243. številka. Ljubljana, v ponedeljek 21. oktobra 1895 XXVIII. leto. Iibrtir. vsafc dan * veter, i«'trosi nedela in prPTOibe, ter velja po poŠti prt'j«mrn ta avstr o-ogerikp i'cfolc in vae leto 15 gld., ta pol leta 8 gld., za fletrt lota 4 tfld,, za jeden mcauc i gld 40 kr. — Za Ljubljano lic* poganja nn dom «a vt.e loto 13 g!d., ca Cctii, 'eta a gid. 80 kr., ssa joden mesec 1 gld. lO^kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na metec, po 30 kr. ra cetvt len — Za tuj« dežele toliko veo, kolikor pofctnira TimSa. Za oznanila plaCuje se cd Stirisiopnc petit-vrete po ti kr., Ce lo oznani'o jcc"crkrat t--ka, po 5 kr., Ć3 *e dvakrat, in po 4 kr., Ce Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ce iivole fravkirati. — llokopisi no vi vračajo. — Uredništvo in npravnisLvo ie M Kongresnem trgu St. 18. Upravnistvu caj eo blagovolijo poiiljatJ caročrmr, roklamac.jo, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Pred otvoritvijo državnega zbora V torek fe snide zopet državni zbor na novo zasedanje, h katerim se začne tudi uova faza v notranji po'i ti ki. Parlamentarna situvncija je popolnoma nejasna, zakaj na mehkih foteljih, na katerih so ob zaključenju zadnjega zasedanja sedeli ćlani provizornoga, prihodnjega ministerBtva z grotom K i e 1 -manseggom na čelu, sede Bedaj novi možje, sedi grof Badeni s svojimi pomočniki. Dasi je gref Badeni že nekaj tednov mini-steiski predsednik, so še vsi njegovi nameni za bodočnost popolnoma neznani. Odbral si je za pomočnike same može, glede katerih ni jasno, kakih načel se bodo držali pri svojem delovanju, grof Badeni sam pa molči. Parlamentarne stranke ne vedo, pri čem so ž njim. Vse se mu ponujajo, vse bi mu rado služile, vse žele ozkih zvez ž njim in vsaj nekoliko upliva na vodstvo notranje politiko, a grof Badeni je se vedno hladen in nepristopon. V torek se bodo razvlekle megle, ki obdajajo novo ininisterstvo in je zavijajo v neko mistično temo — tako pričakujejo vsi tisti, kateri bi se radi usedli prav blizu grofa Btdenija, in dobili vsaj jeden konec državnih vajet v roke. Program, s katerim se bo predstavilo novo minislerstvo zastopnikom narodovim, nam bo pojasnil, kako razmerje bo mej nami in grofom Badenijem — sodijo zopet drugi, kateri niso tako brezpogojno pripravljeni stopiti v vladno službo. Grcf Badeni bo brez dvoma v torek razvil svoj program. Prepričani smo, da bo prav lep, da ga bo veselje čitati. Obljubovalo se bo mnogo; obljubovalo se bo vestno izvrševanje zakonov, pravica in pravičnost vsem strankam in narodom, pospeševanje gospodarskih in kulturnu potreb, iz kratka, vlada bo obljubila vse to, kar je pred njo So vsaka vlada obljubila, česar pa se ni doslej .še nobena natančno držala. Lahko je delati lepe obljubo in sestavljati krasne programe, težko pa jih je izvršiti. Koalicijsko miniaterstvo žalostnega spomina jo za to najboljši doka/,. Zategadelj pa nas tudi program nove vlado no bo premotil, da bi zapustili svojo reservo. Sodili bomo novo vlado po njenih delih, ne po njenih Ivsedah, in svojo razmerje k njej uravnali po tem, kakor bo ona postopala napram nam. Novo ministeratvo ni parlamentarno. Noben član nove vlade ni zajedno član poslanske zbornice Nekateri novih ministrov imajo sicer stare zveze in ne prikrivajo svojega osebnega mišljenja tako grof Ledebur, baron Gautsch in grof Gleispach, ali del ,tt bodo morali po navodilih in naročilih grofa Badenija, kajti vladal bo ou, jedino on bo odločeval pri vseh važnih vprašanjih. Dasi pa pravi grof Badeni že sedaj, da no pripada nobeni stranki, da bo 6ta1 nad strank imi in vladal avstrijsko, ven ler ne bo mogel izhajati, da bi ne imel v parlamentu večine. Zlasti ne bo mogo':e rešiti velikih vprašanj, mej katere spada pogodba z O^erdco, če ga ne bode podpirala veČina zbornice. Naj ima osebno kakeršne koli nuzore in namene, skrbeti bo le moral, da si pridobi zborni'no ve'ino. Kakor smo rekli, dobi lahko katero koli večiuo hoče. Lahko sestavi parlamentarno večino, s katero bo zamogel vladati zoper van slovanske poslance, lahko pa dobi tudi večino brez Nemcev, s katero bi mogel vladati vsem narodom pravično, res avstrijsko in neprislrausko. Dokler bo grcf Badeni mej strankami laviral, mu ne bo t?žko Isbajati, a dolgo ne bo mog* 1 lavirati. Razmere so take, da ni ve' mogoče tako izigravanje stranko zoper stranko, kakeršno je s toliko spretnostjo prakticiral grof TaalV-. Po naši aodbi b<> mo>"al grof Badeni kmalu pokazati barvo, kmalu bodo njegova dejanja pričala, k ko misli vlad iti, jedi njegovo minislerstvo zadnji poskus vzdržati centralizem in germanizacijo, ali je začetek novi vrselejši dobi v zgodovini tostranske državne polovice, dobo ravnopravnosti in jednako prav;i0sti vseh slojev in narodov. Tedaj se bodo odločili tudi narodni strai.ki pripadajoči poslanci. Sam program, kateri bo vlada v torek razvila š« ne more biti povod, da bi zapu stili svoje stališče tr»/.ne in atvatne reserviranosti. Bode-li vlada tako postopala in delala, kakor je primerno koristim vseh narodov in celo države, potem tudi oni ne bodo imeli povoda jej delali ovire. Lahko pa se tudi primeri, da bodo poslanci Knjige družbe sv. Mohorja. Nepričakovano zgodaj je jela letos družba nv. Mohorja razpošiljati svoje knjige, katere so letos šo lepše in ukusnejše opremljene nego lani. Knjige so so leto* prvič vse odkraja izgotovile v novi družbini tiskarni in z veseljem povdarjamo, da so natis-njene in opremljeno tako lično, da delajo zavodu in njega vodstvu čast. Družba sv. Mohorja ima letos 72.097 članov in jo proti lanskemu letu nepredovala za 6285 udov. To nas je presenetilo. Bali smo se vedno, da se bo število udov skrčdo, ker je v primeri s Številom nagega naroda velikansko. A ta strah se jo izjalovil in sicer zategadelj, ker so družbi ne kn;ige po vsebini in opremi take, da pridobivajo družbi