NOVIIEDNIK Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poldič^ Urednica NT Tatjana Cvirn ŠT. 16 - LETO 55 - CELJE. 20. a. 2000 - CENA 300 SIT 100 kmečkih žensk na morju. Strani 16,17. Ob šestih sem že v hlevu, potem na polju, travniku ali v vinogradu. Popoldne sem spet na zemlji, zvečer v hlevu... ALI ŠKRBIČ ZAPUŠČA CEUE? stran 22. ZAGOŽNOV KELIH Pogovor s prvim predsednikom nove slovenske stranke. Stran 3. ŽIVLJENJSKO NEVARNA STOLPNICA? Kaj bi se zgodilo z najstarejšimi celjskimi stolpnicami ob potresu? Stran 5. HALO! ZA KOS IMETANOVE TORTE '^''anjem raste domišljija, brezdelje se potisne v temen kot. Mladostnik sanjari s knjigo namesto s tabletko ecstasyja. Tema tedna na strani 10. 2 DOGODKI Jaša Zlobec in francoski veleposlanik Olivier de la Baume na obisku pri županu Boji Šrotu. Frankofonski dan v knežjem mestu v sodelovanju s Francoskim inštitutom so v celjski območni enoti Zavoda RS za šols četrtek že drugo leto zapored v Celju pripravili Frankof onski dan. Celje je na povabilo višjega svetovalca za francoščino pri Zavodu RS za šolstvo Slavka De v četrtek obiskal veleposlanik Republike Francije v Sloveniji Olivier de la Baurne, ki Sloveniji šele nekaj mesecev, v Celju pa je bil tokrat že drugič. »Do prihodnjega Frankofons dne,« je napovedal de la Baurne, »se bom tudi sam naučil slovenščine.« Pri tem je pohvalil d mladimi v Sloveniji, med katerimi je francoščina vse bolj priljubljen tuj jezik. Francoskega veleposlanika sta na obisku v Celju spremljala koordinator za frankofon ministrstvu za zunanje zadeve Jaša Zlobec in vodja službe za, mednarodno sodelovanj ministrstvu za šolstvo in šport Viljana Lukas, Frankofonski dan v Celju pa so zaklju prireditvijo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje dijaki slovenskih gimnazij. IS, Fotc Jubilej trgovskega šolanja s koncertom skupin Zakon in Nude v dvorani L Celjskega sejma so dijaki Poslovno-komercialne šole Celje včeraj proslavili 130-letnico izobraževanja kadrov za potrebe trgo- vine ter ustanovitev Višje strokovne šole v Celju. Slovesnost ob jubileju, na katero so povabili tudi soprogo predsednika države Štefko Kučan, ki je pred leti tudi odprla novo šolsko poslopje, pa so sinoči pripravili tudi v veliki dvorani Narod- nega doma. Začetki šolanja za potrebe trgovine segajo v Celju v leto 1869, ko so se v tedanji Ne- deljski šoli za trgovske prak- tikante in vajence fantje skozi tečaje učili spretnosti in znanj za svoje delo za trgo- vinskimi pulti. Šola, ki v tem šolskem letu ponuja znanje 1.468 dijakom, se je skozi desetletja razvijala, največji preskok pa je bil narejen mor- da prav v zadnjih letih, ko so ob novem šolskem poslopju tudi temeljito posodobili šol- sko opremo, pohvalijo pa se lahko tudi s številnimi uspehi svojih dijakov na tekmova- njih in v obšolskih dejavno- stih. V Poslovno-komercialni šoli Celje, do konca februarja so se imenovali še Srednja trgovska šola Celje, so ob jubileju veseli zlasti tega, da jim je po večlet- nih prizadevanjih le uspelo pridobiti tudi nov višješolski strokovni program, v katerem se bodo že od oktobra lahko izobraževali bodoči komercia- listi. Program so, ob podpori širše lokalne skupnosti in gos- podarstva, pripravljali prav v Celju, da je bila odločitev pra- vilna, pa dokazuje tudi izredno zanimanje za vpis. Tako so za razpisanih 70 mest za redni študij dobili kar 265 prijav, za izredni študij pa prav tako za 70 mest kar 137 prijav. Ker je program novost v slovenskem višješolskem strokovnem izo- braževanju, v Celju pa se zaen- krat še srečujejo tudi s prostor- skimi omejitvami, bodo za štu- dijsko leto 2000/2001 morali vpis, žal, omejiti na razpisanih 140 bodočih komercialistov. I. STAMEJČIČ Štefan Tisel ostaja Svet zavoda Splošne bolni- šnice Celje v torek ni hotel razpravljati o razrešitvi stro- kovnega vodje Štefana Tisla, dr. med. Člani zavoda iz bolnišnice so bili sicer za to, da se ta točka uvrsti na dnevni red seje, ven- dar je prevladalo mnenje zuna- njih članov, da za kaj takšnega ni zadosti tehtnih argumentov. Prepričani so namreč, da gre pri najnovejših trenjih v bolnišnici za osebne konflikte, ne pa za krizo strokovnega vodenja. Dr. Tisel naj bi torej ostal strokovni vodja do izteka mandata, razpis za to mesto pa bo objavljen že te dni skupaj z razpisom za direk- torja bolnišnice. JI Neposlušni Taborcani pred sodnika Svetniki občine Tabor so se v ponedeljek sestali na izredni seji, na kateri so obravnavali zahtevo sosed- nje občine Vransko, naj sprejmejo odlok o ustanovi- tvi javnega vzgojno izobra- ževalnega zavoda OŠ Vran- sko Tabor. Zaradi grožnje, da taborski osnovnošolci (v Taboru je le podružnična šola s štirimi raz- redi) ne bodo smeli nadaljeva- ti šolanja na Vranskem, so svetniki soglasno sprejeli od- lok. Med drugim so na seji razpravljali tudi o težavah pri vključevanju občanov v pro- gram odvoza smeti. Pet svetni- kov je podprlo sklep, da bodo vsa gospodinjstva, ki se niso vključila v program odvoza smeti, prijavili sodniku za prekrške. SKO Tudi letos največ prijav za gimnazije Kljub temu, da se je na raz- pisana mesta v srednjih šolah po Sloveniji letos prijavUo 1251 učencev manj kot lani, pa so na nekaterih šolah, zla- sti ginmazijah, znova morali omejiti vpis novincev. V Celju so to Ginmazija Celje - Center, Šolski center Celje, I. ginma- zija v Celju ter Srednja stro- kovna in pokUcna šola Celje. Skupno je bilo razpisanih 31.489 vpisnih mest, da pa bi čim večjemu delu zagotovili vpis na želeno srednjo šolo ali vsaj program, je Ministrstvo za šolstvo in šport zagotovilo še dodatnih 38 oddelkov za pro- grame, kjer je število prijav presegalo število razpisanih mest in jim prostorske in ka- drovske zmogljivosti to omogo- čajo. Z dodatnimi namestitva- mi naj bi obenem zagotovili tudi dovolj vpisnih mest za de- kleta, omogočili vpis v ustrezne programe tudi kandidatom s slabšim učnim uspehom in raz- bremenili pritisk na nekatere šole z odpiranjem oddelkov us- treznih programov zunaj večjih centrov (Maribor, Ljubljana). Najbolj zaželeni programi so še vedno frizer, ekonomski tehnik, tehnik zdravstvene ne- ge in trgovec, katerim bo na- menjeno tudi nekaj dodatnih oddelkov, največ pa jih bo na gimnazijah, s čimer bodo za- gotovili skupno 1100 vpisnih mest več. To pa ne bo rešilo vprašanja okoli 28 odstotkov osmošolcev, ki bodo ponovno morali skozi izbirni postopek. Preverjanje znanja iz sloven- skega jezika bo tako 23. (naknadni rok je 6. junij) tematike pa 24. maja (naJ ni rok je 7. junij). O rezu izbire večine razpisanih bodo učenci obveščeni 2 nija, ostaU pa 23. juni izbirnem postopku bodol sodelovali le učenci, ki izpolnjevali vse razpisan goje. BOJANA JA Devetietkoi zastonj v dveh šentjurskih os nih šolah bodo začeli jc s poskusnim uvajanjena vetletke. v osnovni šoli Pranja gaja v središču mesta bo; namen potrebno neke manj denarja, več pa v os ni šoli v Hruševcu. V k( nekaj let stari hruševski potrebujejo za potrebe d( letke dve novi učilnici, 1^ bodo uredili v prostorih stoječe šolske knjižnice,! se bo preselila na podstn Novi učilnici bosta poif do leta 2003. Občinski sv med ponedeljkovo sejo o čil, da bodo potrebni den^ ureditev nove šolske knji^ in dveh učilnic zagotovi omenjenega roka. Zaradi takšne odlo' svetnikov ne bo prišlo do nitve vrtca v Hruševcu. ^ odločitve za gradnjo nov^ ske knjižnice ne bi pn^"' namreč uporabili za devetletke prostore ^ skega vrtca. To bi bila ceH možnost, vendar pa bi zaradi pričakovanih normativov za vrtce v taks primeru graditi prizidki cev, pravijo v občinski st^' m. ...... Od leve: Vincent Piket, Marjeta Jager in direktor LPC Šentjur in Dramlje Josip Pinter, ki je pripravil odmeven posvet. Evropski dan v Šentjurju Lokalni pospeševalni center občin Šentjur in Dobje je pripravil posvet o vključevanju Slovenije v Evropsko skupnost pod naslovom »Evropski dan«. K sodelovanju so povabili Službo vlade RS za evropske 2:adeve ter delegacijo Evropske komisije v Sloveniji. Posvet je bil namenjen zaposlenim v občinskih upravah, upravnih enotah ter predvsem članom občinskih svetov olDčin Savinjske regije, da se seznanijo s procesom prevzemanja pravnega reda, regionalizacijo in oblikami pomoči, ki jih je Slovenija deležna pri vključevanju. O Evropski skupnosti in njeni širitvi je govoril vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Vincent Piket, o odnosih med Slovenijo in Evropsko skupnostjo pa šefinja kabineta ministra za Evropske zadeve Marjeta Jager, sicer po rodu Šentjurčanka. Iz ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k Evropski skupnosti sta predavala Mirko Prek in Igor Strmšnik, iz Službe vlade RS za evropske zadeve pa državna podsekretarka Andreja Jerina. TV m.\%miwmvm DOGODKI 3 Zagožnov Icelih Pogovor z dr. Francem Zagožnom, predsednikom stranke SLS+SKD Slovenska ljudska stranka y soboto je v siovensKem litičnem prostoru iz slo- ' l^e ljudske in krščansko !,(,kratske nastala nova '^^Ka SLS+SKD Slovenska jjjka stranka, ki ji po odlo- delegatov na zboru v 0ni predseduje Franc Za- ^n, doktor kmetijskih zna- Sti iz Vologa. ^ Franc Zagožen, kandi- i( Slovenske ljudske stranke I predsednika nove stranke, na združitvenem kongresu 300 glasov delegatov, otikandidat Lojze Peterle iz jvenskih krščanskih demo- jtov 195. Stanka ima tri pod- fdsednike: Marjana Podob- la, Lojzeta Petrleta in dr. iiireja Bajuka. Ravno o sled- em je največ govora, saj ga oova stranka s podporo SDS ; minut pred iztekom roka I vložitev kandidature v dr- ivnem zboru predlagala kot indidata za novega manda- ija. yponedeljek se je poleg no- mandatarja največkrat nenjalo ime dr. Zagožna, pred- alnika nove stranke, ki je že je časa znan kot siva eminen- iljudske stranke, nasprotoval Btopu Podobnikove stranke jlado, v zadnjih dneh pa je bil vzoč na vseh pogajanjih o hžitvi. Pogovor z dr. Zagož- iinje nastal s pomočjo zgor- esavinjskega poslanca nove [anke Jakoba Presečnika. »Vesel sem zaupanja delega- f, saj bi brez tega težko priš- li do združitve,« je dr. Zago- žen odgovoril na vprašanje, kako ocenjuje zaupanje, ki so mu ga izkazali v SLS in SKD. »Vesel sem tudi združitve obeh strank v novo. Prav zato, ker združitev ocenjujem za do- bro, sem tudi kandidiral. Veli- ka večina članov je že sprejela koncept, da skupno gradimo demokratično, odprto stran- ko, ki noče nikogar izključe- vati, ampak raje vabi v svoje vrste nove člane.« , Kakšne konkretne spre- membe lahko z nastankom stranke SLS-i-SKD Slovenska ljudska stranka napoveste na slovenskem političnem pri- zorišču? Dolgoročno gledano bodo te spremembe izjemno velike. Sedaj smo se znašli v politično krizi, saj je vlada dobila ne- zaupnico. Potrudili se bomo, zato upam, da bomo uspeli sestaviti takšno vlado, da bo- mo produktivno dočakaU red- ne in regularne volitve v dr- žavni zbor. Ustanovitev nove stranke z združevanjem po- meni prelomnico, saj se je vzpostavila prva klasična stran- ka evropskega tipa. Njen kre- do je demokracija znotraj stran- ke in v državi ter spoštovanje ustavnega in pravnega reda; je pa desnosredinsko usmerjena. Na zadnjih volitvah ste kan- didirali v Spodnji Savinjski dolini, po rojstvu pa ste Zgor- njesavinjčan. Lahko torej ljud- je v Savinjski dolini optimi- stično sprejmejo vaše pred- sednikovanje novi stranki? Sprememba je pozitivna za vse Slovence, ne le za moje sokrajane in Savinjsko doli- no. Mislim, da ljudje morajo razumeti, da včasih pride tu- di do vladne krize, kot se je sedaj zgodilo. Vendar pa se takšne krize lahko kaj hitro rešijo - čimprej bomo vzpo- stavili vlado in državni zbor, ki bosta delala za interese države, nacije in posamezni- kov. Nastanek nove stranke SLS+SKD naj bi bila spre- memba in razlog za optimi- zem vseh naših državljank in državljanov. Ljudje, verjetno tudi vaši domači, v teh dneh največ časa posvečajo spomladan- skemu čiščenju, saj se bliža velika noč. Verjetno doma ne boste mogli pomagati pri teh opravilih? To pa je drug problem - naša dva (žena Mihela in sin Miha) nista navdušena nad tem, kar se je zgodilo; pa tudi sam bi raje videl, če bi šel ta kelih mimo mene, pa ni šlo. URŠKA SELIŠNIK Za delo n klubov žalski svetniki so iz po- Havke splošnih proračimskih ifedstev za delovanje klubov amenili več kot 13 milijo- •ov tolarjev. Gre za 6 klubov oziroma ifuštev svetnikov in svetnic ^zličnih svetovno nazorskih 'f^pričanj, ki so jih ustanovili Prostovoljci, fizične osebe, čla- občinskega sveta ali člani ^^jevnih skupnosti; sredstva ^proračuna pa bodo v teh ^^'Jbih porabili za delovanje ^^^tniških skupin skladno s Mojimi interesi. Razdelilnik J^^dstev je narejen glede na ^'^vilo članov kluba, na člana mesečno pripada nekaj N kot 40 tisoč tolarjev. Ta- j JO bo na leto Klub svetnikov - pus prejel 1,9 milijona tolar-^ Klub svetnic in svetnikov i ^l^S; SDS-ov klub pa 2,4^ "^''iona tolarjev Društvo svei- J'^ svetnikov SLS bo dobilo J ^isoč tolarjev; Društvo svet- :'LOVSKO 2,4 in Klub svetnic " svetnikov ZLSD 1,9 milijo- "^^tolarjev. US Popravek ^jf^ovem tedniku št. 13, ki je J ^0- marca, je bilo v vesti 2 , ovom Denar za obnovo šok (:^^^o zapisano, da bo denai r^J^Pravilu šole v Lokah pr ^^^^ prispevalo ministrstvo zč \^ ^0. Gre namreč za prispe •Ministrstva za kulturo. k. POSVETU Opozicija za predčasne volitve V Beogradu se je na Veli- kem protestnem zborovanju srbskih opozicijskih strank zbralo okrog IGO tisoč ljudi. Protestniki so zahtevali pred- časne volitve in odhod Slo- bodana Miloševiča. Čeprav tudi tokrat opozicija ni bila povsem enotna, je velik us- peh že to, da so pripravili skupne demonstracije; na- zadnje so jih namreč avgu- sta lani. Na tokratnih so na- stopili vsi vidnejši opozicij- ski politiki, od Zorana Djind- jiča do Vuka Draškoviča. Na proteste pa se ni dobro pripravila le opozicija. Jugo- slovanske oblasti so na letališ- ču zadržale šest tujih novinar- jev (štiri japonske, enega nemš- kega in enega kanadskega) ter tri španske sindikaliste, ki jih je povabil neodvisni srbski sindikat. Vsi razen enega Ja- ponca so imeli ustrezne doku- mente. Za medijsko blokado so poskrbeli tudi doma. Pro- režimska TV Politika je za Čas zborovanja napovedala »film- ski maraton presenečenj«, v katerem so predvajali pirat- ske verzije najnovejših sve- tovnih uspešnic. Za manjše število protestnikov v srbski prestolnici so poskrbeli tudi, policisti, ki udeležencem shoda zaradi domnevnih pomanjklji- vosti na vozilih niso dovolili nadaljevati vožnjo. Nekateri so se zato od doma odpravili | kar peš. Po mnenju sociah-; stov so protestni shod zakuha- J li Američani oz. državna se- ^ kretarka Albrightova, »ki da je ukazala tistim, ki služijo zvezi Nato, naj priredijo pro- testni shod in se lotijo terori- stičnih dejanj po Srbiji«. In kakšno razpoloženje v Srbiji kažejo zadnje javnomnenjske raziskave? Raziskava, nareje- na na Inštitutu za družbene vede je pokazala, da kar dve tretjini Srbov ni zadovoljnih z Miloševičevo politiko. Tretji- na vprašanih meni, da bi bile volitve oziroma prihod opozi- cije na oblast najbolj učinko- vita pot za premostitev slabih političnih razmer, le tri od- stotke pa jih je za množične demonstracije. Elian še pri sorodnilcili šestletni kubanski deček Elian Gonzalez še vedno ča- ka na happy end razpleta svojega skoraj petmesečne- ga bivanja v Miamiju. Po- tem ko se je že skoraj srečal s svojim očetom, ki je s Kube v ZDA prišel prav zato, da bi ga odpeljal domov, v zad- njem trenutku do srečanja ni prišlo. Prav tako ameriška vlada Eliana za zdaj ne bo izročila očetu, temveč bo počakala, ah bo začasna odredba proti Elianovi vrnitvi na Kubo po- stala trajna. Kot da predaja otroka očetu že ni dovolj za- pletena, se je zdaj v javnosti pojavil še kontroverzni video. V njem kubanski deček sedi na postelji in v kamero razla- ga očetu, da se ne želi vrniti na Kubo. Posnetek je vzbudil ve- liko polemik, vsa zadeva pa je že zdavnaj dobila politični predznak. Elianov primer je izkoristila tako kubanska emi- gracija v ZDA kot tudi kuban- Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv ski predsednik Castro in de- mokratski predsedniški kan- didat Al Gore. Kljub vsemu pa je stališče uradne ameriške politike jasno: sina je treba vrniti očetu. Tudi generalni sekretar OZN Kofi Annan, ki sicer pravi, da primer ne zade- ^ va Združenih narodov, meni, da sodi šestletni deček k oče-: tu. Zadnje javnomnenjske ra- ziskave pa kažejo, da se kar 61 odstotkov Američanov zavze- ma za Elianovo vrnitev k oče- tu, medtem ko jih 31 odstot- kov zagovarja, da bi deček moral ostati v Združenih dr- žavah. Primer malega Eliana spremljajo številne demonstra- cije tako na Kubi kot tudi v Miamiju, zato bodo zagotovo izbruhnili veliki neredi, če bo- do agenti zvezne policije sku- šali dečka od sorodnikov s Floride odpeljati s silo, kar ni izključeno, če ti ne bodo spo- štovali volje sodišča. Vendar pa so lokalne oblasti na Flori- di, tamkajšnji politiki in poli- cija že zavrnili možnost, da bi zveznim organom pomagalii pri odvzemu otroka. Skvenija icreditodajallca V Washingtonu je poteka- lo spomladansko srečanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke.; Srečanje samo po sebi ne bil bilo nič posebnega, če ga nef bi spremljale množične de-1 monstracije proti globaliza- ciji, ki so že načele vrh STO v Seattlu. Poleg tega se je istočasno zgodil mini zlom na newyorški borzi. Dow Jones, Nasdaq in Stan- dars & Poors 500, vsi trije glavni borzni indeksi, so za- beleželi največje enodnevne izgube po točkah v svoji zgo- dovini. Na padanje cen delnic na Wall Streetu so se odzvale tudi azijske borze; tako je v Tokiu indeks Nikkei padel za skoraj sedem odstotkov. Pre- tres na svetovnih borzah se ljubljanski ni poznal, zato pa je Slovenija na omenjenem srečanju v Washingtonu dobi- la svojevrstno pohvalo. Sve- tovna banka nas je črtala s seznama držav, ki od banke dobivajo denar za različne raz- vojne projekte. Kar z drugimi besedami pomeni, da je Slo- venija po novem v kategoriji razvitih držav in kot taka spa- da med kreditodajalke in ne več kreditojemalke. Guverner Banke Slovenije France Ar- har, ki se je udeležil srečanja, je povedal, da se je precej pogovarjal glede datuma slo- venskega vstopa v Evropsko unijo. Po besedah sogovorni- kov naj bi leta 2002 ali 2003 prišlo do sprejema odločitve, katera kandidatka izpolnjuje vse pogoje. Temu seveda sledi dolgotrajni ratifikacij ski po- stopek, kar pomeni, da slo- vensko članstvo v EU ni realno pred letom 2005. 4 DOGODKI S čistilno napravo bo ceneje v Celju znaša občinska tak- sa za onesnaževanje voda 38,96 tolarja na kubični me- ter porabljene vode, repub- liška taksa za obremenjeva- nje voda, ki se letno dvigne v povprečju za 30 odstotkov, pa je trenutno 80,48 tolarja. Ti dve taksi, ki ju plačujejo tudi v Vojniku in Štorah, predstavljata kar dve tretjini cene vode. Lani so tako zbrali 372 mili- jonov tolarjev, letos predvide- vajo, da bo tega denarja za 400 milijonov. Ves denar porabijo v celjskem podjetju Vodovod - kanalizacija strogo namensko za gradnjo in obnovo naprav na področju odvajanja in čiš- čenja odpadnih voda, delno tudi za oskrbo s pitno vodo. Tam, kjer imajo čistilne na- prave že urejene, je ta taksa precej nižja, na Dobrni, na primer, plačujejo 15 tolarjev. < Tudi zato so v Celju pospešiH| priprave za izgradnjo central-j ne čistilne naprave. I Skoraj 200 milijonov tolar-' jev iz tako zbranega denarja bodo namenili za izgradnjo razbremenilnega objekta s čr- pališčem pri Tkanini ob Te- harski cesti v Celju. Ob obil- nih padavinah bo služil preli- vanju presežnih padavinskih voda, da se reka ne bo razlila v kanalizacijo, še preden bi pre- stopila bregove. Večja naložba, okrog 203 milijone tolarjev, je tudi pre- nova čistilne naprave v Škofji vasi za čiščenje odplak iz Voj- nika, Ljubečne in Škofje vasi. Biološka čistilna naprava, ki jo bodo končali septembra, bo imela zmogljivost 4 tisoč populacijskih enot. Na Dobr- ni pa so čistilno napravo že sanirali. V Bruslju so pohvalili zgled- no pripravljeno vlogo Celja- nov za sofinanciranje grad- nje centralne čistilne napra- ve in kolektorja, ki so jo pripravili v podjetju Vodo- vod - kanalizacija in jo bodo zato uporabili kot vzorec za pripravo vlog za vse ostale, ki se bodo še potegovali za evropski denar iz programa ISPA v okviru Evropske zve- ze. Celjani pričakujejo 2 mi- lijardi nepovratnih sredstev, za 3,4 milijarde tolarjev vred- ] no ekološko naložbo. Okrog 90 milijonov tolarjev" je vreden začetni del dovodne- ga kolektorja GZ-0, ki bo od- vajal vse odpadne vode kanali- zacijskega sistema Celja do centralne čistilne naprave. Na petih rajonskih zbiralnikih iz posameznih delov mesta bodo dokončali vgradnjo dušilk, ki uravnavajo dovoljen dotok od- padne vode proti čistilni na-. Prenovljena čistilna naprava v Škofji vasi bo začela delati septembra. pravi, in povratnih loput, ki preprečujejo vdor Savinje v kanalizacijo ob visokih vodah. V okviru prenove Mariborske ceste prenavljajo tudi kanali- zacijo, ki so jo uredili tudi na Teharju, v Levcu (zaradi vodo- varstvenega pasu), v Novi Cerk- vi in v Liscah. TC, foto: SHERPA Svetnike mami denar šentjurski občinski svet je sprejel v ponedeljek le- tošnji občinski proračun. V njem so predvideli eno milijardo in 454 milijo- nov tolarjev skupnih pri- hodkov in odhodkov. Med drugo obravnavo so sprejeli odločitev, da bodo za delovanje svetniških sku- pin v občinskem svetu na- menili 1. milijon tolarjev. To je tudi edina zakonita možnost, da bo prišla do denarja za delovanje še šent- jurska neodvisna lista, ki ni politična stranka. Milijon, ki so ga vzeli iz postavke za plačilo dolga za gradnjo mestne obvozni- ce, si bodo razdelili glede na število prejetih glasov na volitvah. BJ Sanacija plazov Na včerajšnji seji je Občin- ski svet Laško med drugim, obravnaval in potrdil zaključ- ni račun Komunale Laško za lansko leto, iz katerega je razvidno uspešno poslova- nje in kar 20-odstotno pove- čanje celotnega kapitala v primerjavi z letom 1998. Svetnikom so predstavili tu- di poročilo o delu Policijske postaje Laško v minulem letu in načrtih za letos. Za lansko leto je značilna rast gospodar- skega kriminala, kaznivih de- janj s telesnimi poškodbami in nasilja nad otroki in mlado- letniki. V nadaljevanju so sprejeli letno poročilo stanovanjskega sklada občine Laško za leto 1999, ki kaže minimalen do- biček, še vedno pa predstav- ljajo največji delež lastnih pri- hodkov sklada najemnine. V osrednjem delu seje so govorili o sanacijah plazov v občini, ki naj bi jih financirali iz občinskega proračuna, pred- videna vsota pa skupno znaša okoli 9 milijonov tolarjev. Kar nekajkrat večji pa bodo zneski za dokončanje izgradnje vodo- voda Trije studenci, s katerim bodo izboljšali oskrbo višjele- žečih predelov z vodo od zajet- ja do Vrha nad Laškim. Za večji del potrebnih sredstev so laški občini lani že odobrili kredit Ekološko razvojnega sklada RS, tretjino manj iz pomoči demo- grafsko ogroženih območij, preostali del pa bi zagotovila občina sama. B. JANČIČ ^ Z OBČINSKIH SVETOV Korale Ic boljši vodooskrbi ZREČE - Ustanovili so režijski obrat za organiziran nadzor vodooskrbe. V njem bo delal Maksimiljan Repič, ki je bil že do sedaj zaposlen v občinski upravi in je opravljal določene naloge na področju vodooskrbe. (VM) i Bistrica ima slabe ceste BISTRICA OB SOTLl - Občina bo sodelovala na letošnjem državnem razpisu za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij z dvema projektoma. Tako želijo letos nadaljevati z modernizacijo lokalne ceste Dekman- ca-Ples ter udejaniti modernizacijo lokalne ceste Križan Vrh- Polje ob Sotli. (BJ) Dvakrat podražitev vrtca POLZELA - Svetniki so v drugem branju sprejeli Odlok o ustanovitvi vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Pol- zela in v svet imenovali Otmarja Majheniča, Pavlo Šuster in Nevenko Šuster. Glede podražitev vrtca se svetniki niso strinjali z 10-odstotnim povišanjem cen, ki naj bi začele veljati L aprila, na predlog župana Ljuba Žnidarja pa so se odločili za 6- odstotno povišanje ekonomskih cen s 1. majem; prav toliko se bodo cene povišale še avgusta. (T.T.) Prednost cesti Lesično-Zagorje KOZJE - Občina Kozje bo sodelovala na letošnjem razpisu za sredstva za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih obmo- čij s projektom II. faze rekonstrukcije lokalne ceste Lesično- Zagorje. Gre za nevarno in zelo prometno cesto, ki jih povezuje z občino Šentjur. Lani so opravili I. fazo rekonstrukcije te ceste, prav tako s pomočjo omenjenih sredstev. (BJ) NAKRATKO Proti V vseh občinah ŽALEC- Županja in župani šestih spodnjesavinjskih občin ne soglašajo z novim tarifnim sistemom oziroma spremenjenimi cenami in načinom obračunavanja odvoza odpadkov, ki ga je posredovalo podjetje Javne naprave Celje. Predvsem jih moti, da bi bil odvoz odpadkov dražji kot za celjsko občino, zato se bodo z javnim komunalnim podjetjem še pogajali. (US) Milijoni za vodovoda in cesto ŠENTJUR - Občina bo prijavila na razpis za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v letu 2000 tri nalož- be. Gre za II. fazo izgradnje vodovoda Dramlje-Jazbine, vodo-; vod Slivnica-odcep Javorje-Drobinsko in cesto Šentvid pri- Planini-Podlog. V občinski stavbi pričakujejo zanje približnoj 33 milijonov tolarjev. (BJ) Š Prihaja Šentjurčan ŠENTJUR - V Šentjurju bo začel v tem tednu izhajati lokalni časopis Šentjurčan, ki ga bodo prejela vsa gospodinjstva v občini. Prvi dve številki bosta brezplačni. Izdajatelj časopisa je Lokalni podjetniški center, glavna in odgovorna urednica pa je Marijana Novak. Kot so povedali, bodo začeli s sredstvi iz nekaterih ministrstev, britanskega veleposlaništva ter iz občin- skega proračuna. Šentjurčan začenja izhajati kot mesečnik, pozneje računajo na štirinajstdnevnik ali tednik. (BJ) PO DRŽAV Za ombudsnini,, UUBLJANA, 13. apfj (Delo) - Za novega va J človekovih pravic se j^j^ bralo trinajst prijav, prijavljenimi je deset t^^^ in trije moški. I'ii j^^; kandidata se bo predse(j,j republike posvetoval z ji poslanskih skupin. Poslednja kongresa KRŠKO, MARIBOR,! aprila (Delo) - Sloverisi ljudska stranka in Slov^ ski krščanski demokrati opravili zadnji kongres pn združitvijo. Delegati ob, strank so potrdili statut program nove stranke predlog sporazuma o koa ciji za Slovenijo. Največja stranki UUBLJANA, 15. apri (Delo) - Zastopniki razpi čenih strank SLS in SKD na združitvenem kongre za predsednika nove strč ke, ki se imenuje SLS+Sl Slovenska ljudska strani izvolili dr. Franca Zagoži na izvršilnem odboru strč ke pa so za kandidata novega mandatarja potre dr. Andreja Bajuka, m( narodno priznanega finai nega strokovnjaka, ki je p cejšnji del svojega življei preživel v Argentini, kan je njegova družina emi^ rala maja leta 1945. O kandidatu UUBLJANA, 18. apr (Delo, STA) - Kolegij prf sednika državnega zbora sklenil, da bo 19. apr popoldne pričel z izred sejo, na kateri bodo od čali o predlogu skupine { slancev za izvolitev And ja Bajuka za mandatarja p hodne vlade. LDS, ^LS SNS in DeSUS so že naf vedale, da bodo glasov; proti Bajuku. 