169. Številka.
Ljubljana, v sredo 27. julija.
XXV. leto, 1892.
lOirr
Uhaja vsak dan ne««r, iaimfi nedelje, in praenike, ter velja po posti prejemat *a avstro-o^erske delete ea vse leto Ifi glo\, /.a pol leta H gld. M četrt leta ■; *ld., r,a iedeo mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano bren pošiljanja na dom ea v«e leto 18 gld.   aa četrt leta    gld. jU kr., »a jeden meBec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr.
na mesec, po BD kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSu. Sa osnatiila plnftuje se od Petiriutopne petit-vrste po *> kr., če «e oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce Be trikrat ali večkrat tiska DppiaJ naj se izvol« frank i rat i. -  Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in opravnifttvo je v Gospodskih ulicah fit. V2. rjpravnifitvn naj Be blagovolijo pošiljati naročnine  reklamacije, oznanila t., j   vse admit.:strat.ivno stvari
Javni napisi v Ljubljani.
V Ljubljani, 27. julija. Gospod barun Winkler bod«  v nekaj tednih vzel slovo   od   deželnega  predsedstva kranjskega. Kakor solnce, predno zatone  za gorami,  de jeden-krat s svojimi žarki poljubi prirodo, tako je gospod baron Wiokler  moral še jedeukrat poljubiti „nem-ško narodnost"  na  Kranjskem,   predno  se  mu je skriti za goro  privatnega življenja!   Kot načelnik deželne vlade ima znamenito pravico, da lahko ustavi zvršitev sklepa, ki ga stori, io bodi tudi soglasno, občinski svet Ljubljanski, ako se mu vidi zakonom protiven. To je izvenredna pravica in za njeno uporabo ne bode nobeden  avtonomen zaatop  rad dal povoda. In tudi vladui načelnik bode modro ravnal, da bode le tedaj posegel v voljo zakonitega občinskega zastopa, ako se storjeni sklep  nikakor ne ujema z obstoječimi zakoni.   Te izjemue in visoke pravice  pa se je  gospod  baron Winkler poslužil sedaj proti našemu občinskemu svetu — v čudovitu tolažbo in zaščito kranjskih in Ljubljanskih Nemcev! Tragično je imenovati usodo, po kateri človek Sele tik pred svojim nehanjero dobi, po čemer je z vsem svojim dejanjem hrepenel. Koliko se je goBp. baron "VVinkler trudil in staral, da bi kranjskemu nemštvu dokazal svojo najobjektivnejšo ljubezen,   da bi tudi Ljubljanski Nemci  verovali  v njegovo prepravično srce! Ali niči ni pomagalo: vseh deset letin še več Bo 86 celo pod njim  čutili  tepene,  so  mu hrbet obračali in Se pred nekimi dnevi skrivaj  noge nastavljali. Sedaj še-le, ko je že prepozno, ko že nič več vredno ni, sedaj še-le so naši Nemci  lahko iz polnih duš prepričani,  kako pravičnega zaščitnika je njihova narodnost imela in ima v odhajajočem gospodu baronu VVinklerji!   In res, boljše se ni Se nihče osvetil nad svojimi protivniki, kakor gospod baron Winkler, ki   nazadnje  i zlatom  plačuje vse njih napade na svojo osebo,  ki sedaj za slovo po-ljubuje »nemško narodnost", katera mu je vsa pota s trnjem posipala do zadnjega, — a vse to plačevanje in poljubovanje godi se izrednim  potem in ne glede na to, kaj k temu poreče ogromna večina prebivalstva, tako kranjskega, tako Ljubljanskega!
V mislih imamo najnovejši razpis gospoda ba rona Winklerja, s katerim prepoveduje zvršitev znanega mestnozhorskega sklepa zastran novih imen nekaterim javnim prostorom Ljubljanskim in zlasti zastran zgol slovenskih napisov. Hazpis gospoda deželnega predsednika do gospoda mestnega župana slove :
Vaše Preblag orodje! Glavni kontingent prebivalstva mesta Ljubljanskega stvarja po zadnjem ljudskem štetji 24 200 prebivalcev Bluvenske m 5127 prebivalcev uemške naro<lno«h Drž. temeljni zakon z 21. decembra 1867. drž zak. št. 142 veleva v svojem členu 19, odstavek 1 in 2 nastopno: nVsi narodi v državi so jednakopravni in vsak narod ima neprekršljivo pravo do varovanja in nego-govanja svoje narodnosti in svniega jezika. Država priznava jeduakopravnost vseh, v deželi navadnih jezikov, v šoli, v uradu in v javnem življenji."
Občinski svet, oziroma magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane trudil Be je doslej ustrezati tem določbam drž. tem. zakona v področji, občini po zakonu pristoječem. V njegovih javnih ljudskih so lah je učni jezik za otroke slovenske narodnosti slovenščina, za otroke nemške narodnosti nemščina in se v vsaki šoli glede pouka učencev v drugem deželnem jeziku pristojno ustreza določbi 3. odstavka navedenega člena 19 oziroma § 6. drž. Ijudskošolskega zakona z dne 14- maja 1869 drž. zak. št. 62. Prav tako velja načelo jednakopravnoBti obeh imenovanih jezikov za uradno občevanje občinskega oblastva z Ljubljar kinv stanovalki, ti morejo po svoji narodnosti oglašati svoje prošnje in Želje ustno in pismeno v slovenskem ali nemškem jeziku in dobivajo rešila v dotičnem jeziku; razglasila, odloki in naredbe, katere so namenjene prebivalcem obeh narodnosti j. izdajajo se v obeh jezikih ; to veha zlasti tudi za LjublianBkega obč. sveta v seji dne 22 junija 1876 sklenjeno in tudi izvršeno naredbo glede javnih napisov ulic, cest in trgov z imeni v obeh napominanib jezikih, kar je po smislu zakona tembolj, ker je Ljubljana stolno mesto dežele Kranjske, v kateri žive Slovenci in Nemci, ki so s tem mestom neprestano v zvezi.
S tem, kar se je navedlo, niso obč. zastop in državna oblastva samo priznavala faktičnega obstoja tako slovenske, kakor nemške narodnosti in jezika v Ljubljani, ampak so tudi v tem smislu spoštovala po drž. temeljnih zakonih zajamčene pravice vsake teh narodnostij. Protivno zakonito naloženim si dolžnostmi in protivno sklepu z 22. junija 1876. kateremu se ni nihče uprl, ukrenil je
Ljubljanski občinski zastop v seji dne 24. junija 1892, da je v mestu Ljubljanskem javne napise posameznih ulic, cest in trgov — z večinoma izpre-menjenemi dosedanjimi im^ni — napraviti samo v slovenskem ieziku in v bodoče vse javne napise popolniti Batno v t* m jeziku.
S tem, pravice nemških prebivalcev Ljubljane krst čim sklepom greši se zoper veljavni zakon iu zatorej Be izvršitev tega sklepa — ne glede na to, da bi izvršitev mogla jirouzročiti zmote pri katastralnem operatu in pri upravi zemljiških knjig, da ga torej brez državnega dovoljenja ni moči izvršiti — oziraje se ob jednem na zadevni protest. 061 davkoplačevalcev in z ozirom na ugovor stolnega kapi-telja, prepoveduje na podlogi § 84. obč. reda za deželno stolno mesto.