vedno novih prijateljev. Ce bo družba tudi v bodoče tako delovala in napredovala kakor doslej, utegnemo res spraviti število družbeuikov na 100 000. Razven v jednem okraju se je število družbo-nikov pomnožilo v vseh okrajih in sicer po tej le vrati: V ljubljanski škofiji za 2181», v lavantinski za 2141, v goriški za 542, v Krški za -197, v tržaško koperski z;i 288, v Atneriki za 211, v som-botelj.ski škoiiji za 75, v raznih krajih za 50, v aekovski škofiji za 35, v poreški za 19, v z.igrebški /i\ 7, senjaki za li ulov. Jedini okraj, v katerem se je število družabnikov skrčilo, je videmska škofija, zemlja, na kateri je d.loval družbeni patron sv. Mohor. V tem okraju je bilo lani 202 družabnika a odpadlo jih je 35 tako, da jih je samo še 1G7, dasi bi jih po številu slovenskega prebivalstva v tem okraju moralo bili vsaj 1000. U/.rok temu je napredovanje poitalijančevanja i ti popolno nedo-stajanja domače inteligencije slovenskega mišljenja. Zadnji čas je, da se kaj stori za narodno prebujenje beneških Slovencev; zlasti bi bilo skrbeti, da se vzgoji domača inteligencija. Ker beneški Slovenci sami za to ne morejo skrboti, skrbimo mi, sicer je ta del našega naroda izgubljen, zakaj le narod, ki ima kaj svojo inteligencije ni izgubljen. Družba sv. Mohorja je letos svojim članom naklonila šestero knjig. 1. Koledar družbe svetega Mohorja za prestopno leto 1896. obsega 192 stranij četrtinski obliki in prinaša mimo običajna koledarske vsebino narodne stranke z vlado zadovoljni, v tem, ko bodo člani konservativnega kluba z vlado nezadovoljni, kajti to je že jasno, da stoji na prvem mestu programa slovenskih posl aneov, kar jih ni v konservativnem klubu, narodna j-dnakopravnost, dočim je za slovenske poslance Hohenvvartovega klubi to stvar podrejenega pomena in jim je največ le na tem, da se vlada država po klerikalno-fevdalnih principih. V slučaju, da bi hotelo novo ministerstvo vladati po načelih klerikalizma, germanizacije in centralizacije, bi lahko dobilo konservativni klub na svojo stran, dočim bi mu morali narodni poslanci odločno nasprotovati, narobe pa bi labko reflektiralo na podporo narodnih poslancev, ko bi vladalo v narodnem oziru pravično, če tudi ne po klerikalnih principih. Ker se nič ne ve, kako stališče bode zavzela nova vlada napram parlamentarnim strankam, zato tudi ne kaže, da bi se Blovenski narodni poslanci odpovedali svoji neodvisnosti in si dali z vstopom v konservativni klub vezati roke ter onemogočiti vsako samostojno akcijo, će bi se konservativnemu klubu posrečilo sestaviti parlamentarno večino, katera bi bila jamstvo, da tudi slovenski narod doseže, kar mu gre, po em bi se lahko tudi slovenski narodni poslanci pridružili tej skupini, dokler pa vlada ne bo r» flektovala na trdno večino, dokler se ne bo navezala na konservativni klub, dokler jo celo Upat*, da se od nje lahko kaj doseže tr.di brez podpore konservativnega kluba ali celo proti njemu, dotlej si morajo narodni drž. poslanci ohraniti akcijsko svobodo in se ne smejo pridružiti Hahenvvartovemu klubu. I2 navedenih razlogov tudi ni mogoče, da bi o tem vprašanju sklepali narodni poslanci že sedaj, predn > Ss vedo, kako bo nova vlada gospodarila. Razni listi so sicer poročali, da se bo vprašanje o vstopu slovenskih narodnih poslancev v konservativni klub rešilo koj, ko so snide drž. zbor, a to je le vabilo. Konservativci bi iz naravnih razlogov pač radi pomnožili število članov svojega kluba, ali slovenski narod je poslal BVOje zastopnike na Danaj, da tam zastopajo njegove interese, ne pa mej-narodno klerikalnih in fevdalnih , zato pa je tudi rečeno poročilo raznih listov obudilo v nadih krogih le veselost. Piiaznerau ra/merju mej narodnimi in imenika družbinih udov ter poročila družbnega vodstva tudi poročilo o slovenskih posojilnicah in hranilnicah v I. 1894., katero je spisal J. Lapa j ne nekaj prav mičmh pesnij in več poučnih ter zabavnih sestavkov. Članek dra Mhaela Opeke „Na rojstvenem domu papeža Leona XIII." jo pisan živo in zanimivo ter je okrašen z mnogimi lepimi ilustracijami. To isto velja za spis Marije Sirce „Trsat in Loreto, v spomin šeststoletnice prenosa bv. hišice Marijine na Trsat in v Loreto'. Posebno nam ugajata izborn povesti nKdor ne uboga ga tepe nadloga", spisal X aljski, in „Rejenčeva osveta", spisal Janko Kersniki in prepričani smo, da bodeta prijali tudi Mohorjauom, saj ju smemo prištevati najboljšim, ljudstvu namenjenim proizvodom naše beletristike. Koledar prinaša nadalje popis mesta Reke in grada Trsata, popularno pisan življenjepis „Nadvojvoda Albrecht in Viljem", spisal Sevničan (s podobama obeh nadvojvod), povest „Malo potrpimo", spisal Ivan Štrukelj, jako spretno sestavljeni spis n Velikonočni potrt s v Ljubljani in nje okolici", spisal Ivan Vrhovec, „Razgled po katoliških raisi-jonih**, spisal kanonik dr. J. Križanič in pod za-glavjem „Zakaj kmečko gospodarstvo propada", poslanci in konservativnim klubom ne ugovarjamo, ali pristopu k konservativnemu klubu, dokler ta ne more zajamčiti izvedenja vseh slovenskih narodnih zahtev bi se z vso odločnostjo ustavljali, ako bi na to mislili narodni poslanci. Kakor čujemo, pa na to prav nič ne mislijo._ V IJlihlJanl, 21. oktobra. Nova nemška stranka Te dni je dr. Stein- wenđer poročal svojim volilcem v Beljaku. Pri tem se je pa izjavil, da on s svojo nemško narodno stranko ni povsem zadovoljen. Načela stranke mu pač ugajajo, a uspeha ni uobenega. Zato on priporoča, da se osnuje nova nemška ljudska stranka, ki naj bi prevzela nasledstvo zjedinjene levice, katera propade. Nova stranka bi morala biti nemško-narodna, BVObodoostna in socijalnoreformatorična. Steinwender pač misli, da bi se s to stranko zjedinili lahko nemški nacijonalci, krščanski socijalisti in demokratje. Glede načel, baje ne bode težav. Krščanski socijalisti tudi niso taki