4000 protestnikov RAVNE, 18. aprila (ST - Sindikat SKEI je organi ral protestni shod, ki se je udeležilo štiri tisoč t lavcev in sindikalnih pr^ stavnikov. Zahtevali so I kojšnja pogajanja za d\ plač, spremembe plačnep litike, prenehanje odpušč nja delavcev in spremenil industrijske politike. Če (i lodajalci zahtevam ne bo' ugodili, bodo podoben test pripravili še pred zgr^ bo GZS, nato pa pričeli še splošno stavko. Šolniki opozarjajo UUBUANA, 18. apr' (STA) - Če vlada do ^ aprila ne bo potrdila spf memb kolektivne pogo''^ za vzgoji in izobraževan) ki sta jih 6. aprila parafir^ vodji pogajalskih skupin^ de in reprezentativnih dikatov, bodo zaposlei^i vzgoji in izobraževanju maja pričeli s stavko, 1^'. trajala do izpolnitve '''^ tev. 5 Življenjsko nevarna stolpnica? |jj5larejše celjske stolpnice, ki so bile zgrajene pred uvedbo potresno varnostnih gradbenih predpisov, bi močnejši potres porušil, je javnost opozoril in prestrašil Marjan Ašic ^te kdaj pomislili, kaj bi se '^\\\o z vašo hišo, če bi Celje I Ij^del močnejši potresni su- Ce živite v novejših stav- y bi te morale zdržati. Na rašanje, kako bi močne tres- prenesli starejši in višji 0[h pa nihče ne more za- 00 napovedati. Običajno o ^iie razmišljamo veliko, če- se je morda ob potresu v jjočju in ob lanskih hudih j,0ih v Tlirčiji in Grčiji kdo ' jpdarle zamislil. . iovdlcem dveh starejših , stolpnic ob Mariborski KiivGaberju in ob Trubarjevi pob Savinji pa je pred krat- 1 m gotovo dal misliti zapis arjana Ašiča, nekdanjega '[eJsednika celjske občinske ! jile. Ker ugotavlja, da od da- J jiiijih odgovornih v občini ]|če ni pripravljen poslušati ^ egovih predlogov, se je odlo- ' iza zapis v Novem tedniku, j Judje imajo pravico izvede- ,.(nieni. Zapisal je, da so stro- j jinjaki po kozjanskem po- ,(esu leta 1974 opozarjali, da , aomenjeni stolpnici, zgrajeni ičetku 60. let, med potresno »Ij nevarnimi v Celju in da , i?e zrušili, če bi bila jakost J ffiiesa močnejša za eno stop- )o()(ozjanski je bil 4. stopnje). t)f)ok so jima postavljali hotel eleio in prav njegova načrto- il na prenova je Ašiča spodbu- ilak zapisu. -tem času sem bil vodja vilne zaščite in na osnovi ocen sem odredil, da , ■ L izdajo odločbe o sanaciji ^ ijektov. Ker mi je takrat pote- ■( b funkcija v občinskih orga- ■( k ne vem, kaj se je kasneje »gajalo. Kolikor mi je znano, °ni zgodilo nič.« Drago Čuček je bil takrat : gradbenega oddelka na i!. Spominja se, da so na ^lovi dokumentacije ugotav- ^i. da sta omenjeni stolpnici grajeni brez potresno varnost- '''ivezi. »Takratni stanovanjski l^nosti smo izdali odločbo, "pripravi sanacijski načrt, ki ^'blikor je meni znano, ni bil "l^oli uresničen. Lanski potresi Celjske stolpnice. Novejše so grajene potresno varno, najstarejše pa menda ne. so me spodbudili, da sem o tem obvestil tudi župana Šrota,« pravi Čuček. Inšpekcijski nadzor pri prenovah Za takšno gradnjo seveda ne gre kriviti nikogar, saj so gradbeni predpisi posebej obravnavali gradnjo na potre- sno nevarnih območjih šele po skopskem potresu leta 1963. Kasneje so se zaostrili, še sedaj veljavni pravilnik o tehničnih normativih za grad- njo objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih pa sega v leto 1981. Vsi objekti morajo biti torej grajeni po vnaprej izdelani projektni do- kumentaciji, projektanti pa so dolžni upoštevati vse predpi- se s področja gradnje. Kako pa je s starimi objekti, ki niso zgrajeni v skladu s sedaj veljavnim pravilnikom? Nena- zadnje sodi v ta sklop tudi ce- lotno staro mestno jedro. Zanje po besedah Helene Colarič- Pritekelj, svetovalke glavnega republiškega inšpektorja za prostor, velja le pogoj, da mo- rajo v primeru adaptacije in rekonstrukcije, ki ne pomeni bistvene spremembe objekta, ostati seizmično enako odpor- ni kot pred opravljenimi deli. Pri bistveni spremembi objek- tov, kot je na primer nadgradi- tev za enega ali več nadstropij, dograditev ob objektu za več kot 10 odstotkov površine se- danjega in podobno, pa velja, da morajo biti seizmično od- porni v skladu z veljavnim pra- vilnikom. V pripravi so nove karte po- tresne nevarnosti v Sloveniji, ki bodo narejen na osnovi no- vejših znanstvenih dognanj. Še veljavne stare, ki so bile narejene za nekdanjo Jugo- slavijo, so izdelane za povrat- no dobo potresnega gibanja tal od 50 do 1000 in 10 tisoč let in kažejo, da so območje okrog Celja v preteklosti priza- deli potresi od 6. do 8. stopnje po starejši MSK lestvici, Id je primerljiva s sodobnejšo Evropsko potresno lestvico (EMS), ki ima 12. stopenj. Potres v Posočju pred dvema letoma je bil na primer od 7. do 8. stopnje po EMS. V svojem članku je Ašič pred- lagal, da bi morale inšpekcijske službe pri vseh treh spornih objektih odrediti lastnikom, da storijo vse, da zagotovijo njiho- vo potresno varnost. Tak inš- pekcijski ukrep glede na zako- nodajo ni možen, pravi Colari- čeva. Inšpektor za gradnjo lah- ko z odločbo odredi lastniku izvedbo vzdrževalnih del le v primeru, če objekt ogroža var- nost ljudi in okolice. Protipotre- sna ojačitev nosilne konstrukci- je pa ne sodi k vzdrževalnim delom, pač pa je to celovita prenova objekta. O njeni smotr- nosti odloča lastnik, saj gre obi- čajno za precejšnje stroške. In kaj pravijo lastniki? Hotel Celeia je od lani Hotel Štorman znanega gostinca Zve- nela Štormana, ki pravi, da ne verjame, da bi bilo z objektom karkoli narobe, saj bi sicer imel težave z dovoljenji za adaptaci- jo, kar pa se ni zgodilo. V stolpnici ob Trubarjevi so stanovanja večinoma pokupili stanovalci, ki se bodo morali samo odločiti, kako ukrepati. So ob nakupu vedeli, kako (ne)varen je objekt? Bi jim zato morali priznati nižje cene za kvadratni meter stanovanja? Stanovalci v 12-nadstropni stolpnici ob Mariborski cesti, večinoma so najemniki, so za- grozili, da ne bodo plačevali najemnine, ker živijo v življenj- sko nevarnem objektu. Že pred Ašičevim zapisom so na osnovi poškodb upravnika objekta Su- pra stan opozarjali, da stolpnica ni grajena dovolj varno. Decem- bra lani si je zato strokovnjak Gradbenega inštituta Zavoda za raziskavo materiala in kon- strukcij iz Ljubljane ogledal ob- jekt in dogovorili so se za pri- pravo ponudbe za izdelavo po- tresno analize stolpnice. Okvir- na cena takšne analize bi po ponudbi zavoda znašala skoraj 1,9 milijona tolarjev. Ker je 56- odstotni lastnik stanovanj obči- na oziroma Stanovanjski sklad (od 47 stanovanj jih ima 26), bi bil tolikšen tudi njen delež, ki ga je po besedah direktorja sklada Slavka A. Sotlarja pripravljena plačati, če se bodo strinjali tudi ostali lastniki, ki bi niorali pris- pevati okrog 40 tisočakov na stanovanje. Precejšen strošek, za katere- ga je vprašanje, če ga bodo posamezni lastniki zmogli, saj je znano, da gre za staiiovaiija nekdanjih Emovih delavcev, to- rej socialno šibkejši sloj, kar kaže tudi število odkupljenih stanovanj. Nenazadanje pa se zastavlja vprašanje, ali se iz dokumenta- cije, ki je na razpolago v celj- skem arhivu (nekatere izraču- ne za gradnjo stolpnice so za nas našli brez težav), res ne da ugotoviti vsega tega, kar bi se- daj za velik denar ugotavljal omenjeni zavod (značilnosti materiala, armatur, zaneslji- vost konstrukcije, zemljine...). Kako veliki bi bili potem šele stroški morebitne sanacije ob- jekta! Sicer pa bodo zadnjo besedo imeli lastniki na zboru, ki bo že v kratkem pokazal, kako ti vidijo predlagano reši- tev. TATJANA CVIRN Foto: GREGOR KATIC REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOUE IN PROSTOR Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija URAD ZA PROSTOR Služba za posege v prostor republiškega pomena Telefon: (061) 17 87 126. Telefaks: (061) 17 87 125 Dato: RTP Laško objava Številka: 350-03-78/99-TŠ, VM Datum: 10.04.2000 Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 47, Ljubljana, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. List RS, št. 32/93 in 1/96), v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo RTP 110/20 kV Laško investitorju Elektro Celje d.d., Vrunčeva2a, Celje. OBJAVLJA 2. da je dne 10.4.2000 z odločbo št. 350-03-78/99-TŠ, VM izdalo enotno dovoljenje za gradnjo RTP 110/20 kV Laško. 3. da je bilo v postopku izdaje enotnega dovoljenja z dne 5. 4. 2000 izdano okoljevarstveno soglasje št. 35405-12/00. 4. da sta bili med javno predstavitvijo, na javni obravnavi z zaslišanjem investitorja podani pripombi, ki ju je uprav- ni organ v postopku obravnaval in se do njih opredelil: Franc Teršek je zahteval, da se po končani gradnji izvedejo meritve hrupa in dodatni zaščitni ukrepi v primeru ugotovljenih prekorači- tev. Upravni organ v zvezi s tem ugotavlja, da mora investitor v času poskusnega obratovanja izvajati monitoring hrupa v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. List RS, št. 70/96) in v primeru ugotovljenih prekoračitev izvesti dodatne ustrezne omili- tvene ukrepe. Z dodatnimi zaščitnimi ukrepi mora investitor zagotoviti, da nivo hrupa ne prekorači s predpisi dovoljene meje, kar izhaja iz B.4. točke izreka tega dovoljenja in iz 4. poglavja Vrednotenje vplivov posega na okolje in sprejemljivosti obremeni- tev in sprememb okolja v poročilu o vplivih na okolje. Pavla Golčer je zahtevala, da se ugotovi vpliv zasipanja terena na plato RTP na višino poplavne vode v stanovanjskem bloku Celjska cesta 42, Laško v času poplavljanja reke Savinje in da se v primeru ugotovljenih vplivov izvedejo dodatni zaščitni ukrepi oziroma, da se ji da odškodnina. Upravni organ v zvezi s tem ugotavlja, da so bili na zazidalni načrt RTP Laško pridobljeni Vodnogospodarski pogoji pod št. 355-08/1138/4-96/BS z dne 21. 3. 1997 z določenimi pogoji, ki so bili upoštevani v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja pod št. REEC.Ol -A440/20, med drugim je določena kota platoja 222,80 m n.v. in kota objekta 223,50. Iz vodnogospodarske- ga soglasja št. 355-10/99-32/6 z dne 19.10.1999 pridobljenega na citiran projekt izhaja, da sta koti platoja in objekta ustrezni. V tem dovoljenju pa je skladno s pogoji vodnogospodarskega soglasja določeno v točki B.3., da je potrebno vsa dela izvajati ob nadzoru rečno nadzorne službe NIVO Celje in v točki B.4., da je potrebno pred izdajo uporabnega dovoljenja sprejeti Poslovnik o načinu obratovanja RTP ob visokih vodah Savinje. Ne glede na zgoraj navedeno pa je investitor naknadno priložil dodatno poročilo o vplivu nasutja platoja za RTP na visoke vode reke Savinje in poplavno ogroženost objekta Celjska cesta 42. Iz poročila - Hidravlična presoja vpliva nasutja terena za RTP Laško na visoke vode Savinje v Laškem, ki ga je pod št. 17/00 dne 273.2000 izdelal PUV Nizke in vodne gradnje Celje d.d., izhaja, da nasutje za RTP ne bo povzročalo dodatnega vpliva na poplavno ogroženost stanovanjskega bloka. Iz navedenega upravni organ ugotavlja, da zaradi gradnje RTP Laško niso potrebno dodatni zaščitni ukrepi. Sanja TRAUNŠEK, univ. dipl. ing. arh. SVETOVALKA VLADE Mladi Bavarci v Celju t ^elje je minuli torek obi- 'kala delegacija mladih z Ba- j^^fske, sestavljene iz pred- l^Jvnikov različnih mladin- ^^ih centrov, klubov in tabor- "''^ov, ki so našo državo obi- ^^^'i na povabilo Mladinske- sveta Slovenije. I nemški delegaciji so bili ki se ukvarjajo s pro- ' ^,'^^oljnim delom in delom z • '^''^iki, osrednji cilj njihove- ' ^ enotedenskega študijske- ' -^obiska v Sloveniji pa je bila '^'^^njava izkušenj in spoz- J^fnje, kako je za mlade 5^^^'^'"bljeno pri nas. V Celju ' n .obiskali Mladinski center '•'^ v imenu mestne občine ' „; "b je pozdravila podžupa- •'^nja Romih, ki je tudi J^^^tavila celjske izkušnje v ^ z mladimi. V delovnem L razgovoru so mladi Bavarci spregovorili o svojem delu, zlasti pa o izkušnjah, ki jih imajo z reševanjem nekaterih najbolj perečih problemov; brezposelnosti, alkoholizma in zasvojenosti. IS Občinski odbor Desus v Braslovčah se je na ustanovni skupščini občinskega odbora sešlo petdeset članov Demokratične stranke upoko- jencev Slovenije. Iniciativni odbor za ustanovitev je vodil Letušan Franc Škruba, ki so ga izvolili tudi za prvega predsednika občinskega odbora Desus v Braslovčah. Naloge podpredsednika bo opravljal Alojz Nemec, nadzorni odbor pa bo vodil Jože Kuder. Ustanovni zbor so pozdravili Tone Delak, poslanec v državnem zboru, župan občine Braslovče Dušan Goričar in drugi. T. T. Ustanovili občinski odbor SKD Prebold v Preboldu so člani Slovenskih krščan- skih demokratov (SKD) ustanovili občinski odbor stranke. Zbor je kot delovni predsed- nik vodil Franc Žolnir, poleg drugih gostov pa se ga je udeležila tudi glavna tajnica stranke Hilda Tovšak. Gostja Tovlakova je zbranim spregovorila o trenutnem političnem dogajanju v državi in ob tem poudarila, da bi bilo z imenovanjem nove prehodne vlade dovolj časa za sprejem večin- skega volilnega sistema. Seveda je precej po- zornosti namenila tudi združitvi SLS in SKD ter pripravam na volitve. Na ustanovnem srečanju so v organe odbo- ra izvolili Dina Cestnika, Franca Verdela, Jože- ta Jagerja, Draga Nateka, Franca Žolnirja, Iva- na Pinterja, Ferda Vasleta, Franca Sopotnika, Slavka Lesarja, Franca Nateka, Donija Vasleta, Fani Jager in Marijo Jerman. Člani nadzornega odbora so Alojz Zmrzlak, Martin Krk in Niko Erdeli. T TAVČAR 6 GOSPODARSTVO Novi ciicius naložb v Laškem Do prihodnjega junija osemdeset varovanih stanovanj v zdraviliških depandansah - Najvišja rast med slovenskimi naravnimi zdravilišči Zdravilišče Laško, ki je od leta 1995 do lani vložilo v posodobitev in razširitev ho- telskih in drugih zmogljivo- sti blizu 2,5 milijarde tolar- jev, nadaljuje z novim na- ložbenim ciklusom. Letos bo- do prenovili upravne prosto- re in drugače uredili dostop do zdraviliškega komplek- sa, preurediti nameravajo še star bazen, kjer bo po novem večnamenska dvorana, ter v drugi polovici leta začeti z gradnjo varovanih stanovanj v depandansah v Debru. »Tudi pri rehabiUtaciji in me- dicinskih storitvah se vse bolj uveljavljata trg in konkuren-| ca, saj imajo ljudje možnost^ izbire zdravnika in zdraviliš-, ča, na izbor pa seveda vplivaj o i kakovost in cena storitev, pro-^ grama ali pa kar celotne turi- stične ponudbe,« pojasnjuje ne- nehna vlaganje direktor mag. Roman Matek, ki meni, da se je Zdravilišče Laško še pravi čas preoblikovalo iz čisto me- dicinske ustanove relativno za- prtega tipa v turistično podjet- je, ki se ukvarja z zdraviliškim turizmom. V Laškem so od leta 1994 zabeležili najvišjo rast med slovenskimi naravni- mi zdravilišči. Skupni prihod- ki so se v tem času povečali za dvakrat, dobiček za več kot trikrat, število gostov in noči- tev za skoraj petino, za dvain- polkrat se je povečal obisk dnevnih gostov v kopališču, visoko rast pa beležijo tudi vse ostale storitve. Zaradi naložb so se stalna sredstva povečala za trikrat. V zdravilišču je ta čas zaposlenih 207 ljudi, kar je za 46 več kot leta 1995, produktivnost, merjena s pri- hodki na delavca, pa je bila lani v primerjavi z letom 1994 višja za skoraj dvakrat. Pri tem velja poudariti, da imajo v Laškem najvišjo povprečno bruto plačo med slovenskimi zdravilišči. Lani je znašala 183 Kljub pričakovanju mno- gih se laško zdravilišče ni prijavilo na razpis države za oživitev zdravilišča v Rim- skih Toplicah. Roman Ma- tek pojasnjuje: »Gre za tako kompleksno obnovo, da jij naše zdravilišče ne bi bilo I kos. Z veseljem pa bomo so- ] delovali z izbranim ponud-i nikom. Na podobne razpise smo se prijavili že dvakrat, najprej leta 1992 in nato še štiri leta kasneje, a nas niko- li niso izbrali. Ne čutimo no- bene potrebe, da bi bili zavr- njeni še tretjič.« tisoč tolarjev. »Naš cilj niso le zadovoljni gosti, ampak tudi delavci, saj lahko le tako pri- Mag. Roman Matek čakujemo tudi dobre poslov- ne rezultate,« meni Matek. Lani so v Zdravilišču Laško ustvarili blizu 1,3 milijarde tolarjev skupnih prihodkov in 19,5 milijona tolarjev čistega dobička, ki ga bodo, tako bo vsaj uprava družbe predlagala lastnikom na skupščini konec maja, razporedili v rezerve. »Z lanskimi rezultati smo za- dovoljni,« pravi Roman Ma- tek, »saj smo zaradi odpravlja- nja posledic poplave, ki nas je prizadela leta 1998, velikih naložb, zaradi katerih smo se v prvih mesecih spremenili v pravo gradbišče, ter negativ- nih učinkov davka na dodano vrednost, pričakovali, da se bo poslovno leto končalo veli- ko slabše.« Zdravilišču zelo dobro kaže tudi letos. V prvih treh mesecih se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem Zdravilišče Laško, ki je pred kratkim pridobilo koncesijo za dom starejših, bo predvi- doma do sredine prihodnjega leta v svojih depandansah uredilo okrog 80 varovanih stanovanj, ki bodo merila od 20 do 45 kvadratnih metrov. Namenjena bodo izključno starejšim od 65 let in osebam, potrebnim tuje pomoči, ki jim bo zdravilišče nudilo tudi os- tale storitve, od čiščenja do medicinske pomoči. Vrednost naložbe znaša milijardo to- larjev, stanovanja pa bodo začeli prodajati že letos. Ti- sta, ki bodo ostala neproda- na, bodo oddajali v najem. število hotelskih gostov pove- čalo za 127 odstotkov, število nočitev pa za 72 odstotkov. Primerjava sicer ni povsem realna, saj je bilo lani v tem času zaradi gradbenih del šte- vilo gostov manjše kot običaj- no, vendar je dejstvo, da obi- skanost laškega zdravilišča na- rašča, kar velja tako za hotele, kopališče. Klub zdravja, savne in gostinski del ponudbe. Največja letos dokončana na- ložba zdravilišča bo preuredi- tev starega bazena v večna- mensko dvorano, kar bo stalo okrog 100 milijonov tolarjev. Z novo dvorano bodo lahko v Laškem razširili ponudbo še na konferenčni turizem, v njej pa naj bi pripravljali tudi po- roke. Te dni bodo pričeli še s temeljito prenovo upravnih prostorov, v prihodnjih mese- cih pa se bodo zaradi novega dovoza, ki bo speljan od kri- žišča pri bencinski črpalki Ine, \ lotili še zunanjega urejanja te- j ga dela zdraviliškega komplek- j sa. Pomembno je, da bodol pridobiU kar nekaj novih par- kirnih mest, tako da bo vsak j gost poleg ključa dobil še svo- je parkirišče. JANJA INTIHAR i Banka Celje je zaradi povpraševanja po dolgoročnih posojilih pri šestih tujih bankah najela sindicirano posojilo v višini 20 milijonov evrov. Tretje sindicirano posojilo Banka Celje je na medna- rodnem finančnem trgu na- jela posojilo, vredno 20 mili- jonov evrov. Gre za sindici- rano posojilo, že tretje v zad- njih štirih letih, katerega rok zapadlosti je pet let z dvelet- nim moratorijem. Organiza- torja sindikata sta DG Bank Deutsche Genossenschafts- bank AG in KBC Bank N.V. Poleg obeh bank sodelujejo v sindikatu še štiri banke iz Nemčije, Avstrije in Madžar- ske. V Banki Celje pravijo, da je v primerjavi s prvima dve- ma sindiciranima posojiloma, ki so ju najeli leta 1997 in 1998, njuna skupna vrednost pa znaša 30 milijonov mark, tokratno posojilo še cenejše. To med drugim dokazuje, da si je banka v petih letih samo- stojnosti zgradila velik ugled na mednarodnih finančnih tr- gih. Pri tem pa je treba še ] poudariti, da so zaradi veli- kega povpraševanja lokalnih podjetij z visokimi bonitetni- mi ocenami, ki posojila veči- noma potrebujejo za financi- ranje združitev, trenutne ce- ne virov financiranja na tujih trgih višje. Prav tako se tudi redko zgodi, da bi celotni znesek posojila, za katerega so se bile banke pripravljene zavezati, kar za polovico pre- segel potrebe banke, kar se je pripetilo v primeru Banke Ce- Ije. Banka Celje se je za sindici- rano posojilo odločila zaradi povpraševanja komitentov po dolgoročnih posojilih, po- manjkanja dolgoročnih virov financiranja in tudi zaradi po- trebe po izboljšanju struktu- re virov glede ročnosti. Pred- nost najema tovrstnega poso- jila je v primerjavi z bilateral- nimi posojih nižja cena, saj so zneski višji, tveganja pa je porazdeljeno med sodelujoče banke. JI Montažne linije v novi tovarni hladilne tehnike so računalniško vodene, nadzor proizvod- nje pa opravljajo tudi s pomočjo termovizijske kamere. Za dobro tretjino; višji dobiček i Gorenje iz Velenja je obja- vilo revidirane in konsolidi- rane računovodske izkaze lanskega poslovanja za ce- lotno skupino Gorenje, v ka- teri je 37 podjetij, od tega 24 v tujini. Kljub zaostrovanju po- gojev gospodarjenja doma in v tujini je skupina ustvarila 114,8 milijarde tolarjev pri- hodkov, kar je za 11 odstot- kov več kot predlani. Prihodki matične družbe so se lani v primerjavi z letom 1-998 povečali za 12,5 odstot- ka in so znašali 73 milijard tolarjev. Skupina Gorenje je lani ustvarila 2,51 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je za 38 odstotkov več kot predlani, čisti dobiček matič- ne družbe pa znaša 2,52 mili- jarde tolarjev, oziroma 340 milijonov tolarjev več kot leta 1998. Vodstvo Gorenja načr- tuje letos 14-odstotno rast pro- daje celotne skupine, kar je dokaj ambiciozno tudi glede na dolgoročni strateški načrt. Prodaja bele tehnike naj bi se povečala za 12 odstotkov, stro- jegradnja, orodjarstvo in kom- ponente naj bi imeli 68-od- stotno rast, storitve pa 24,5- odstotno. Letošnji načrti temeljijo tu- di na izgradnji nove tovarne hladilne tehnike v Velenju, v kateri je prejšnji teden na dveh od predvidenih petih montaž- nih linij že stekla redna proi- zvodnja. Tovarno, ki je ena največjih tovrstnih naložb v Sloveniji, so zgradih v manj kot letu dni, vanjo pa bodo postopno prenesli proizvod- njo iz sedanjih treh obratov za izdelovanje hladilno-zamrzo- valnih aparatov. Prvi je bil na vrsti obrat za proizvodnjo za- mrzovalnih omar. V Gorenju načrtujejo, da bodo ob popol- nem zagonu izdelali več kot 5.600 hladilno-zamrzovalnih aparatov na da, oziroma na vsaki od petih montažnih linij ] do 1.200 aparatov. . ... .