To Be naznanja Vašemu Preblagorodju, rešuje* poročilo s 23. t. m. št. 151/piv, in ob jednem vrača pod /. priloge, razun dotičnih izvodov ii zapisnikov o Bejah občinskega Bveta, z naročilom, da se je po tem ravnati.
V L j ubijao i, 24. julija 1892.
W i n k 1 e r m. p.
Ta razpis se odlikuje najprvo po tem, da ga ni povzročila pritožba kake stranke, in ljudje, ki so se trudili okolo omenjenega protestiča „davko-plačevalcev" (V), s stolnim kapiteljem vred, naj si nikari ne domišljajo, da bode njim za razpis kdo hvalo dajal! Ta razpis gre na račun tisteua paznega OČeM, s katerim se zasleduje padi c vsakega nemškega lasu z nemške glave! Ta razpis izdal je gospod baron VVinkler sam od sebe, ker ima pravico, da tudi brez pritožbe ustavi zvršitev sklepa, kateri je po njegovem mnenji protiven zakonom. In če je v tem slučaji hitel, kolikor je mogel, kdo bi mu to zameriti hotel? Saj velja pomoč našim Nemcem in saj smo videli, s kakšno bravuro je treba hoditi okolo njih, da jih žolč ne zalije jired rešitvijo!
Troti zakonu se je torej pregrešil občinski svet! Mislili bi, da narodni zastop, kateremu gospod deželni predsednik v Bvojem razpisu daje tako sijajno pričevalo, kako je doslej vedno natančno izpolnjeval jednakopravnost za vse Ljubljansko stanovnike, da torej tak zastoji tudi ni hotel grešiti zoper jednakopravnostni zakon v tem slučaji. In mi radi verjamemo, da se Be dandanes, ko ima na-
LISTEK.
Znamenja in križi ob gorskih potih.
Tam kmet jo zložil kamenje, Sezidal belo znamenje, Napisati je vanjo dal Od stropa vse do samih tal, Na desno plat, na levo plat Podobo znotraj, zunaj vrat!
Levstik.
Po katerikoli dolini in čez katerokoli sedlo te pripelje tvoje veselje do potovanja, povsod najdeš vse polno znamenj  (Poljanci jim pravijo »krlejši", t. j. „kirieeleiaon"), križev in spominskih tablic z napisi.   Celo na drevesih in skalah   so deščice pribite s pločevinastimi streSčicami nad njimi. Vpijoče barve na znamenjih  in  tablicah prisilile ti bodo morda večkrat smehljaj na ustnice, vender pa te bo kmalu smeh minol in gorska samota te bode opomnila na resnobo tega, kar stoji na tablicah s priprosto besedo tako ginljivo napisano ali naslikano. Pod podobo M. B. s svetih ViSarij ali katerega  druzega svetnika,  katerega  obdajajo svetli oblaki, vidi se na črni zemlji mej drevjem in kamenjem predočenoga bornega posemeljskega črvicka,
kako je nesrečen konec storil, kar je izraženo s črnim križem nad njegovo glavo.
Tudi po stenah romanskih cerkva in kapelic je VB6 polno takih tablic, ki ne spominjajo sicer nesreč, pač pa nevarnostij, v katerih se je človek nahajal, in izražajo zahvalo Materi božji za srečno rešitev. Po planinah pa, kjer pastirji čede pašo, in na prelazih, čez katere gonijo živino, je vse polno tablic, ki kažejo Živinske patrone, n. pr. sv. Miklavža, sv. Kvirina (Tolminci mu pravijo sv. nKrn"), bv. Lenarta itd.
Kakor Že rečeno, so vse tablice preživo pobarvane in vender bi ne bilo lepo posmehovati se takemu „živopisanju". Tisti, ki so take tablice postavili, gotovo niso imeli uzroka smijati se in v živo bi jih žalil, kedor bi kaj tacega poskusil. Kakor so slikarije nevkretne, vender se iz njih posname, kako neizrečeno gorje lahko zadene ubogo človeško srce. S takih priprostih tablic veje marsikatera življenja polna poteza, ki se sicer ne opaža sredi vsakdanjega pehanja. Pred vsem pa se z njih najbolje spozna globoko-versk čut našega ljudstva, ki navdaja iu prešinja vse njegovo dejanje in nehanje. Na znamenjih in tablicah se zrcali vse prirodno življenje naših gorjancev, vsa njegova dražestna romantika in vse raznotere nevarnosti, ki mu ne-
prestano prete od sovražnih elementov. In ker so ti elementi po gorskih dolinah in jarkih premočni, ter užugajo aajkrepkejše može, zato se množe spominske tablice dan za dnevom.
Planinci gledajo smrti tako rekoč neprenehoma v obraz. Ta se ponesreči pri košnji na strmih obronkih, druzega podere ravnokar posekano drevo, tretjega podsuje plaz, četrtega odueso valovi pri plavljenji drv, ali pa če se drznejo skakati čez na-raščeno vodo. Pa tudi strast zapelje človeka, da najde prezgodnjo, nenadno smrt. Trentarski divji lovci dali so že večkrat življenje zaradi pregrešne svoje drznosti, bodisi da bo jih lastnikovi lovci zasačili, bodisi da bo s strmih robov popadali. V najnovejšem čaHu polastila se je ljudi j tudi neka druga strast, namreč iskati in trgati pečnice ali planinke, in tudi ta strast je Že zahtevala človeških žrtev. Strastni turisti hodijo brez veščih voditeljev na gore in le prepogosto se čita o neBrečah, ki so jih doletele ob neznanih prepadih.
Ko ponesrečenca pokopljejo, potem se posvetujejo njegovi ljudje, kakšno tablico naj mu postavijo. Navadno sklenejo, da se mora od zgoraj narisati njegov patron, kakeršen je v altarji farne cerkve. Pod njim naj se postavi umrli v vsakdanji obleki in naj se predoči, kako so ga rklji štrli, ali
pominani razpis pred sabo, ne Čuti dolžnega. Saj vidi, da imajo druga avstrijska mesta tudi zgol jednojezične napise in sicer v tistem jezika, katerega govori ogromna veČina prebivalcev.   Saj je splob znano, da so ae kakor pod prejšnjimi vladami, tako tudi pod vlado grofa Taafiea dvojesični javni napisi v mestih odstranjevali in nadomeščali z zgol jednojezicnimi, da pa ni Se nikdar vlada zaradi tega obtožili občinskega sastopa, češ, da je sklenil nekaj protizakonitega.   Če  je vse to gola resnica ali se je moglo občinskemu svata Ljubljanskemu le sanjati, da sklepa proti obstoječim zakonom, ko se je odločil za zgol slovenske napise po mestnih javnih prostorih, za napise v jeziku torej, katerega govori ogromna večina mestnih  in pre-ogromna večina deželnih prebivalcev? Ne, ni se mu moglo kaj takega niti sanjati,  ker je sklepal pri belem dnevi in videl okolo sebe stare,  povse analogne faktične razmere, katerih doslej vlada de ni skušala  predrugačiti,  ker se v (e stvari samosvojega občinskega področja splob  nikdar  utikala ni. Nekaj novega, nekaj izjemnega se je torej sedaj postavilo za Ljubljano,  na kar njen zastop ni mogel biti kratko malo nič pripravljen. Jednakopravnost deželnih jezikov ima se sedaj raztegniti tudi na javne napise po mestih z lastnim statutom! To je jedro razpisa, s katerim je nas seznanil gospod deželni predsednik kranjski   Io poseglo se je vrne* „ex oflo" s členom XIX., to je še  najbolj  pomenljivo! Sto vprašanj  se  nam  vsiljuje na vse strani, vprašani, zakaj se tudi v drugih slučajih niso „ex o ti >" popravljale stvari  po smislu jeduakopravoostnega člena niti na Kranjskem, niti drugod, kjer prebivajo slovenske manjšine? Pa stoj no in recimo: dobro je tako! Gosp. dež.   predsednik kranjski je ustvaril precedens, čigar  načelo mi akceptuiemo. Kakor je bilo videti v včerajšuji seji  obč. sveta Ljubljan skega, skrbelo se bode za to, da se tudi grof Ta ari e in morebiti še druga instanca  izrazi o tem. Ako se   bode  potem   potrdilo,  da je nemški manjšini v Ljubljani  napraviti nemške javnenapise, onda bode moralo obveljati, da tudi slovenskim manjšinam p u mestih z neslovensko  večino p r i s t o j a j o slove u* ski napisi  Ako pa bodemo videli, da za slovenske maii|šine ne  velia  isto, kar za nemške manjšine, potem bodemo (udi vedeli,  pri ceni da Bino, vedeli bodemo,   da je najnovejši   razpis gospoda barona Wiuklerja le izjema za   privilegovane Nemce in da je bilo pravo stališče tisto, katero smo zavzeli začetkom naše današnje ra/.prave!