uasprotuiki libe ralizma, da bi se ne mogli združiti s kako liberalno stranko, ako dotična stranka ni odvisna od židovstva. Kes se sedaj imenujejo protiliberalce, in pater \Veiss v to besedo stavi nado , da več liberalci ne postanejo, a Steinvvender je že našel pot k taki spravi. Nova stranka bi ne bila liberalna, temveč le evobodoostna (freiheitlich), V tem oairu bi ne bi ne bilo ovire, ko bi le ne bilo osobnih težav. Lneger se bi namreč najbrž ne maral se dati voditi od Stein-wenderja. Liberalci in demokratizem. Povodom poslednje dopolnilne volitve za deželni zbor je glavno glasilo levičarjev priobčilo članek, v katerem hudo krtači glavne vodje levičarjev na Dunaju in pravi, da bi morali biti veseli, ako ž njimi hoče govoriti kak lak demokrat, kakor je Kronavvetter. Levičarski list postavil se je popolnem na demokratično stališče. Iz vsega sa vidi, da že gospodje pri „N. Fr. Preaae" spoznavajo, da ti sedanjo levičarsko politiko več dalje ne pojde. To spoznavanje je prišlo pre- | pozno. Levica je imela lepo priložnost si utrditi, sta li-če, pa jo je zamudila. Ko je grof Taaffe prišel s svojo volilno reformo, in so konservativci mu jeli nasprotovati, naj bi ga kot liberalna stranka bila bivzpogojuo podpirala ali pa še kaj radikalnejšega n. verovala. S tem bi se bila popolnoma izpodkopda staliiče nemškim konservativcem in mnogim drugim reakcionarnim strankam in za dolgo let bi si bila zagotovila simpatije prebivalstva. Slovani bi res prišli do večje veljave, a to bi levici ne bilo toliko škodovalo, kakor jej škodujejo krščanski socijalisti in pa nemški nacijonalci. Dogodki v Zagrebu Proti dija om, ki so zažgali madjarsko zastavo v Z igrebu, se sedaj sodnje postopa. Tožiti jih baje mislijo po § 65. kazenskega zakona hudodelstva rušenja javnega reda in miru. Neki dunajski list se norčuje iz take razlage kazenskih paragrafov in pravi, da tukaj pač ne morejo priti v poštev drugi paragrafi, kakor paragraf o poškodovanju tuje lastnine in določba glede javne varnosti, če se morda ni bilo bati, da bi se kaj druzega zažgalo, ko s kurili zastavo. — Seveda zagiebVki sodniki, ki so vsi bolj ali manj odvisni od vlade, bodo pa že kazenskega zakona določbe znali drugače tolmačiti. Na Hrvatskem velja avstrijski kazenski zakonik, ki pa ima mej drugim to veliko napako, da so nekateri paragrafi jako raztegljivi. Dogodki v Zagrebu utegnejo pač zopet pokazati, kako je nujno potrebna reforma kazenskega zakona. Seveda na Hrvatskem kaka taka reforma ni lahko mogoča, ker so v saboru le vladni kimovci, kateri nobene stvari stvarno ne presojajo, temveč le po vladnih željah. Armensko vprašanje je storilo jeden korak dalje. Sultan je obljubil, da se uvedejo reforme v Armeniji. V bodoče bodo kristijani mogli dobivati javna uradna mesta in se bodo kristijanski uradniki dodelili tudi nad komisarju, in dali kristijanski tajniki mohamedanskiin uiatlnikom v šestih armenskih vi-lajetih. Upeljale se bodo reforme glede jetništva, krajne policije in žandarmerije, ter se bodo pomi-Iostili politični zločinci. Seveda bode v Turčiji od sultanovega dovoljenja reform do njih izvedenja še daleč. Najprej se bode sestavila komisija iz mo-hamedancev in kristijanov, ki bode imela reforme izvesti. Velevlasti bodo pač morale še priganjati in priganjati, da sa delo te komisije ne bode prepočasi vleklo, ali pa celo oviralo Dobre volje, izvesti reforme, v Carigradu ni mnogo, temveč je sultan se le udal pritisku velevlastij. Reforme v Armeniji je Turčija že večkrat obetala, celo posebne komisije so že bile sestavljene v ta nameu, a vselej je delo zaspalo zaradi pomanjkanja dobre volje. Ustaja na Kubi kaže vedno večje uspehe. Španjaki vojni poveljnik sam že dvomi, da bi mogel ukrotiti Kubance. Podpirajo jih na skrivnem razne ameriške države. Američani so v tem jedini, da se morajo polagoma iz Amerika izriniti vse evropske vlasti. Braziiijanska vlada že misli priznati kubanske ustaše kot vojno vodečo vlast. To pa seveda ni Spancem po volji, posebno, ker bodo potem tudi druge ameriške države priznale ustaško vlado. Spanjski poslanik je bil pri braziljanskem vuanjem ministarstvo, ugovarjal, prosil in rotil, da naj tega ne store, kajti ustaši potem dobo še večji pogum. Braziljanski minister je sicer prijazno govoril ž njim, a vendar mu je dal razumeti, da se na želje njegove, kakor razmere sedaj stoje, najbrž ne bode mogel ozirati. Potrt je odšel od ministra in v Madridu gotovo tudi niso veseli njegovega poročila. „Slovenska Matica". Zapisnik o CI V. ml barov i seji, v Četrtek, dne 17. vinotoka t. 1. Navzocni: Gg. Fr. Leveč (predsednik); A. Bart 1, dr. II, Dolenc, I*. (JrasoUi, dr. J. Janežič, dr. A. Jarc, A. Koblar, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, dr. J. Les»r, dr L. Požar, A. Se-nekovič, dr. J. St-tre, Fr. Stopnar, J. SuSnik, J. Šubic, A. Tavčar, J. Vaviii, J. Villiar, Fr. Wiesthaler in V. Zupančič (.odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 22. Predsednik konštatuje sklepčnost, pozdravi navzočne, pove, da sta na ogled zapisnika o CUL od-borovi seji in o XXX občnem zboru, katera se odobrita brez ugovora. Današnjemu zapisniku bosta overovatelja odbornika profesorja dr. Požar in A. Tavčar. Valed prošnje dr. Oskarja Asboth-a, profesorja slavistike na vseučilišču v Budimpešti], se sklene, ogerski akademiji podariti Matičnih založnih knjig po jeden izvod, kolikor jih je še na razpolaganje, ter sprejeti z akademijo ponujano zvezo. Na znanje se vzame obvestilo odbornika J. Navratila v zadevi Koeke-jevih kamenitih plošč nekaj dobrili naukov, katere je spisal Fr. Perpar s kal. rimi pa agrarno vprašanje pač še ni rešeno. 2. Zgodbe svetega pisma. Slovencem priredil in razložil dr. Frančišek Lampe. 2. snopič. 