■JI.J^oto:HjJ BAROMEI^ Grobar ali sanator? Klub podjetnikov zi^i rog iz Celja je v torek ^ čer gostil predsednika upr^^ Slovenske razvojne družj) dr. Marjana Rekarja in ^ žavnega sekretarja za i^(l^ strijo dr. Borisa Šušterj; Razprava je med drugij tekla o dosedanjem d^i razvojne družbe, ki je ^ mnoge bolj grobar kot f sanator podjetij, o njeni načrtih za letos in o uspi šnosti projektnega financ ranja podjetij, inovatorja in podjetnikov pri razvoj novih izdelkov in tehnoli gij, govorili pa so tudi prestrukturiranju gospodar tva in regionalnem razvo; ter o tem, kako poveča konkurenčnost našega go podarstva. Nogavice za Rusi Tovarna nogavic Polže je včeraj odprla v Mosk lastno prodajalno, v kate naj bi na leto prodala c 700 tisoč parov nogavici letos bo družba, ki že in hčerinska podjetja na H vaškem, v Makedoniji in Črni gori, odprla tudi po. jetje v Sarajevu. Tovan nogavic je lani ustvarila; 3,7 milijarde tolarjev pi hodkov, od tega dve tretji na tujih trgih, čisti dobiči pa znaša 32 milijonov t larjev. Za letos načrtuje na Polzeli za štiri milijan tolarjev prihodkov in ! milijonov tolarjev dobičk Priprave Že tecej čeprav se je sejem gra beništva in gradbenih m terialov Megra, na katerei se je na 26 tisoč kvadratni metrih površin predstavlja lo letos 550 razstavljava iz 27 držav, komajda koi čal, se vodstvo Pomurske^ sejma v Gornji Radgoni ^ pripravlja na naslednjegi Anketa, ki so jo izvedli Času sejma med razstavljal in obiskovalci, je pokazal' da 50 oboji z njim zadovoi ni, pohvaUla pa ga je tu( svetovna organizacija UF v katero se bo kmalu vklji čil sejem Megra. V Pomu skem sejmu napoveduje)' da bodo sejemske površin razširili še za 4 hektarf Prvo od razstavnih hal, ^ bo merila tisoč kvadratni metrov, bodo zgradili Ž prihodnje leto. Skupna družbci Nova Ljubljanska baiil^ in Zavarovalnica Triglav st podpisala dogovor o sod^ lovanju pri ustanavljam' skupne pokojninske dru^ be. Izkušnje, znanje in 1^^ pital obeh velikih finanč- nih institucij naj bi zag" tavljala varno in uspt?^'^' poslovanje družbe, ki storitve dodatnega pok^J ninskega zavarovanja trž''' tako posameznikom ^'^ podjetjem. GOSPODARSTVO 7 |0 en mandal %a upravo Comela j(jadzorni svet zreškega roiiieta je v ponedeljek upra- te družbe podaljšal man- §e za pet let. Prvi man- ut sedanje uprave bo na- potekel sredi junija. predsednik uprave in ge- i-jlni direktor Cometa bo Kg §e naprej Marjan Lor- f elana uprave pa Albin l^tavž, ki v podjetju vodi jjjjjj teiinični sektor, in Du- 10 Zazijal, direktor finanč- ppračunovodskega sektorja. [\ladzorni svet je obravna- vi tudi predlog dnevnega ^(Ja za sejo skupščine del- ijfarjev, ki bo konec maja, J,-potrdil vse sklepe, ki jih P i posameznim točkam ijedlagala uprava družbe. Uzpis skupščine bo konec |,nla, te dni pa bo Comet iljjavil tudi revidirane re- [uitate poslovanja v letu 1999 n prvič tudi konsolidirane ezultate za celotno skupi- lo, v kateri so poleg matič- lega podjetja še tri hčerin- družbe v Sloveniji, Av- ilrjji in na Malti. Kot je jnano, je matična družba ani poslovala zelo uspešno, ajje celo presegla nekatere ezultate iz leta 1997, ki je foslej veljalo za nadpovpreč- 10. Skupni prihodki, ustvar- enisprodajo, znašajo okrog 1,3 milijarde tolarjev, čisti iobiček pa znaša preko 310 milijonov tolarjev, kar je za ttrih 70 odstotkov več kot vktu 1998. JI lnexi gre dobro Večja prodaja in prihodki, prvi kvartal z dobičkom - Letos za pol milijarde tolarjev naložb Štorska Inexa je uspešno začela letošnje poslovno le- to. Po besedah generalnega direktorja Marjana Mačkoš- ka so si po večletni negoto- vosti zaradi usode podjetja in nezaupanja kupcev v ča- su iskanja novih lastnikov zdaj končno utrdili status na jeklarskem trgu. Povpra- ševanje po jeklu iz Štor na- mreč nenehno narašča, tako da imajo za dva meseca na- prej zasedene proizvodne zmogljivosti, s pomembnej- šimi kupci pa so dogovorili dobave že do konca leta. V prvih treh mesecih je Ine- xa prodala 21.581 ton jekla, kar je za 29 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, prihodki pa so se povečali za skoraj tretjino in znašajo pre- ko 1,7 milijarde tolarjev. Pod- jetje je 54 odstotkov proizvod- nje prodalo na tujih trgih, naj- več v Nemčiji, Avstriji in Itali- ji. »Na poslovni rezultat v pr- vem kvartalu je poleg poveča- nega obsega prodaje vplivala tudi rast cen vhodnih materia- lov in energentov,« pojasnjuje Marjan Mačkošek. »Tako smo v tem obdobju dosegli 1,1 mi- lijona tolarjev dobička, kar pomeni 0,07 odstotka vredno- sti prodaje. Po načrtih bomo v Marjan Mačkošek drugem kvartalu prodali 24 tisoč ton jekla, zlasti na račun večjega izvoza.« V Inexi v zadnjem času izva- jajo tudi pomembne posodo- bitve v proizvodnji. Za že za- čete naložbe bodo letos pora- bili 500 milijonov tolarjev. Maja bo dokončan 100 milijo- nov tolarjev vreden nov trans- portni sistem, ki omogoča ogre- vanje gredic za obe valjarski progi v eni peči. S tem bodo pridobili dodatne zmogljivo- sti v valjarni, znižali porabo energije ter povečali prilago- dljivost pri menjavi progra- mov valjanja. Tehnologijo za prenos toplote so razvili v pod- jetju skupaj s projektivnim bi- rojem iz Ruš. Za konec leta pripravljajo še eno novost, in sicer avtomatsko kontrolno H- nijo, ki bo omogočala stood- stotno kontrolo okroglih va- ljanih izdelkov. Naložba bo stala 300 milijonov tolarjev, pogodbo z dobavitelji opreme so že podpisali. Ob teh večjih naložbah, je povedal Marjan Mačkošek, so se v Štorah lotili še več manj- ših, ki bodo olajšale delo in povečale pretok materiala. Ta- ko so med drugim večino žer- javov v valjarni in jeklovleku že preuredili za vodenje s tal, namestili bodo novo tračno žago za razrez materiala in kupili novo laboratorijsko opremo, uvedli bodo tudi nov proizvodni informacijski si- stem. Poleg več projektov za uve- ljavljanje principov poslova- nja »just in time« in uvajanja seminarjev, na katerih sezna- njajo kupce z uporabnostjo svojih izdelkov, so v lnexi pri- čeli letos tudi z uvajanjem sistema kakovosti na področ- ju zdravja in varnosti zaposle- nih ter na področju ravnanja z okoljem. Po besedah Marjana Mačkoška že izdelujejo pro- jekt za sanacijo odpraševanja v jeklarni, kar bo osnova za pripravo naložbe v novo čistil- no napravo za izločanje prahu iz emisij. ■■■■■Hi JANJA INTIHAR Turnšek še pet let Nov mandat direktorja Pivovarne Laško od novembra naprej - Letošnja dividenda 130 tolarjev Nadzorni svet Pivovarne Laško je za lirektorja ponovno imenoval Antona furnška. Petletni mandat mu bo pričel f^i 11. novembra, ko se bo iztekel *(lanji mandat. Turnšek dela v pivo- '3rni že skoraj trideset let, od tega je na 'irektorskem mestu od leta 1981. Pivo- "^rna Laško je za 26. maj sklicala situpščino delničarjev, na kateri bodo 1 "led drugim odločali tudi delitvi dobič- ''^ za preteklo leto. ''orevuiiranih [tosUhtuIi izk>i/.iii /ii.iša Hi čisti dobiček družbe milijardo 355 ■ ""''ijonov tolarjev. Uprava predlaga, da "stane nerazporejen, za dividende pa bi porabili revalorizirani nerazporejeni do- biček iz preteklih let, ki znaša blizu 831 milijonov tolarjev. Od tega bi za izplačilo Pivovarna Laško ima trenutno nekaj manj kot 10 tisoč delničarjev. Zaposleni imajo 29 odstotkov delnic, 31 odstotkov imajo fizične osebe iz javne prodaje, petina je v rokah pidov in skladov, nekaj več kot 17-odstotni delež imajo podjetja, med katerimi sta največja delničarja Banka Celje in Cetis, slab odstotek vseh delnic pa je v skladu lastnih delnic. dividend, ki naj bi letos znašale 130 tolarjev na delnico, namenili 575,5 mili- jona tolarjev. Delničarji bodo na skupšči- ni odločali tudi o dopolnitvi statuta - pivovarna naj bi namreč svojo dejavnost, razširila še na poljedelstvo, povezano z živinorejo, in na gozdarstvo - seveda pa bodo pred sklepanjem o delitvi dobička in o dopolnitvi statuta najprej obravnava- li lansko poslovno poročilo. Pivovarna Laško je lani izdelala in prodala 1,1 milijona hektolitrov piva, od tega je 24 odstotkov proizvodnje prodala na tujih trgih. Skupni prihodki družbe znašajo 15,8 milijarde tolarjev. Lani so v Laškem namenili za naložbe 4,5 milijar- de tolarjev, večinoma za nakup nove proizvodne opreme. JANJA INTIHAR Hotel Prebold je tudi slovenski ^^st, da je Hotel Prebold kupilo slo- -ukrajinsko podjetje, je v prete- dneh vzbudila vrsto ugibanj in še namigovanj o morebitni novi po- Mhi nekdaj uglednega hotela, ki je že ^^oraj deset let zaprt, v tem času pa je •^^njal kar nekaj lastnikov. novi lastnik se je doslej omenjal le '^''ajinec Izak Valentin, vendar je treba '^l^^^ti, da je hotel kupil skupaj s svojim ^^/'^nskim partnerjem Ivom Bračunom, J^^terim sta pred tremi leti ustanovila . ^^ano podjetje Tempo. Sedež podjetja jj^alcu, njegova osnovna dejavnost pa ^^oz in izvoz blaga, storitev in kapita- la z državami bivše Sovjetske zveze. »Raz- logov, zakaj smo se odločili za nakup hotela v Preboldu, je več,« pojasnjuje Bračun, ki ima s poslovanjem z vzhod- noevropskimi državami že dolgoletne iz- kušnje, »poglavitno pa je predvsem to, da je moj poslovni partner gradbinec in da vidim v obnovi objekta veliko priložnost za zunanjetrgovinsko poslovanje podjet- ja Tempo. V veliki meri bomo uporablja- li materiale iz uvoza, ki naj bi prav s to naložbo pridobili bvstopno vizo< za šir- šo prodajo na slovenskem trgu, na ta način pa bi si zagotovil tudi del potrebne- ga denarja za obnovo hotela.« Ivo Bračun še pravi, da namerava hotel, potem ko bo obnovljen, dati v najem, in da se o prevzemu gostinske dejavnosti že dogovarja s tremi znanimi gostinci v regiji, trženje ostalih hotelske zmogljivosti (ob- jekt ima 46 ležišč) pa bi prepustil kateri od turističnih agencij. Bračun ne želi razkriti, kolikšna je bila kupnina za hotel, o tem, koliko bo stala obnova in v kolikšnem času naj bi bila dokončana, pa bo več znanega konec maja, ko bodo strokovnjaki ocenili stanje že precej propadlega objekta. »Upam, da bo hotel zaživel,« pravi Bračun, »in da bo pripomogel k hitrejšemu turističnemu raz- voju Prebolda.« JI FINANCE Vrednostni papirji delniških družb Vrednostni papirji investicijskih družb Tečajnica Borzni indeksi * v tednu od 14.4.2000 do 18.4.2000 8 KULTURA Revija brez poslušalcev preživela oblika manifestacije zborovskega petja Pretekli teden je bila v celj- skem Narodnem domu tradi- cionalna revija odraslih pev- skih zborov iz občin Celje, Do- brna in Vojnik. Organizatorju Območni izpostavi sklada za ljubiteljske kuUurne dejavno- sti je tokrat k reviji uspelo pritegniti kar osemnajst pev- skih zborov, ki so se zvrstili na dveh koncertnih nastopih. Mi V popoldanskem in večer- nem delu so nastopili trije žen- ski zbori, devet moških in se- dem mešanih. Od teh je zbor Celeia nastopil v ženski in me- šani sestavi. Veliko število na- stopajočih zborov pa ne pome- ni tudi velikega števila nastopa- jočih, saj so zbori v glavnem številčno dokaj skromni in je več kot trideset pevcev v zboru bila že prava redkost. Pri tem pa so mnogi nastopali tudi v več skupinali. Tako o kakšni preti- rani množičnosti celjskega zbo- rovskega petja niti ne moremo govoriti. Tudi pretiranega priliva mladih pevskih moči v naše zbore zaenkrat ne moremo za- slediti. Celo sestav, ki bi naj bil vsaj po nazivu mlad - Akadem- ski pevski zbor - se ne more preveč pohvaliti z mladostno zasedbo. Kakovost izvajaiija je bila z& lo raznolika. Slišali smo povsem ponesrečene izvedbe (MPZ Lju- bečna, Zagrad, mešani zbor Turška mačka ), sproščene na- stope (ŽPZ Ljubečna, APZ), zvočno bogate (Komorni moški zbor], disciplinirano toge izved- be (Emanuel], slogovno čiste (ŽPZ Celeia, Emanuel) pa tudi oporečne. V zvoku in prisrčno- sti je presenetil zbor Društva upokojencev, v svežini pesem- skega sporeda pa Komorni moški zbor in Akademski zbor, katerega produkcija je bila v marsičem blizu slovenskih vr- hunskih zborovskih dosežkov. Poleg omenjenih so nastopili še ŽPZ Vrtca Zarja, moški zbori iz Dobrne, Nove Cerkve, Fran- kolovega, Vojnika, Šmartnega v Rožni dolini in Telekoma ter mešani zbori Cetis, Celeia, Ko- morni mešani zbor Celje. Nji- hovi nastopi so bili dostojni ravni območne revije z obča- snimi intonacijskimi težavami, ki so jih bolj ali manj uspešno premagovali. Razen redkih iz- jem nismo opazili kakega no- vega zborovodskega obraza, prav tako izjemoma pa smo lahko zasledili tudi takega z izpiljeno manualno tehniko. Redka izjema so bile tudi novo- sti v sestavi sporedov. Pa to verjetno pevcev niti preveč ne moti. Prav tako tudi ne v dvora- ni bolj redko razvrščenih po- slušalcev, ki jih najbrž take ma- nifestacije zborovskega petja ne privlačijo preveč. Vsak zbor ima namreč svojo »gardo« publike, ki pač pride na njegov koncert, dosežki ostalih zbo- rov jih pa ne zanimajo. Sicer pa so tudi med samimi pevci redki tisti, ki radi prisluhnejo še petju kakšnega »konkurenčnega moštva«. Vsak je pač sam zase najboljši. Razen slabega obiska obeh koncertov pa je bila sicer organizacija brezhibna. ■HHMMHHVHHMHM EG Razstavljala Darinka Pavlelič Lorenčak v mali dvorani Kulturne- ga doma na Polzeli je bila razstava likovnih del aka- demske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak. Slikarka, ki jo Polzelani šte- jejo za svojo, ker je del svoje- ga življenja preživela v tem kraju, je že vrsto let vpeta v sodobno slovensko likovno dogajanje, ves čas pa ostaja zvesta svojemu osnovnemu likovnemu prepričanju in se vedno znova vrača k slikanju narave in drobnih detajlov iz nje. V polzelsko kulturno doga- janje je bila vključena vsa nje- na družina. Slikarka je sode- lovala kot članica dramske skupine, prav tako njena bra- ta ter oče in mama. Sodelova- li so pri takratni tamburaški sekciji, njena mama pa je igrala na bisernico. Tudi zato so v kulturnem programu ob otvoritvi nekaj skladb zaigrali člani tamburaškega orkestra Polzela, podžupan Polzele Stanko Novak pa je govoril o slikarki in njenem delu. Raz- stava je bila dobro obiskana. T TAVČAR Prebodeno telo v Žalcu v Savinovem likovnem sa- lonu v Žalcu so odprli raz- stavo likovnega cikla Prebo- deno telo akademskega sli- karja Klavdija Palčiča. Zbrane na otvoritvi je naj- prej pozdravila Anka Krčmar, direktorica Zavoda za kulturo Žalec, nato pa je o akademiku govoril umetnostni zgodovi- nar prof. Janez Šter, ki je pou- daril: »Prebodeno telo Klavdi- ja Palčiča sodi med čvrsto za- stavljene in nedvomno v se- danjosti zasidrane likovne ci- kle, ki jih povezuje v celovi- tost tako likovni, kot vsebin- ski element povedi. Gre za umetniško dejanje, čigar ko- renine so zasidrane v umetni- kovi podzavesti, pognale pa so na dan v lanskem, 1999. letu. Preko štiriindvajsetih del se soočamo z nadvse aktual- nim umetniškim utripom slo- venskega rojaka, ki živi. in us- tvarja v tržaškem kulturnem krogu in se pogosto predstav- lja v Sloveniji. Pričujoča dela so to pot prvič na ogled in zato zaslužijo dobršno mero pozornosti.« Razstavo je odprl podžu- pan občine Žalec Janko Kos, v kuhurnem programu pa je nastopil Kitarski orkester Glasbene šole Risto Savin pod umetniškim vodstvom Marije Alatič. Razstava bo odprta do 26. aprila. T. TAVČAR Jubilejno leto zabukovških godbenikov Godba Zabukovica letos praznuje 120 let obstoja, jubileju v čast pa pripravljajo več samostojnih koncertov. Godbeniki, po navadi zaigra 45 članov, so se že predstavili na samostojnem koncertu, učencem Osnovne šole Griže so popestrili kulturni dan in pripravili koncert, prirejen za nadebudne glave, poleg tega pa so nastopili še v dvorani doma Svoboda Griže. Posnetek zabukovških godbenikov je nastal na letošnjem sejmu Alpe Adria, ko je Godba Zabukovica pod vodstvom Tomaža Gučka predstavljala občino Žalec. TK Prvič samostojno V Galeriji Mozirje prvič samostojno razstavlja slikarka Marjana Verbuč. Slikarka je našla svoj življenjski cilj šele v tretjem življenj- skem obdobju, vendar je ustvarjalna žilica tlela v njej od rane mladosti. Doslej se je predstavljala na številnih skupinskih razstavah, v mozirski galeriji pa se bo prvič predstavila na samostojni razstavi s kreacijami, ki jih je ustvarila v slikar- skih, kiparskih in grafičnih delavnicah. Razstavo, ki bo na ogled do 26. aprila, je odprl akademski slikar Alojz Zavolov- šek, v kulturnem programu pa sta sodelovala harmonikar David Verbuč in flavtistka Petra Žirovnik. US ZAPISOVANJA Osma umetnost Ce bi bil aduertising tako razvit kot je danes, že takrat, ko so iznašli telefon, navaden telefon z žico in nerodno tele- fonsko slušalko (to je pač tre- ba povedati, ker morda neka- teri - mislim seveda na mlajšo generacijo - takih telefonov v življenju niso še nikdar videli, kaj šele uporabljali!), bi bilo vsekakor zelo zanimivo videti vse tiste reklame (hm, spotov tako in tako še niso mogli poznati!), s katerimi so pro- movirali G. Bellovo iznajdbo. Žal pa advertisinga v kontek- stu 21. stoletja še ni bilo. Še več; o njem ni nihče niti razmišljal. Še leta 1975 je Mit- ja Ribičič kvasal o tem, kako da naj si propagandisti priza- devajo še za takšno propagan- do, ki bi bila naperjena k blatenju in kasnejšemu uniče- nju samoupravnega socializ- ma in bratstva ter enotnosti, pridobitev revolucije ne more umazati še takšna propagan- da. Si lahko mislite? Hm, nih- če izmed današnjih politikov, pa naj bo še tako zadrt in še tako pritlehen, si česa takšne- ga ne bi niti drznil črhniti. Ker vsak izmed politikov, - in spet! - pa naj bo še tako zadrt in še tako pritlehen, dobro ve, da je njegov politični uspeh, ah kaj uspeh, da je njegova politična kariera odvisna iz- ključno od propagande. In od ničesar drugega. Kar pa so tako in tako že izrabljeni stav- ki. V sedemdesetih, se spomi- njajo takratni uredniki na da- našnji nacionalni televiziji, so morali politične veljake dobe- sedno prositi, da bi prišli v studio kot gostje, jim pojasnje- vati, da je nastop pred televi- zijskimi kamerami lahko v korist le njim samim in nika- kor ne televiziji in bla bla bla... advertising so si pač predstavljali po svoje. In resni- ci na ljubo včasih zelo uspe- šno. Partizanske limonade, ki smo jih morali gledati v kinu in spremljati preko televizij- skih ekranov so bile odlično propagandno sredstvo. Kar seveda niso iznašli tukajšnji politični heroji, marveč že nji- hovi ruski oziroma sovjetski predniki na čelu z V.I. Leni- nom. Ampak tudi o tem čiv- kajo že vrabčki na veji. Da pa se ne bi z nasmehom na ustni- cah spominjali le cvetk iz do- nmčih logov, skočimo še v svet. Ja, tudi o tem, da je pionir sodobnega oglaševanja nihče drug kot zloglasni J. Goebels, je bilo popisanega že na tone papirja, pa vendar se nihče nikoli ni spomnil, da je lahko propagandni spot, og- laševalski filmski poskus, že tudi film. Niti vsi organizator- Piše: TADEJ ČATER raznoraznih oglaševali festivalov. Prav, porečejo fi je iz organizacije, kaj pa j potemtakem počeli vsa ta ta, če oglaševalskih spotov smo ocenjevali kot fi/mi stvaritev, le res. Toda ocej vati neko stvar in jo definji kot umetnost, kot nekaj trka na vrata umetnosti, ^ isto kot biti in eksistiratizi kot umetnost. Ker umeti nosi s sabo tudi vse tiste m ne detajle, ki za sam um& ki akt niti niso bistveni, sq vsekakor konstitutivni del herne panoge, ki želi nasU. ti kot samostojna celota.] umetnost, če hočete. In ke. oglaševalski spot še najbl filmski umetnosti, vizuah umetnostim, potem je jai da gre za detajle, ki so s, vizualnosti. Stvar tistega, vidimo. In šele potem, ko te vizualne informacije pi demo v druge kode, tudi e cij. In nekje vmes se zgo detajli. Najbolj grobo in prosto povedano. Detajli neko umetnost določajo, i določa tako zvezdništvo. še boljše: določa ga tudizvi ništvo. In šele s pojavom q ševalskega zvezdništva la o elektronskih oglasih ali ^ tih govorimo kot o umetna panogi. Šele takrat, kada tudi spoti tisti, ki ustvai zvezde. In šele s pojavom q ševalskih zvezdic se je adiH sing spustil na raven film televizije. Šele s tem, ko, svojih tovarnah brez din kov pričel producirati zv& Raznorazni Dareti Valiči, leti, Nine Gazibare, Cava ki smo jih in jih občasnt vedno spremljamo kot ogl valske zvezde, so med ogi valske zvezde vstopih kot / ski in gledališki in televiZ' zvezdniki, ki smo jih v nas njih televizijskih in gledi kih ter televizijskih proje resda gledaU kot tipe ii klam. Kar jim je ah korii ali škodilo. Z oglaševal] kot samostojno umetno} panogo nima to nikaki zveze. Imajo pa zvezo ^ novo umetnostno .panogo' za, Dergi, Grapefruitovci, * so njihove zvezde zasvetils^^ takrat, ko so se oglašev«^ odločili, da svoje izdelka storitve oglašujejo s pom^^ njih. In kadar govorimo zi, kadar govorimo o Dem kadar govorimo o fantim skupine Grapefmit, kadatf smatramo kot javne fi&^' takrat v njih prepoznavO-^ oglaševalske zvezde. In hk^ kot zvezde, ki so aduertisi^ podelile certifikat osme i^^ nosti. Zaradi česar bi si zd^, žili. da se jim oglašeV(l^^, agencije javno zahvalijo i^A kažejo svojevrstno spoŠ^ KULTURA 9 prepovedani sadeži glasbe .popularni glasbi v kremp- „, represije in cenzure je j^^ji četrtek tekel pogo- v Levstikovi sobi Osred- knjižnice Celje. Tokratni "4 večera je bil dr. Rajko •IršiČ, docent za kulturno topologijo in metodologi- ' i,j Oddelku za etnologijo !' l^ulturno antropologijo FF Ljubljani. 