V 1.1 u b I l a n i, 27. folij««
31'inisterska kriza, Nekaj časa že govori se v političnih krogih o večji m nisteiski krizi. Prvi jo je omenil mlado-češki ji vi. Eim na razhodnem banketu njegove tdranke \\\ po njem variirah so to vest posamezni listi Dobro poučen aotrudnik Praske „Politike" piše o tej krizi tako-le: Malo, jako malo je mankalo, da  se nista  odpovedala grof   Falkenhavn   in grof
Sehooborn in sicer je bilo to začetkom meseca julija. Takrat nastalo je bilo mej vlado in konservativnega kluba večioo rezko naaprotstvo. To nospant* stvo se je odpravilo, recimo „pretopile*, io lrisajeoa< sedal odpravljena. Drugače pa je seveda i baroooai Pražakom. Zaslomba njegova ni podkopana; ta iaras; bi bil neumesten, on sploh nima ni kaka- zasloaibe več Iz tega sleda izvesta« koasektoodje. al mm de- > lanski se še ne bodo iz vrti I«, toaj aekajr 60*10*0 »e..t Baron Pražak ni taks m n, kakerion jo ANI DunaHraki... ki je i ljubil jasno situ vactjo; oočako* kafco so-bodo* stvari) rasvile in grof Taafie je v tem - hipu <<dosti>; bolj bolan, nego se splošno sodi, zato pa tudi OeoO 1 šiloma dotirati parlamentarnih razmer do jasnosti. Nekaj časa ostalo bode vse tako, kakor je bilo/ V' ministerstvu sta dve skupini,  ki sta si nasprotni, in tretja, srednja, ki posreduje.   Levičarji v mini sterstvu so marquis Btcquehem,  baron Gautsch in grof Kuenburg, desničarji so grof Falkenhavn, baron Pražak in grof Schonborn (!), srednji stranki pa pripadajo grof Taaffe, dr. Steinbsch  vitez Zaleski m   grof Welsersheimb,  a tudi   Steinbach in Wet-sersbeimb sta levici bolj naklonjena nego desnici, Zaleskega simpatije za desnico pa so zelo platouične. Levo krilo je torej dejanski najmočnejše.   Ako se obrani to razmerje še  nekaf časa; gre zasluga ca to  grofa Tanffea,  ki želi vzdržati nekakor „juste milieo". Ali pa bode ta politika balansiranja trama, ni moči povedati, gotovo je, da se bodo tudi ona izjalovila,  a še ne tako kmalu,  če Be ne primeri kaj posebnega. Kadar se snidejo poslanci na jesen, videli bodo na ministerski klopi — izvzemši morda jednega moža — sama znane obraze, tiste, katere so pri odhodu tam ostaviti.
Mrzla sapa. Z Dunaja piše mrzla sapa.  Včeraj iznenadila ie naše pravnike -naredba deželne vlade kranjske glede javnih napisov v Ljubljani, a v kraljevi Pragi iznenadila ie narodne  kroge  neka  druga določba slavne vlade glede uradnega jezika Praškega magistrata.  Občinski  svet  Praški  sklenil  je bil dne 30. marcija t  I. nekatere  določbe glede uradnega jezika in ukrenil, da dopisuj odslej magistrat c. kr. oblastvom, sodiščem  in drž. pravdništvom, nadalje avtonomnim oblastvom v deželah krone češke samo v češkem jeziku. Namestništvo v Pragi je ta ukrep dne  30. aprila t  I. sistiralo   in  sicer v toliko, v kolikor se izpreminja s tem ukrepom uradu! jezik magistrata kot političnega oblastva.   Vlada utemeljila je to odločbo s tem, da ni zakona, ki dovoljuje obč. svetu preminjati uradni  jezik magistrata kot političnega oblastva.  Občinski svet Praški pritožil se je zoper to naredbo  na ministerstvo in je utemeljeval svojo pritožbo takole: Opravilni red za občino Praško  dovoli u ie v §. 148,   da  določa ob činski svet uradni jezik, ne dela pa nikake razlike mej naravnim in izročenim področjem. Občinskemu svetu pristoja neovržua in  nikjer omejena pravica določati uradni jezik  magistratu, kajti  to pravico ima vsak kolegij, deželni zbor,  deželni odbor, občinski, in okrajni zastopi n tudi sodišča, tudi upravno sodišče, ne ugovarjajo temu.   Doslej  še   ni nihče obč. svetu odrekal  te pravice in kakor ni zakona, ki veleva,' da  je  političnih oblastev  uradni jezik nemščina^ tako ga tudi ni zakona,  ki prepoveduje kolegijam določiti  po svoji volji uradni jezik. Po čl. 16. zakona z dne 5. marcija 1862 ima državna uprava pravico nadzorovati občinske urade samo v toliko,' da ne krše veljavnih zakonov, torej je. treba najprej  dokazati,  da  je  bil kršen  kakov zakon. Vlada ni imenovala takega   zakona,  obratno, pri-poenala je naravnost, da  raba  jezikov v uradu ni kodificirana, iz tega pa izvaja, da občinskemu svetu ne pristoja pravica določiti uradni jezik svojim organom.  Drž. osnovni  zakon  priznava jednakoprav-
nost vseh jeatkov in nikjer si rečeno, da gre dkemu jeziku prednost pred dragimi. — Minister-Stve fo navzlic teme v»saetnu io juridično iivrst-iemtfateDjoljevaajur odMIO pritožbo, kar jo češko prebivalstvo zlata Prage silno raibunlo. Bukovinakih Rummnov nove pritošbe. Is Čroevec se poroča, ds je romunska stranka jake eezadoSoljue, čel, da vlada oe mara nameščati oradaUaov ramenske narodnosti, ampak da sili ▼ defelo-kar največ moči tujih, slasti, g ali« ki* urad-alkoft><Rumumssm stranka «ans«rava zoper to od-Ko4ao> oroteBlevati in od Sruejonckn državnih poslancev^ eahtevati, da-alate v dosege« te svrhe ves svoj upliv, če pa. bi vlada ne hotela se udati tej želji, da izstopijo in Hohenvrartovega kluba.
t/n Milje države.