127 str. Mohorjane je lanski prvi suopič tega velikega dela, ki je dražbi na posebno čast, močno oveselil. Da je priredba točna in verna, zato jamči ime dr. Lam-p-ita, da pa je jezik jako lep, slog pa preprost in domač, to spozna vsak, kdor prečita le nekaj stranic. Posebno krasne so ilustracije. Vsaka zase je umetniško delo. Izvirne pač niso. Na nekaterih se čita ime Scbonberr, na drugih pa ni podpisa, tako da ne vemo, kdo jih j« risal. Če se ne motimo, so nekatere Dorejeve, druge je risal pa Schnorr pl. Carolsfeld. -1. Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal Martin Cdenšek. IV. snopič, str. 175. Kar 8mo o tej izvrstni knjigi pisali lani, to velja do pi-čice vse tudi za letošnji sešitek. Kdor hoče o znan stvenib rečeh pisati popularno in zanimivo, preglej to knjigo, vredno vrstnico Erjavčevih spisov. Kakor prejšnji snopiči prinaša tudi pričujoči mnogo jako lepih podob. 4. Umna živinoreja. Slovenskim gospodarjem v pouk spisal Franjo Dular, II. knjiga, o pasmah in umni reji domače živine. Str. 205. Kmetovalci, ako so količkaj uneti za racijonalno živinorejo, se bodo iz te knjige lahko mnogo koristnega naučili. Za slovenskega kmeta je dandanes živinoreja veliko važnejša, nego je bila v prejšnjih časih. Prometna sredstva so uzrok, da je cena poljskih pridelkov tako padla, da se skoro že ne izplača kmetovanje in da si more kmetovalec le še z živinorejo opolnoči. Tam, kjer se redi živina na moderni način, kjer se razširjajo najboljše pasme, tam je tudi dobiček toliko večji. Zdeti je torej, naj bi vsak slovenski kmetovahc sistematično in lahko umljivo pisano knjigo Dularjevo temeljito preučil in se po njenih naukih ravnal. Knjiga je bogato ilustrovana in so vse podobe izdelane lino in čisto. 5. Sveti Jožef, reduik Jezusa Kristusa, Sinu Božjega, ženin prečiste Device Marije in varuh svete katoliške cerkve. Spisal dr. Jožef Pajek. Str. 380. 0 vsebini te knjige uismo kompetentni soditi, pročitali pa smo tu in tam kako stran in se overili, da je knjiga pisana priprosto in umljivo, ponekod celo poetično-vzneseno. Mimo teh knjig je družba izdala še jedno „Pod lipo", spisal J Stritar, o kateri bomo posebe govorili. (Konec prih.) ■H in sklene se izreči J. Navratila pismeno zahvalo za trud, ki ga je imel s to svarjo. Zapisnikar poroča o izida dopolnilnih volitev v odbor. Oddanih je bilo 396 glasov in so bili soglasno voljeni gg. dr. Detela Fr, dr. Gregorčič A., Gregorčič S., Hubad Fr., Sušnik J. in Šubic J.; s 395 glasovi pa gg. Kržič A., dr. Požar L., Senekovič A, dr. Stare J. in Wie8thaler Fr. Ker pa je bilo samo deset go spodov voliti za dobo štirih in jednajstega za dobo dveh let, mesto pokojnega ravnatelja Praprotnika, in ker je prejelo pet gospodov jednako glasov, je bilo treba mej njimi žrebati in je žreb odločil za g. dr. J. Starata kot namestoega odbornika. Vsi gospodje so izvolitev sprejeli. Preide se na volitev predsednika in ostalih funkcionarjev. Predsedništvo prevzame kot starosta prost or. A. Jarc. Volitev predsednika in obeh podpredsednikov se izvrši po listkih. Skoro soglasno so bili zopet izvoljeni: Profesor Fr. Leveč za predsednika, profesor dr. Lampe za prvega, župan P. Grasselli za druzega podpri dsednika in po nasvetu odbornika Fr. \Vtesthalerja dozdanji blagajnik in hišni upravitelj dr. J. Stare za blagajnika in hišnega upravitelja. Vsi gospodje se za izvolitev zahvalijo, izjavijo, da jo spremo in obe-čajo, po svojih močeh truditi se za društveni napredek in prospeh. Ker odbornik dr. Jauežič posla ključarja no more več prevzeti, izvolita se za ključarja gg. profesor Kržič in kanonik Sušnik. V književnem odseku ostanejo vsi dosedanji odborniki; na mesto odbornika Ztimra, ki se jo preselil v Kranj, stopi pa odbornik dr. Janež i č. Gospodarskemu odseku se privzame poleg starih udov še novi odbornik kanonik Sušnik. Besi se še več prošenj za podaritev založnih knjig in za prodajo po znižani ceni. Poročilo tajnikovo o jednakih prošnjah, rešenih iz predsedništva iu pa došbh zahvalah se odobri brez ugovora. Istotake poročilo o spremembah v poverjen iš t v u Novo poverjeništvo se je osnovalo za Divačo; nove poverjenike so pa dobili: Devin, Krško, Borovlje in zahodna okolica tržaška. Nekaterim marljivejšim poverjenikom je izreči za vspešni trud pismeno zahvalo. Za letos je plačalo društvenino 1040 letnikov; zaostali poverjeniki so bili pred kratkim vsi opomnjeni, posamezniki pa bodo te dni. Dekanu in poverjeniku J. Vesel-u v Trnovem je izreči pismeno zahvalo, ker je Matici posredoval za izplačitev Tomšičevega volila v znesku 89 gld. 50 kr. Od zadnje seje je Matici na novo pristopilo 5-4 letnih udov, knjižnici pa prirastlo 57 knjig, zvezkov in časopisov Ko sproži odbornik dr. Požar še nedozorelo vprašanje o preselitvi pisarne v „Narodni dom" in poudarja za ta slučaj potrebo moderne vredbe društvene knjižnice, zaključi predsednik sejo ob G. uri 40 minut. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. oktobra. — (,.Mox Pereat"!) Mej policijskimi stvarmi smo v zadnjem našem listu poročali, da je dosedaj neznan človek namazal omenjeni latinski besedi na tukajšnjo knezoškofijsko palačo. Da je tak čin pobalinstvo, naj oskruni to ali ono hišo, naj izvira iz objestnosti ali pa maščevalnosti, tega mej izobraženci ni treba še posebe povdarjati. Pobalinstvo pa je tudi, če sobotni „Slovonec" odgovornost za oskrumho knezoškofove palače zvrača z umazano logiko na naše članke o knezoškofovera „volilnem opominu". Lahko, da .Slovenec1* piše za kroge, iz katerih prihajajo vsakovrstni mazači, — nam pa ni dana taka pisav«, kakor je to raz videti zlasti iz omenjenih člankov in kar nam mora pri-poznati vsak pošten človek. Od naših člankov pa do „roox pereatl" je gotovo veliko delj, kakor pa od — ljubljanskega semenišča, kjer se gojf visoka latinščina, pa do zamazane knezoškofijsko palače. Ce že v semenišči vzlic preiskavi ne dobodo „Slo-venčevi" glasoviti inkvizitor)i zlikovca, iščejo naj ga