'p,^ Rajko Muršič, ki razi- popularno kulturo in se jvzerna za kar najbolj libe- jl„o pojmovanje svobode go- in umetniškega izraža- 1 :j se v zadnjem času pred- jem posveča tej problemati- j v popularni glasbi, torej z jfpo cenzuro in represijo proti ' jjsbenikom na vseh koncih ' yeta. Zgoščenka celjske sku- ' ijne Strelnikoff z naslovom ■ jtclikraft (zlasti s sporno »na- ' lovnico« Matere božje s pod- 12110 v naročju), ki seje znašla ,vrtincu represije, mu je bila I 2iv, ki ga je potegnil v vrti- \ lecvprašanj, kakšen status ima ' Iti nas in drugod po svetu [ voboda umetniškega ustvar- ' anja. Poudaril je, da je ni ^ tžave, ki se ne bi pregrešila ' iroti tej svobodi, za omenje- 10zgoščenko pa je dejal, da je logajanje okoli nje velik eks- ;es proti dvema članoma sku- )ine Strelnikoff, ki jima grozi ožba zaradi razžalitve čustev (ernih državljanov Slovenije. S medijsko moralno paniko seje po njegovi oceni problem 'Mmenzioniral. Pri nas uza- ;onjene cenzure ni, je pa sa- nocenzura kot specifičen os- anek socialističnega sistema «vedno prisotna, enako kot Mvsod tam, kjer je ta sistem Mznamoval (tudi) umetniško izražanje. Rajko Muršič je go- voril o različnih vrstah cenzu- re v svetu in posledicah za avtorje umetniških del ter za- ložnike oziroma distributer- je. Poudaril je še, da v Evrop- ski skupnosti niso najbolj na- klonjeni svobodi umetniškega izražanja, v ospredju je svobo- da miru. Svobodo izražanja, zlasti v razvitem svetu (npr. ZDA, kjer Kongres nima pra- vice sprejeti zakona, ki bi ome- jeval pravico govora), omeju- je konsenz večine s centri mo- ralne moči in centri kapitala. Dr. Rajko Muršič je predava- nje sklenil z mislijo, da nobe- na represija ne more uničiti svobode umetniškega, torej tu- di glasbenega izražanja in da je umetnost tista, ki mora ru- šiti naše ustaljene poglede o svetu. M.A. Foto: GREGOR KATIC Dr. Rajko Muršič: »Nobena represija ne more uničiti svobode glasbenega ustvarjanja.« Pestro na amaterskih odrih Minuli teden so se na Celj- skem zvrstila številna sreča- nja amaterskih gledaliških skupin. Na Medobmočnem srečanju otroških gledališč v Celju se je na odru Prve osnovne šole v dveh dopoldnevih predstavilo 12 otroških gledališč, gleda- liških skupin in gledaHških krožkov osnovnih šol in kul- turnih društev iz Celja, Vele- nja, Frankolovega, Gornjega Grada, Galicije, Žalca, Polze- le, Slovenskih Konjic in Zreč. Letošnje medobmočno sre- čanje odraslih gledaliških sku- pin je bilo v četrtek, petek in soboto v Zrečah, v Ločah pri Poljčanah, Vitanju in Sloven- skih Konjicah. Sodelovalo je sedem amaterskih gledališč in gledaliških skupin. Na VIII. Novačanovih gleda- liških srečanjih na odru kul- turnega doma v Trnovljah pa je preostal še sklepni del, to je letošnja premiera amaterske- ga gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje, ki bo v soboto, 6. maja, z uprizoritvijo Do- brega vojaka Švejka. V soboto dopoldan pa je bil pravi gledališki vrvež na odru Slovenskega ljudskega gleda- lišča Celja, kjer je celjska Ob- močna izpostava sklada za lju- biteljske kulturne dejavnosti pripravila letošnje Medobmoč- no srečanje gledaliških sku- pin, ki v svojem ustvarjanju uporabljajo nekonvencional- ne gledališke izraze, imeno- van Gledališke vizije. Nasto- pilo je pet skupin in sicer: gledališka skupina Poklicne in tehniške elektro in kemijske šole Celje, Poetično gledališče KUD Zarja Trnovlje Celje, Gle- dališče brez odra Srednje zdravstvene šole Celje, gleda- Uška skupina Srednje ekonom- ske šole Celje ter Mladinsko amatersko gledališče Center pozornosti iz Šmarja pri Jel- šah. Ženski pevski zbor Griže na jubilejnem koncertu. Zlati jubilej griskih pevk z jubilejnim koncertom in podelitvijo Gal- lusovih značk so Grižani in ženski pevski zbor proslavili 50-letnico svojega obstoja. Petje je v Grižah stalnica že stoletje, ves ta čas je bilo bolj ali manj organizirano. Delovalo je več pevskih zborov, leta 1950 pa so ustanovili ženski pevski zbor. Tega leta so se aktivne Grižanke - pevke zbrale pod vodstvom Justine Holobar, ki je bila tudi prva zborovodkinja. V teh 50 letih je zbor vodilo osem pevovodij in sicer poleg že omenjene Drago Predan, Avgust Cerar, Ivan Gostečnik, ki je bil na čelu zbora najdlje, kar 22 let, nasledili so ga Marija Aletič, Milan Lesjak, Manja Urankar - Majcen, od leta 1993 pa zbor vodi Breda Veber. Danes zbor šteje 25 pevk, v starosti od 17 do 77 let. Zbor prepeva vse vrste zborovskih pesmi - od ljudskih, umetniških, komornih do tujih. Na koncertu je v imenu Sklada za ljubitelj- ske kulturne dejavnosti RS, območna izposta- va Žalec Jožica Ocvirk podelila Gallusove značke. Bronaste so prejele: Olga Poteko, Da- nica Slekovec, Milena Smisl, Cecilija Žlezin- ger in Urška Zakošek, srebrne pa Eva Dolinšek, Danijela Gaberšek, Rozalija Goršek, Majda Fendre, Vladka Krušnik, Nuša Kupec, Anica Ropotar, Ivanka Vodeb in Irena Zbašnik - Zabovnik. T TAVČAR Folklorno celjsko dopoldne v soboto dopoldne je bi- lo na Krekovem trgu v Celju območno srečanje fol- Wornih skupin. Vabilu or- ganizatorja. Sklada za Iju- ''iteljske kulturne dejav- nosti, Območne izpostave Celje, so se odzvale tri odra- sle in dve otroški folklor- ■^i skupini. Z otroškimi igrami se je predstavil folklorni krožek z OŠ Dobrna. Otroška sku- Pina iz Socke je pokazala, otroci zmorejo tudi več l^ot le igro in predstavili so Nerske plese. Odrasla fol- '^'orna skupine KUD Dobr- je poskrbela za »posla- stico« - splet plesov v noši iz Jolice domačega kraja, ^•^upina iz Kompol je do- J^l3 k programu plese s •■'morske, pri čemer' bo "korala za popolno predsta- vitev le-teh še kaj postoriti. ■^oda, da se prireditve ni ^^eležila Folklorna skupi- Anton Tanc iz Marija ■".^dca, saj je bil program ^^ifomašen za splet koz- l^nskih plesov Zato pa je ^^^čanje kompetentno za- Jj^čila Celjska folklorna |'^,^Pina z vedno zanimivi- ^' plesi iz Bele krajine. BOGOMIR BRLOŽNIK PRIREniTVF. GLEDALIŠČE SLG: Alisa, Alica 20. 4. ob 20. uri na Odrupododrom, abonma po posebnem razpo- redu. Župnijsko dvorišče v Laš- kem 21., 23. in 24. 4. ob 20. uri pasijon - igra o Kristusovem trpljenju. KONCERTI Kulturni dom Šentjur 20. 4. ob 17. uri revija otroških in mladinskih pevskih zborov, 26. 4. ob 19. uri 10. Jurjeva revija odraslih pevskih zbo- rov in oktetov. Kulturni center Laško 26. 4. ob 19.30 srečanje pevskih zborov občine Laško. Telovadnica OŠ Vransko 21. 4. ob 16. in 18. uri območ- na revija otroških in mladin- skih pevskih zborov. Krčma pri Zamorcu 20. 4. ob 21. uri koncert slovenske pop skupine Panda. RAZSTAVE Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju, stalna razstava. V okviru razstave bo 20. 4. ob 10. in 16.30 demonstracija krojača Franja Podbregarja, ob 18. uri pa 1. večer v muzej- ski kavarnici, gost bo dr. Igor Grdina, profesor na Filozof- ski fakulteti Univerze v Ljub- ljani. Kulturni dom Šentjur raz- stava Društva likovnih ustvar- jalcev Šentjur. Knjižnica Šentjur razstava Jožeta Vodeba. Osrednja knjižnica Celje Razgledi lepega mesta. Kulturni center Laško Da- rinka Pavletič - Lorenčak. Savinova hiša likovna dela Klavdija Palčiča. Galerija Velenje Slovenija odprta za umetnost, do 3. 5. Banka Velenje, ekspozitu- ra Šoštanj Jože Svetina, do 31.5. Pokrajinski muzej Celje Celjski grofje. Danes, 20. 4., bo ob 16.30 po razstavi vodila avtorica Rolanda Fugger Ger- madnik. Občasni prostori Muzeja novejše zgodovine 100 let Leona Štuklja - Ave, Triump- hator. Krekova banka Vlado Ren- čelj - Ver; Borovo trade Vesna Filipič, do 4. 5.; galerija Volk Anton in Janez Repnik; Etol Niko Ignjatič, do 3. 5.; avla Splošne bolnišnice 22. april, svetovni dan Zemlje, do 3. 5.; Merx Štefan Vrbanič; do 3. 5.; Optika R&R Vlado Renčelj- Ver; Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana, Razlagova uhca 5, Celje, ki ga ni več. Tržnica Zreče 21. in 22. 4. od 9. do 17. ure razstava roč- nih in likovnih del ter veliko- nočnih aranžmajev. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah 21. od 12. do 17. ure in 22. 4. od 10. do 16. ure razsta- va velikonočnih dobrot Druš- tva kmetic Ajda iz Šmarja. i.........................OSTALO....^.- Muzejske ustvarjalne de- lavnice - MNZ 20. 4. ob 10. uri velikonočni zajčki, v izvedbi Mihele Jezernik. Mladinski center Celje 20. 4. od 16. do 17.30 velikonočna delavnica, od 18. do 20. ure osnove Interneta, ob 20. uri potopisno predavanje o Novi Zelandiji, Leve Vodušek; 21. 4. od 15. do 18. ure likovna in od 18. do 20. ure angleška delavnica; 22. 4.: ob 21. uri »coctail party«; 25. 4. od 18. do 20. ure osnove Interneta; 26. 4. od 18. do 20. nemška delavnica in osnove Interneta. Knjižnica Velenje 20. 4. ob 19. uri ciklus predavanj Oris zgodovine Velenja. Tržnica Zreče 21. 4. ob 18. uri delavnica »Pomlad in veli- ka noč«; od 8. do 17. ure sejem Vse za lepo okolje. Knjižnica Žalec 25. 4. ob 18. uri potopisno predavanje o Tajski in Maleziji. Zdravilišče Laško 20. 4. ob 20. uri nastop folklorne sku- pine Lipa iz Rečice, 25. 4. ob 20. uri nastop folklorne sku- pine iz Celja. Mala dvorana Doma Svo- bode v Grižah 26. 4. ob 19. uri multivizijska predstavitev Sončni zahod v Avstraliji po- potnika in alpinista Francija Horvata. Novi mednarodni uspelii Vinko Sicoleto Celjski mojster umetniš- ke fotografije Vinko Skale je bil ponovno uspešen na mednarodnih foto salonih. Avstrijski krog se imenu- je mednarodni fotografski salon s sedežem na Dunaju, kjer štiri neodvisne žirije ocenjujejo vse poslane fo- tografije in podeljujejo na- grade. Prejel je srebrno me- ' daljo in tri diplome. Raz- stava je bila odprta v začet- ku leta, sedaj pa potuje po različnih krajih Avstrije. Na podobnem foto salonu Dan- ski krog pa je prejel srebr- no in bronasto medaljo ter diplome. Pred kratkim pa je na mednarodni fotograf- ski razstavi Giovani Crespi v italijanskem Legnanu pre- jel posebno plaketo mesta Legnano za kolekcijo os- mih diapozitivov z naslo- vom Obrazi. Ž.B. TEMA TEDNA Halo! Za kos smetanove torte* Z branjem raste domišljija, brezdelje se potisne v temen kot, mladostnik sanjari s knjigo namesto s tabletko ecstasyja Med najstniki so mobiteli- j sti. Večino žepnine zapravijo ] za pogovore po prenosnih te- ] lefonih in za naročnino. Ena- I ko zavzeto kot telefonska spo- I ročila berejo tudi knjige? Niti i vsa besedila za obvezno do- ] mače branje jim ni več treba ; prebrati, saj so mnoge obno- i ve dostopne na Internetu. »Iš- \ čem obnovo Iva Andriča, \ Most na Drini... Iščem...« Sa- j mo da ne bo treba brati? Če bodo otroka obdajale knjige ; že v najzgodnejšem obdobju, če mu bomo brali in podpirali njegovo duhovno rast, bo ■ imel več možnosti za življe- nje. In ko bo najstnik, bo mor- ^ da namesto na rave party za- ' vil v knjižnico ali pa bo zapra- ' vil žepnino v antilcvariatu. Skupini staršev otrok iz vrt- ; ca Sonce je Ida Kreča, vodja : otroškega programa v Osred- • nji knjižnici Celje, pred med- narodnim dnem knjige za : otroke prebrala pravljico Mi- ; he Mazzinija, Čas je velika ^ smetanova torta. »Zakaj si se ' danes tako malo igral z ma-- no?« je Lana vprašala očeta, i Ta je momljal in se praskal, i nato pa dejal, da je ura kot | torta: »Včeraj so jo že pred i tabo pojedli vsi drugi.« Za de- J klico Lano je ostal majhen \ kos, saj je očetu največ torte ! pojedla služba. A služba je ; dobila največji, ne pa najboljši ■ kos. '. Ko otroku beremo, si zanj : vzamemo čas. Četudi je kos \ smetanove torte majhen, je \ posebno dejanje ljubezni. j Branje skozi j užitek Branja se vse življenje ne I učimo zato, da bi lahko anali- \ zirali roman najzahtevnejšega \ klasika, temveč zato, da razu- ■ memo svet okoU sebe., »Skromnost komunikacijskih ^ sposobnosti in funkcionalna j nepismenost izvirata iz po- manjkanja branja v otroštvu.^ Predšolski otroci, ki v doma-j čem okolju odraščajo ob knji-' gah, bodo kasneje spretnejši; pri opravljanju šolskih zadol-1 žitev, zlasti pa bodo znali poi-: skati informacijo, kar je te- j meljna zahteva sodobnega; učenja,« meni knjižničarka \ Ida Kreča. Poudarja pomen- branja pri razvijanju domišljije i in mišljenja, ko se hkrati boga-; tita otrokov govor in jezik, \ spodbujajoč vsestranski inte-i lektualni razvoj. Najmlajša' uporabnica celjske otroške; knjižnice je Jona, stara osem* mesecev. - Januarja letos je celjski i otroški oddelek obiskalo i 5.400 najmlajših bralcev, ki so, si izposodili 21.000 knjig. I Spodbudno je, da je v okviru | celotne knjižnice glede na ob-i seg poslovanja in po vseh os-: talih primerljivih parametrih! najhitreje rastoč prav otroški) oddelek, kar prepričljivo ilu-| strirajo podatki o izposoji: letal 1994 so zabeležili 77.990 izpo-' sojenih knjig, lani pa kar .j 196.820, torej skoraj trikrat več' 23. april je v svetu dan knjige, pri nas pa knjigama in antikvariat Antika že nekaj let organizira dneve knjige s ponudbo po ugodnih cenah in spremljevalnimi prireditvami. kot pred šestimi leti. Izposoja narašča tudi v drugih oddel- kih, vendar je rast bolj umirje- na in pričakovana. Pomem- bno je tudi pridobivanje bralca v vrtcih, kjer se z mnogimi pristopi trudijo najmlajšim približati knjigo, tako s pred- šolskimi bralnimi značkami, obiski knjižnic in urami prav- ljic kot z vsakdanjim prebira- njem zgodb. Bralne sposob- nosti bi morali razvijati tako dolgo in vztrajno, da zbudimo v otroku užitek. Slednje lahko najbolje uspe mamam in oče- tom. Paul Kropp, avtor knjige Vzgajanje bralca, verjame, da družine nikoli ne bi smele ne- hati brati skupaj, saj glasno branje daje staršem in otro- kom toliko veselja, da ni razlo- ga, da bi ga opuščali le zato, ker so otroci že osvojili tehni- ke branja in pisanja. »Vaš otrok ne bo postal bralec za vse življenje čez noč ali v dveh mesecih,« pravi avtor in ponu- ja tri temeljna pravila: vsak dan berite s svojim otrokom, kupujte raznolike knjige in re- vije za otroka ter zase in ra- zumno omejite gledanje tele- vizije. Čim manj kiča Raziskava, opravljena v ZDA, kaže, da naj bi otroci do konca osnovne šole videli na televiziji 8.000 umorov. Za otroški parlament Mladi in mediji so v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije jeseni 1998 analizirali, kakšne navade spremljanja medijev ima 9.000 osnovnošolcev iz vse Slovenije, navaja Tilka Jamnik v priredbi knjige Vzgajanje bralca: tako sloven- ske kot tuje raziskave kažejo, da otroci gledajo televizijo od 20 do 36 ur na teden, odvisno od starosti, dneva, letnega ča- sa itd. Začnejo pri dveh do treh letih starosti, do enajste- ga leta jo gledajo veliko (4 do 5 ur na dan), po enajstem pa zmeraj manj. Slovenski dva- najstletniki gledajo televizijo 2,5 do 3 ure na dan. Po drugi, nekoliko starejši mednarodni raziskavi o bralni pismenosti, prikazani v knjigi Kako berejo učenci po svetu in pri nas. otroci v Sloveniji gledajo tele- vizijo povprečno dve uri na dan. Kje so še razumne meje sedenja pred ekranom, je naj- težje zatrditi. Že nekaj minut slikovitih neumnosti je odveč. Na slovenskem knjižnem tr- gu je na voljo izredno dobra ponudba knjig za otroke, pose- bej za najmlajše, in tudi v tem so vzroki za hiter porast izpo- soje v otroških oddelkih, v ka- terih si sicer želijo ponuditi čim manj slikaniškega in literarne- ga kiča, čeprav se morajo rav- nati po zakonitostih povpraše- vanja. Kar starši vidijo v knji- garnah, pričakujejo tudi v knjižnicah. Pri nas v zadnjih treh letih izide na leto okrog 450 knjig za otroke in mladino, od tega je četrtina poučnih in tri četrtine leposlovnih. Med lepo- slovnimi knjigami je tri petine knjig za otroke, stare do devet let. Otroka pa v nobenem ob- dobju ne more nihče prepričati, kako je branje ^ pomembno, ampak mu moramo to poka- zati z dejanji, tedaj ko mu bere- mo, in tedaj ko vidi, da beremo zase. Čar samozavesti Vsaka knjiga daje iztočnico za pogovor, kar je vredno upoštevati tudi zaradi spoz- nanj statistikov, ki zatrjujejo. da oče ali mama v povprečju porabita za resen pogovor z najstnikom približno štiri mi- nute na teden. Če bi se pogo- varjali še o prebranem, meni Kropp, bi čas pogovora mi- mogrede vsaj potrojili. Ali dijaki in dijakinje celjskih srednjih šol poleg knjig za do- mače branje berejo še kakšne druge knjige? Na to vprašanje so skušale odgovoriti dijakinje Poslovno komercialne šole Celje, ki so lani pod vodstvom profesorice Majde Lesjak pri- pravile raziskovalno nalogo Osebnostna rast in knjiga. Anketirale so 967 dijakov in ugotovile, da redno bere manj kot polovica celjskih srednje- šolcev, občasno bere 47 od- stotkov anketiranih, medtem ko nikoli ne bere 7,4 odstotka dijakov in dijakinj. Med anke- tiranimi, ki redno berejo, pre- vladujejo dekleta. Knjige za osebnostno rast bere 7,9 od- stotka celjskih srednješolcev, in sicer je med njimi najbolj priljubljena knjiga Čar samo- zavesti, avtorice Susan Jefers. To dokazuje, da mladostniki najbolj posegajo po literaturi, ki naj bi jim pomagala pregna- ti strah in bi jim dvignila samo- zavest. Pet minut za roman Koliko beremo odrasli? Do- segljivost primernih knjig je vsepovsod ključni dejavnik bralne pismenosti, definirane kot sposobnosti razumeri in uporabiti tiste pisne jezikov- ne oblike, ki jih zahteva d^j vanje v družbi in so po^^j bne za posameznika. Odrj, bralci v svetovnem povpr^^ vsak dan berejo približno; minut, od tega porabijo nut za branje knjig. ^^^^"'*'™'^™^^^^^™*^^^^^ Osrednja knjižnica Ce| ima 351.514 knjižničnih ej in skoraj trinajst tisoč aktivj članov iz štirih občin. Lani pridobili 16.106 novih knjj ničnih enot in za nakup poi bili 37,5 milijona tolarjev. Knjigotržce po vsem svetu tudi v Sloveniji zanima prt vsem profil kupca, od katere je odvisna denarna uspešni založniških projektov. Pri u ugotavljajo, da so največji od maki knjig kupci, stari od 30 40 let, obenem pa vemo, ravno v tej starostni strukti ljudje najmanj berejo. »Po poslovju odrasli manj povp šujejo, zaznavamo pa trend sti povpraševanja po strokom literaturi, kar izhaja iz uvelji Ijanja procesov vseživljenj^ ga učenja, top teme v zacl petih letih,« je dejala Mai| Rozman Salobir, vodja razv ne in svetovalne služba Osrednji knjižnici Celje. Izol zevanje zahteva vse več sJ stoj nosti pri učenju ter pisa raziskovalnih in seminarsl nalog, zato predvidevajo, da bo trend povpraševanja strokovnih knjigah še okrej Narašča tudi povpraševanje direktnih informacijah, kai uporabniki od javne kiijižn pričakujejo konkretne podai in si želijo prihraniti čas iska po literaturi. Večje knjižnici svetu takšne storitve že za tavljajo, kot na primer parii knjižnica Georges Pompid ki ima 24 ur na dan dostof dežurno informacijsko služI Čas, še posebej na del nem mestu, postaja vse t cenjena dobrina. Kljub tei najdemo čas zase. Na kaj i mislite ob mirnem in sam nem popoldnevu, ko se ! krijete z mehko odejo in j slušate škrabljanje dežja? KSENIJA LEI Foto: GREGOR KA' Knjiga ali popravilo strehe? Približna letna vsota na dija- ka, ki jo v nekaterih srednjih šolah celjske regije namenijo za nakup knjig, ne zadošča niti za plačilo treh kilogramov kruha, medtem ko v dobro organiziranih knjižnicah za- gotavljajo letno vsoto, ki bi v povprečju vendarle zadoščala za nakup dobre knjige prav vsakemu dijaku. Kako šolsko knjižnico sploh polniti s kako- vostno literaturo? Knjižnični fond je namreč odvisen od de- narja, ki ga država nameni plačilu šolskih materialnih stroškov. Torej mora šola iz denarja, ki ga ima na voljo za plačilo ogrevanja, popravilo streh in drugih prostorskih nadlog, izločiti denar za na- kup knjig. Pregled stanja v srednješol- skih knjižnicah celjske regije in v knjižnicah obeh šolskih cen- trov kaže, da šest knjižnic od trinajstih ne izpolnjuje normati- vov po dveh merilih - glede na število knjig na dijaka in glede na letni prirast v številu knjig na dijaka. Po normativu naj bi srednješolska knjižnica imela petnajst knjig na dijaka in štiri- deset knjig na profesorja; ko doseže ta pogoj, naj bi letni prirast znašal 1,5 knjige na dija- ka. Statistično stanje je razvidno iz tabele. Največ denarja za na- kup knjig - kar 20 milijonov tolarjev - so lani namenili v Šol- skem centru Celje, v katerem so tudi vsi ostali primerljivi pa- rametri ugodnejši kot v drugih šolskih knjižnicah. Vse srednje- šolske knjižnice celjske regije so lani nakupile knjižnično gradivo v višini približno 45 milijonov tolarjev in imajo skupaj v lasti blizu 178.000 knjižničnih enot za 14.580 dijakov in študentov. Samo v velenjskem in celjskem šolskem centru se izobražuje več kot 6.000 dijakov in študen- tov, ki imajo na voljo kakšnih 86.500 knjižničnih enot. Najnižji lanskoletni prirast v številu knjig na dijaka so zabeležili v Srednji strojni šoli Štore, Šol- skem centru Velenje, I. gimnazi- ji Celje in v lani ustanovljeni knjižnici Srednje šole za go- stinstvo in turizem. Opremljenost srednješolskih knjižnic celjske regije NASI KRAJI IN UUDJE 11 Tramalne travme v Žalcu Konfroverzni protestni shod za boj proti drogom zosejol razburjenje ^ soboto sta žalsko Društvo Z3 pomoč mladini ipM) i" glasbena skupina Lnal curice na tamkajš- ' , Mestnem trgu organizi- "l^ protestni shod z naslo- Za mladinski center&boj " tJ drogam. Na shodu, ude- Jjilo se ga je kakšnih sto Iju- ,| 50 predstavili manifest Za deželo, v katerem so ^tavdl več zahtev vodstvu Jjine Žalec. Izjave pevca liupine pa so akcijo zaostrile j„ skrajnega roba. 'po besedah vudjc lidinal cu- if Gregorja Čulka, ki je na tiodu kiepko opsoval žalskega jipaiia, je šlo za namerna pro- okacija, s katero so hoteli žu- gii pripraviti, »da bi prišel z 00 na plan«. »Pred volitvami .obljubljal mladinski center, ^ še zdaj ni, nas pa načrtno inorira. Mesto pa ostaja isto, iladi nimajo kam, ozdravljeni drsniki takoj spet padejo v j!0 sceno, stanje je porazno.« Boba Kompoš, ustanovitelj i- aDSPM, je v svojih trditvah (ecej bolj umirjena, po njenih esedah je šlo za miroljuben hod, na katerem so hoteli opo- oriti Žalčane in lokalno oblast la probleme zasvojenosti. KPM, ki je nastal lani novem- iia, uradno pa so ga registrirali Mca letos, ima devet članov, e in šest mladih. Občino , osili za finančna sreds- Žalski župan Lojze Posedel. tva in prostore. Dobili so prosto- re v Bergmanovi vili, vendar Kompoševa trdi, da so ti nepri- merni, ker si jih morajo deliti z drugimi društvi, to pa bi motilo občutljivo delo z odvisniki. Prav tako ni zadovoljna s pogovori o denarni podpori, saj naj bi nien- da občina sprva obljubljenih pol milijon tolarjev že zmanjšala na sto tisočakov. Žalski župan Lojze Posedel trdi, da se v občini odločno spo- padajo s problemi zasvojenosti z drogami. »Ustanovili smo od- bor za varno.stno kulturo, v ka- terega so vključeni od predstav- nikov policije do mladih, sode- lujejo s Centrom za socialno delo (CSD), ki ima zelo dobro organiziraiio službo za pomoč mladim, vsakemu odvisniku, ki bo odšel v komuno na zdravlje- nje, bomo plačali del stroškov. Trem smo jih že.