Francoski Uinamttardt.
Jutri začne v Versaillesa kazenska obravnava zoper nekatere dinamitarde, ki so bili upleteni v razne atentate in so ukradli v Soisv-soua-Etiollea dinamita. Porotniki in sodniki dobili so vsi pretilna pismo in res so so nekateri tako ustrašili, da nikakor nečejo priti'k obrhvnavl. Pisatelji teh listov opozarjajo tudi porutailte, da je v malih mestih laglje izvršiti atentate in se norčujejo, češ, saj je porotnik tudi neki notar, ta vam lahko naredi testamenta.  Občinstvo je bi Ino zbegano.
Švedska in Norveška.
Razmerje mej tema na pol vezanima na pol neodvisnima državama postaja  vedao bolj sapeto,jj kar se posebno jasno vidi  pri sedanji  ministerski > krizi. Želja, da ima Norweška posebne konzulate je stara in narodna zbornica je v zadnjem zasedanji nje izvršitev jednoglasno sklenila.   Kralj ni hotel potrditi tega ukrepa vsled česar- se je ministerstvo odpovedalo.  To je uzrok veliki  krizi,  ki utegne postati nevarna tembolj,  ker  so Norvežani  Že od' nekdaj nasprotni Švedom  in ker je razburjenost, mej njimi prikipela do vrba.   Kralj pozval  je ie celo vrsto odličnih politikov, naj sestsvijo novo ministerstvo, a vsak je odklonil;   Sedaj je kralj primoran poklicati na krmilo znova odstopi vsega mi*-nistra Steena, ki pa glede* konzulatov tudi nemara odnehati.   Švedski politični  krogi so v strahu, da bi postal ta konflikt opasen.
Dopisi.
Od Velike Nedelje, dne 25. julija. [Izv. dopis.] (Velikonedeljske razmere — v pravi luči.) Z začudenjem smo čitali od Velike Nedelja pisani dopis, v katerem je nekaj neresničnih podatkov. Gosp. dopisnik si cerkve gotovo nI dobrot ogledal ali pa ne od vseh stranij, sicer bi bil videl, da je vihrala iz stolpa velika slovenska zastava, a tudi kar se trdi v dopisu, da naš župnik ne mara slovenskega cerkvenega petja, ni resnično. Prav sedanji župnik je povzdignil petje v naši fari in tudi v dan cerkvene slavnosti kakor o drugih prilikah pojejo naši pevci slovenske pesmi in samo sveti blagoslov pojejo v latinskem jeziku. — Tudi oči-tauje, da podpirajo Velikonedeljski narodnjaki in gosp. župnik narodne nasprotnike, treba popraviti, kajti to očitanjo ni osnovano. .Svoji k svoji svojim* je tudi Velikonedeljskim rodoljubom v čistih ia ravnajo se po tem gaslu. Sicer pa je bilo- iz dopisa, seveda mej vrstami, razvidno, da meri dopisnik na gotovo osebo in to najbrže ns g. Škvorca. V tem oziru pa treba opozoriti, da je več vrst rodoljubov;
pa kako ga je kamenie podsulo. Cisto spodej na levi uaj se uar >ejo vica, v katerih morda uboga duša trpi in potem pride šele kak Jpobožen rek, kraj iu dan ponesrečenja ter prošnja do mimogre-dočih, naj molijo očenaš za ponesrečeuca. Tablice stoje sicer navadno ne. mostu nesreče, vender pa postavljajo n pr. Trentarji sjmmmke blizu domače hiše tudi tistim, ki bo se Bjg vo kje po svetu ponesrečili.
Trentarji in gorenji Posavci naročujejo svoje tablice Podkornom jiri Kranjski gori. Tam je izdelovanje sjiominskib tablic nekaka domača obrtnost. Čeravno nimajo umetniške vrednosti, vender pa nas zanimajo v kulturhistoričnem obziru. Kmet sicer dobro razume vse dejanske razmere in jih zna tudi dobro presoditi, vender jih ne ume upodobiti s kistom. On slika samo tipične podobe, okorno iu uevkretoo, kakor roka kakega dečka. Sorazmerja in perspektive on niti ne pozna. Gorsko )>ot u. pr. nariše kmetsk slikar v vsi njem dolgosti in precej veliki širokosti. Poleg te pa nariše vse mogoče stvari, ki se lahko dogode in katere posebno vzbujajo njegovo domišljijo. Nesreča in smrt sta kmetu navadno jedno in isto, obadva tesno mej seboj združena.
Kmet ni nikakoršen idealist, on se drži tega, kur lahko s svojimi čutili spozna. On tudi noče nič
zastonj imeti in priznava, da vsaka usluga izzivlje protiuslugo. Ako so mu nebesa kako milost podelila, zdi se mu čisto naravno, da mora tudi on svojemu patronu kako veselje narediti. Oe druzega ne more, obesi tablico za prijeto milost v svetišči M. B., premožnejši darujejo debele sveče cerkvi; bogatini pa dajo narediti krasne mašne plašče. Povsodi pa zahteva kmet, naj se njegovo ime zapiše in javno izrJostavi, da lahko vsakdo spozna, kdo je to daroval.
Poleg raznih nezgod, katere človeka vsako uro lahko zadenejo, vidijo se na tablicah predočene tudi bolezni, ki živini prete. Tako se vidi včasi naslikana planšariea, kako skrbi za bolno 'kravo in ob jednem za veselje povratka v domačo vas koncem poletja, ker, če bi jej katera krava poginila, ne smela bi okrasiti svoje živine ob dohodu s planine. Lahko se naleti tudi tablico s kmetom, ki kleči na stolčeku, a za njim je narisana vsa njegova goveja živina do naj zadnjega teleta, kako jej kuga preti, za katere odvrnenje on moli.
Tablice pa niso samo znak tistega kraja, ki je posvečen najsvetejšim občutkom človeškim, nego one služijo tudi za praktične namene, one zaznamujejo pravo pot v samotnih krajih. Kjer se pot je križajo ali pa dele, spoznal bodeš vselej pravo pot po tem, ob kateri je znamenje postavljeno, ali pa
križ in tablica pribita. Ob1 jednem se tudi lahko opaža, kako se svetniki menjajo od kraja do kraja, kako tu časte jednega, dr ugodi druzega. Največkrat se naaaja^naitznamenjih in tablicah, naslikana M. B. najbližje božje poti.
Iz znamenj ia tablic govori narodov duh z besedo in pismom neposredno z nami. Tudi drugi nem) spominki ob potih imajo isti namen in kdor hoče, jih prav lahko razume, ne da bi bilo kaj narisanega, ali r zapisanega na njih. V zgodovini tacega spomenika je izražena navadno vsa družinska kronika sosednih kmetij. Vernim ljudem kažejo znamenja pot v nebesa ter jih opominjajo k molitvi ia pobožnemu življenju. Ob jednem pa imajo znamenja tudi mističen pomen: pri njih počivajo verne" duše, ko morejo za kazen mukotrpno okoli begati: Na drugi strani pa so znamenja mejniki, mimo katerih ne more hudobec z njegovo peklensko druhaljo. Tiidi veščam in čarovnicam zapirajo znamenja pot na polje, da ne morejo toče narediti ali drugače poljskim pridelkom škodovati.
