje). Cen«, da so nI bati noben« kankurano«. Sprejemajo ae rsakovrstam dela Sadi po ^o^cococc* posebnih načrtih, »cccacsccc: IlaatroTaa ooalk brafUlat ta ftaakt Ka lm opravila išče < *«*v«»ri slovenski, hrvatski. itali janski in nem -ki. Naslov: Ivan Jeri<"? nl.i«*a S. Marco st. 3o, JV. na«ttroj>je. A takoj v Dsjrm eol>a pri odlični UUUa slovenski družini pod ugodnimi j. >^joji in sicer učenju gimnazije ali realke. OI» entm tudi s h rano. Naslov pri upravi » Edinost«. Sode nove in stare £v zalogi -««lar Fran Budau v Tr-iu, ul. Boecbetto št. 'J* (ubod i/. ul'**e Paduioa st. ti 1- mnnn hektolitrov vinskih s*>dov v vsaki .Uliti velikosti od 5 — 70 hektolitrov dajapro |*< jako zmernih cenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi. Krizevac. Antliorisefl Scbool of LanMs ii'-i moderne živeče jeziae od profesorjev dotirnega j :,at*-rin**ga jezika. Trgovinska korespondenc. Kom-□inkrovci in z odskočnim pokrovcem. ljosrato gravirana, točno idoča, 3 letno jamstvo —.. i ; o »vzetju /.a aamo K 7 Tovarna ur I. K ON IG Dunaj, VII.. JVesthahnstrasse št. 36 117- j^bm, .Ponuditi nos plus ultra fino blago po jako nizkih cenah . Velikanski doliod =r- vseh predmetov za nastopajočo —=1= jesensko dobo kakor: volneno blago za ženske obleke. - Fustanj v barvah in najlepših risanjih. Volnena odeja. Spodnje srajce. Srajce. Nogovice. Preproge. Specijaliteta: drobnarije. Jtova trgovina manifaktnr Fogar &. Sachetti -z=z_ TRST v ulici Ponterosso štv. IO. === KONSTANTIN RUBINIK , • O Prodaj al niča mrežic, Ulica Stadion 3. •preje« prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Neprekosljlv« ^ plinove Mrežice. — Vsakovrstni pripadki sa razsvetljavo. ^ Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Kovaška mehanična delavnica livarna koviu, zavod za nikelovanje, p,;zl.i-čevanje, ponrebrnenje, pokotlo vinjen je in pocinjenje. VIKTOR F ANO - ulica R. Zovenzoni št. 4 ===== ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRDKE ! _ Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati kou-k u ren ee, pri t vrdk i — ■ Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). Covarna s zalogo pohištva : svetlega in temnega : i kakor tudi j>oj>olne kuhinje v najmodernejšem slogu |>o konkurenčnih cenah priporoča V. Doplicher = ulica Chiozza št. e dobro domače zdravilo, kiitereira izvrstno zdravilno delovanj.* je že izza već let pre-skn.-eno. To zdravilo je » Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. To zeiično vino je sestavjeno od izvrstnih, zčravinomočnih zelišč in dobrim vinom, Jači in oživlja c prebavni sistem čoeveka Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti 1 v krvnih ceveh in deuje vspesno novo napravo zdrave krvi. — S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedi jivinii sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pit ju tega vina 7«iniranio pfnvpčl/p nntrphp iu nJe nePriJetne Posle,Iit"e k:ikorstiskanje, ^Ctpil alljo blUfCDIVC JJUIICUC ščipanje, bitje srca, nepanjem tudi struae- nje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (liaemorrhoidične bolečine), odstranjajo 9'e zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu sistemu povzdigo in odstranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, '^IŽJTe slabe prebave, pomanjkljiv ega naraščaja krvi in boleh neg a stanja jeter Pri popolnem pomankauju volje do jeii. pod nervoznem zbeganjem in otožnoatjo 'h h k 1 r tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. o^T Zeliščno vino daje oslabeli telesni moći sveži vspoil b njo. ^J^F"" Zeliščno vino podeljuje ćloveku voljo oric:. (.iradi^čn ob Soči. Kormiuu, Iitmansa, Lamcdungu, t. .j, L'^a^u, Hujah, Vižinadi. Mon oni, Lovrani, Opatiji Voloskem, lteki, Bukaru, Si.-. rabarju, Ribnici, Vrhniki, 1 • 1 rij i, I\analu, Čedadu, Vidmu. .Mor eljanu, Palmanovi, 1.;»-ti ani. Portogruaro, Vodnja* ti. Pulju, I.abinju, Cresu Cernomblju, .Metliki. Novemestu, Trebnjem, LIu,i, Ljubljani, Kamniku. Škotjiluki, Kranju, Tolmiu. 1 arcentu, Štanjelu Codroipo, St. Vidu ob Tagliam^ntu. Pordenone, Motla di Lirenza. Treviso, Lošinju, Arbe, Novi, Cirkvenija, Ogulin. Vrbovsko, Karlovac, Jaška. Samoi or, Brež.ce, Ki -ko, Podčetrtek, Pregrada, Rogatec, Celje, . Pli-berk, Radovljica, Tržič, Ttviž, Rigo'ato, Pi5?e di Cadore, Serar io. Longarone, Belluno, Co-negliano, Padovi. Chioggia. Rovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vieh drugih večjih ali manjdh krajev Istre, Dalmacije, rele Avstro-Ogrske in sosednjih deželah. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali vei steklenic z?!iščnega vina po originalni ceni v vse kraje Avs'ro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! Zthteva naj se izrečuo I^P Hubert UUrich-ovo Zeliščno vino. "^^Gi „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska prosa.) - Fratelli COSULICH. Nova redna, hitra in direktna služba za blago ln potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod mmmmm GIULIA mammmmm odpluje dne 7. oktohra t. 1. v Novi Vork. Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—. Potrezba in hrana v*ak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe, Parniki ao električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na driištvo v Tratu, ulica Molin piccolo št. 2 Tržaška posojilnica in hranilnica ~ registrovana zadruga z omejenim poroštvom. • Piazza Caacrma štev. a, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon St. 93a. tW Vhod po s^vni11 stopnicah. Hranilne ulog« sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obreatuje po 4*/,. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga ae lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51lt°l9, na menjice po 6*/#t na zastave po 5 •/,*/,. - Uradne uro: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprl. Imt naj m oder neje urejeno varnostno celico za sbrambo vrednostnih papirjev, listin itd. ■ ■ - Pofttno hran linični račun 816.004. ------------ „S I a v i j a" vzajemna zararmiia kaita t Prad — Bezermi [ni 31,865.386 80 1, izplačane otitotnue: 82,737.159 57 k. Po velikomu druga vmmjetmmm mmvmrovmlnicm aaJe dr Java a vmemkomi mlormnmko-narodno upravo. Vw rr«»« tej*: Generalni zastop ¥ Ljubljani, 6egar pisarne so ▼ lastni bančni hiši ▼ GMpMiskili ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine preti požarnim Škodam po najnižjih cenah. £kodo cenjnje takoj in najakutneje. Uživa najboljii slovo«, koder posluje. Dovoljuj« is čistega dobička izdatne podpore v narodne in obćnok pristne JC^Sjažagž iUMDe. i.A V1J A " oprejeinik r»v®rov»nja člo-ffikrr* fivljenia po oairaznoTrstnejkih sOBibinaciian pod vako ugodnimi pogoji, ko oi.orDt druga zavarovalnica Z!wti ■ 9 ugoma po preteku petih let laooLc pravico oo ainoonoe. <