v tistih nižjih krogih, katere so tudi že s svojimi govori in časopisi razburkali, tako da ni čuda, če je prišel neklasičen latinski odgovor na — ne dolžno knezoškofijsko palačo! „Sapienti sat!" — (Osobna vest.) Državni poslanec gospod dr. A Ferjančič je toliko okreval, da se je mogel danes odpeljati na Dunaj k sejam poslanske zbornice. — (Sedemdesetletnico) Danes praznuje obče poznati prvak slovenskih hribolazcev gospod Fran K a d i v u i k zdrav in čvrst svojo sedemdesetletnico. V to svrho napravili so mu njegovi ožji kolege prijateljski večer in mu iskreno nazdravljali na veselem jubileji. Tudi mi se pridružujemo ter iz srca častitamo vrlemu narodnjaku, klicoč mu : Mno-gaja ljeta I — (Slovensko gledališče.) Številni obisk ainoene predstave je najboljši dokaz, da igrokaz „Siroti" prija občinstvu, frenetično ploskanje pa dopušča domnevanje, da bode ta efektna igra še večkrat privabila toliko obiskovalcev, da bo gledališče — kakor sinoči — malone razprodano. Žal, da se o predstavi sami ne moremo pohvalno izreči. Gospč. Terševa in gg. Ineman in Danilo so bili kakor pri premijeri tudi včeraj jako dobri in smo bili ž njih igranjem prav zadovoljni, gospa Danilova in gospč. Slavčeva sta bili po našem mnenju še dokaj boljši nego pri prvi predstavi. Gospa Danilova je ustvarila zanimiv značaj; stara beračica La Frochard je uloga, ki postane lahko arm-ana, s tem pa se pokvari vsa igra. Gospa Danilova je dobro pogodila, ko jo je predstavljala kot demonično, brezsrčno žensko, ki pozna le jedno čntilo, ljubezen za svojega ničvrednega Jacquesa. Tako ulogu dosledno izvesti in čutila dejanju primerno stopnjevati je sila težavno, to je prava dramatična umetnost in to je gospa Danilova tako srečno izvedla, da jej je na sinočnem uspehu le čestitati. Takisto toplo je pohvaliti tudi gospč. Slav-čevo, ki je igralka, katera zna vsako ulogo predstavljati korekto in interesantno, tudi če ni primerna nje temperamentu. Izmej ostalega osobja sta nas zadovoljila samo še g. Vučević in gospč. Ogrinčeva. Želeli bi, da se v prihodnje tudi reprize igrajo vsaj tako, kakor premijere. Še nekaj! Igra s« je nekoliko skrajšala. To je bilo povsem umestno, ali pri tej priliki, naj bi se bila tudi predelala šesta podobe „Rešitev iz ječe". Da se žrtvuje Marijana za Ilenrietto in gre zanjo v pregnanstvo, to je še verjetno, da pa se o tem menita in ne ravno ■krivaj pred zastopnikom policijske oblasti in da-ta nič ne sliši, to je do cela neverjetno. — (Ljubljanski Sokol".) Na dan 19, t. m. sklicani izredni občni zbor združil je v prostornem Ferlinčevem salonu nad 100 članov. Obžalovaje vzela je skupščina na znanje nenadni odstop dosedanjega staroste, velezaslužnega g poslanca Ivaua Hribarja, ki je osem let neumorno delujoč vodil Sokola in kateremu gre v prvi vrsti hvala na preporodu in procvitu sokolskoga društva. Ni še imel naš „Sokol" toliko članov, nego jih ima sedaj in ni še ideja bratovstva in prave mejsebojnosti tako prodrla mej Sokole, kakor baš pod vodstvom staroste g. Ivana Hribarja. V tej dobi zmagalo je de-mokratičuo načelo na celi črti in skrbeti je i v nadalje, da vlada isto v „Sokolu", ker le tedaj more se razvijati in procvitati društvo, kojemu naloga je umom in dlanjo gojiti in čuvati narodno odločnost. Spoznavajoč nevenljive zasluge odstopa-jočega staroste za sokolsko stvar v obče in za „Ljubljanskoga Sokola" posebej izvolil je na predlog g. Hohrmaua občni zbor per acclamationem g. Ivana Hribarja svojim častnim članom ter naročil odboru, naj mu to primerno naznani. Dodatno k temu sklenilo se je tudi, da se novemu častnemu člauu priredi slavnostni sokolski večer z bakljado in sere-nado, v novi telovadnici pa po predlogu brata Srečka Nollija obesi na odličnem prostoru »lika bivšega osemletnega staroste, katero izdelati se je naročilo nkad. slikarju g. Ljudevitu Grilcu. Konečno so je na predlog g. Josipa Nollija domenilo skupno slikanje vseh Sokolov v ta namen, da se potem slika izroči g. Hribarju v spomin ud.mili mu Sokolov ljubljanskih. Zatem prišla je izvolitev staroste na dnevni red. Po primernem nagovoru podstaroste g. dra. Kuiarja, ki jo poudarjal lastnosti, s kojimi se mora ponašati sokolski starosta, da bode vreden naslednik bivšega staroste, je občni zbor na predlog gg. Murnika, Jos. Nollija in Ferda Krsnika per acclamationem in z navdušenjem sklenil, da dvigne na Ščit g. dra. Ivana Tavčarja, o kojem je osve-dočen, da hoče krepko gojiti idejo sokolsko, katera bodi neomahljiv čuvar neizkaljenega slovanstva. Glede točke „Narodni dom" sklenilo se je načeloma, da se „Sokol" preseli v odmeujene mu prostore „Narodnoga doma" in se je sklep radostno odobraval. Podrobna stilizacija najemne pogodbe pa se je prepustila odboiu, ker se pri še nedovršeni stavbi ne morejo sestaviti najemni troŠki. Izrekla pa se je nada, da bode glavna stvar v društvu — dobra telovadba — lepo se mogla razvijati in bode stoprv sedaj podana možnost rednega in sistematičnega telovadnega pouka. „Mens sana in corpore sano!" bodi i v naprej sokolsko geslo in ne bode nam nedostajalo neustrašenih narodnih bojevnikov v časih aile in težav. Ko je še g. Karol Pleivveiss poudarjal potrebo agitacije, da se društveno članstvo številno in narodnemu prebivalstvu ljubljanskemu primerno pomnoži, koja resolucija se je vzprejela — zaključil je pođstarosta g. dr. Kušar izredni občni zbor, ki je društvo upeljal v novo fazo društvenega življenja. — (Iz umetniških krogov) se nam poroča da je znani domači umetivk gospod Alojzij GangI, učitelj figuralnega podobarstva na tukajšnji obrtni strokovni šoli, že skoraj dovršil več portretov slav ni h naših mož, mej drugimi (udi doprsno podobo Preširnovo iz najfinejšega kararskega marmorja. Ker bode gospod Gangl najnovejše svoje umotvore svojedobno izložil, bodo oni, ki se zanimajo za umetnost, imeli priliko, da si je