« Posedel je zavrnil tudi ene- ga poglavitnih očitkov protest- nikov, da jih v šestih mesecih ni želel niti enkrat sprejeti. Za pogajanja z njimi je zadolžil podžupana Grego Volka Pe- trovskega, ki se je s predstav- niki DSPM menda sestal enajstkrat. »Društvu smo po- stavili jasne pogoje, ki jih mo- ra izpolniti za pogovore z ob- čino: morajo biti registrirani, imeti žiro račun in strokovno verificiran program,« trdi žu- pan. Prav pri slednjem pa se zati- ka. Boba Kompoš sicer pravi, da je DSPM »laična organizaci- ja«, ki se ukvarja z osveščanjem staršev in odvisnikov, vse ostalo pa prepušča CSD. Pri tem naj bi razvila svoje lastne metode de- la. Na CSD sicer pravijo, da vedo za njeno delo, programa druš- tva in metod Kompoševe pa ne poznajo, kaj šele, da bi jih stro- kovno ocenili. Z mešanimi ob- čutki so sprejeli tudi protestni shod, v podtonu pa je zaznati, da se s takšnim načinom delo- vanja ne strinjajo. Precejšnje polemike je spro- žil tudi sam nastop Tramal Gregor Čulk, vodja skupine Tramal curice. curic, ki v eni od svoji pesmi odkrito pozivajo k uživanju tramala (sredstvo proti boleči- nam na bazi opijatov, ki je priljubljen med žalskimi odvi- sniki, njegovi učinki pa so lah- ko smrtno nevarni, op. p.). Grega Čulk pravi, da je pesem samo ironičen odraz stanja v družbi in da je celoten projekt zgoščenke Zrušimo tabuje pravzaprav opozorilo proti zasvojenosti s čimerkoli. Ob tem je treba vedeti, da je naj- brž iz vrst DSPM prišla alar- mantna trditev, da naj bi bil Žalec na drugem mestu po številu odvisnikov na prebi- valstvo, ki jo zadnje čase prež- vekujejo razni mediji, potrdila pa je ni niti ena uradna institu- cija. Prav tako ne držijo trdi- tve, da naj bi se trije odvisniki, ki so jih s pomočjo občine poslali na zdravljenje v komu- ne na Iberskem polotoku, predčasno vrnili domov, pra- vijo v CSD. Zato je ob prizade- vanjih društva morda treba pripomniti, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. SEBASTIJAN KOPUŠAR Najboljša vina Šmarsicega '] v Mestinju so pred nekaj Inevi razglasili najvišje oce- I ijena vina zadnjega letnika, I Ocenjevanje sta pripravila )ruštvo vinogradnikov in ^ kletarjev Trta Šmarje pri Jel- I, Sah in domača kmetijsko j svetovalna služba. J Najvišjo oceno z zlatim od- ''fiem je prejel za belo zvrst ^lilan Zorin iz Rogaške Slatine, f, ^ laški rizling Ivan Turk z Be- za sivi pinot vinogradniš- tvo Vreze z Bohovega, za ker- •^^r vinogradništvo Čebular iz 1'olžanske Gorce, za renski riz- ''■^g Janko Šket z Belega, za beli pinot ter chardonnay Ana Zo- rin iz Lovnika, za sauvignon Miran Čoki iz Vršne vasi, za traminec Franc Jančič iz Mesti- nja ter za rumeni muškat Mir- ko Planinšek iz Vršne vasi. ■ Za zeleni silvanec je prejelo najvišjo oceno s srebrnim od- ličjem Vinogradništvo Čebu- lar iz Polžanske Gorce. Med predikatnimi vini je bilo naj- višje ocenjeno vino Ane Zorin iz Lovnika, ki je prejela za traminec-ledeno vino veliko zlato odličje. Na drugih ali tretjih mestih se pojavljajo z zlatimi odličji še posamezni zgoraj omenje- ni vinogradniki ter prav tako Franc Kokot iz Senovice, Jurij Golob iz Spodnje Ponkvice, Andrej Tratenšek s Pečice, Franc Namurš iz Spodnjega Tinskega (vsega skupaj štiri- krat), Milan Birsa iz Rogaške Slatine, Miran Bencina z Zgor- njega Tinskega, Sonja Gaber- šek iz Plata, Stanko Mestin- šek iz Šmarja pri Jelšah, Franc Vipotnik iz Polžanske vasi, Franc Dvoršak iz Dvora, Franc Nunčič iz Sotenskega ter Stanko Toplak iz Mostja. BJ slovesne razglasitve najboljših vin zadnjega letnika v Mestinju. kjer je bilo zbranih več kot dvesto vinogradnikov in poznavalcev. 4 Svet zavoda Petke, Šolske storitvene dejavnosti Žalec, UL Ivanke Uranjek 2, 3310 Žalec, razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - končana Vil. ali VI. stopnja ekonomske ali organizacijske smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih - državljanstvo Republike Slovenije Mandat direktorja traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in priloženo vizijo dela zavoda pošljite v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov zavoda s pripisom »za razpis direktorja«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni od dneva objave razpisa. Z MOJEGA OKNA Birokrati po svoje, tršice pa v jolc Ne vem, koliko razume- vanja ste imeli za nekoč razvpito jezikovno razso- dišče in goreče slaviste, ki so se vsake tujke bali bolj kot hudič križa, ampak jaz moram priznati, da so se mi njihova oglašanja pogosto zdela prav zabavna, pa še z optimizmom so me navda- jala, ker so dokazovala, da imajo nekateri še vedno čas in voljo za ukvarjanje s stvarmi, ki se večini ljudi zdijo precej postranske. Zaradi njihovega pikolovs- tva sem tudi sama večkrat popazila na izbor besed in celo postavljanje vejic sem naštudirala, Zadnje čase jih pa nič več ne srečujem in se mi zato večkrat dogo- di, da sem v dvomih in po- tem kličem prijateljico, ki se za lektorico udinja, da mi kaj razloži. Pa včasih ne pomaga ... Ker je iz Ljubljane doma, kjer živijo Aleši (=Aleeeši), za razliko od Celja, kjer poz- nam le nekaj Alešev (=Aaale- šev), in ker je kot Ljubljan- čanka prepričana, da obsta- jajo Teharje (=Tehaaarje), Teharčani so pa pripravljeni živeti samo v kraju, ki se mu reče Teharje (=Teeeharje), ji včasih pač ne verjamem, ka- dar gre za govorjeno besedo. Pri pisani pa ni pardona! Ka- dar gre za napisan tekst, je njena beseda sveta. Fino, a ne? Je lahko za vse napake ona kriva. In zagotovo po- vsod obstaja kdo, ki je za šlamparije kriv. Samo odkriti ga je bolj težko, sem se pre- pričala potem, ko sem dobila prijazno pisemce ene obupa- ne tršice... »Spoštovana gospa Kukerl! Dovolite, da se vam najprej predstavim. Sem učiteljica na nižji stopnji ene izmed celj- skih osnovnih šol. Že nekaj časa premišljujem, na koga se naj obrnem, da bi mi po- magal rešiti problem, ki me iz dneva v dan bolj jezi. Red- no prebirani Novi tednik, za- to sem opazila, da se v vaši rubriki lotevate tudi vpra- šanj, ki ne sodijo v sfero viso- ke politike, pa vendar po- membno vplivajo na nas. No, takšno je tudi moje. Zanima me, kdo postavlja ob cestah table z oznakami imen kra- jev oziroma kdo naroča, kaj in kako naj na njih piše. Vsa- kič, ko se na primer peljem Piše: PIKA KUKERL po Mariborski cesti v Celju, mi ob pogledu na table, na katerih piše Zidani most, gre- do lasje pokonci (no, tudi na avtocesti je pri znaku izhoda za Celje napisan Zidani most). Otroke v šoli učimo (že na nižji stopnji), da se imena naselij, ki jih sestavlja- jo dve besedi, pišejo vedno z veliko začetnico (obe bese- di), razen če je druga beseda mesto, selo, vas, trg (na pri- mer Novo mesto. Konjiška vas. Stari trg...). Zidani Most je seveda naselje in ne samo most, torej se piše z veliko začetnico. Moji učenci to ve- do, a neredko podvomijo, saj lahko vsak dan vidijo zelo velike napise, ki moje učenje postavljajo na laž. Prepriča- na sem, da pa marsikdo drug, ki ne hodi več v šolo, verjame tem nesrečnim tab- lam. Kaj lahko naredimo, da nas na bodo več posiljevali z napakami, ki nam slej kot prej zlezejo pod kožo? Teh primerov je seveda še vehko več in prepričana sem, da nam bolj škodujejo kot (prav tako brezvestna) raba tujih imen za naša slovenska pod- jetja in lokale. Lep pozdrav, Marija« P.S.: Po Marijinem pisem- cu sem poleg Zidanega mo- stu nenadoma tudi sama vi- dela nekaj inovativno spre- menjenih nazivov z manjka- jočimi ali spremenjenimi čr- kami. In mi ni šlo v glavo, kako da se ob takih rečeh ne razburijo prebivalci in pred- stavniki grdo preimenova- nih krajev. Morda je pa hudič spet v denarju? Po Zakonu o varnosti v cestnem prometu lahko prometno signalizaci- jo postavljajo le fizične in pravne osebe, ki so za to pooblaščene z zakonom ali s predpisom lokalne skupnost. Po Zakonu o javnih cestah prometno signalizacijo na državnih cestah postavlja, zamenjuje, dopolnjuje ali odstranjuje Direkcija za ce- ste. Ta pa lahko zadevo, ka- dar jo predlaga kdo drug, za- računa. Kar pomeni, da bi lahko tistemu, ki prosi za za- menjavo napačnega napisa, poslali račun? Če je res tako (upam, da ni), ni čudno, da so ljudje raje doma v napač- no poimenovanem kraju,,. Pa birokrati zapišejo po svo- je, ljudje pogoltnejo, edini, ki jokajo, so pa tršice slovenšči- ne,.. Mar res? 12 NASI KRAJI IN UUDJE Svetemu in zelenemu Juriju v čast Največje prireditve v Slovenskih Konjicah, Šentjurju in Laškem Gospodarsko interesno združenje Dravinjske doline in Turistično društvo Sloven- ske Konjice prirejata na veli- konočni ponedeljek Jurijev festival. Ta dan bo tudi urad- ni začetek turistične sezone, z jurjevanjem pa se tudi pri- čenja karneval, ki uvršča Slo- venske Konjice med svetov- na karnevalska mesta, zdru- žena v FECC, zato bodo s Konjičani praznovali tudi predstavniki združenja z nji- hovim predsednikom iz Ni- zozemske. Festival prirejajo v Konjicah že nekaj let, a vsako pomlad dobi nekaj novosti, program je zato vedno bolj zanimiv. Ob 10.30 uri bo izpred doma kul- ture krenila na pot Jurijeva povorka, v kateri se zberejo konjeniki, godbe, folklorne skupine in številni obiskoval- ci. Povorka se bo letos prvič za nekaj minut ustavila pred stavbo občine, kjer bosta konjiški in zreški župan predala festival- ska pooblastila carju in prin- cesi festivala. Nato bo pred cerkvijo blagoslov svetega Ju- rija ter kulturni program. Ves popoldan bo »dan odpr- tih vrat« konjiške turistične ponudbe. Brezplačno si bo mo- goče ogledati Žičko kartuzijo, Mestno galerijo Riemer, dvo- rec Trebnik, konjiški stari grad, vrtnarski center Polegek, et- nološke muzeje Zrno v Škal- cah, Pustovo hišo na Tolstem Vrhu, Kokotčevo hišo v Žicah, muzej v Mlačah in muzej ga- silstva v Konjicah. Organizira- li bodo brezplačne avtobusne prevoze do teh točk. Zvečer bo v sklopu Jurijeve- ga festivala še nastop narodno zabavnih ansamblov in pev- skih skupin v konjiškem do- mu kulture. V Šentjurju S pesmijo v Šentjurju se vrstijo prire- ditve Veselega j urjevanja 2000, največje prireditve v tej obči- ni. Danes, v četrtek, 20. apri- la, bo ob 17. uri v kulturnem domu revija otroških in mla- dinskih pevskih zborov os- novnih šol Dobje, Slivnica, Planina, obeh iz Šentjurja ter iz glasbene šole. V sredo, 26. aprila, bodo nadaljevali ob 19.30 z 10. Jur- jevo revijo odraslih pevskih zborov in oktetov, kjer bodo peli zbori s Planine, iz Gorice, Ponikve, Šentjurja, Dramelj, Jakoba in Šentvida pri Plani- ni, nonet Grič Dobje, skupina Sonce Ponikva in oktet Trta Dolga Gora. V programu bo sodelovala ponkovska gleda- liška skupina. Vrhunec šentjurskega jurje- vanja bo 30. aprila, z Jurjevo povorko ter revijo folklornih skupin. Zelenega Jur'ja vodimo... Tako so učenci in učitelji OŠ Primoža Trubarja v Laškem poimenovali današnjo prire- ditev v čast Zelenega Jurija, ki prinaša pomlad in zelenje. Sprevod po mestnih ulicah se bo pričel ob 9.30 s Trubarje- vega nabrežja, nadaljeval pot po mestu in zaključil predvi- doma uro kasneje na šolskem dvorišču, kjer so za otroke pripravili rajanja in pastirske igre. Jur'ja boste spoznah po obleki iz zelenja, njegov spre- vod pa po glasnosti. Državno telcmovanje Elco šol | Osnovna šola Polzela je Eko šola z 11-letnimi izkuš- njami na področju ekologi- je, zato ni naključje, da je bila izbrana za gostiteljico 3. državnega tekmovanja v EKO kvizu na temo Zakaj - zato o okolju. Tekmovanja se je udeležilo 80 ekip z 240 tekmovalci iz 45 Eko osnovnih šol iz vse Slove- nije. O temi so se podučili iz priročnika Zakaj - zato o oko- lju avtorjev Darinke in Dušana Pluta. Srečanje je bilo name- njeno tudi izmenjavi izkušenj med osnovnošolci in njihovi- mi mentorji. Organizator kvi- za je bilo Slovensko ekološko gibanje, soorganizator pa druž- ba Doves iz Kopra, ki pri n zastopa dansko fundac FEEE. V uvodnem delu jej zelska šola pripravila kultu program in razstavo, učei in mentorje pa so pozdri ravnateljica šole mag. Mai ka Marovt, podžupan ohi Polzela Stanko Novak in s kovna sodelavka EKO šol! venije Sonja Uršič. Na razredni stopnji so p mesto z enakim številom ti dosegli Katja Koren (OŠ S žišče), MatjažFinžgar [OŠJ ka Glazarja Ruše) in Ma Pire (OŠ Miran Peč), na pr metni stopnji pa je največ z nja pokazala Maja Ratej Šmarje pri Jelšah). J T. TAVI MODRITELEFON Drapšinova ni nevarna Bralca iz Celja zanima, kdaj bodo v Drapšinovi ulici namestili ležeče policaje. Iztok Uranjek, pomočnik načelni- ka oddelka za okolje in prostor ter promet MOC odgovarja, da za posta- vitev ležečih policajev v Drapšinovi ulici ni nobenih potreb, saj je po njegovem v tej ulici dobro poskrblje- no za pešce, morda celo bolje kot drugod v Celju. Poleg tega, da že lega sama onemogoča velike hitrosti, je ob tistem delu ceste, kjer je otroški vrtec, dovolj širok pločnik, poskrblje- no pa je tudi za javno razsvetljavo. Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem tele- fonu sprejemala novirmr- ka Ivana Stamejčič. Na te- lefonsko številko 031 569 581 jo lahko pokličete vsak danmed 10. in 17. uro. Vendarle obrtna coni Včeraj so v Arnovskem ^ du pri Žalcu slovesno zas dili prvo lopato in tako ozn čili začetek gradnje nove obi ne cone. Predstavniki a ske občine in lastnikov zei Ijišča, podjetij SKB in \ grad, so dosegli dogovor, bo omogočil, da bo ob ode pu z avtoceste zraslo modi no poslovno, trgovsko in z baviščno središče. Po načrtih bodo najprej zgi dili dostopno cesto na 22 he tarjev veliko zemljišče, ki razdeljeno na tri območja. 1 prvem nameravajo še do kom letošnjega leta postaviti zgr^ be za obrtno in poslovno dej3 nost.- Te bodo stale tudi i območju, ki bo na vrsti našle nje, na zadnjem kosu arnovsi obrtne cone pa naj bi po zaij sli snovalcev nastalo trgo^ in zabaviščno središče. i Usoda Arnovskega gozdi v zadnjih letih burila pre? duhov, saj ga je prejšnja o' činska oblast za 60 milijon^ tolarjev prodala Vegraduj SKB. Po volitvah so v Ži ugotovili, da je zemljišče vse primerno za gradnjo ob^ ne cone in ga skušali odkupi' Nova lastnika pa sta zasluj možnost dobrega zaslužMj postavila skoraj desetkra" ceno, 580 milijonov tolarja' Po sedanjem dogovoru bo^ lastnika prevzela gradnjpJ trženje cone, občina p^l poskrbela za ustrezna do^ Ijenja in komunalno opr^ Ijenost. ^ Mladi plesalci med nastopom. Najmlajši folkloristi Mozirska izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je pripravila revijo otroških folklornih skupin Zgornje Savinjske doline. V nazarskem kulturnem domu so nastopili Folklorna skupina Urška iz vrtca Nazarje z mentorico Vanjo Hofbauer, ki so zaplesali na temo Igrajmo se, igrajmo. Predstava plesalcev iz OŠ Šmihel nad Mozirjem z mentoricama Urško Finkšt in Simono Zbičajnik se je imenovala Plešemo in se igramo; mentorica Majda Časi je z folklorno skupino iz OŠ Rečica predstavila Igre in plesi naših babic. Folklorna skupina OŠ Lepa Njiva pod vodstvom Petre Kralj je nastopila na temo Prvo leto služim, nonet OŠ Ljubno z mentorico Lenko Kralj pa je pripravil Venček ljudskih pesmi. Poleg naštetih so se predstavili še člani turističnega krožka OŠ Mozirje, ki so z mentorico Zvonko Kladnik predstavili Ofiranje. US, Foto: MŠ Zbor celjskih gasilcev! Gasilska zveza Celje, v kateri je 14 prostovoljnih in eno industrijsko gasilsko društvo, je na 44. občnem zboru ocenila, da je bilo njeno delo v lanskem letu kljub mnogim težavam us- pešno. Še vedno je največji problem nerešeno lastninjenje nepremič- nin, kjer so v velikem zaostan- ku. Lani so v Gasilski zvezi Celje veliko pozornost posveti- li izobraževanju kadrov in tek- movanjem. Na državni tekmo- vanji, ki bosta letos v Kočevju in Mariboru, so se uvrstile tri mladinske enote, dve enoti čla- nic in članov A in B ter tri enote veteranov in veterank. Lani je bilo več intervencij kot leta 1998, saj so člani PCD v GZ Celje posredovali v 32 prime- rih od požarov do drugih ele- mentarnih nesreč. Lani jim je uspelo dokončati nadgradnjo dveh gasilskih avto- mobilov, nabavili so več dihal- nih aparatov ter muljnih črpalk za primer vodne ujme. Nado- mestili so vso v poplavi leta 1998 uničeno opremo. V mese- cu požarne varnosti so pripravi- li večjo taktično vajo prikaza gašenja gozdnega požara na Sve- tini, v kateri so sodelovale gasil- ske enote Mestne občine Celje in občine Štore ob sodelovanju helikopterja podjetja Hudour- nik Stanka Zakelška. Občnega zbora celjskih ga- silcev sta se udeležila tudi pred- sednik GZ Slovenije Ernest Eory in gasilci iz Varaždina, s kate- rimi so lani obnovili dolgolet- no sodelovanje. TV V Žalcu skrbijo za okolje v žalski občini so čas med 22. marcem, svetovnim dne- vom voda, in 22. aprilom, svetovnim dnevom Zemlje, posvetili pomladanskemu urejanju in čiščenju okolja ter akciji okoljskega osveš- čanja prebivalcev. Aktivno- sti se je udeležilo že več kot dvesto občanov. Do sedaj so pripravili več akcij urejanja in čiščenja oko- lice objektov, dvorišč, zele- nic, cest in poti, športnih po- vršin, bregov vodotokov in div- jih odlagališč. Posebej so se lotili odstranjevanja odsluže- nih avtomobilov, pripravili pa so tudi več prireditev in preda- vanj. Tako je društvo Radoživ iz Žalca včeraj v Gotovljah prikazalo sonaravno zasaditev bregov reke Ložnice, ki so od leta 1998 zavarovani kot na- ravni spomenik. Danes, v četrtek, ob 10. uri, bo na žalski občini Društvo za promocijo in vzgojo za zdrav- je Žalec predstavilo slovensko izdajo priročnika Eko skupina v družini in gospodinjstvu. V soboto pa bo organizirano čiš- čenje bregov reke Savinje in divjih odlagališč. Udeleženci se bodo ob 9. uri zbrali pri Ribniku v Vrbju in pri gostišču Zupane v Šempetru. SKO NASI KRAJI IN UUDJE 13 Nesreča v Hudi luknji Jamarji reševalci so na regijski vaji preverjali svojo usposobljenost ^^oboti) ob šestih zjutraj pri enem od jamarskih ':Jvalcev koroško šaleške- ^'jamarskega kluba Spe- siga zazvonil telefon: v ^neni rovu Hude luknje liudo poškodovana ja- jrka- Dobro uro kasneje u pred vhodom v kraško ^0 stali prvi reševalci in ustavljali bazni tabor. To- na srečo samo na regio- jlni vaji jamarskega reše- ^nja, ki so se je udeležili ^jjf savinjsko šaleški in en olenjski jamarski klub. Tak.šiie vaj(> so eiid od oblik 15posabljanja jamarskih reše- I jcev, na katerih ti obnavlja- isvoje znanje in veščine, re- : ivalci pripravniki pa se urijo i J samostojno delo v jami. : obotne vaje so se poleg orga- [zatorja Speleos udeležili še lani klubov Baklja iz Letuša, ; odlasica iz Topolšice ter Ja- larskega kluba Novo mesto. : ted 18 udeleženci je bilo de- etreševalcev ter trije priprav- ila, v globino sta se spustili idi dve jamarki. i Ena od njiju je po scenariju (aje zaigrala ponesrečenko. Ja- larji reševalci so se po priho- urazdelili v tri skupine. Prva Eodhitela naravnost do pone- Rčenke, oskrbela njene rane Tretja skupina je gradila vrvno žičnico za transport ponesrečenke. ter postavila šotor, v katerem so skrbeli, da se ni podhladila. Ta čas sta druga in tretja skupi- na pripravljali vse potrebno za transport. Druga skupina je postavljala žičnice na posel?- no težavnem in strmem delu sredi vodnega rova, tretja pa je skrbela za zadnji del poti. »Na žalost se vaje ni udeleži- lo toliko klubov, kot je bilo predvideno, kar pomeni, da imamo zbrani toliko več dela,« je dejal vodja vaje Milan Pod- pečan, reševalec inštruktor, ki s svojimi minerskimi veščina- mi skrbi tudi za razstreljevanje pretesnih prehodov. Tokrat eks- ploziv ni bil potreben, zato je toliko strožje nadzoroval delo tretje skupine, ki je napeljeva- la vrvi, po katerih naj bi spusti- li nosila z ranjenko. V baznem taboru na površi- ni je delo vseh jamarjev uskla- jeval najbolj samotni mož do- poldneva, Slavko Plahuta. Član Speleosa sige je imel pred sa- bo samo radijsko postajo, iz katere so med šumenjem vode prihajali zadušeni glasovi ko- legov v zemeljskih nedrih. Ne- kaj po 16. uri popoldne je »ponesrečena« jamarka ugle- dala sončno luč. »Vaja je uspela, čeprav so morali fantje delati s podvoje- nimi močmi. Jama je bila te- žavna, vendar so skupine de- lovale zelo usklajeno. Upam pa, da jim tega znanja ne bo treba kmalu uporabiti med re- sničnim reševanjem,« je Pod- pečan na koncu strnil regijsko usposabljanje jamarske reše- valne službe. , SEBASTIJAN KOPUŠAR Svež veter za hribovsko podeželje Nekaj obrobnih vasi polzelske občine naj bi povezala sadjarsko vinarska pot Občina Polzela se je lani •"javila na razpis za pro- gram celostnega razvoja po- deželja in obnove vasi (CRPOV), ki ga je pripravilo linistrstvo za kmetijstvo, »czdarstvo in prehrano. V ta večletni program so *ljučili približno 25 kvadrat- ih kilometrov velik hribov- ci predel občine, ki obsega *'^si Andraž, Dobrič, Podvm "^Založe. Pretekli teden je bd -- v Zadružnem domu v Andražu zbor občanov omenjenih vasi, na katerem je vodja projekta Izidor Habjanič iz ljubljan- skega podjetja Landart pred- stavil namen projekta CRPOV. Uvodni del CRPOV je na še-. stih srečanjih s Habjaničem pripravil projektni svet. Tega je imenoval polzelski župan Ljubo Žnidar, ki je iz vsake vasi izbral nekaj domačinov. Po Habjaničevih besedah je to državni projekt pomoči v obli- ki nepovratnih sredstev za raz- voj podeželja. Pri tem pa sode- luje tudi občina, ki bo zagoto- vila polovico odobrene vsote. Med zbranimi predlogi za vsako vas posebej so največ podpore dobili izgradnja nove podružnične šole in ureditev središča Andraža, v Dobriču dokončanje vodovoda in ure- ditev Župelove hiše, v Podvinu posodobitev ceste in ureditev rojstne hiše Neže Maurer, v Založah pa regulacija Ložnice, oziroma zavarovanje pred po- plavami, in obnova graščine Novi Klošter. Skupni projekt celotnega območja pa je izde- lava sadjarsko vinarske poti, ki naj bi povezovala kraje, ki so nekoč sloveli po svojih sadj"ar- jih. Ob tem so odgovorni pou- darili, da bo uspeh programa v največji meri odvisen od priza- devnosti domačinov. T TAVČAR Graščini Novi Klošter se morda obetajo lepši časi. ^ PLANINSKI KOTIČEK ^ Vabilo na pohod Planinsko društvo Celje pripravlja v soboto, 29. aprila, pohod po stopinjah Valentina Staniča, od Solkana do Kana- la ob Soči, čez Sabotin in Korado. S celjske železniške postaje bo naročeni vlak odpeljal ob 5. uri zjutraj, prijavljeni pohodniki pa bodo lahko vstopili tudi v Laškem, Rimskih Toplicah, Zidanem Mostu in Ljubljani. Vlak bo peljal po soški progi od Jesenic do Solkana, ki bo lepo doživetje, pohod pa bosta sestavljala dva po štiri ure hoje dolga odseka. Možno se bo odločiti tudi za posamezni del poti. Za izlet se lahko prijavite v pisarni Planinskega društva Celje. V deželo Martinov Čedermacev Na velikonočni ponedeljek se lahko v organizaciji Planin- skega društva Celje odpravite na Viškorško goro. Odhod iz Celja bo s posebnim avtobusom s postaje ob parkirni hiši na Glaziji ob 5.30. Avtobus bo odpeljal proti mejnemu prehodu Rateče, se čez Predel prebil v Log pod Mangartom, nato pa skozi divjo Učjo čez preval Tam na meji pripeljal do izhodišča za pohod Tam pod lipo. Prijave za izlet zbirajo v pisarni PD Celje, telefon 492-48-50. Trije pohodi v maju Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja od 6. do 13. maja tri pohode. 6. maja bo 4. pohod Turističnega društva Štore. Odhod z vlakom bo v soboto ob 7.24 z železniške postaje v Celju. Na postaji se bodo pohodniki zbrali ob 7.10. 