Pri zoamenjah so videle pohotne duše razne nebeške prikazni in tako se je že večkrat zgodilo, da so na mestu znamenj cerkve sezidali ali pa močno obiskovane božje poti postavili. S kratka: vsako znamenje je zgodovinsk spomenik!
L. M.
jedci to bolj energični, drugi pa boli pasivni, a za to jim Se ne gre odrekati narodnega prepričanja. Gosp. Skvorec ni samo rojen domačin, ampak tudi v mišljenji in v dejanji je dober in zaveden narodnjak^ ki »ad podpira vsako. narodno podjetje. Gospodu župeiku pa nikakor •ne- gre očitati n malomarnosti; kadar izvršuje avoj poklic je samo duhovnik in mora n. pr. spričevala in-idroge jednake stvari narediti na podlagi resnice prav tako za nemškutarje kakor za Slovence. Da1 pa je narodnjak in ne samo z besedo, pokazal je ie pri mnogih prilikah,, in sicer dejanski bolj nego marsikdo drugi in i sato je vsako zoper njega naperjeno- očitanje neosnovano.
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani, 26. julija, i Predseduje župan Gr as se 11 i. Navzočnih je 17 občinskih svetnikov. Overovateljema zapisnika današnje seje imenuje župan gg. občinska svetnilta S ve tka in Žitu i k a. Župan naznani, da je povodom oaroke nadvojvodinj« Margarete Sotiie, hčerje nadvojvoda Karola Ludovik-a in nadvojvodine Marije Terezije, naprosil deželno predsedstvo, naj izreče najudanejše čestitke občinskega zastopa, za kar se je nadvajvoda Karol Ludo v i*, brzojavnim potem za-hvalili (DobroZ jDobrbl) Župe* nasoaui, da mu je došel od c. kr. deželnega" predsedstva dopis, s katerim se a* podlogi § 84- obč. reda za stolno mesto Ljubljano prepoveduje izvršitev sklepa obč. sveta Ljubljanskega, s katerim se je določilo premeniti nekatere javne napise in ie napraviti samo v slovenskem jeziku. Zapisnikar preč ta ta dopis.*)
Oglasi Se za besedo obč. svetnik dr. K Blei-wetar.vi.te a* T rate »i š O i- in izjavi,, da hoče predlagat^-naj se- dopis gosp. deftsf.  predsednika jzrooi pravnemu odseku  v poročanje.   Kaj je vplivalo, pravi govornik, da je g. dež. predsednik s čudovito' hitrostjo ustavil sklep našega avtonomnega zastopa, .ni .težko Uganiti.   Dandanes vlada za neke, nekdaj kot iakcijozne stigmatizevane liudi posebno tenak slub.   To je- dokazala zadnja doba v državnem zboru na Duuap. G dež. predsednik se sklicuje na člen XIX, s katerim.hoče varovati nemško manjšino.   Kedar   pa treba  drugod varovati slovansko manjšina, takrat spi člen XIX  V Mariboru, v Cel ji, v Peuji, V Olovci, Beljaku, v Gorici, 'Trstu, -v Pulji i. t. d. se nahajajo izdatne manjšine Slovencev ali Slovanov, tu  obč sveti vsak dan grešijo proti čl. XIX., a nikogar  in, ki  bi  tu pomagal Slovanom. Markanten  eksempel   vidimo v Brno,   kier «i bili prej dvojeaoavi napisi, a ko je, prišla nemška vlada na krmite} so se takoj odpravili, čeravno je manjšina Sloejlnov v Brni višja, kakor Nemcev in slovenskih renegata* skupaj v Ljubljani, a ni črhnila ni vlada. Nikakor torej se smemo dopuščati, da bi se tako e nami postopalo, pritožiti se moramo in upati smemo, da se bode   respektira I   sklep avtonomne kor|»omcije.   Ako   pa   propademo,   potem — vsaj upam tako — bodemo tudi ustregli rojakom našim v drugih krouovinah ; tam, kjer so v mamšim, bodeio zahtevati  in doseči morajo, da se kakor tukajšnjim Nemcem, tudi njim povsod dejansko uvede jednakopravnog ne samo na ulici, ampak tudi, česar žali bog zastonj prosijo že leta ui leta, glede solin uradov. Jeduake pravice, jednake dolžnosti, to naj bi bilo geslo vlade, in ako bi  se ona tega držala,   srečna bi bila Avstrija. (Živahno odobravanje.)
Predlog se vzprejme brez ugovora. V imenu stavbinskega odseka poroča obč. svet. Klein o popolnjeni ponudbi glede občinskega sveta mej nunskim vrtom in novo Tržaško cesto. Gospa pl. Zhuber ponujala je prej za štirjaški seženj po 5 gld., zdaj ponuja 6 gld. V ponudbi pravi, da bode stavbo- hiše na tem prostoru izvršila po naročilu stavbenega urada, da bode zakrit nunskega vrta zid, in da hoču pričeti stavbo I. 1893. ter jo dovršiti L 1894. Poročevalec Klein nasvetujeza stavbinaki odsek, naj se ta ponudba odkloni, ker je to jeden najlepših prostorov s katerim mesto razpolaga in naj se svet proda de .po,10 gld/i za štirjaški seženj Obč. avet. P i re u^di se cena le previsoka. Stavbeni prostori ni kaj vabljiv,- je> nekak poligon in je malo upanja, da bi se k malo zazidal. Zatorej uasvetuje, ker bode od prodanega stavbišča po določbi stavbenega odseka porabiti mnogo sveta za vrt, od katerega be bode mnogo ali nič prihodka, naj se'odda ta svet, mesto po 10 gld. — po 8 gld. štirjaški seženj.
Obč. svet. Vel ko vrh podpira, ta nasvet. Obč. svet. vitez Z i tterer pa podpira predlog stavbinskega odseka. Po njegovem mnenji ga skoro ni v Ljubljaui »lepšega.prostore* kakor je ta Seuni-kovim dedičih .plačevaloSeeidSr za svet; po 10 gld. za štirjaški seženj, g. Lukmann zahteva za svojo hišo in dvorišče 100.000 gld., gospa Fux je plačala □ seženj po 12 gld., le počakati treba, svet bode lahko še dražje prodati.<
Obč. svet. Velkovrh naglasa, da bode mestna "bčina le mnogo pridobila, če se ta prostor zazida, Keiti plačevala se bode gostačinja, doklade za vo-«o/ iW' 'etam že po glavnih cevih izpeljan in ° /o naklada, glavna stvar pa je, da se bode zazidal grdi zid nunskega samostana
__op6- »vet. Ravni h ar pravi,  da je  z vseh
•) Dopis je natisnjen v uvodnem Članku.   Op. ured.
dosedanjih razprav občinskega sveta razvidno, da dela stavbinski odsek vsakemu, kateri boče graditi kako novo stavbo, zgolj le ovire. Gospod Merizzi hotel je par metrov sveta poleg svojega (Seunikovih dedičev) posestva in bi bil kupil in podrl igriško stavbo, a ni se mu dalo. Tako se je godilo tudi gosp. Perdanu, ko je hotel novo stavbo napraviti na Reseljevi cesti, katera je sedaj morebiti za dolgo Čaaa odložena. In isto tako postopa ae zdaj proti ponudnici gospej Zhuber, ki hoče zidati hišo za stanovanje na tem prostoru. Ako bi morala za stavbeni proator dati kar 10 00O gld., potem ji stavba ne bode nesla nikakin obresti in opustila bode vso reč Govornik podpira toplo predlog obč. svet. Pirca.