ogledajo ; tačaa bodemo tudi mi obširneje o njih spregovorili. Za danes rečemo le toliko, da mora tudi najstrožjega kritika presenetiti izborno pogojena karakteristika, podobnost in dovršena tehnika teb umotvorov. — (Uvaževanja vreden nasvet) Celovškemu „Miruu se piše: Celovec je manjši kakor Ljubljana ter ima tudi veliko manj kupčije; vender je Celovec dobil letos svojo kupčijsko šolo, Ljubljana pa še nima javne trgovske šole. Ljubljana mora dobiti ne samo triletno kupčijsko šolo za otroke od 12. do 15. leta, kakor je celovška kupčiiska šola; Ljubljana potrebuje javno slovensko trgovsko akademijo, v katero bi se vzprejemali mladeniči s 15. letom in jo pohajali štiri leta, do svojega dovršenega 1(J. leta. V teh štirih letih naj bi se trgovine naučili teoretično in praktično, ob jed nem pa tudi raznih jezikov. — (Železniško stavbinsko vodstvo) za zgradbo dolenjskih železnic, ki se je ustanovilo v Ljubljani I. 18(J0. se bode razpustilo koncem tega meseca, ker so vsa dela pri teb železnicah popolnoma dokončana — (Dunajski umetniki in pesniki za Ljubljano.) Koj potem, ko je zadel Ljubljano grozni potres, so dunajski pesniki in pisatelji sklenili izdati prizadetemu prebivalstvu na korist poseben album. Ta je sedaj izšel. Umeje se ob sebi, da bomo o njem obširneje poročali. — (Odlikovanje ) Nj. Vel. cesar je podelil majorju v 17. pešpolku baron Kliun g. Mihaelu Lu-kanc-u plemstvo s pridevkom „pl. Savenburg". — (Konec sveta) Neverojetno je, koliko praznega in neumnega strahu so lahkoverni ljudje te dni zopet prestali. Za včeraj zjutraj ob 5 uri je namreč govorica, ki se je širila od ust do ust v krogih nerazsodnih, vse verujočih ljudij, določ la nič ma*3J nego kar konec sveta. Zvezda bode treščila ob zemljo in jo razbila, morje bode izstopilo in vse preplavilo itd. To vse je bilo kar do pičice natanko dognano. Stvar bi bila smešna, ko bi ne bila ob jednem žalosten dokaz, kako po nepotrebnem se ljudje dajo begati. Nekateri se kar po več dni niso upali sleči, drugi so strahu kar koperneli in celo zboleli. Zdaj so se morda že preverili, kako so bili nespametni. Stara naša zemlja se danes suče še istotako, kakor doslej in bode se sukala še nadalje. Kdaj pa jej bode konec, tega človeški um še ni dognal in menda tudi ne bo. Že tolikokrat prerokovani konec sveta izostal je tudi to pot. — (Glas iz občinstva ) Piše se nam: Uljudno prosimo, naj bi se poskrbelo, da bi pomožno OBobje pri gledaliških predstavah ne od piralo neprestano balkonskih vrat, ker si nobeden iz obiskovalcev ne želi revmatizma. — (Zahvalne diplome) Povodom ustanovitve višjega gimnazija v Kranj i je občinski zastop mesta Kranj v slavnostni seji, ko je podelil častno meščanstvo g. deželnemu predsedniku baronu Heinu, tedanjemu učnemu ministru Madejskemu in gr. hTohen« wartu, tudi izrekel zahvalo sledečim gospodom: deželnemu glavarju O. Deteti, dvornemu svetniku Franu Sukljaju, vladnemu svetniku M-rku, deželnemu šolskemu nadzorniku Šamanu, državnim poslancem dr. Ferjančiču, pl. GloboČmku in kanoniku Klunu, cer deželnima poslancema J Murniku in dr. Ivanu Tavčarju. Kakor smo v svoji zadnji števiki poročali, vročila je v soboto deputacija kraujskega mesta g. deželnemu predsedniku diplomo častnega meščanstva. Ista deputacija gg. župan K. Šavnik, Fr. Oniersa, V. Globočnik in T. Pavšler (g Fr. Dolenza ni bilo v deputaciji) zglasila se je pa tudi pri g. deželnemu glavarju De tel i, g. vladnemu svetniku Mirku, g. deželnemu šolskemu nadzorniku S u m a u u , pri poslancih gg. dr Ferjančiču, Klunu, Murniku in dr. I. T a v č a r j u , in je vsakemu ravno imenovanih gospodov izročila okusno opremljene zahvalne diplome. Drugim odlikovancem poslale so se diplome po pošti. — (Poštni pečati.) Že pred dvema letoma se je čitalo v „Slov. Narodu" žalostna pa resnična pritožba da je poštni pečat „Dub pri Ljubljani" samonemšk „Aich b. Laibach", a pečat je še vedn3 tak, kakoršen je bil. Pač žalostno. — (Državni železniški svet) je sklican n^ dne 6. novembra in je mej drugimi točkami na dnevnem redu tudi vprašanje o posebnem lokalnem vlaku od Ljubljane do Jesenic in nazaj za prihodnjo poletno sezono. — (Nova cesta.) 1^ Dol. Logatca se nam piše: Dne 16 t. m. je dokončal cestni odbor logaškega okraja zgradbo nove okrajne ceste iz Dol. Logatca do meje idrijskega sodnega okraja katero zgradbo so izvrševali prisiljeno! deželne prisilne delavnice v Ljubljani. Cestna zgradba je izvrstno izvršena ter so pri z tdete stranke povsem zadovoljne, ružim nekaterih krčmarjev in prodajalcev jest vin blizu ftrne cerkve rovtarske, ki sodijo, da bodo imeli škodo, koji se pa boilo sčasoma že spoprijaz-nili s cesto. Dne 17. t. m. po izvršenem komisijo -nelnem ogledu izročila se je nova cesta slovesno javnemu prometu v uporabo. Dasi je padel sneg kakor o Božiču, je bila slovestnost jako le »a. Udeležili so se je: kot zastopnike, kr. politične oblasti logaške gOSp. okrajni komisar Zupnek, potem deželni poslanec gosp. Fran Arko; ravnatelj deželne prisilne delavnice; načelnik okrajnega cestnega od-b ra logaškega gosp. Lovre Sebenikar z odborni-nikoma Josipom Smole-tom in Jakobom Kunc-em ter župan rovtarske občine z vsem odborom. Po končanem komisijonelnem ogledu je bil v gostilni gosp. Frana M izija v Itovtah skupni obed, katerega so 8e udeležili vsi imenovani gospodje. K otvoritvi nove ce jte došlo ie tudi trideset posestnikov is doline Sora, občna Žire, ter so s tem pokazali, kako se zanimajo za to cesto, še bolj pa, da bi se ista zvezala po dobni Sora a občino Žire. za katero bi bila posebne važnosti. Ždibog nimajo nikogar na svoji strani, da bi se za to stvar zavzel, ker imajo v Zirih župana, kateremu zgradba cestne zveze po dolini Suri menda ni po Volji, No našel se je pa mož, kateri je v tej zadevi napravil prvi korak h tem, da jo preskrb-d imenovanim posestnikom prošnjo na v