Oč. svet. M u r n i k pravi, da določa ceno kakemu svetu zgol individualno mnenje. Gosp Luck-maun misli, da je njegov prostor vre len 100.000 gld., mesto pa je hotelo prodati det Cesarja Jožefa trga za komaj desetiuo tega zneska. Ponudba Seunikovih dedičev glede igrišča:— govornik pravi, da mora to naglašati kot devetletni načelnik stavbinskega odseka — bila je za mestno občino brez vsako vrednosti ; odgovoren za dotični ukrep pa ni stavbinski odsek sam, nego ves Občinski zastop. Zavrača torej očitanje, da dela stavbinski odsek komu neopravičene ovire. (Konec prita.)
Domače stvari.
— (O sob ne vesti.) .Deželni predsednik g. baron Wiukler podal se je ea nekaj časa na Gorenjsko v Belopeč. — Vpokojent polkovnik 25. peš-l>olka gosp. Avgust Salomon dobil je viteški križ Franc Jožefovega reda.
— (Potrjen zakon) |V kranjskem deželnem zboru sklenjeni zakon o uravnavi potoka Mirne dobil je Najvišje potrjenje.
— (Zabavni večer.) Opozarjamo še jeden-krat na zabavni večer, ki ga priredi prva Ljubljanska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda danes zvečer na vrtu g Ferlinčeve restavracije. Sodeluje vojaška godba.
— (Abiturijentska veselica v Ljubljani.) Vse one gospode Ljubljanske pevce, ki bo obljubili sodelovanje pri abiturijentski£veselici, opozarjamo, da so skupne vaje 28. in 29. t. m. v .Glasbeni Matici".
— (Pevskega druš&va „Ljubljana") vrtna veselica v nedeljo dne 31. t. m. pri „Virantu" obeta združiti mnogobrojno občinstvo. To domnevanje opravičuje v nekoliko tudi udeležba pri kegljanji na dobitke, do torka zvečer kegljalo se je nad 1000 seriji Pevci pa se kar uainiar Ijiveje vadijo v petji, boter pevske točke (4 zbore) dostojno prednašati. Izza kult« smo izvedeli, da tem povodom nastopi čveterosjiev,( obstoječ iz vrlih 2 ženakih in 2 moških pevskih moči j. Posebna vabila se ne bodo razpošiljevala, kar naj. slavno občinstvo in osobito častiti podporni člani oprostiti blago vole.
—, (Znamenite starine) so izkopali včeraj pojioludne na Celovški cesti. Koncem Knezove hiše odprl je muzejski slufcahnik Kobal sarkofag (iz mehkega kamenja, kakeršno se nahaja pri Moravčah), v katerem sta bili dve ženski ogrodji (bržkone matere in blizu dvanajstletne hčerke). Pri. prvem se je našel zlat prstan z dvema kamenoma, pri drugem pa nad 70 drobuib, zlatih korald. Bilo je še kakih pet, šest sarkofagov in mali grob iz opeke zložen z ostanki sežganega trupla. Nad tem poslednjim sta bo našli dve plošči z napisu Tudi kustos Mttllner in preparator Scbulz sta osebno preiskala sarkofage in dala odnesti najdeue stvari v deželni muzej.
— (Na državni železnici) bilo je tudi preeklo nedeljo proti gorenjski strani in proti Kamniku izredno veliko izletnikov. Vozilo se je na obeh progah nad 3000 oBob. S Podnarta moral se je prirediti drugi posebni večerni vlak:
— (Nova ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) se snuje za Cerknico in okolico ter se bode v kratkem ustanovila, ker se je po prizadevanji rodoljubne gospe Sebenikarjeve iz Rakeka že zglusilo mnogo gospe in goapodičin.
— (Napad.) Na poti-'v Jesenice napadla sta pretekli teden dva cigana neko žeusko iz Gorij in jo hotela oropati. Ko je klicala na pomoč, pri* tekel je, cestar Janez Jan, ki je prepodil napadalca. Drugi dan prijeli so ju orožniki ter djali pod ključ.
— (Azijo za carinika plačila) določil se je za mesec avgust za vsa plačila, ki se odštejejo v srebru namestu v zlatu, na 19 odstotkov.
— (Slovenski učitelji v Grade i.) Piše se nam iz Gradca dne 26. t m. : Včeraj Be je pričel tu fiesttedeuski učiteljski tečaj za deška ročna dela
pod vodstvom meščanskega učitelja Sollnerja. Poučuje. Be v mizarstvu in leponstva po devet, oziroma deset ur na dan.. Tega tečaja se udeležuje g. nsdučitelj P ožene I iz Rakeka, g. nadučitelj Beaedek iz Planine, g. učitelj Kleč is Ljubljane in g. učitelj Nagu iz Studenca, kateri zadnji pa le ni došel. Dela in truda bode bi cer veliko, a nadejamo se, da Slovenci tudi Cu ne bodemo zsdnji.
— (Povoden j.) Na Štajerskem naredila je Drava po vsej Dravski dolini veliko Škode. Že od leta 1874. ni bila tako silno narasla, kakor poslednje , dni. Nekatere mostove pobrala je voda in pokvarila občinska pota. , Na mnogih krajih ni uničena samo žetev na polji, nego voda odnesla je tudi rodovitno zemljo in nanesla kamenja in skalovja. Okoli Misljine, v okraji Slovenski Gradec, nastalo je celo jezero, ki se je le počasi odtekalo. Škoda je velika.
— (Trtna uš.) V občini Št. Nikolaj v Ormoškem okraji konštalovalo se je uradno, da bo nekateri vinogradi okuženi po trtni uši.
— (Umor v zaporu.) Abraham Diamant, ki je o svojem času, službujoč pri tedanji gospe pl. Gariboldi, ukradel za veliko tisoč zlatnine in . dragocenosti j, zaprt je sedaj v kaznilnici v Karlovi pri Gradci. Te dni spri se je z nekim 72 let starim kaznjencem Janezom Grabnarjem ia ga v jezi zabodel s škarjami tako, da je bolni starec umrl. Diamant ni povse zdrav, časih ga meče božjast, časih pa se mu zmeša tako, da ga je težko ukrotiti.
— (Hram za prodajo italijanskega-vina) nameravajo ustanoviti tudi v Celovci, kakor se bode to zgodilo gotovo po vseh večjih mestih, na očitno škodo našim vinogradnikom, ki že zdaj težko spravljajo v denar svoje pridelke. Kaj bode še le, ko italijanska vina preplave vso Avstrijo, posebno bližnje pokrajine 1
— (Usad se je udri) v Lisah na Koroškem valed dolgotrajnega deževja. V ondotnem rudniku delujoči rudarji, pravočasno opozorjeni na pretečo nezgodo, utekli so hitro in se vsi rešili. Koj na to udri se je usad in popolnoma zasul rov, v katerem so bili delali rudarji.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Celje 27. julija. Vsled razpisa kranjskega deželnega predsedstva, da samo-slovenska imena ulic in prostorov v Ljubljani žalijo državne temeljne zakone, sklenili tukajšnji Slovenci, da bodo v Cel ji zahtev/ali tudi slovenske napise imen ulic in prostorov.