s. deželni zbor kranjski, katero so došli posestniki takoj podpisali, a potem se je izročila v na-daljno podpisovanje ostalim posestnikom iz občine Žire. Tako je upati, da se bode z nadaljno cestno z ezo med Rovfami oz roma logaške meje do Z rov deželni zbor pri prihodnjem zasedanju že bavil in stvar za prositelje ugodno rešil, ker^ neopravičeno bi bilo, da bi se cestna zveza med Žirami in Logatcem še dalje zavlačevala in da bi vsled tega ubogi posestniki iz doline Sora in obližja še nadalje veliko materijelno škodo trpeli, ker nimajo nobene dobre oestne zveze za izvažanje njih pridelkov in lesovine do Logatca in morajo to izvaževat.i čez ldr.jo v Logatec, kar pi prouzroča prevelike prevozne stroške. Zato je potreba, da se v tej zadevi kaj ukrene na kompetentnom mestu. — (Slovenščina na kočevski gimnaziji ) Nančno ministarstvo je odobrilo nasvet ravnatelistva kočevske gimnazije naj se nadaljnje ueobligatni pouk slovenskega jezika na tem zavodu. Kakor znano, se poučuje na tem zavodu slovenščina v štirdi tečajih in sicer v vseh štirih le deset ur na teden. Poučevanje se je poverilo profesorju Ivanu Komtj ancu — (Shod v II dišali ) kateri je priredilo „KatoliŠko-političnO in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem", je bil jako številuo obiskan. Zborovanje je vodil društveni podpredsednik gosp. Legat, govorili so pa g. Kandut o potrebi sloven-skdi šol in o političnem položaju, g. Haderlap o nemikoliterarnem sakonodajstvu, g. Podgora o socijalnih rečeh in g. L mpolj o pravici duhovščine zanimati se za javno življenje. Pri prosti zabavi so peli kotmirski pevci. — (Napredovanje slovenske šole v Št Jakobu ) „Miru" se poroča iz St. Jakoba v Rožu: Naša slovenska šola prav lepo napreduje; letos prestopila sta iz nje že dva fanta na slovenski gimnazij v Kranju. Pred krotkim jo je obiskal novi okrajni glavar iz Beljaka in jo lo strmel nad napredkom pouka v vseh štirih razredih. Vpričo župnika, župana in drug>b mož ne je izrazil, da je to najboljša šola, kar jih jo doslej inspiciral v helja-Ikem glavarstvu ni poprej v Št- Mohorju. Dodal je še, da je uspešen pouk samo a pomočjo materne besede mogoč, čegar so je tu prepričal. — In mož je Nemec in političen uradnik na Koroškem! — (Velik požar j V kemičnem laboratoriju poljskega arzenala je včeraj nastal požar, ki je napravil za 10000 gld. škode. * (Spomin na cesarjev obisk v Zagrebu.) Z igrebska mestna občina je dala v spomin na ca-saijev obisk v Zagrebu kovati veliko svetinjo od brona, ki je izdelana jako krasno in ima na jedni strani napis: „Franjo Josip l. cesar Avstr. itd. Apost. kralj livarski, Hrvatski, Slavonski i Dalmatinski" na drugi strani pa: „Uspomena na boravak Njeg. Veličanstva Kralja v glav. gradu Zagreba 18(J5." Sredi prvega napisa je podoba cesarjeva, sredi drugega pa podobi mesta Zagreba. * (Rodbinska drama) Kmetovalec Urban v Borivni na Ogerskem jo te dni svojim spečim trem sinovom prerezal vrat, da so takoj umrli. Fantiči so bili stari po dve, pet in sedem let. Najstarejši sin je gluhonem, a ker je dotično noč spal v hlevu, je otekel očetovemu nožu. Po storjenem umoru sa je Urban obesil. Uzrok obupnim Činom je bil vodni domači prfpir. Vdova Urbanova j" pijanka in sa- I pravljivka in tako brezsrčna, da je tudi poročilo o i tem dogodku ni kar nič razburilo. flCnii&oviio v. — rSlovan-ki Svet" ima v ftt 110. to - le vsebino: Hrvati pa Srbi; Z hnl protivnost svaka; Ves»o nam; 0, gdje si moja draga; Dunajsko pismo; tilediško pismo; ZSnstvo; 1'obirki o vzgoji srednje« šolsko mladine; Razgled po slovanskim svetu; K nji/a-vi.ost. — Grundriss der slavischen Philologie so imenuje podjetje prof dr. Jagića, v katerem se bo razpravljalo o filologiji, /golovini in etnografiji. Dunaj 21. oktobra. I/jemiifi naredbe z dno 12. septembra 1893. leta, razglašene za mesta Praga, Kraljevi Vinogradi, Kariinovo in Smihov bo se z naredbo celokupnega minister stva včeraj razveljavile. Dunaj 21. oktobra. Vsi tukajšnji listi povdarjajo, da je odprava izjemnega stanja v Pragi značilen preludij državnozborškemtl zasedanju. Dunaj 21. oktobra. Tokajšnji diploma-tični zastopnik Bolgarske je na zalit >vo Vatikana, naj se prestop princa Borisa k pravo-slavju vsaj za nekaj časa odloži, odgovoril, da Koburžan iz oz i rov na bolgarski prestol tej Želji nikakor ne more UStreČi, Dunaj 21. oktobra. Triinsedemdesetlotni podmaršal Dunst pl. Adelsheiui je danes zjutraj V Pratiu ustrelil svojo stiriinpi tdesetletno ženo in potem sam sebe. Uzrok so Bnancijelne stiske. DuDSt je strastno i^ral na borzi in se zakopal v take dolgove, da si ni več videl pomoči. Prag"u 21. oktobra. Posebni plakati naznanjajo, da se je odpravilo izjemno stanje. Preventivna cenzura se je opustila, sistirana društva se bodo zopet konstituirala Veselje je veliko. Ki stavo je včeraj obiskalo 80.000 ljudij, Tešin Pl. oktobra. Pater Stojalowski je bil včeraj izpuščen i/ zapora. Poljski delavci so mu po posebnem odposlanstvu vročili zahvalno adreso. Štev. 8. Deželno g.'edališćo v Ljubljani. pr.pr.6G8. UST o ^7-a, -volUcc epera! V lonU, U114- '*'». oklolirH iMi.i V drngid: ■ v Velika opera v (irtili dejanj h. Spisal K, Scribe Poslovenil I'., Gangi Uglaabil (i bleverbeet Kapelnik iz Sil. l> niaek. Vpriaoril retiaer Joiip Nol i. Mej družini in tretjim ilejnnjem je i:ar uli /.j»r;uU>e lailije presledek la v četrtek dn6 24. oktobra t. 1. KiOtcraJn€ »rečke 19, oktobra. Na Dunaj i: 41, 3, 43, 65, 29. V G rade i: 27, 42, 89, 7, 53. TuJcl. 