Dunaj 27. julija. Grof Taaffe odpotoval po današnji seji gospodske zbornice v Išl k cesarju, baje radi važnih rečij.
Sofija 27. julija. V znani pravdi na smrt obsojeni Milarov, Aleša Karagulov, Popov in Gjorgjev bili danes usmrćeni.
Peter burg1 27. julija. „Journal de S t Peterburg" izjavlja, da so v raznih časopisih priobčeni akti iz pravde proti namišljenim morilcem Belcev* falsirikovani. Poročilo, da je ruska vlada izdala odredbo, po kateri so razveljavljeni glede Ferdinanda Koburžana vsi zakoni, je smešna izmišljotina.
Dunaj 26. julija. Finančni minister dr. S teinbach dobil red železno krone prve vrste.
Razne vesti,
* (G r o zna nesreča) dogodila so je v Aleksandriii v Egiptu. Nedavuo popravljeni stolp mošeje „MumrierJ |>odrd bo je mej službo božjo, ko je bilo polno vernih v mošeji. Na stotine ljudij e ubitih ter pokopanih pod razvalinami.
* (Cu d alt o v a o poro k a.) Te dni umrl je v Fiorencah ueki Američan, Heury Levfingstoue, velik Čudak. Ta bogataš ni občeval z nikomur, imel jebasmo navado, voziti se s kočijo, v katero je bilo ujne ženili po 20 parov konj. Tudi natočnine ni nikdar dal nikomur, vsakega je potolažil, češ, po moji smrti boš dobil, kar ti gre. In res, v svoji oporoki ostavil je vsem svojim 'slugam nenavadno visoka volila. Tudi drugim,, povae negu&uim ljudem oBtavil je volila po 50 000 lir, tako nekemu uradniku, ki je v kavarni, kjer je sedel jmkojuik čudak, nekoč vzkliknil: Oh, da bi imel vsaj 50.000 lir, da si kupim vilo.
* (Od strah u umrl.) V Madridu zaprli so necega cigaua zaradi uboja. Ko bo ga odveli pred sodiščp, rekli BO mu njegovi tovariši iz ječe, da je že obsojen na smrt io da se bode kae>m takoj izvršila. Ubogi cigan se je tako prestrašil, da ga nič ni moglo umiriti. Zasloni so mu prigovarjali jet-tuški pazniki, da so njegovi tovariši lagali. Umrl je kmalu potem od sumega strahu. •
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo printnega ,,Moli ovoga Seidlitz-nraska", ki fe preskuSeno domače zdravilo in upliva na želodi c krepilno ter pospešilno na probavljanje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. .MOLL, c. in kr. dvorni zalagati), DUNAJ. Tuehlauben U. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno M0LL-0v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. Manj nego I Skatljiei se ne razpošilja. 5 (42—10)
„LJUBLJANSKI Z?0S"
za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
¥¥li¥0¥I # I *****lTTT#¥TTTTTTTiyTTT¥a>#>t
■ nj« I:
36. julija
Pri iiimIMM: Hafner. Sečanski, Psschka z Dunaja. — 1'unk iz Gradca. - Bučar iz Kamnika. — Pavlović iz Zagreba« — Obrata z Vrhnike. — Klrach li Celovca. — Khern iz Litica.       StrasebrOtT iz Prage.
Pri Sionu Dr. Jauovvitz iz Trsta. — Dr. Drozda, Neuroth, Seebor, Eichhol/.er, Berkovvitz /. Dunsjn. — Salomon iz Pulja. — Ktntie. iz Gorice. — Dr. Detrancescbi iz Gradcu. — Tomšič iz Ilirske llistrico.
1'ri (ii*.ii«m Uiihniioni : \Vi.ui, Modam, Sohi* natschek z Dunaja. — VVenzul iz Brna.
Uuirll sa f :
24. julija: Barbara Osel j, krojačeva vdova, 6."» let, Kravja dolina St. 11, inaniHunis.
2"), julija: Aiojzija Turk, posestnic*, 70 let. Slonove ulice št, 22, eatarrluiH iuteatinalis. — Ludvik Vurtačuik, delavčev sin, 11 mesecev, Dunajska cesta St. 35, boijait
26. juliju: Marija Pribovsič, črevljarjeva hči, 12 dni, llorpiiiske ulica št. 81, krč v čeljustih. — Antonija Jane-tifi, delavčeva hči, 14 mesecev, Kolozijsko uli3« At. 2, božjast.
V deželni 1) o I u i c i : 24-julija: Janez Dimnik, hlapec, HI let, oedemu cerohi. 95. julija: Anton Spik, delavec, .'12 let, logar.
Meteorologično poročilo.
J	Čas o p * -ovania	Slanje barometra v tura.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v i mm.
"= i %o TI	7. /.ju t raj 2. popol, i«, zvečer	735 6 mm. 735»> lom. 786 1 mm.	18 2" C 82*0« C 160" c	si. jvz. si. vzh. brezv.	obl. d.jas. jasno	0*00 aa 1
ID-CLi^aJslcsi "borza
doc 27. julija t. 1.
včeraj         — danes
Papirna renta.....gld.    95 90    — gld. 95 90
Srehrna renta......                              95 45     —   , 96 50
/.lata renta......,    113 90     —   n 113 95
5°/0 marčna renta   ...     „    IOOJ05    —   „ 10055
Akcije narodne banke .   .     ,    995—     —   „ 99.V—
Kreditne akcije.....312—    —   . 313-5o
London.......,    119-60    —   „ H960
Napol........„       950 V, —   „ W80
C. kr. cekini.....,       5 67     —   , 5i>7
Nemške marke    ....     .      5852«/, —   ■ 58-521/,
4'7. državne srećke iz 1. 1854   .    250 gld.    140 «ld. 50 k,
Državne srečke iz 1. 1864    .   ,    160          1*2 ,   50 „
Ogerska zlata renta 4"/i.......110? v TlO ,
Oger&ka papirna renta 5"/„......100 „   50 ,
Dunava reg. srečke 5°/u   ...     100 gld.   122 „   75 ,
Zemlj. obč. avstr. 4'/t% alati zast. listi          1 IT „   — ,
Kreditne srečke......100 gld.   191 ,   25 r
Rudolfove srečke......                            10   „       -'3 ,   75 ,
Akcije anglo-avstr. banke .   .   .     120   „     152 „   7'» „
Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.....                  236 „   50 ,
Zahvala.
Žalujoča rodbina pokojnega gospoda
Franca Windischer-ja
c. k r. d a v k a r j a
izreku na tem mestu blagorodnomu gospodu c. kr. okrajnemu glavarju v Radovljici, gospodu c. kr. sodniku v Kranjski gori, vsem c. kr. uradnikom, tukajšnjim ognjogasceui in vsem drugim p. n. gospodom in gospeni tukajšnjim in p. u. onim, ki so iz daljnih krajev prihiteli pokojniku pri mrtvaškem sprevodu zadnjo čast stvorit, dalje vsem blagim rokam na obilnih krasnih vencih najsrčnejšo zahvalo. Naposled priporočamo blagega pokojnika v dober spomin!
KranJBka gora, dnu 26. julija 1892.
(861)
Rodbina \\ iiitlischer.