20. oktobra. Pri Nhmn: Berg, Rotb, Schiuid, IIofTenreich, Grebner, Pollac.k, Brener /. Dunaja; — Buffulini iz Tržiča; — Ebner, Porsobach. Hurzog i/. Zagreba; — Schvvngcl iz Trsta; — Plaebota, Iloftcr iz Pnlja; — Jeločnik iz Litijo. Pri JI ni Holzmann, Tenicliel, GiasB, Ornstein, Perelei z Dunaja; — Ko don, Wies, Tschonor iz Inornosta; Weiss i/. Sisekn; — Jrllin-k iz Brna; — Wiuterlialter iz Maribor*; - Fi'irst iz Budimpešte; — Scbink iz Zagorja; — DomladiS iz Ilirsko Bistrice; — Pajer iz Gradca. Pri Idoailu: Proliazka z Dunaja; — Gcbauer iz Amnrjete; — Potes8 z Dunaja; — Erjavec iz Sarajevega; — Kobriba i/. Gradca; — Žitnik iz Gorico. »s s- S fi so \ Eij ubija tli: l H. oktobn: Helena Davrin, delavčeva lici, 3 lota, Reber st. <». — Ivan Verhovc, posestnikov sin, 2 leti, Poljanska cesta št i>H. 19. oktobra: Reza Marn, tesarjeva hči, 9 mesecev, Bovca It. 44. — Ang la .Ttirctič, sprovodnikova hči, 8 leta, Marije Teiv/.ije cesta št. 12, V deželni bolnici: 18. oktobra: Ivan Walnor, delavce, .r>0 let. Meteorologično poročilo. Oktobra 1 Čas opazovanja Stanje barometra v nun. Temperatura Vetrovi Nebo V- 'kri na v nun.v 24 nrah 19 'jo. H. rvečer 7 ajotraj 2. popol. 7: 8 8 780 9 734 8 i 8' C 2'7"C 7 1° C si. vzhod bivzvetr. sr. jvzb. oblačno oblačno oblačno 0-4 i» 91. s svecer : 786*4 7. zjutraj 784*7 2. popol. 7o j' 1 5-30 C 4 9° C 9 7° C si. svzb. sr jvzh. Sr. VZJVZ. oblačno oblačno jasno 0-0 Srednja temperatura soboto in nedelje 4*1 oziroma za Š'8' in t'7 1 pod norma'oin. in 5 0°, XD*ULxa.^J®lt:^i 'bo dne 2 l. oktobra 1895. Skupni driavni dolg v notah..... Skupni driavni dolg v srebru .... avstrijska zla a renta....... Avstrijska kronska renta 4°/0..... Ogeraka s t a* a renta 4° '„....... Ogerska kronska renta 4 7*..... Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne deloicfl......... London vista........... Neca&ki dni. bankovci /.a 100 iii.iik . , H) mark............ 20 frankov........... Oa!ijoi-k' bankovci........ G. kr. cekini........... Dne* 10 oktobra 1895 J" „ državne srečke iz I. 1H54 po 250 gld. Drlavne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . Diiiiava r< g. srećke 5'/, po 100 gld. Zciiilj. obč hv:.tr. 1'./',, zlati zast. Hiti Ivreditue srečke po 100 gld...... l.jubljanflke srečke......... Rudollove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. baoke po 200 gld.. I'f.i i -lvav-drtiSt. velj. 170 (»Id. a. v. Papirnati rulielj......... 100 gld 4 0 kr 100 n 85 , 121 r 101 | , 121 n 85 , 99 LA , 1068 401 20 ; 120 » 30 , 58 »■27. . \ 1 i 76 , 9 n B8»/, . 45 n i"' . f, > 89 , 149 gld. 60 kr. r. 6 n 181 i on n Hrt 1 i\3 200 * r ■ » 60 , 99 ii SO . 23 » 26 , 1 Tfi 95 , f)90 n i 1 89V, , Gcstilna v Ribnici tik železniške postaje (1368—1) cddi se v najem ali na račun. Ved ho izvo pri g. A. Krlioviil«1! istotam. C. to glavno ravnateljstvo avstr. drž. Mamic. Izvod iz voznega reda ■yv.r> om6nJ«r.l prJhaJiU'U tu otlliaJ»lai i>Ka»(i3ul 10 t Odbod lz Zdubljan.6 JnŠ. kol.) '.Jtt 13t. urt ti »-i-., pa m ri liaobnt Tlak v Trhli, Fonttkbel, RoIJair Oe- lOVM. Vroainnvfeat«, Iijabao, ć«» fiolntli«! v Aumoo, Itolil, Ornur. dati. i*olnaq.i*.<\, 8»ojrr, Lino, BadflJuv.<:o, F'.r.oi-', Mrtfijt^c varo, Hob. F"irlov-j tV-o, Ff»n;i»7» rira, Vtt,(fo, ljipf.k>, Uur>») t1» A-uitotiau. 1*9 v..-* JO mf.) otobul vlak t Tri.:*, iV. t .!.. i. ;■:.•'.!-■ C. >0*'.--.. *'-... .. n.f. tie, Ljubno, IJ Aes >!. U:.n v .''uttiorrr*«!, Danij ■ i» AJMtauen ■ J'J. urWI fl<3 ntfrt. popolurtn* kiomahI v1r)c v Novo niortto, K«... 1*l0VM, 1'iabuo, Hnlitlii«), Dunnj. I -I Mri fH):>otnstili oacbnl viHk v Trbti, HelJftV, Oeloveo, IjJiiIjiio, Čoj Sol-.thal t H ilooifrad, Ii, Oauuvo, Pari«, Htovr, lifnc <.fmuuili>u , loi'bl , Flu«1«-Javiiii-j, 1'u'in, MurUbio vnre, lleb, ItRMrg mru, &*riavc vuro' Vrr.jro nij.3k'», Dunaj vi« Aiuluttou 7. <^«-S HO min. en^T 1.1«' vl.kk v Kotnvlr. Novo moato Kmun \f. \ oh ncdoljali lu prasnikih ob H. uri 'JH minut ])opi>lii» min. af:.tf.nl aic'mi vlav s l>r::>»1' vi« AniBlctt.i;if Iilp-ako^a Pimae, Kri*nuu\ih varov, :nitTtirfttTft| 1'rnl'a .:. S. uri (O min. tjutruj bi*Uuii vlak ■< Kočevja, Nuvoff* ..<> . *>t- ti. VO min, ttr.f.:>lurt?if uaohL>i vi* t s Ouna)- vu Aumtotlon, \(tiitkrfj.i '.'i:Ho, Kraucovlli VMOVj tTtilovlli VHtnv, llolm, Mnrijiuib /arov, fUrln, MnJoJuvm, Holno^rivla, Ira, Blo*ta, Onncvo, Oci-li.a, Rrtgjn' a, li'0-nostn, u* Jcotrn, l/r-.J-Uant.-lr.a, l/;i:hiia. OetOVM, Pojitubla, TrblJla Uft It. uri .%y nit:*. iiaj>olu-im> \r*4^nl violi Is Bfo4avta, No tok a ^>o"*»i ",M> 4. wt*i ri'> min. •••• ••. luiine i'-.ttui vlak ■ l.'uimja, I>;ul>ua, Nolttliuln^ Ku'^rkn, flftloVO ITrauzoiiis'ofita, PoalaSUjk, Trhiaa Oft t'. Mri i/3 min., »tfrer meiunl vlek la Koćeiju, Novoga Mo«la. > ■ W k;r« 4 min »'•^ff < »lr.k a tJiui^la preko Aciatotttina '-t Li.-bur„.,, RaUkk*. OaloviM, Ppntabl«, Tr.it*a Odhod Ia EaJnb2?AĐ9 (drl, kol i y. ur" »tO r „ (ro«liilnjl vlak lo ob uoofljnli in pruai>im!>.) Prihod v tOo^ll^no idr*, kol.;, rt. s* »:uir'0 avtualS« 11, . rt . itmoSUnt . „ (6—248) W. j đrt . nfACr*" , B poilcilnjl vlak le ob uuiiullali in pratnik'h. •Jt> VI Išče se natakarica na račun ki mora imeti 300 gld. kavcije. — Več so i/.vo nu Siun-m t n-ii M. »i. (1868*—2) rvvj (1302-2) Iščem ega pisarja. Dr. Pran Tekavčič advokat. Več miz in stolov aa gostilno, kakor (ms) tudi jedno štcdilno ognjišče (:n se po ugodni ceni takoj proda. "T^ft Več bo izve v nia l*<>31aillkem tr^u Nt. 5. Zasebni uradnik x dohrimi k|»ri«vvili i.««*«* ^!ii*b»«- v uo- 1 iirsUl ali Oflve#ll|#lt-oi-n«Miiii Htavl>i>n:i dela y.n.-i<«»i»J. |S? Za mnogobrojna naročila m-osi a voleapoltovanjem |ly Razglas. Vsi bolniki, kateri r/H<: zdravljeni biti v eteželni bolnici, se vaprejemajo od 19. oktobra naprej samo v novi bolnici m sv. Petra cerkvijo v Vođmatii. Vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani, 1 7. oktobra 1895. (iBR1 — :i) ladalatalj io oH^ovomi urt Inik : J o*-i p Nolh. I" > Ijiihliani, Slonove ulice # trgovina usnja na debelo in drobno Hfo *U prlporoftn J. vse v to svrlio spadajoče blag*o posebno (1867—2) 1 podplate vsake teže in vrste iz najboljših tovarn. J;i Blago je kupljeno še pred podraženjeni usnja, torej ceneje. L/mtnoiu in tink „Narodne Tinkare". 1