Srednja temperaturi* 18'7", za 09   po<l nuriuaioiu
!r> Na najnovejši iu najboljši način e
f umetne (228—41) J
. aohe 1» zobovja i
* ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo« x v vmiiJ« in vse zobne operacije, — odstranil je e ■> aobue bolečine z usmrtenjem živca
J zobozdravnik A. Paichel, ;
J   poleg čevljarskega ujosiu, v Kohler-jevi hiši, I. nadstr. J
f
Tužnim srcem naznanjamo v svojem ter v imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je naša ljubljena sestra, oziroma svakinja, gospodična
Jakobina Luckmann
katera je včeraj, dne 26. t. m., popoludne ob '/« na 3. uro, previđena se svetotnjstvi za umirajoče, po dolgi bolezni, v 23. letu svoje starosti, mimo v Gospodu zaspala.
Truplo druge rajiice prepeljalo se bode iz Trsta na tukajšnji kolodvor ter jutri popoludne na pokopališče k sv. Krištofu preneslo.
Svete maSe brale se bodo v raznih cerkvah.
Drago rajnco priporočamo v blag spomin in molitev.
Ljubljana, dne 27. septembra 1892.
Ana Maver roj.  Luokmann, sestra.  Raj ko L lokmann brat. Jurij Mayer, svak.
Poštna upraviteljica
/ril <li»  1. sc'iitcMibra služIte.
Ponudbe upravnlitvu „Slov. Naroda". (860)
^♦■■♦♦■»♦♦av*«!
OOGMO =
star, pristen. Naravnost iz Oognac-a iFiancoskoV Zdravniki ga priporo-kujejo  kot  sredstvo,  ki posebno w^**v^krepčn slabotne, bolno in prebolelo. -^M ^^Mala steklenica        litra 1 gld. ^^-pl 75 kr.; velika steklenic «/I0 litra
i/; Piccoli jeva lekarna
♦       ^J^- Pri angeiju«
1 v Ljubljani; Dunajska cesta.
*> i n itn ju namirila se proti ifovzi'tju #VOfj0 ■ r««"««» izvi'.vujejtt. 59—5)
e>eaaj)]»eaai«>eBai«eav^«aBa«^iaBi^#ai
I
♦
i
i
♦ ♦
♦
,1
Zaradi oddaje ntavbe
novega okrajnega mostu čez Savo
mej Nini« «lniLoni  in  M»ilj;«m na okrajni cesti I,oka (v| ed \ o<le)-
I*. aiimil« \ rili«, se bode
ilii«'' I O. avgusta t. I.
dopoludne ob 10. uri javna di a/b;i v ol»<'aiiiMki pisarni \ liran.ji
in pri tej jiriliki i/.kliealo
I. simba l«s4'n«-o;a inosln / obrežnimi za iilooo
f*f Preložitev obeatranaktli eeal mm.....r>.oi»o „
Vabijo ae k tej dražbi vsi podjetniki z doatavkom, da ima vsakdo pred ustno obravnavo  uročiti  načelniku komisije 5% varščino v znesku i)00 f^ld.
Dottoni  Daerti in pogoji,  kakor  tudi VHa druga  aredstva ležijo podjet. niku v ogled na raspolaganje v občinski  pisarni ob navadnih  uradnih urah.
Cestni odbor v Kx»anji
dno 25. julija 18(.)2. (855-2) Načelnik : Jožef Keršič.
^BaavaaaaaaaavaaavBiaaavBBBBBBmHaiHMaaa^H^^a^^^^^H^^a^^^^^B^^r
Doering,ovo milo s sovo
po svoji kakovosti nedoseženo, jako očiščeno 1)
nevtralno toaletno milo
irea primešanega luga ali drugih tvarin.
Vzdrži in množi lepoto kože, zboljša polt,
odpravlja s kožo vse nečistosti ter upliva  v vsakem slučaju oživljajoče ln osvežujoče na kožo.
V nasprotji /. drugimi toiletninii mili je to absolutno neškodljivo
tudi če se rabi vsak dan.
LlZ3 Zgodnji' Btnranj«', grapavu koža,  rudeče roko Bg iieinogof-e. B3
Nepogrešno za žensko toileto.
Kadi svoje fniosti je to milo /.lusti porabno za đojeaoe 1» otroho, nadalje tudi za osebe, katere imajo Občutno kožo, in katerim naavetu-Jejo zdravniki to milo
Doeringovo milo 8 sovo je, ker velja komad samo »O kr., najboljše milo na Mveiii.
Vsak komad pristnega Doeringovcga mila se spozna, ker mu je utis-njena varnostna znamka, sova, odtod so imenuje ..Doeringovo milo s sovo".
Dobiva «os IV. (356—5)
Av£. Aiior, Ford. Milina K Kasoli, lokar (Iriitsohol, Ani. Krlaper, Ed. Mahr, Mavr-jova lekarna ..liri zlatem jelena", IMocoli-jevn lekarna .,|iri angolju", l babi |il. TriikiM/v, lokar. V Kmnji: Martin IVDan, Rud. Starovasnik. <*««-ueraluo   kuhIopmIvo   x»   avtrO■ OferakOI   A.   U<l'INt II   A *'<».,
i>iiiimj, i.« i ii-«<K a
t
2j2
goldinarjev
stano pri meni en modroc na peresih (FedermatrHtze) Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega dnini, so h tinim nfrikoin tapecirani in uiočniui platnenim cvilhom preoblečeni ter 10—15 let uol»«'nlli pnprsv ne zahtevajo. jyejjT"* Pri naročilih z dežele naznani naj mc vselej iitttaiioiia mera postolje v notranji luči. ~M — Ako ae toroj dobi za 10 t;ld. dotter tapeciran inodroc na pe
reaib, jo pač neumestno kupovati malovredne nadomestke, kateri pravemu namenu, imeti dobro poitejo, ne iiHtre/.ajt).
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, ŠBlenimrpvi
bantnikoni hoteliiv, vil, kopelij in Kaveduv pop ust od cene.
ulice 4.
i
>* <
_i
Žicaste zimnico za vnako posteljo navadno velikosti po ** tfl«l. OO Hohlov; z atrikoin lapecirano in a cvilhom preoblečeno po 15 gltl. (714—12)
i
i
Rogažka kiselina.
Rimski vrelec
Sar najboljša naravna natronova kiselina. S
Z dovoljoiijoui
c. kr. ministerstva notrujnosti z oglasom  z dno 39, grudna, St. 14.U79,
umetno napojena 8 čisto, prosto ogljenčevo kiselino.
Odlikuje so posebno: Pri |mm-»nii«>mi prel»avljeu|u in alabeiu teku,  pri dul|{Otrw)iiili   iii»!i«mIIIi,   proti   nnUiihl,  ako nIuIm-
iikmI in pri vseh nevarnih boleznih, ki nastanejo zaradi popačene
iiit-iiNt riiiui |e. (U54—1)
= Izvrstna namizna pijača! =
Vrelec sv. Rozalije
priporoča se pri boleznih zelod«a,  pri alavbein teku, »u"U». peMku in meburakein uakoilu, vrhu tt-^a je lxyr»tnas unuilcna pi|h«A, ziiHNitnii u klaltiui ali aladkiiul vini.
Itazpošil.ja ho v murnih steklenicah, i»o 1»/» litra, f/io *n '/io ,itrH
po Jako iii/.bili oonali.
IpajjT* Ceniki na zahtevanje gratis in franko. "Uja«
Naročila naj se poSilJajo: Upravništvu Rimskega In sv. Rozalije vrelca, posta Polčani, pri Rogatcu.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'
22