7. maja bo spominski pohod na Blegoš in Ratitovec. Na pot se bodo podali z avtobusom, ki bo s postaje ob parkirni hiši Glazija odpeljal ob 5.30 uri. 13. maja bo spominski Šraufov pohod. Nanj se bodo odpravi- li ob 5.45 z rednim avtobusom z avtobusne postaje v Celju. Prijave zbirajo na PD Zlatarne Celje, telefon 452-927. M. MAROT Najboljšim mladim fotografom so člani SEG podelili nagrade za njihove izdelke. Naravovarstveniki nagradili mlade fotografe Sekcija za sanacijo slovenskih kamno- lomov Slovenskega ekološkega gibanja (SEG) je v soboto v domu Nine Pokorn pripravila svoje peto srečanje. Na njem so predstavili tudi rezultate fotografskega natečaja »Kam- nolomi, peskokopi, gramoznice - krvave rane v naravi«, ki so se ga udeležili mladi fotografi z devetih slovenski osnovnih šol. Glavni tajnik SEG Karel Lipič je na srečanju predstavil načrt delovanja gibanja v letošnjem letu in med drugim povedal, da se volitev ne nameravajo udeležiti, skušali pa bodo čim bolj vplivati na dvig naravovarstvene zavesti med politiki in v širši javnosti. Predsednik sekcije za sanacijo Slovenskih kamnolomov dr. Mar- jan Rihar je govoril o uredbi vlade za podelje- vanje koncesij _ upravljavcem površinskih ko- pov. Ta bo v kratkem sprejeta, sekcija pa želi, da bi pri tem upoštevali tudi njeno pobudo o plačevanju odškodnin oziroma rent prebival- cem, ki živijo v bližini odprtih kopov. Predsed- nik Savinjskega ekološkega društva Vlado Co- kan je ob tem spregovoril o težavah, ki jih imajo krajani Velike Pirešice zaradi bližnjega kamnoloma. Na srečanju so enajstim mladim fotografom iz devetih slovenski osnovnih šol podelili priz- nanja za zmagovalne fotografije na natečaju s temo kamnolomov, gramoznic oziroma pe- skokopov. Vsi nagrajenci se bodo lahko brez- plačno udeležili fotografskega raziskovalnega tabora, ki ga bo SEG julija organiziral v Pucon- cih. SKO 14 NASI KRAJI IN UUDJE Kulturni dan zaposlenih v vrtcih v velenjski glasbeni šoli so se v soboto zbrali zaposleni v slovenskih vrtcih na svojem prvem kulturnem dnevu. Prireditev z naslovom Us- tvarjalnost odraslih v vrtcih Slovenije se je udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Pavel Zgaga, ki je pozdra- vil udeležence in pohvalil njihove umetniške napore. Zbrane je nagovorila tudi predsednica skupnosti vrtcev Slovenije Štefka Meršnik, ki je čestitala vsem ustvarjalcem za doseženo. Kasneje so na Ve- lenjskem gradu odprli še raz- stavo likovnih izdelkov. Skupnost vrtcev, ki šteje 78 članov - vse večje samostojne vrtce, je na svojem kulturnem dnevu predstavila amatersko umetniško ustvarjanje zapo- slenih na likovne področju ter pevske dosežke vokalnih skupin ali zborov. V progra- Amaterski umetniki iz slovenskih vrtcev so napolnili dvorišče velenjskega gradu. mu so sodelovali vzgojiteljice in vzgojitelji ter vsi ostali, za- posleni v vrtcih, od ravnateljic do hišnikov. Tako se je v »pevskem« delu programa z zanimivim in raznolikim pro- gramom, ki je segal od ljud- skih pesmi do priredb Beatle- sov, predstavilo devet zborov. Vsi pa so nazadnje združili glasove v pesmi Tam na vrtni gredi. Drugi del sobotnega kultur- niškega maratona je bil na Velenjskem gradu, kjer je dr- žavna sekretarka na ministrs- tvu za šolstvo Alenka Tašta- noska odprla razstavo Umet- nost odraslih v vrtcih Sloveni- (Pre)težke šolske torbe šolske torbice so v pov- prečju precej težje, kot bi pričakovali, so ugotovili s tehtanjem torb šolarjev voj- niške in treh podružničnih šol. Projekta so se lotili na pobudo Kluba staršev Os- novne šole Vojnik. Teža torb naj ne bi presega- la desetino otrokove teže, žal pa je slika drugačna. Tako tehta na primer torba peto- šolca kar 9,6 kilograma, vzro- ki za to pa so v glavnem neu- poštevanje urnika, saj otroci vsak dan nosijo s sabo tudi knjige in zvezke, ki jih tistega dne ne potrebujejo. Obratno velja za učence 7. in 8. razre- dov, katerih torbe naj bi bile celo »prelahke«. O tem prob- lemu so razpravljali tudi na okrogli mizi minuh teden, na kateri so se odločili, da pri- stojnim predlagajo, da ozna- čijo učbenike po teži oziroma jih tiskajo v snopičih, šolske torbe, ki same tehtajo manj kot kilogram, pa označijo kot Dobre torbe. B. JANČIČ DESKANJI PO SPLETI Umetnost in kultur] Ja, tako preprosto je. Na- slov pove vse. Na enem me- stu je zbrana mala enciklo- pedija svetovne umetnosti in kulture. Na spletnih stra- neh ArtandCulture.com (www.artandculture.com) se namreč nahaja premišlje- no urejena in skrbno izbra- na podatkovna zakladnica informacij o literaturi, li- kovni umetnosti, glasbi, gle- dališču, plesu, filmu, desig- nu, skratka vsemu, kar sodi v okvir umetnosti in kultu- re. Na to stran sem naletel po- vsem po naključju in priznati moram, da me je že v samem začetku močno pritegnila. Človek se kar naenkrat znaj- de med brskanjem po sezna- mu svetovno znanih pisate- ljev, slikarjev in glasbenikov. Potem ga prime, da bi si pre- bral nekaj o likovnem obdob- ju, ki ga že dlje časa muči, saj mu ni povsem jasno, kdaj naj bi se vse skupaj natančno do- gajalo. Grehi iz šolskih dni, saj veste. Tu mu pomaga ča- sovni trak, ki je prisoten tako pri avtorjih, kot pri gibanjih in umetnostnih obdobjih. Odlič- no. Zdaj vem, kdaj je nastala prva impresionistična slika. Zelo zabavno je bilo tudi med pregledovanjem avtor- jev literarne fikcije. Poiskal sem si nekaj najljubši^B cer dokaj skromnemlB mu - samo dobrih petdeset jih postavili v ta izbor: Von, gut, Bukowski, Burroug Breton. Ja, vsi pomembni na seznamu. No, skoraj« Očitno je sicer številčen ui niški odbor ArtandCuj re.com, ki ga sestavlja dvaji strokovnjakov z različ, umetnostnih področij, \ dobro začel z delom. Kij temu pa nisem bil razočan Nasprotno. Vsak izmed avtorjev ii namreč povezave do sori nih avtorjev, kakor tudi po zave na strani, ki so posve^ ne izključno njemu ali njegi smeri. Tisto, kar je še posel razveseljivo, je neobremei nost pri ločevanju »klasiči in »pop« kuhure. Uganili i našel sem tako Sex Pist( Velvet Underground, Pul Enemy, Roberta Johnso Hendrixa in Elvisa, kakor t Armstronga, Ellingtona in( lespieja. Seveda sem našel Stockhausena, Barto Gershwina, Čajkovskega... Kot sem že dejal, je po( kovna baza še v izgradnji nič zato. Prepričan sem, bodo uredniki vanjo vpisal marsikaj. Končno niso pc bili na Matta Stonea in Tr Parkerja, ki sta zakrivila e ga izmed najbolj smešnih, hovitih in hkrati družbi kritičnih animiranih cele čercev prejšnjega desetle South Park. Prav tako umanjka Katsushiro Otoi avtor kultnih manga strif Akira in Domu. Tu so sev nepogrešljive staroste fili Hitchcock, Griffith, Lang avtorji novejšega datuma, so Scorsese, Lynch, musch, ki bodo prav tako vedno zapisani v zgodovi Ah, kaj govorim, saj so že ArtandCukure.com je v tvu tisto, kar sem že r vrsticami povedal na zače tega zapisa: zabavno bn nje za ljubitelje umetnost včasih tudi plonkceglc za nuhe. Eno ali drugo, obisl strani ne bo zaman. Vasja OC vasja@kibla. Za strokovni pristop h gradbeništvu Potem, ko je dosedanji predsednik Društva gradbe- nih inženirjev in tehnikov Celje, upokojeni profesor Leander Litera s svojo ekipo odstopil, so člani DGIT na izredni skupščini izvolili novo, pomlajeno vodstvo. Novi predsednik Danilo Senič je ob prevzemu funkci- je razložil program delovanja. Osnovna naloga društva bo pridobiti čimveč novih članov iz vrst gradbincev celjske re- gije, da bi se lahko tvorno ukvarjali tudi s pomembnimi problemi, kot so npr. popla- ve, prometna ureditev v Celju (podvoz Mariborska), grad- nja čistilne naprave in podob- no. Oblikovala bi se lahko strokovna ekipa, ki bi pri- pravljala stališča društva. Lahko bi bilo ustanovljeno posvetovalno telo (pravno podkovano), ki bi izoblikova- lo mnenja za širšo veljavo (saj so tudi sodni izvedenci člani DIT). V javnosti bi društvo lahko neobremenjeno posre- dovalo utemeljene, strokov- ne informacije in obrazložitve za medije. Prednostna naloga društva mora biti strokovni pristop h gradbeništvu! Stanovska organizacija je vsekakor potrebna, poleg na- vedenega tudi za manj for- malna druženja gradbincev celjske regije. Da skupni inte- resi obstajajo, je dokaz tudi udeležba na pripravljalnem sestanku za izredno skupšči- no. L. L. M TEDNIK INFORMACIJE Pomladne prenove brez muk ^ko kipenje sonca je Jjmo kri v žilah in prepoji- Z novimi močmi. Vse ,lj nas je ozelenelo, se po- ^^j3§ko nališpalo v vse mo- odtenke, v pravo bučanje ^ jn svežine. Le vaše stano- ^l^je še vedno zimsko ble- y];o vsakdanje, skoraj že 00... 2j|o odprite okna, spustite ^ v hišo, prezračite omare, ^jte rokave, moški bodo za še pljunili v dlani, in se je prenove doma. Ni treba rušiti zidov in razkrivati strehe. Lahko samo prestavite mizico, kupite nove zavese in blazine za fotelje ter pošteno izprašite pre- progo. Morda boste zamenjali omare in prenovili kuhinjo. Lahko pa globoko zavzdihnete, razkopljete stene, zmešate barve in se v nekaj dneh znajdete v povsem drugem svetu, tako re- koč novem domu. Le da tokrat ne boste sami. Novi tednik vam stoji ob strani, vam piha na dušo in vas tolaži v tistih težkih trenutkih, ko se zdi vse izgubljeno. Predvsem pa vam skuša svetovati, kje in kako izbrati zanesljive mojstre, pravo orodje, ustrezen material, lično pohištvo in pri tem morda pri- varčevati kakšen tolar. Da bo delo užitek, prenovljeno stano- vanje pa udobno in lepo. Potem, ko boste odkrili bal- kon, teraso in dvorišče ter njiho- vo osamljeno praznino, se lahko napotite v pravo trgovino, kjer vam bodo z mikavnim zunanjim pohištvom in vsemi potrebnimi in nepotrebnimi dodatki, ki vam bodo padu v oči, odvalili kamen s srca. Letošnja pomlad bo tako res zasijala v novem blišču, zu- naj in znotraj. 16 REPORTAŽA Namesto znoja, kapljice morja Zgodbe z osemindvajsetega izleta 100 kmečkih žensk na morje - Med potnicami so bile tri matere, ki so rodile po sedem otrok - Najstarejšo udeleženka se je zavrtela na plesišču Za 100 kmečkih žensk s Štajerske je bil v petek velik dan. To petkovo jutro je bilo drugačno od drugih, ko mo- rajo zarana v hlev, v službo ali po drugih opravkih. Pred njimi sta bila dva dneva po- čitka na morju, ki ga je prib- ližno petina udeleženk vide- la prvič. Med kmečkimi ženskami, ki so bile prvič na morju, je bila Dragica Žličar iz Spod- njega Mestinja pri Zibiki, ena od stotih izžrebank 28. izleta v organizaciji Novega tednika in Radia Celje. Svoje življenje je povsem posvetila družini in kmetiji; tako se je odločila zaradi ljubezni do zemlje ter pomoči staršem. Dela na srednje veliki kme- tiji v hribovitem svetu, kjer je po navadi okrog šestih zjutraj že v hlevu. Nato pomaga sino- voma Petru in Srečku, ki se odpravita v osnovno šolo v Šmarje pri Jelšah, sledi delo na polju, travniku ah vinogra- du. Dohodki na kmetiji so skromni, zato odhaja mož v službo. Dragica potem poskr- bi za kosilo, popoldne je spet na zemlji, zvečer v hlevu... To je značilna zgodba, ki jo poz- na 100 kmečkih žensk, zgara- nih od dela, za katerega ni pravega plačila. Dragica je vključena v pro- stem času v delo društva kme- tic Ajda Šmarje pri Jelšah, nazadnje se je udeležila tečaja peke drobnega peciva. Posebno doživetje v petek in soboto ni bilo časa za vsakodnevne skrbi. Dva avtobusa sta se na poti na mor- je najprej ustavila v gostišču Zvoneta in Mihce Štorman v Šempetru, ki sta lepo pogosti- la celotno žensko stotnijo. Kme- tice so si pred odhodom z zanimanjem ogledale Štorma- novo jato gosi, labodov in dru- gih pernatih živali. Udeleženke izleta so se zače- le kmalu spoznavati in dobra volja, za katero sta ves čas izleta posebej skrbela muzi- kanta Janko Mogu iz Žepine pri Celju in Stanko Mikola iz Arclina, se je naselila med pot- nice. Mogu je spremljal stotni- jo sedemnajstič, Mikola, ki je pred kratkim igral s svojim ansamblom v Frankhirtu, pr- vič. Med prvim daljšim postan- kom v Postojnski jami smo med kapniki prisluhnili kon- certu kvarteta Trs iz Nove Cerk- ve pri Vojniku. Pevci Tone Sen- točnik, Branko Flis, Darko Ko- renjak in Viki Lužnik, ki so med drugim dvakrat peli ohm- pioniku Leonu Štuklju ter pr- vemu otroku v celjski porodni- šnici v letu 2000, so prepriča- Dragica Žličar iz Spodnjega Mestinja: prvič na morju. ni, da je koncert za 100 kmeč- kih žensk posebno doživetje. Tako meni tudi najstarejša udeleženka izleta Amalija Kli- nar iz Vojnika, ki bo prazno- vala v začetku junija 8Z rojst- ni dan. Udeleženke izleta so občudovale njeno izjemno či- lost, kljub temu, da je ostala po moževi smrtni nesreči v rudniku sama, s petimi mah- mi otroci. Klinarjeva je šest desetletij živela in delala na Svetini nad Celjem ter pogo- sto pešačila s polnim košem pridelkov na celjsko tržnico. Med uro in pol pešpoti se je včasih ustavila v Pečovniku, v domačiji svetovne popotnice in kandidatke za Nobelovo na- grado Alme KarUn, ki ji je prinašala mleko, smetano ali jajca. Pokrovitelji 28. izleta 100 kmečkih žensk na morje so bili Vrtnarstvo Celje, Adria- tic zavarovalna družba d. d. Celje, Savinjska trgovska družba d. d. Žalec, Semenar- na Ljubljana, Mlekarna Ce- leia Arja vas, Alpeks Celje, Droga Portorož, Era Velenje, Gorenje Velenje, STC Celje, AROPI TRGOVINA d. d. Ra- ce in Pekama Zidanšek Loče pri Poljčanah. Klinarjeva je kupila v tret- jem življenjskem obdobju več- jo kmetijo v Šmiklavžu pri Laškem, zdaj živi pri sinu v Vojniku. Danes, ko ima 11 vnukov in 8 pravnukov, se ve- seli velikih družinskih srečanj, ko se zbere celo po osemdeset sorodnikov in prijateljev. Zdravje ji odlično služi, saj pravi, da je imela mirno živ- ljenje. Uživa zasluženi pokoj, iz blaga izdeluje lepe srčke ter se posebej veseli para prikup- nih grlic. Na morju je bila že večkrat. Pomlajevdlna naprava Na Slovenski obali je potni- ce izleta 100 kmečkih žensk pričakalo lepo vreme. Osebje Amalija Klinar iz Vojnika: po moževi smrti je sama skr- bela za pet otirok. Jožefa Bomšek iz Stranic: 55 let petja v zboru. Med dobro voljo na ladji, ki jo je nekaj časa krmarila Angela Senica iz Prapretnega pri Planini. Pod budnim očesom kapetana Kvedra ter z bučnim aplavzom stotnije. S poti rm morje. Skupinski portret 100 kmečkih žensk s Celjskega po obisku Postojnske jame. hotela Lucija v Luciji pri Por- torožu jih je pred hotelom gostoljubno sprejelo z različ- nimi dobrotami ter šopki v znamenju cvetne nedelje. Pet- kov popoldan je bil namenjen počitku, po večerji v hotelo vi Taverni, z razgledom na mor- je, pa je bila na vrsti osrednja prireditev 28. izleta. Zanimivo prireditev je vodil novinar NT&RC Tone Vrabl. dolgoletni programski vodja izleta, kmečke žene je posebej nagovoril organizacijski vod- ja izleta Mitja Umnik. Osebje hotela Lucija je pripeljalo pred stotnijo kmečkih žensk, sku- paj z direktorjem Borisom Bu- tinarjem, ogromno torto z na- pisom Dobrodošle na morju. Torto so razdeliti v približno 140 kosov. Kmalu po petju himne izle- tov 100 kmečkih žensk se je začelo predstavljanje zanimi- vih udeleženk izleta. Našteli smo, da so v dvorani navzoče rodile skupno 260 otrok. Časi izletov, ko so obiskovale mor- je matere desetih otrok, se seveda končujejo. Letos so bi- le med izletnicami tri matere, ki so rodile po 7 otrok: Anto- nija Rajh iz Strmce pri Laš- kem, Marija Zaje iz Šentru- perta nad Laškim in Hermina Tovornik iz Lok pri Planini. Vse so prejele ročno u zlatnik Antona Martina S| ka, darilo turističnega ^J' s Ponikve pri GrobelnenJ'^ Stotniji kmečkih žensi namenila Slovenska obal^ cejšnjo pozornost. V J piranske županje Vojke St! jih je prišla posebej pozjjj njena predstavnica Mili^j slo, predstojnica urada zadj bene dejavnosti. Kmetic^ žica Sedminek iz Zalogj Šempetru pa je na odru, brala svojo pesem, s ^ opozarja na hrepenenje terih, ki so po več kot desetletji zaman čakale, do izžrebane za potnice vlačnega izleta. V spremljevalni ekipj vega tednika in Radia c so bili Mitja Umnik, | Vrabl, Zlatico Bobinac, jan Pišek, Gregor Kati( Brane Jeranko. Stotnijo pozorno spremljala medii ska sestra Betka Novoki Izletnikova voznika Tone plovšek in Darko Udrih pripeljala potnice varno morje ter nazaj. Sprei valna kombija sta vozila^ do Kocman in Matjaž Jag Potem so slovesno razg) li, da je najmlajša udeleže izleta 25-letna Zlatka R( iz Paridola pri Gorici pri! niči ter najstarejša skoraj letna Amalija Klinar iz V( ka, ki se je pozneje na ples zavrtela. Na oder je bila ] tako povabljena Majda I nar iz Dramelj, ki je ii prejšnji dan rojstni dan. so prejele zlate prstane torte hotela Lucija. Zbrane so na odru Tavi znova slišale lepe glasove 1 teta Trs, da je bilo ples polno, pa so odlično posk li ansambel Vikija Ašiča ii šega, gost večera ansambe vinja iz Levca ter tudi m harmonikar Rok Švab. S p lajevalnim mlinom, kot ga| namo na panjskih končni ter drugimi pripomočki vzbujala veliko zanimanji rovnik Jani Jošovc in njej pomočnica Sabina. Po po či je bilo na vrsti še pore OKC, s šaljivcem Jankom gujem v pohcijski unifon OVi TEDNIK REPORTAŽA 17 pelo mame pefib otrok y soboto dopoldan je bil na 4i izlet med zanimivosti ^arinskeg^ Pirana, kjer so ^^etice lepo zapele v stolni cerkvi- j^ed temi pevkami je bila i^efa Bornšek s Stranic, ki jg v tamkajšnjem cerkve- [^In zboru že 55 let. Začela je 5petnajstimi leti, zdaj ko ima hčeri in štiri vnuke, je pevci še posebej veselo jaJožefovo, ko godujejo vse jjjožice iz zbora. Doma imajo srednje veliko kmetijo, kjer j^da pomaga v gospodinjs- na njivi ter v hlevu. Do- [,Q(jek je nizek, zato imajo pfi hiši bife. Jožefa Bornšek jjbila tokrat prvič na sloven- sl(em morju, enkrat pa je bila J romarji na Trsatu pri Reki, od koder so odšli še k mor- ^sjcemu nabrežju. Turistično društvo Dobri- oa na Kozjanskem je podari- lo potnicam razglednice z vabilom na 2. srečanje kmeč- Idh žensk, ki so bile udele- ženke dosedanjih 28. izle- tov. Srečanje bo 24. junija v Dobrini. Marija Prislan iz Poljan pri Rečici ob Savinji, ki dela na višinski kmetiji s petdesetimi hektarji zemlje, je bila na mor- ju prvič že na šolskem izletu. Lani sta bila z možem Jože- lom na prvem dopustu po 25. /eflh zakona in to v Portorožu. Prislanova kmetija pod Golt- mije usmerjena v živinorejo, imajo tudi tri konje, ki so jim občasno v pomoč pri delu. Delavnik Marije, matere petih otrok, traja od šestih zjutraj Posebna pozornost trem materam, ki so rodile po 7 otrok: Antonija Rajh iz Strmce pri Laškem, Marija Zaje iz Šentruperta nad Laškim in Hermina Tovornik iz Lok pri Planini. Najmlajša udeleženka izleta je bila 25-letna Zlatka Robič iz Paridola pri Gorici pri Slivnici, najstarejša skoraj 87-letna Amalija Klinar iz VojnikcL Prejšnji dan je imela rojstni dan Majda Bobnar iz Dramelj. do osmih zvečer, včasih še dlje. Ko najde čas, šiva gobeli- ne, oba z možem zelo rada bereta, ona še posebej ceni pisatelja Janeza Jalna. S Prislanovo smo se pogo- varjaU na ladji, ki je popeljala 100 kmečkih žensk iz Pirana vse do Fiese, Strunjana, Seče in Portoroža. Na ladji je bila prvič v življenju, tako kot veli- ko drugih kmetic. Za potnice je bilo zanimivo doživetje, ko je bila nekaj časa za krmilom ladje Angela Senica iz Pra- pretnega pri Planini, skupaj s kapetanom Kvedrom seveda. Stotnija jo je nagradila z buč- nim aplavzom. Ure so hitro minevale, v so- boto zvečer se je bilo treba posloviti. Prve potnice so se začele poslavljati v Spodnji Savinjski dohni, nekatere ce- lo s solznimi očmi. Da se bodo lahko spominjale lepega izle- ta vsaj še nekaj dni, so poskr- beh sponzorji, ki so obdariU vsako udeleženko izleta. BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIC ^"^ikanta Jtmka Moguja v nwrju z dvanajstimi stopinja- ti zeblo, udeleženko izleta pa je bilo kar malo strah. •20. april 2000 18 NASI KRAJI IN UUDJE V Vinski Gori raste Krstnilcov dom Krajani Vinske Gore so ob lanskih velikonočnih prazni- kih začeli odstranjevati pomožne prostore tamkajšnjega župnišča. Ob letu osorej je tik ob farni cerkvi sv. Janeza Krstnika po načrtih mariborskega arhitekta Ivana Goro- pevška zrasel skelet prostornega Krstnikovega doma. Na pnbližno 700 kvadrat- nih metrih bo več dvoran in šolska učilnica. V domu bodo opravljah civilne poročne obre- de, v zimskem času pa bo v ogrevanih prostorih tudi bo- goslužje. Na dveh odrih bodo pripravljali gledališke predsta- ve, ki si jih bo lahko ogledalo do 250 obiskovalcev. Gradnjo doma financiij| samo z dobrodelnimi prispe ki domačinov in številnih d( brotnikov, pri gradnji pa p( magajo okoličani s prostovol nim delom. V veliko pomoč j tudi gradbeno podjetje Cigra z Raven na Koroškem. Fari župnik Tone Krašovec je poi daril, da brez takšne predani sti in pomoči župnišče dom ne bi moglo zgraditi. L.C »Marš, kuzla ruska!« Imam znanko. Rusinjo. Mlado, poročeno, je mati simpatične deklice, v Slovenijo pa jo je pripeljal Slovenec, voznik tovornjaka, ki jo je na svojih poteh v daljno Rusijo spoznal in se vanjo zaljubil. V Celju sta se poročila, si ustvarila družino, ona se je naučila slovenskega jezika, takoj je šla namreč v tečaj, le naglas jo izdaja, od kod prihaja. V kratkem bo dobila tudi slovensko državljanstvo, zato je zelo srečna, veliko stikov je že navezala v teh nekaj letih odkar je v Celju. Še posebej z ženskami, ki obiskujejo otroško igrišče na Savinjskem nabrežju. Skoraj ves svoj čas posveča vzgoji hčerke in ukvarjanju z njo. Če bi imela še redno službo, bi bila najbolj srečna, pravi. A ko bo imela državljans- tvo, je prepričana, se bo tudi zanjo kakšna našla. Dela se ne boji, pravi. Hčerko vodi na sprehode, teka z njo po parku, se igra z njo, prepeva z njo, jo vodi na igrišče in s svojim odprtim načinom komuniciranja in simpatičnim smehom pridobiva znanke. Zadovoljna je v Sloveniji in na splošno ima o njej in njenih prebivalcih lepo mnenje. V ponedeljek popoldne pa ji je en sam človek z nekaj besedami izbrisal nasmeh z ustnic. Na omenjenem otroškem igrišču v parku je bilo v ponedeljek popoldne zelo živo. Otroci so se razvese- lili novega večnamenskega igrala, ki ga je za igrišče priskrbela Mestna občina Celje. Vrvež je bil še večji kot običajno in tudi ona, Rusinja s hčerko, je bila tam. Proti večeru je na ograjeno igrišče prišel moški, star preko petdeset let, ki je tja pripeljal (verjetno) vnuka, zraven pa še manjšega psa. Rusinja, ki je spontana in pove kar misli, ga je opozorila, da otroško igrišče ni namenjeno psom. Nato pa seje nanjo vsulo: JbhMarš, kuzla ruska, pojdi tja od koder si prišla.« Sprva je onemela ob hudem ponižanju, ki ga je bila deležna samo zato, ker mu je povedala, kar bi moral sam vedeti. Prijela je svojo deklico za roko in odšla. Po licih soji tekle solze. Brezobzimežu pa ni bilo dovolj. Šel je za njo in ji rekel, da saj ni nič takšnega, da ji je vendar rekel »samo« daje ruska koklja. Ona je še vedno jokala, in solze je nabirala tudi njena deklica. Šla je naprej. On pa še kar za njo rekoč, naj vendar pozabi kar je rekel. Šli sta domov in ona je jokala. Pa ravno v ponedeljek, ko je imel njen oče rojstni dan, ko mu ni mogla stisniti roke v daljni Rusiji, zato si je doma zavrtela videokaseto s posnetki svojih do- mačih. Jokala je še ponoči, moža namreč ni bilo doma, ker je s tovornjakom ves teden na poti po Evropi. V torek, ko je svojo deklico peljala v vrtec, pa ni mogla ustreči njeni želji, da bi tja odšli skozi park. Spomin na ponižanje prejšnjega dne je bil premočan. In jokala je še v torek dopoldne in bo še nekaj časa. Ob tem seje spomnila svoje prijateljice Rusinje, ki v Celju živi že 11 let. Ko je šla z rekreacije, sije naročila taksi, taksist pa jo je, ko je slišal njen naglas, vprašal: »Kam naj vas peljem, v Račko?« NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Pokal Sioveni|ev agihrtiju Na vadbišču Kinološkega druš- tva Pluton Polzela je bila 4. tekma za pokal Slovenije v agily- tiju - premagovanju ovir. Nasto- pilo je 72 psov različnih pasem z vodniki iz vse Slovenije in Hr- vaške. Vrstni red Al mini: 1. Petja Telban, pes SheUie (KD Vrhnika), 2. Borut Jeraj, koker španijel (KD Kamnik), 3. Milan Koren, pritlikavi šnaucer (KD Pluton Polzela itd.. Al standard: I.Milena Kos, bordercollie (KD Agilyti Ilirija), 2. Petra Veleč, border coUie (KD Maribor), 3. Polona Krašovec, zlati prinaša- lec (KD Vrhnika) itd. A2 stan- dard: 1. Sara Essert, bradati col- lie (KD Zagreb), 2. Milena Kos, belgijski ovčar (KD Agilyti Iliri- ja), 3. Tanja Janež, ameriški sta- fordski terier (KD Zagreb) itd. T. TAVČAR Karmen Jelen s Teso je v kategoriji Al standard zasedla 6. mesto, Zdenka Uran s psičko Shenjje bila v isti kategoriji Z, Milan Koren in pes Šan Oglarskije bil v kategoriji Al mini tretji, Suzcma Stebemak je bila s psom Šejkom v kategoriji Al standard 4., vsi pa so člani KD Pluton Polzela. Usposabljanje gasilcev Gasilska zveza Žalec je pripravila tečaja za svoje člane. Na prvem, ki se ga je udeležilo 22 slušateljev, so se usposabljali za strojnike (na posnetku). Osnovni namen je bil pridobitev ustrezne strokovne usposobljenosti za pravilno uporabo vseh vrst gasilskih črpalk. Tečaj so zaključili s praktičnim preizkusom verižnega sistema na območju jame Pekel. Drugi tečaj pa je bil namenjen bodočim vodjem enot. Udeležilo se ga je 66 slušateljev iz vseh petih občinskih poveljstev. Tečaj so zaključili s preizkusom v izobraževalnem gasilskem centru na Igu pri Ljubljani. T. TAVČAR Jabolko si zasluži praznik V Kozjanskem parku v Pod- sredi so včeraj posebej pred- stavili pilotni projekt obnove starih travniških sadovnja- kov, s katerim so začeli pred blizu osmimi meseci. V projektu sodeluje 27 last- nikov sadovnjakov iz Kozjan- skega parka. Obrezovale! vi- sokodebelnega drevja so tako obrezali 999 jablan, tisočo pa so slovesno obrezah včeraj. Obrezal jo je Jože Narad iz Bistrice ob Soth, ki je prejel ob tej priložnosti naziv »moj- ster rezi«. Narad je namreč med uresničevanjem projekta obrezal največ jablan ter velja za najbolj izkušenega. Me izvajanjem projekta so v pa ku določili 34 sort jablan, me katerimi so nekatere izjemu redke. Zanje so uredili drevi snico. Pri vsem skupaj so v Kozjai skem parku včeraj uradno ni povedali Praznik kozjanskeg jabolka, ki bo prvič oktobi letos. Med tridnevno prired tvijo bo razstava različnih sor iskanje največjega jabolka, sat jarske kraljice, tekmovanje prepoznavanju sort, prikaz st; rega načina stiskanja jabolki podobno. B Klumpza mlade na Planini Mladi s Planine na Kozjan skem so konec tedna uradm odprh svoj klub, ki je v zgradb nekdanjega zdravstvenega do ma. Uredili so ga v kletnih pr" štorih, pri čemer so si pomagali' prostovoljnim delom ter z de namo pomočjo krajevne skup nosti in občine. Planinski Klu^ mladih Klump, ki ga vodi Mark* Vovk, je namenil prostore tak' zabavi kot izobraževanju. ^ Vabilo 1 osnovnošolceii* Vabimo vse osnovnošolce, nam se pridnižite v petek, 21.ap'^ la, ob 15. uri, v prostorih projek'' ne pisarne Celje - zdravo mest"' na Slomškovem trgu 4, v Celj^' Risali in zabavah se bomo i" tako proslavili dan Zemlje. Najizvimejše risbe bomo n^ gradili in razstavili v naših štorih. PF NASI KRAJI IN UUDJE - FEUTON 19 S Torpedom na celjske ulice \lladinski center Celje je v pboto poskrbel za prijetno (pestritev celjskih ulic, saj je igoste povabil člane gledališ- (ga društva Torpedo iz Mur- te Sobote. Šest mladih igralcev se je Ce- jnom predstavilo z ulično gle- ališko predstavo Morska re- ublika, s katero so na satiri- Bi način in z značilnim prek- mrskim humorjem obudili jomin na pomemben zgodo- iski dogodek, nastanek Mur- (e republike. S predstavo so idelovali že na več slovenskih iurnih festivalih, z njo pa odo letos predstavljali Slove- lijotudi na svetovni razstavi v kiovru. Mimoidoči sobotni nakupovalci, ki so se ustavili in si ogledala predstavo, pa so se lahko seznanili tudi z delova- njem Mladinskega centra Celje in prejeli zloženko, v kateri so podrobneje opisane aktivnosti centra v mesecu aprilu. Poleg ustvarjalne, likovne in računal- niške delavnice ter delavnice tujih jezikov, ki se odvijajo vsak teden, se lahko obiskovalci centra udeležijo tudi potopi- snih predavanj, likovnih raz- stav, koncertov, okroglih miz in številnih gledaliških pred- stav. DAMJANA BREZNIKAR Foto: SHERPA Dnevi odprtih vrat na III. OS 111. osnovna šola Celje je tudi letos organizirala Dneve odprtih vrat za starše, učence in učitelje, ki so sodelovaU v številnih delavnicah, ustvarjalnicah, gledaliških predstavah, okroglih mizah itd. V projektu 3x3, kot so ga poimenovah, je od ponedeljka do srede sodelovalo precejšnje število otrok in odraslih, ki so tako izkoristili priložnost za druženje in izraža- nje lastne domišljije. Bo.J. Mladi potrebujejo vzpodbudo Medobčinska zveza prijate- ljev mladine Celje je tudi letos organizirala občinsko tekmo- vanje v Veseli šoli, ki se ga je udeležilo 180 tekmovalcev iz štorske, vojniške in celjskih osnovnih šol. Učenci, ki so dosegli največ točk, se bodo tako udeležili republiškega tekmovanja v Veseli šoli, ki bo v nedeljo, 11. maja, v Ljubljani. Za nadarjene učence OŠ iz Dobrne, Štor in Celja pa so minuli teden pripravili tudi dvodnevno kiparsko delavni- co, ki sta jo vodila prof. Rok Komel, diplomirani etnolog, in kipar Lojze Pongrašič. Sodelo- valo je 23 učencev, ki so se delavnice udeležili na predlog svojih likovnih pedagogov, vsi izdelki pa bodo razstavljeni ok- tobra v Tednu otroka v kavarni Celjskega doma. Nagrajeni ali izbrani učenci se bodo lahko poleti udeležili številnih taborov, kolonij in de- lavnic, vsi ostali pa se tudi lah- ko prijavijo na enega od ome- njenih taborov: Mladinski ta- bor (za osnovnošolce in mlajše srednješolce) od 9. do 18. julija v Piranu in od 5. do 14. avgusta v Savudriji, tečaj kitare od 18. do 27. julija v Piranu in Planin- ski tabor na Krvavcu od 16. do 22. avgusta. Danes, ob 17. uri, vabijo star- še na okroglo mizo o izkušnjah v devetletni šoli, ki bo na Drugi osnovni šoli v Celju. B. JANČIČ Velikonočna darila v Mladinskem centru Velenje imajo vsako prvo sredo v mesecu otroško delavnico, kjer najmlajši ustvarjajo pod vodstvom Tine Lončarič iz medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje. Tokrat so se lotih spomladanskih cvetlic in ostalih daril za velikonočne pisanke. L.O. PRI€i¥jmyi Pripravil: Edvard Coršič Nekateri celjski meščani starejše generacije se prav gotovo opominjajo prijetnih glasbenih večerov v stari celjski ^^arni Evropa, Večerno idilo ob čitanju časnikov, igranju remija ali preferansa je spremljala lahkotna glasba - preglasna, ne pretiha, ki so jo izvajali takratne legende %kega glasbenega življenja: harmonikarski pedagog Os- leskovšek, učitelja na glasbeni šoli violinist Stanko f'^kvnik in čelist Konrad Korent, pa znameniti »čimbumo- P^f < Ivo Umek in še nekateri. V tej zasedbi seje priložnostno rkvljal tudi harmonikar in pianist Ciril Rakuša. znameni- '^^^Ijska osebnost tedanjega časa tudi zaradi tega, ker je '''coua/ prvi celjski harmonikarski orkester in z njim %o prirejal celovečerne koncerte. Čeprav po osnovnem p/icu oficir še iz časov avstroogrske vojske, je bil odličen .'^beni pedagog, mentor mladim glasbenim nadebudne- ^ ^. svetovljan z znanjem sedmih tujih jezikov in predvsem ^ narodnjak. končanih bojih za severno mejo, kjer je aktivno sodeloval, ^ostai še nekaj let v vojaški službi in v starojugoslovanski dosegel čin kapetana I. klase. Po vojaški upokojitvi se je ^^Q'u7 i; Celju in si ustvaril družino. Kot odličen glasbenik, se &Q 1?°'" vključil tudi v celjska kulturna dogajanja zlasti na l^^^oeiiem področju, kjer je bil njegov priljubljen instrument ^'^onika. Tako ga v tridesetih letih v Celju upoštevajo, kot ((j^"^'^ega harmonikarskega pedagoga. Sodeloval je z vsemi ki^.^^'^^^i celjskimi glasbeniki, ustanovil harmonikarski or- Plf^^[ ^fomatičnih harmonik, nastopal na glasbenih večerih in sce/"'^ prireditvah. Po vojni se je uveljavil tudi kot komponist ^'^^ glasbe za predstave celjskega gledališča: Rokovnjači, Deseti brat. Rdeča kapica in druge. Precej seje oglašal tudi kot dopisnik Celjskega tednika, nazadnje pred nekaj več kot štiri- desetimi leti, ko je za nekaj časa živel pri hčeri Tei v Združenih državah. Večino zadnjih let življenja je stanoval kot podnajemnik v Razlagovi ulici pri Pelikanovih in umrl leta 1962 v starosti 76 let. Pred nedavnim sta mi njegovi hčerki gospa Sonja Benedičič in gospa Tea Prašek, ki živita v Ljubljani, kot nekdanjemu zvestemu učencu tega celjskega glasbenika, zaupali njegovo glasbeno notno zapuščino, med katero pa so bili tudi njegovi življenjski zapiski pod naslovom Confiteor (Izpoved). V tej izpovedi, kjer so posebej zanimiva poglavja o Rakuševem služenju cesarjeve vojske na ruski fronti, se odkriva še njegov talent za plastično opisovanje dogodkov, ki pa je vseskozi prežeto s kančkom humorja. Z dovoljenjem obeh hčera in v upanju, da bodo ti zapiski zanimali tudi bralce, sem se lotil manjše predelave tega besedila in ga ponudil v objavo. EDVARD GORŠIČ Mlada leta v zadnji hiši ob cesti iz Ormoža proti Ptuju so domovali Zalini. Kdo je bila Zala, ki je dala hiši ime, ne vem. Svet, na katerem je stala hiša, je bil nižji od ceste, hiša sama pa tako nizka,da bi z lahkoto porinil vžigalico v slamnato streho in vse skupaj zažgal. Toda hvala bogu, sv.Florjan je čuval bajto. Tu sta gospodarila Franc in Pepa Zalina. Bilo je nekaj zemlje in nekaj vinograda z žlahtno kapljico. Oča Franc so bili krojač. Pozimi je bil čas za to. Šivalnega stroja niso poznali, še metra ne. Z navadnim sukancem so vzeli mero in na vozle na tem sukancu so se spoznali samo oča Franc. Velike škarje, nekaj sukanca in šivank, vse to je bilo spravljeno v škatli, ki je nosila letnico 1775. In zaslužek ? »Enkrat mi boš prišel pomagat kosit ali sekat drva.« Ob pustni sezoni so oča pustili šivanje in šh na turnejo: 14 »plehmuzikantov je prebredlo vse kraje od Gradca preko Maribora tja do Lendave. Takrat je bila taka godba še prava redkost. Vnuki smo kaj radi poslušali dedkovo pripove- dovanje o teh turnejah. Kako so nekoč bogatim Madžarom igrali vso noč, pa vrže gost na mizo dva jezeraka (dva tisoč forintov): _bblgrajte, dokler vam trompete ne popokajo!« »In igrali smo in pili dva dni in tri noči«. _bbDedek, kako ste pa to zmogli?« »Ja, štirinajst nas je bilo. Šest najbolj pijanih je ležalo v kotu, ostalih osem je pa igralo. Ko sem že sam začutil utrujenost, sem zbudil C-trompeto in jaz, F-trompeta sem šel spat za kakšno uro ali dve. Zaslužili pa smo le krasno.« V tem se oglasi babica izza peči: »Oča, zdaj pa še povej, koliko denarja si takrat prinesel domov.« »Ah, mati, kaj pa ti razumeš o muziki!« Iz te turneje je dedek prinesel domov tri forinte, vse drugo je šlo... Pa kljub temu: »Veš, Ciril, le drži se muzike. Denar ti je vedno zagotovljen.« Še danes občudujem babico in dedka, kako sta lahko pri treh oralih zemlje nasitila pet otrok. In ne samo to: dedek so bili edini nezadolženi gospodar v vasi. Od teh petih otrok so gospod nadučitelj izbrali Frančeka, da bi bil dober za šolnika. Pa naj bo! »Tu imaš, Franček tri klobase, dva pinta (pribl. kg) koruzne melje (moke), kos slanine in kolač kruha, pa idi v Marpurk.« In Franček je pridno odpešačil 37 km daleč v Maribor in si tam našel stanovanje. V eni sobi štiri postelje, miza s stoli, ena omara, umivalnik in za vsakega po en žebelj v steni za obešanje šolske torbe. Vsako jutro je prišel gospodar: »Auf! Umit, obleč in v cerkev!« O tem, kakšna je bila trnova pot naših takratnih dijakov v nemških šolah pa ni da bi govoril. Naj zadostuje, da se je dijak kar nekajkrat spotaknil, če je hotel izgovoriti samo besedo »Lehrerbildung- sanstalt«. Zato se je naš Franček že od začetka naučil vse na pamet, ne da bi razumel vsebino povedanega. Treba je bilo samo začeti: .»Kaum hat Maria Teresia...« in že je gladko zdrdral vso zgodovino...Toda to ni trajalo dolgo. Že čez dve leti so bili skoro vsi dijaki inštruktorji v boljših hišah in še so imeli čas za skrivne pevske zbore, instrumentalne kvartete, sestanke in še mnogokaj. V tretjem letniku ni bilo treba več pošiljati klobas in moke za plačevanje stanovanja in dijak se je vzdrževal sam. Tako čitam v očkovi beležnici iz četrtega letnika: »3.2.1880 poslal očetu dva goldinarja.« Za primerjavo naj zapišem, da je celo tele takrat stalo 4 goldinarje. Tako je doštudiral naš Franček in postal učitelj na Humu. Čisto sam v enorazrednici, v leseni bajti na lepem griču. Najbhžja gostilna je bila nekje v dolini in Frančeku se je kmalu zdelo neumno kuhati si vsak dan kosilo. Ko bi imel gospodinjo... Misli so mu cesto uhajale tja doli h Kandriče- vim, kjer so bila kar štiri dekleta in ena mu je posebej ugajala. Kaj, ko bi...? No, kmalu je Franček odpeljal sedemnajstletno Pepiko na svoj dom na Hum. Pa ni bil dolgo tam. Kot se je tiste čase rado dogajalo, so bili mladi učitelji kar dosti na očeh raznih šolskih nadzornikov in premožnejših vaščanov. In če nisi znal brzdati jezika, to ponavadi ni bilo dobro. Govoriti je srebro, molčati zlato. Tega pa naš ata Franček ni preveč upošteval. Pa so sodniki in okrajni šolski nadzornik ugotovi- li, da je naš ata panslavist in tako se je njegovo prvo delovno mesto končalo s premestitvijo na Kog. Spomini na tiste dni niso najlepši, saj je učitelju Frančeku tam umrl že drugi otrok - tuberkuloza ni prizanesla sestrici Olgi. Po njeni smrti sem cesto premišljeval, da morda pridem na vrsto sedaj jaz, češ, rodil sem se kot rahitičen nebogljenček, po obrazu ves krastav, kašljal sem iia vse pretege... 20 NAŠI KRAJI iN UUDJE Jelka z Dolge Gore in njene slaščice v Dolgi Gori v občini Šent- jur živi nekaj sto ljudi, skozi kraj pelje železniška proga med Celjem in Mariborom, imajo folklorno skupino Tr- ta in gasilsko društvo ter pet obrtnikov, med katerimi je tudi Slaščičarstvo Jelka Jel- ke Medved. Po končani srednji živilski šoli v Mariboru je bila Jelka Medved štiri leta zaposlena v hotelu Evropa, potem je pet let gospodinjila in razmišljala o tem, da bi začela na svoje. In se je odločila. Leta 1995 je postala samostojna podjetni- ca. Pri njej so zaposlene štiri slaščičarke, ki pripravljajo raz- lično pecivo za področje vse do hrvaške meje na eni in do Savinjske doline na drugi stra- ni. Mlada podjetnica je z de- lom zadovoljna, veliko pa si obeta od novih prostorov, ki jih bo dobila še letos v vehki, na novo zgrajeni stavbi v ne- posredni bližini sedanje slaš- čičarske delavnice. »V novih prostorih bom razširila dejav- nost, še koga zaposlila, rada pa bi imela tudi svojo prali- narno!« Prvi uspehi pa so po- vezani z letom 1987... »V Prištini je bil festival sred- njih šol takratne Jugoslavije z različnih področij. Sodelovala sem v ekipi za pripravo slaščic,« se spominja. »Pripravila sem torto za rojstni dan z vrtnicami. Domačinka je sicer osvojila pr- vo mesto, vendar je nekdo vi- del, da je na torto namestila že narejeno cvetje. Meni niso ver- jeli, da sem vrtnice izdelala sama in morala sem vse narediti še enkrat. Pred strogimi očmi strokovne komisije! Navdušila sem jih in zmagala.« Diploma še danes visi poleg ostalih v veži lepo urejene slaš- čičarne, kjer diši po svežem pecivu. Najnovejša posebnost slaščičarstva je torta s fotogra- fijo tistega, kateremu je name- njena. To je prvi tak primer izdelave v Sloveniji, fotografi- jo pa je možno tudi pojesti. Slaščičarstvo Jelka je doslej pripravilo največjo torto za Celjske kinematografe. Velika je bila 1,5 x 1 meter, zanjo je med drugim porabila kar de- set litrov smetane, 50 jajc in ostalih dobrot. In kako Slaščičarstvo Jelka v kotlini, kjer je prostora le za vlak in cesto, ljudje najdejo? »Dober glas gre v deveto vas! Sami razvažamo pecivo v tr- govine, gostilne, tudi na dom. Mnogi prihajajo k nam. Ni vse v tem, da si v mestu, mnogo- krat je celo bolje, da si bolj na samem...« Jelka rada pomaga pri raz- nih dobrodelnih akcijah, vsa- ko leto pa pripravi veliko tor- to tudi za javno žrebanje pot- nic za izlet 100 žensk na mor- je. Vsi uspehi in novi prostori so ji darilo v letu, ko je dopol- nila tri desetletja življenja... TONE VRABL Jelka Medved ob svojih izdelkih. Mavrica za nenasilno komunikacijo Na pobudo svetnic občine Žalec in svetnic ostalih ob- čin Spodnje Savinjske doli- ne je bilo v Žalcu ustanovlje- no društvo za nenasilno ko- munikacijo. Na prvi skupščini društva je bilo sprejeto ime društva, ime- nuje se Mavrica, potrdili so statut društva in določili orga- ne društva. Predsednik druš- tva je postala Jožica Šmon, podpredsednica pa Danica Je- zovšek - Korent. Društvo ima poleg petčlanskega predseds- tva še nadzorni odbor in disci- pUnsko razsodišče. Društvo bo letos pripravilo različne oblike izobraževanja in pogovorov o problemih na- silja na vseh področjih našega življenje. Nadaljevali bodo tudi z začetimi aktivnostmi na po- dročju odpiranja varne hiše za območje Spodnje Savinjske do- line, proučili možnosti za SOS telefon, v program pa bodo vključili tudi delo z mladimi. Pri svojem delu se bo društvo povezalo z različnimi institu- cijami pomoči, kot so social- ne službe, šolske in druge sve- tovalne službe, navezalo stike z materinskimi domovi ter is- kalo pomoč strokovnjakov raz- ličnih profilov izven društva. ■ Poudarek bo predvsem na preventivnem delu in pomoči vsem, ki bodo to pomoč potre- bovali in jo tudi poiskali. Obli- kovati nameravajo skupine za samopomoč za mladino, žen- ske in starejše. T. TAVČAR Rodeo na valovih Savinje Novozelandec Muflon uvajal Slovence v skrivnosti baleta na divjih vodah Minuli konec tedna so se ob mostu čez Savinjo v Rad- mirju pri Ljubnem zbrali tek- movalci v rodeu na vodi. So- botnega treninga in kvalifi- kacij ter nedeljske tekme se je udeležilo 13 Slovencev ter po en predstavnik iz Hrvaške, Italije in Nove Zelandije. Med njimi so bila tudi tri dekleta, ki so tekmovala v svoji kate- goriji. Prvo mesto je osvojil Novozelandec Kenny Mutton, med ženskami pa je bila naj- boljša Tina Rejc. Rodeo na divjih vodah se je kot nova veja kajakaštva razvil pred približno desetimi leti v Ameriki. Prvo tovrstno tek- movanje je bilo na naših rekah leta 1997, vendar je takrat še vedno spominjalo na »klasi- čen« slalom na divjih vodah. Letos pa so začeli tekmovati po mednarodnih predpisih z mednarodno udeležbo. Tek- movalci morajo na določenem mestu (ob vznožju vala, ki se imenuje tudi rola) v tridesetih sekundah narediti čimveč li- kov. Te ocenjujejo po težavno- sti in tisti, ki zbere največ točk, je zmagovalec. Zaenkrat je določenih petindvajset raz- ličnih elementov, s katerimi si je moč pridobiti točke. Sem spadajo razne vertikalne in ho- rizontalne rotacije, salte, po- poln potop pod vodo... V Radmirju se je ob »roli« zbralo mnogo radovednežev. Celotno tekmovanje je pote- kalo ob ritmih temperament- ne glasbe, ter spodbujanju nav- dušene publike. Slovenski tek- movalci so morali priznati pre- moč zmagovalcu KennyjuM tonu, ki se profesionalno i varja s kajakaštvom. Predi; je bil na svetovnem prvenst tretji, lani pa šesti. Drugo n sto je zasedel Matej Grm.tr je Miha Zamuda, ki je po be: dah Grma najboljši v tej dis plini v Sloveniji. Oba sta čla kluba Alpin Action iz Bovc Organizator tekme, zdru: nje Taljatela 2000 iz Bo^ pod vodstvom Mateja Čopi in soorganizator Šport cen Prodnik, sta najboljše nag dila s praktičnimi nagradai To je bilo prvo izmed ti tekmovanj, ki bodo pod ii nom Teva open potekala v S veniji. Druga tekma bo 20. 21. maja na Savi pri Taci veliki finale pa 3. in 4. jur na Soči pri Trnovem. BARBARA K\ Veleslaloitiski prvak med cicibani Matjaž Sovič iz Šoštanja je skozi lansko in letošnjo sezono vseskozi potrjeval, da je dober smučar. Da pa bo postal državni prvak v veleslalomu v kategoriji cicibanov, pa najbrž niti sam ni verjel. Državno prvenstvo, ki je bilo v začetku aprila na Krvavcu, mu je prineslo ta zavidljivi naslov. Tomaž trenira v Smučarskem klubu Velenje pri trenerju Borisu Rozini, v veliko pomoč pa so mu domači, saj devetletni fant vse popoldneve, sobote in nedelje preživi na tekmah in treningih. Njegov trud je bil poplačan tudi v Kranjski Gori februarja, ko je v mednarodni konkurenci osvojil pokal Roka Petroviča, letošnjo sezono pa bo končal na tretjem mestu vzhodne regije v veleslalomu. M.K. Celjska kočo in Baska za šolarje Na pobudo Mestne obč Celje so se ravnatelji celjs osnovnih šol v sredo po varjali o možnostih vkljn vanja turistične vzgoje v d z učenci. Spregovorili so o delova turističnih krožkov v šolal se dogovorili za nadaljnje delovanje, povabili šolnike, učencem čimbolj približ znamenitosti celjskega turis nega območja, vodstvom novnih šol pa predstavili možnost, da bi programe i v naravi za svoje učence pravljali v Celjskem dom Baski ter na Celjski koči. < objekta sta v občinski 1' glede na svojo lego in opr' Ijenost pa primerna za ^ dnevna bivanja šolarjev. ll>l6.«20.aiM v zadnjih mesecih nekaj manj. Tako se '''I zdi, čeprav je bila podob- ^''dila« že mnogokrat lažna, "•^fat so žal v ospredju-bis- načeti medsebojni od- 1^' znotraj prvega moštva. Več je nezadovoljnih igral- jim tu in tam popustijo Ij^,^'- Največkrat doslej se je ' Podobnega primerilo tem- J^iiientnemu Gregorju Blat- na nepopustljivemu borcu skl^'"'šču. ki je »glavni« tudi v či':''nici. Po smoli v Ajdovš- Ij'sredi prejšnjega tedna, se lP""' s soigralcem Matejem ^^^'^'čem in ga po besedah ^'^cev udaril v obraz. Sle- Kakšna kazen bo doletela Gregorja Blatnika? dil je suspenz s strani vodstva kluba, ki ja »zadevo« predalo svojemu disciplinskemu sod- niku. Ta o kazni še ni odločal, upravni odbor kluba se od tekme v Ajdovščini tudi še ni sestal. Gregor Blatnik ne sme trenirati s soigralci, zato je vprašljiv tudi njegov nastop pojutrišnjem na Prevaljah. Trener Nikola llievski je že omenil, da je prostega branilca pogrešal na srečanju z Domžalami, na Koroškem bi ga še bolj. Zato je najbolj verjetno, ali pa najbolj pametno, da bi Blatnik dočakal visoko denarno kazen. Njego- va odsotnost z igrišč ustreza le celjskim nas- protnikom, CM Celju Publikumu nikakor ne. Je pa klub v nehvaležnem položaju: kaj storiti z vrhunskim nogometašem, ki je zgled borbe- nost in se vse prevečkrat sporeče z novinci, kot sta bila nekoč Bajrektarevič in Nikčevič, danes je to Beranič, ustrašil se je celo bivši trener Stanko Poklepovič? Zapleten bi bil tudi odgo- vor na vprašanje Kaj s Križaničem in Ulago, ki sta tudi bila suspendirana, ker naj bi se nepri- merno obnašala do svojega trenerja. Oba sta bila kaznovana zaradi neodgovorne igre v Ma- riboru. Ulaga je strategu omeni, da se ne strinja s predlagano kaznijo, Križanič pa naj bi se nonšalantno vedel, ko ga je llievski potegnil z igrišča potem, ko je dobil priložnost šele v drugem polčasu. Tako Ulaga kot Križanič sta že pomiloščena. »To je bil moj predlog. Nočem, da igralca menita, da ju zapostavljam, zato sem jima dal novo priložnost,« je utemeljil zasuk makedonski strokovnjak, ki stavi na železno disciplino, čeprav so člani upravnega odbora nekoč že dokaj glasno kritizarali prav njegovo obnašanje. Spor s predsednikom Marjanom Vengustom je bil pred mesecem dni hitro zglajen in najbrž ne bo pustil večjih posledic, čeprav naj bi se za usluge Nikole Hlevskega zanimala kluba iz tujine. Vendar se bo Make- donec poleti težko poslovil od Skalne kleti, še posebej, če bo dobil tri ali štiri kakovostne novince. TOMAŽ LUKAČ ............ Foto: SHERPA Estorii spet Srebotnikovi! Portugalski pesek je srečen za Velenjčanko Katarino Srebotnik. Lani je tam slavila v igri posameznic, letos sicer izpadla že v prvem krogu, toda razočaranje je izničil uspeh v igri dvojic, saj je s Tino Križan zmagala na teniškem turnirju z nagradnim skladom 140.000 ameriš- kih dolarjev. Naš par je bil prvi postavljen v Estorilu in številko 1 je tudi upravičil, saj je zlahka mlel tekmice. Za Katarino je bil končni uspeh v »dublu« pravi obliž na rano, ki ji jo je povzročila Nizozemka Seda Noorlander v igri posameznic. Nasprotnica je bila boljša s 6:3, 3:6 in 6:2. Velenj- sko-maribroski navezi pa je Katarinin in tudi hiter Tini poraz v »singlu« očitno koristil in ju verjetno tudi nekoliko razjezil, zato sta združno pometali s tekmicami. Niti v finalu njuna zmaga ni bila ogrožena, saj sta proti Nizozemki Amandi Hop- mans in Španki Christini Torrens Valero dobili prvi niz brez izgubljene igre, v drugem pa se je bilo potrebno bolj potruditi, vse do 11. točke v tie- breaku. Katarina Srebotnik bo prihodnje leto na Portugalsko spet odpotovala kot branilka turnir- skega naslova v Estorilu. T.L. Mirne strelske roke strelci s Celjskega so na državnih prvenstvih v Ljub- ljani in Lendavi priborili tri ekipne naslove in 4 zlate medalje v posamičnih kon- kurencah. Najbolj preseneča uspeh okrepljene SD Celje, ki je v postavi Štuhec, Frece, Trste- njak slavila v standard zračni pištoli in za 4 kroge prehitela favorizirane Rečičane. Ti so se zato morali zadovoljiti z uspe- hom v isti kategoriji pri dekle- tih, kjer imajo tudi zmagoval- ko med posameznicami Kse- njo Maček, medtem ko je pri moških na najvišjo stopničko stopil Konjičan Cveto Ljubic. Pohvalen je tudi dosežek bra- slovških pionirk, ki jim je na- slov pripadel v serijski zračni puški. Državna prvaka sta po- stala še Katja Dadič (Slov Ko- njice) in Simon Matek (Reči- ca). Rezultati, pionirke, serij- ska zr. puška: 1. Braslovče 517. Posamezno: 1. Dadič (Slov. Konj.) 181, 2. Guček (Braslovče) 180, 3. Bitenc (Ju- teks Žalec) 177. Pionirji ekip- no: 3. Rečica 544. Posamez- no: 1. Matek (Rečica) 187. Mlajše mladinke, stand. zr. puška, posamezno: 2. Uran- kar (Juteks) 383, 5. Belaj (Re- čica) 362. Ml. mladinci, ekip- no: 3. Juteks 1069. Posamez- no: 8. Bitenc (Juteks) 365. Stand. zr. pištola, ml. mla- dinke: 2. Rečica 976. Posa- mezno: 5. Albreht (Rečica) 330. Ml. mladinci: 3. Mrož Velenje 963. Posamezno: 9. Taškar (Rečica) 344. Stand. zr. puška, mladinke, posa- mezno: 6. Matek (Rečica). Čla- nice, ekipno: 1. Rečica 1091, 3. Mrož 1085. Posamezno: 1. Maček (Rečica) 467, 4. Suljič (Mrož) 451, 5. Kostevc (Reči- ca) 450. Stand. zr. pištola, člani ekipno: 1. Celje 1683, 2. Rečica 1679, 6. Mrož 1653. Posamezno: 1. Ljubic (Slov. Konj.) 670, 2. Tkalec (Rečica) 669, 3. Veternik (Mrož) 666, 7. Trstenjak (Celje) 663. Stand. zr. puška, člani ekipno: 7. Celje 1719. PŠ Še eno leto čakanja Košarkarji KK Celje so sezono končali z neizpol- njenimi cilji. Potem, ko so po spletu okoliščin v kva- lifikacijski skupini za uvr- stitev v l.B SKL vendarle zasedli 2. mesto in s tem prišli v dodatne kvalifika- cije, so dvakrat izgubili s Simp Radovljico (49:63, 56:58) in bodo tudi pri- hodnjo sezono igrali v 2. SKL vzhod. V drugi in odločilni tek- mi pred domačimi gledalci gre levji del poraza na rovaš novega trenerja Mojmirja Benčana, ki je na klopi na- sledil Gorazda Bokšana. Ko ga je moštvo najbolj potre- bovalo, ni aktiviral izkuše- nega branilca Bojana Suši- na, bojda zaradi njegove odsotnosti iz zadnjega tre- ninga pred tem srečanjem. Klub, ki v sezoni zamenja tri trenerje, kaj težko na- preduje, po nepisanem pra- vilu pa mora ekipa, ki želi napredovati, z logistiko vred, že v tekoči sezoni funk- cionirati, kot bi že igrala v višjem rangu. Prvi mož celj- skih košarkarjev Franc Zor- ko formalno še ni zaključil sezone: »Čakam še na poro- čila trenerjev. Strategom obi- čajno pustim proste roke, zanima pa me, zakaj imajo določeni igralci pri različ- nih trenerjih različen tret- man!« PRIMOŽ ŠKERL PANORAMA NOGOMET Liga Si.Mobil 26. krog: Primorje-CMC Pub- likum 2:2 (1:1) Romih -45, Radosavljevič 75. Feroterm Po- horje-Rudar (V) 2:3 (1:1) Su- lejmanovič 2. Podvinski 69, Spasojevič 90. 27. krog: CMC Publikum-Domžale 0:0. Ru- dar (V)-Potrošnik 2:0 (1:0) Sulejmanovič 1, Gajser 68. Vrst- ni red: Maribor Pivovarna Laš- ko 65, HIT Gorica 53, Rudar (V) 51, Korotan 43, Primorje 42, CMC Publikum 37, SCT Olimpija 36, Dravograd 33, Domžale 31, Mura 29, Potro- šnik 15, Feroterm Pohorje 11. 2.SNL 21. krog: Esotech Šmartno- Črenšovci 0:1 (0:0). Živila Tri- glav-Šentjur 2:2 (1:1) Poštrak 45, Pevnik 59. Vrstni red: Koper 51, Tabor 48, Elan 44, Esotech Šmartno 40, Železi- čar Ligro 39, Aluminij 36, Zagorje 29, Živila Triglav in Šentjur 27, Jadran Šepič 26, Ivančna Gorica 24, Nafta 21, Rogoza 20, Drava 18, Čren- šovci 13, Avtoplus Korte 7. 3.SNL sever 18. krog: Zreče-TIM Laško 6:0. Mons Claudius-Gerečja vas 2:0. Paloma-Usnjar 0:1. Fuži- nar-Dravinja 0:4. Vrstni red: Dravinja 41, Paloma 39, Zreče 35, Fužinar 28, TIM Laško in Gerečja vas 27, Hajdina 24, Usnjar 23, Kovinar Mascom 21, Krško, Starše in Mons Clau- dius 19, Bistrica 14, Pobrežje 11. 1.SLMN Finale končnice, 1. tekma: EM Celje Pelikan -LI Litija 5:3 (2:2). KOŠARKA Liga Kolinska 30. krog, od 1. do 6, mesta: Triglav-Pivovarna Laško 103:73 (38:45) Goljovič 26, Nachbar 19, Bajramovič 13, Hafnar, Žar- kovič in Tilinger 11, Jurak 8, Dragšič 4. Savinjski Hopsi-Slo- van 84:75 (40:39) Kobale in Ovčina 18, Kahrimanovič 17, Cizej 15, S. Udrih 10, Čmer 6. 31. krog: Pivovarna Laško-Kr- ka Telekom 85:84 (36:44) Li- sica 27, Jurak 16, Dragšič 13, Goljovič 12, Hafnar 10, Nach- bar 7. Savinjski Hopsi-Union Ohmpija 64:90 (41:48) Ovči- na 15, Kahrimanovič 12, S. Udrih 11, Cizej in Kobale 10, Kadič 6. Vrstni red: Pivovarna Laško 60, Union Olimpija 59, Krka 52, Slovan 46, Savinjski Hopsi in Triglav 44. 30. krog, od 7. do 12. mesta: Rogla Atras-Loka kava 65:74 (35:36) Šporar 18, Mihailovski 14, Sta- rovasnik 11, Benič 7, Dundov 6, Milutinovič 5, Jokič in Zi- nrajh 2. 31. krog: ZM Mari- bor-Rogla Atras 66:86 (37:46) Milutinovič 22, Zinrajh 17, Dundov 12, Šporar 9, Mihai- lovski in Benič 8, Herman 6, Starovasnik 4. Vrstni red: Za- gorje 48, Kraški Zidar, Rogla Atras in Loka kava 42, Helios 41, ZM Maribor 38. Dodatne Icvaiiffiicacije za l.B SKL 2. tekma: Celje-Simp Ra- dovljica 56:58 (26:28). I.SKL(Ž) Finale končnice, L tekma: ŽKK Celje-Imos Jezica 65:63 (42:30) Obrovnik in Barenyo- va 12, Sušin 11, Potočnik 10, Ramšak 9, Deak 7, Vodopivec 4. 2. tekma: Imos Ježica-ŽKK Celje 58:48 (29:27) Sušin in Deak 14, Obrovnik 11, Baren- yova 6, Veble 3. ROKOMET 1.DRL 2. krog, od 1. do 6. mesta: Celje Pivovarna Laško-Trebnje 38:24 (18:10) Pajovič 7, Pun- gartnik 6, Šerbec in Praznik 5, Šafarič in Manaskov 4, Tom- šič in Škrbič 3, Stefanovič 1. Prule 67-Gorenje 30:25 (15:14) Rutenko 9, Sovič 5, Gajšek 4, Rozman 3, Kavaš 2, Gavrilo- ski in Oštir 1. 3. krog: Gore- nje-Celje Pivovarna Laško 26:32 (12:14) Rutenko 10, Kavaš 4, B. Oštir in Rozman 3, Gajšek in Dobelšek 2, Plaskan in So- vič 1 za Gorenje, Šafarič 8, Pajovič in Stefanovič 6, Škrbi- č 4, Tomšič in Šerbec 3, Pun- gartnik in Banfro 1 za CPL. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 50, Prule 67 43, Prevent 37, Trebnje 36, Gorenje 25, Termo 19. 2. krog, od 7. do 12. mesta: Izola HM-Radeče 26:26 (14:13) German 9, Priv- šek 4, Svet, Trbojevič, Rantah in Hočevar 3, Sotlar 1. 3. krog: Radeče-Inles Riko 27:20 (11:10) German 8, Rantah, Privšek in Svet 4, Plazar in Sotlar 3, Hočevar 1. Vrstni red: Slovan 21, Dobova 20, Inles Riko 17, Radeče 16, Andor Jadran 14, Izola HM 4. l.DRL(Ž) 7. krog, od 5. do 10. mesta: Gramiz-Vegrad 23:22 (15:13) Raukovič, Rodič in Nojinovič 4, Stevanovič in Krajnc 3, Ju- kič in Topič 2. Vrstni red: Jelovica 29, Vegrad 27, Gra- miz 25, Baje Daewoo Izola 17, Burja 7, Branik 6. !!*1«.-20.«|iffit2000 22 ŠPORT Ali Škrbič zapušča Celje? »Nikamor ne nameravam oditi. Imam še leto dni veljav- no pogodbo in ostajam v Ce- lju,« je na vprašanje o svojem odhodu jasno odgovoril krožni napadalec Celja Pivovarne Laš- ko Dragan Škrbič, sicer eden najboljših krožnih napadal- cev na zemeljski obli ta čas. Novica o njegovem posprav- ljanju kovčkov je pricurljala iz Španije in sicer iz istega vira, ki je pred dvema sezonama najavil Škrbičev prihod v Ce- lje. O tem se je na veliko govo- rilo tudi na pokalnem tekmo- vanju v Zaragozi, »krožita« pa nemška in španska inačica mo- rebitnega odhoda. Po prvi naj bi 32-letni Jugoslovan iz Bun- deslige dobil nekaj ponudb, vendar naj ne bi bil preveč navdušen nad vrnitvijo v Nem- čijo. Menda je ta država preveč dolgočasna, zlasti za njegovo špansko soprogo. Španci nava- jajo še pomembno točko: re- prezentant ZRJ naj ne bi bil povsem prepričan, da ga Celja- ni želijo v moštvu videti tudi Dragan Škrbič - Celje, Nemčija ali Španija naj bi se te dni podilo po glavi enega najvidnejših rokometašev v rumeno- zelenem dresu. prihodnjo sezono, vendar so to le sumničenja, saj mu nihče od vodilnih mož v klubu tega (še) ni omenil. Predvideva, da bo v moštvu veliko sprememb in želi biti nanje pripravljen. Po zadnjih informacijah pa naj bi se Škrbič namenil vrniti v Špa- nijo, toda tam mu bojda nihče ne more ponuditi toliko denar- ja, kot v Celju (okoli 400 tisoč mark). Na Iberijskem poloto- ku pa so vsi prepričani, da bodo Dragana kmalu spet vide- li tekati po njihovih parketih, vendar sta le dve moštvi, ki bi mu bili pripravljeni našteti prib- ližno takšno vsotico, kot bi sam želel: Portland San Anto- nio in Ciudad Real. Slednji je v Leonu že snubil Ademarjevega pivota Juancha Pereza, ki pa ima tako kot Škrbič še leto dni veljavno pogodbo, obe moštvi pa krčevito iščeta prav igralca takšnega profila. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATlČ Odlični Žalčani v telovadnici I.OŠ v Žal- cu je na nedeljskem član- skem DP v karateju nasto- pilo kar 183 tekmovalcev iz 39 klubov. Na prvenstvu v borbah in katah, ki ga je vzorno pri- pravil domači KK Žalec, so uspešno nastopili tudi do- mači in petrovški karateisti. Tako je v katah pri članih zmagal Mitja Stisovič iz Pe- trovč, v borbah, do 60 kg je slavil Damir Vrbanič, v ka- tegoriji do 80 kg pa bil Gre- ga Jančič (oba Žalec) drugi. Ista uvrstitev mu je pripadla tudi v absolutni kategoriji, medtem ko je njuna klubska kolegica Teja Šavor zmagala v konkurenci do 53 kg. T.TAVČAR Celjani drugi K praznovanju celjskega ob- činskega praznika so se pri- družili tudi celjski ribiči, ki so preteklo soboto ob Šmar- tinskem jezeru pripravili tek- movanje za pokal Mestne ob- čine Celje. Tekmovanja v lovu rib s plov- cem se je udeležilo 16 ekip iz Slovenije. Najboljši so bili tek- movalci Koroške ribiške dru- žine, drugo mesto je osvojila RD Celje, tretje pa ekipa 3B iz Slovenskih Konjic. Med posa- mezniki je zmagal Bojan Ba- čič iz Laškega. Najboljšim ekipam in posa- meznikom sta pokale in priz- nanja podelila predsednik Športne zveze Celje Jože Ger- šak in predsednik Ribiške dru- žine Celje Janez Kruleč. FB Prvak že odločen? Po uspehu celjskih roko- metašev v Velenju in polomu Prul 67 v Slovenj Gradcu je prednost branilcev naslova (brez tekem S. kroga - včeraj po zaklj. redak.) domala že nenadomestljivih 7 točk. Go- renje, ki je brez praktičnih možnosti za napredovanje ali nazadovanje, gradi generaci- jo za nov naskok proti vrhu. Velenjčani bodo bržkone pr- venstvo končali na 5. mestu, kar tudi v prihodnji sezoni po- meni evropski post. Toda vrsta trenerja Mira Požuna je na nek način že zrela za podvige, le da ji manjka kontinuiteta dobrih iger. Da so sposobni kosanja z veliko četvorko, priča nedavni uspeh s Preventom. Sobotni derbi s Celjani ni bil tako nego- tov, kot so rokometni slado- kusci že bih vajeni, je bil pa dober obet, da bi se ti časi v Rdečo dvorano utegnili kmalu spet vrniti. Najprej se je vrnila publika, nato so zablesteli So- vič, Gajšek, Kavaš, Dubono- sov, poškodovani in po mnenju mnogih tudi najboljši velenj- ski rokometaš Beno Oštir ter novinec Sergej Rutenko. Belo- ruski levi zunanji napadalec je vešč igranja z obema rokama, ima odličen pregled nad igriš- čem, za res vrhunskega igralca mu manjka kakšnih 15 kg in nekaj let izkušenj, a ob odsot- nosti starejšega od bratov Oštir lahko v večjem delu sam nosi breme. 10 golov v mreži celj- skih pivovarjev priča o njego- vih strelskih »navadah«, no, ob petih zgrešenih strelih pa se je znašla tudi sedemmetrovka, ko je žoga zadela reklamni pano visoko nad okvirjem vrat. Na drugi strani so pivovarji pač odigrali kot orkester brez diri- genta, ki v ne preveč zahtevnih koncertih zlahka igra sam. Pe- ric in Kokšarov sta se na tribu- nah pridružila že dolgo »po- lomljenemu« Bedekoviču, tudi trener Hasanefendič na istem mestu prestaja kazen zaradi izgreda na tekmi s Trebnjim, mnogo opravka si je dala nje- gova podaljšana roka Herman Wirth. Šafarič je imel svoj strel- ski večer - 8 zadetkov ob le dveh zapravljenih, Pajovič in Stefanovič sta ravnala roki za morebitne kasnejše malce bolj resne spopade, ko bo tudi dru- gi vratar Podpečan (10 obramb, Dubonosov 11) morda bolj po- treben, kot je bil doslej. Državno prvenstvo v zgor- njem delu pušča odprto le še vprašanje 3. mesta. O njem. kot tudi o drugem finalistu pokala, bosta v medsebojnem obračunu odločila celjska stra- tega na klopi Preventa in Treb- njega Ivezič in Toplak. Celjani s trboveljskimi »knapi« najbrž ne bodo jmeh toliko pregla- vic, kot so jih imeU v najbolj- ših časih Rudarja pred tremi desetletji. Zapletlo se je v skupini za obstanek. Radeče se krčevito otepajo predzadnjega mesta, od koder prodira Andor Ja- dran, ki v tem delu tekmova- nja še ni izgubil. PRIMOŽ ŠKERL Zdaj je čas! Sezona malega nogometa pri nas je na vrhuncu in hkrati tik pred koncem. Pred zasluženim počitkom bosta finalista slovenskega držav- nega prvenstva in pokala odi- grala vsaj še dve, največ tri tekme. Natančen podatek bo- mo dobili že jutri zvečer. Takrat bo namreč na spore- du druga tekma finala držav- nega prvenstva, v katerem vo- di celjski EM Pelikan, ki je prejšnji teden v dvorani Šol- skega centra ugnal favorizira- no Lesno industrijo iz Litije s 5:3. Celjani letos pišejo zgod- bo o uspehu. Kot debitanti v domači elitni konkurenci so kljub skromni željam in ci- ljem nizali uspeh za uspehom in »eksplodirali« v najpomem- bnejšem trenutku - finalu. Li- tijani so minuli petek morali priznati premoč dvakratnega strelca Brečka, izjemno raz- položenega Delameje, virtuo- za Laziča, idejnega in sploh vodje moštva Dobovičnika in ostalih discipliniranih mož, ki jim poveljuje temperamentni Miro Brglez. EM Celje Pelikan je letos ubral pravo pot, ki pelje do samega vrha. Čeprav bodo Litijani jutri favoriti, ker bodo pač imeli prednost do- mačega igrišča, se zdi, da bo priložnost »pelikanov« prav ju- tri najlepša - za osvojitev na- slova prvaka seveda! Celjani bodo namreč v psihološki prednosti, kajti nasprotnik mo- ra zmagati za vsako ceno, saj bi bilo prvenstvo v nasprot- nem primeru končano že ju- tri. V vsakem primeru ima EM Pelikan dve »zaključni žo- gi«, priporočljivo bi bilo se- veda izkoristiti že prvo. Ob ponovitvi igre s prve finalne tekme bi bilo to izvedljivo. Optimizem je toliko večji, ker gre tudi v prvi rekreacijski ligi v Celju vse kot po maslu. Zadnja žrtev je bil sicer neu- godni Celjski grof, katerega šef »Matiz« Žvegler je komaj »odnesel« vse zadetke. Devet se jih je nabralo... T. L Občutna premo Miroteksa Z zadnjo preizkušnjo na kegljišču Golovec se je ta vikend sklenilo še državno prvenstvo v posamični kon- kurenci. Nastop na svetov- nem pokalu sta si zagotovila Marika Kardinar (Miroteks) in Boris Urbane (Prosol Sti- king). Prvaka in prvakinjo so navr- gle štiri posamične preizkuš- nje. Kegljači so vse svoje »ob- veznosti« opravili kar v Celju, kegljavke pa so prvi turnir imele v Radencih. Na zaključ- ni turnir je z občutno pred- nostjo prispel Konjičan Stane Gmajner (1996 kegljev) pred Mariborčanom Francem Kir- bišem (1982) in Primožem Pin- taričem (Prosol Stiking) 1974. Po prvem delu je »potegnil« Kranjčan Benedik, ki pa je zadnji dan pokvaril uvrstitev in se na koncu moral zadovo- ljiti s tretjim mestom, podob- no pa velja za dotlej vodilno trojko, ki je vsa končala na 5. mestu ali nižje. Pri dekletih je tesno pred- nost iz Radenc imela Brigita Rozina (Prosol S.) 942 pred Celjankama Petakovo 941 in kasnejšo zmagovalko Kardi- narjevo 939. Tudi Rozinova je medaljo zapravila v finalnem metanju, ko je krepko z^^^ la za svojimi dosežki iz treh serij in pristala na ne]), ležnem 4. mestu, takoj za^ govalnim celjskim trioini^ dinar-Šeško-Petak. Mirotel(j ke so med deseterico najb, šib imele kar 6 svojih \ Ijavk. Rezultati - moški posarni no: 1. Urbane (Prosol Stikj, 1011, 2. Uroš Stoklas (Ru^ 1002, 3. Marko Oman (Pto Stiking) 979, 7. Stane Gn ner (Slov. Konjice) 935. Ko binacija: 1. Urbane (Pro Stiking) 3960, 2. Stoklas (i dar) 3932, 3. Benedik (Iskt meco) 3920, 13. Žnida (Slov. Konjice) 2812, 18. lobir 2786, 19. Peperko Z (oba CM Celje). Ženske po mezno: 1. Petak 463, 2. R lag 454, 3. Šeško 453, 4( dinar 448, 5. Grobelnik, Koštomaj 421 (vse Mirotel Kombinacija: 1. Kardinar 18 2. Šeško 1810, 3. Petak 18 6. Grobelnik 1774, 7. Raz 1770, 9. Koštomaj 1722, Podlesnik 1288, 18. Glu 1279, 21. Zupane 1268 Miroteks), 25. Borovnik I 27. Drev 836 (obe Šoštai 29. Ratajc (Miroteks) 82? PRIMOŽ ŠKl NA KRATKO Špital: Danija Pavliiica so na odprtem plavalnem prvens- tvu Avstrije za invalide izbrali za najuspešnejšega tekmoval- ca. To si je zaslužil z zmagami na 50 (33,75), 100 (1:14,50) in 200 prosto (2:43,55). Mla- dinec Marko Kužner je dobil priznanje za nastop v svoji kategoriji, v treh startih pa se mu je najvišja uvrstitev, 5. mesto, posrečila na 50 hrbtno (42,78). Na mitingu je nasto- pilo 210 plavalcev iz 6 držav. Vojnik: Celjski Policijski klub borilnih veščin v soboto pripravlja državno prvenstvo v ju-jitsu v duo sistemu (pri- kazni tehniki). Tekmovanje bo v telovadnici OŠ Vojnik, PKBV pa pričakuje nastop vseh slo- venskih mojstrov tega boril- nega športa. Potrpljenje se izplača »Na ta izjemen uspeh sem čakal 8 let. Nadvse sem sre- čen in zmaga mi je velika vzpodpuda za naprej,« se je naslova državnega prvaka v Slovenski Bistrici veselil Mi- le Sadžak, ki je s slavjem v kategoriji do 100 kg judoi- stom celjskega Iva Reye pri- boril edino zlato odličje na članskem DP. Trener Štefan Cuk je pred prvenstvom napovedoval 6 medalj in najvišjo stopničko. Slednje se je prav po zaslugi Sadžaka tudi uresničilo, sicer pa se je končalo še s srebrom Janeza Ceraja (nad 100 kg), bronom Vojina Mlinareviča (do 90 kg) in 5. mestom Darka Petelinška v isti kategoriji. Celjski tabor je razveselila še vest iz Rohrbacha, kjer je Bo- rut Lakner na kadetskem A- turnirju z 2. mestom potrdil normo za EP. Iz Slovenske Bistrice so ko- pico medalj domov prinesle tudi članice Sankakuja. Najž- lahtnejše priznanje so si okoli vratu nadele Perčeva, Narek- sova, Žolnirjeva, Frecetova in Polauderjeva, srebro je pri- padlo Zorkovi, Lotričevi in Jernejčevi, bron pa Šustrovi in Drametovi. Pri dekletih je na blazine stopilo le 18 tekmo- valk, fantje pa so se srečevali s konkurenco 109 borcev. PRIMOŽ ŠKERL ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 21.4. Mali nogomet Finale končnice, 2. tek - Litija: LI Litija-EM Celje F kan. SOBOT^22;4^ Nogomet Liga Si.Mobil, 28. kro Prevalje: Korotan-CMC F likum, Ljubljana: SCT Ol pija-Rudar (V) (obe ob 15.: 2.SNL, 22. krog - Šent Šentjur-Elan, Zagorje: Za; je-Esotech Šmartno (obe 15.30). 3.SNL sever, 19. krog -! venske Konjice: Dravinja loma, Šoštanj: Usnjar-M Claudius, Laško: TIM Lai Bistrica (vse ob 16.30). Rokomet l.DRL (Ž), od 1. do 4. sta, 5. krog - Ljubljana: K NR-Žalec. Jd-jitsu Vojnik: DP v duo sis« (10). NEDEUA, 23.4.^ Nogomet 3.SNL sever, 19. krog-^ še: Starše-Zreče (16,30). SREDA, 26.4. Rokomet l.DRL, od 1. do 6. mest< krog - Celje: Celje PivoV' Laško-Prevent (18,30), I nje: Trebnje-Gorenje. Od 7 12. mesta - Ljubljana: van-Radeče. PISMA BRALCEV 23 PREJELI SMO J Hdzmislekob prazniku P^^iiik Mestne občine Ce- priložnost za razmislek kaj daje Celju kot me- [jsto vsebino, s katero se Letimo njegovi meščani, ^[ednja slovesnost 11. apri- ,ia dan, ko je Celje dobilo Lie pravice, je potrdila, jj^prav zgodovina temeljni jiijentitete tega mesta. Kelti ojniljani so mu dali ime, j3 prav aristokratska prete- tist njegovih srednjeveških ,5podarjev je tista, s katero .danes lahko pohvalijo le ^^l^a mesta, še posebej na '. ijvenskem. I Kako pomembna je za našo aiiio)zavest, je pokazal ne- .fjeten obisk razstave o naj- jlj prepoznavnem simbolu (Ija - Celjskih grohh. Že ob jprtju razstave je bilo več kot 3tno, kako pomemben del ne celjske, ampak tudi sloven- if identitete, predstavlja to i;er kratko, a tako uspešno udobje celjske zgodovine. De- Etletja so nas prepričevali, da no narod kmetov, vendar no bili Celjani ponosni prav afas, ko je omenjena plemiš- ! družina s koreninami na BSih tleh soustvarjala evrop- visoko politiko. Odprtje razstave o Celjskih iW brez dvoma prvorazre- Iffl znanstveno-kulturni do- odek, ki nosi tudi svoj pod- iš Avtorica razstave gospa lianda Fugger-Germadnik, je spela zbrati takšno gradivo, Iga doslej še nismo videli na nem samem mestu. Hkrati je b zbranih virih upoštevala sa najpomembnejša sodob- a znanstvena dognanja o tej ilemiški družini in jih predsta- ila na tematsko pregleden in fež način. Občinski praznik ! bil prava priložnost, da tetna občina s priznanjem '^'fednoti njeno delo. Scenarij in izvedba proslave ^sta (ne)hote vsilila primer- dosežkov vseh treh do- tikov bronastega celjskega 'h. Ali lahko primerjamo ta- pomemben del naše kul- Tne identitete, kar delo gos- * Fugger - Germadnik vseka- je, z dosežki blagovnega ""rošništva? Bilo je banalno, I"' so bili banalni prizori vlo- ^lih kumaric in drugega po- '"^nega blaga trgovine Tuš, v ^hm nimskem prispevku '■^^grajencih, ki so sledili po- ^^tkom razstave o celjskih ^'^fih. Vprašanje, ki ga zastav- f^' je, ali je kultura potro- i'J'^^va, katere uspešni nosilci ?^udi (na srečo) domača tr- r^ka podjetja, res primerlji- vi "^3 isti ravni kot kultura J'^3stva preteklosti, ki se je ^ zaslugi takšnih, kot je gos- / Fugger-Germadnik, ohrani- ^'lo danes? Celje ne bo postalo blago, s ^ ^^^m bo uspešno tržil turi- bo enako poudarjalo J ^' ki ustvarjajo povsod sterilno kulturo potro- p^^^^a, ki se prepoznava le j)l "^^zličnih cenovnih rangih j^govnih znamk, ampak le, (,J^o ta vrednota imela ob ()■ ^ drugih edinstveno vse- °- Denar je seveda velika stvar, ob kateri se nekateri čutijo velike, drugi majhne. Kako je lahko občutek v tak- šnih okoliščinah relativen, nas je poučil že rimski cesar Vespazijan. Ko so mu očitali, da je razpisal davek na upora- bo javnih stranišč, je v roke vzel kovanec, ga poduhal in dejal; »Pecunia non olet!« (Ta ne smrdi!). Gotovo je, da sta na slove- snosti ob prazniku mestne občine Celje z vsem sijem za- sijali dve zlatonagrajeni zvez- di, prof. Božena Orožen in orkester Akord. Da pa bi bil celjski grb tokrat popoln, je manjkala tretja zlata zvezda. TATJANA ROZMAN, Celje 100 kmečkih žensk na morje v petek zjutraj v Celju na avtobusni postaji smo se zbrale, da bi kmečke žene na morje se podale. Ko pri Štorman smo se s kavico in krofom okrepčale, nas pot vodila je do Po- stojnske jame, kjer smo se na jamski vlak posedle in se z velikim pričakovanjem zape- ljale v ta lep podzemni, skriv- nosti kraški svet. V veliki jamski restavraciji pa so poskrbeli, da smo pot nadaljevali siti in veseli. Kmalu zatem smo v Porto- rož prispeli, kjer so nas zelo, zelo lepo sprejeli. Po večerji sledila je zabava, kjer nas je Tone Vrabl s prese- nečenji zasipaval. In ker sem jaz bila najmlaj- ša med njimi, so mi torto in prstan poklonili. Ko komaj dočakale smo novi dan, smo odšle na ogled mesta Piran. Ko smo z ogledom konč-aU, smo se na ladjo vkrcali in v Portorožu pristali. Da naše morje res je slano, so potrdile nekatere žene med nami. In zdaj nas čaka le še pot domov in ker sta nas šoferja v Celje varno pripeljala, kjer so nas možje že nestrpno priča- kovali. Bilo je nepopisno lepo, zato bo v našem spominu ostalo vedno tako. Takšni so moji vtisi, vtisi najmlajše udeleženke izleta. ZLATKA ROBIČ, Gorica pri Slivnici Babice, dedki in vnuki pojo Društvo upokojencev Os- trožno pri Celju je na pobudo društvene pevske skupine v dogovoru z upravo OŠ Lava priredilo večer ljudskih nape- vov pod naslovom Babice, dedki in vnuki pojo. Poleg že omenjene pevske skupine so sodelovali še otroški pevski zbor in plesna skupina OŠ Lava pri Celju. Kot gostje so bile povabljene »Pevke iz Razborja« pod Lisco. Večer je prijetno mineval ob poslušanju mnogih lepih, tudi manj znanih ljudskih pe- smi, ki s svojo preprosto ve- drino in prisrčnostjo opevajo nekdanja življenjska in sta- novska obdobja. Pri tem je bila domiselna navzočnost predstavnika starega roko- delskega stanu - čevljarja, ko je tudi o njem pela pesem. Omeniti velja glasbeno spremljavo orfovih instru- mentov, ki je prijetno dopol- njevala nekatere pesmi. Menjajoči se nastopi obeh pevskih skupin ter otroškega pevskega zbora in plesne skupine, so s svojo ubranost- jo popestrili večer, posebno še, ko so pod skupno taktirko zapele babice, dedki, vnuki- nje in vnuki. Poslušalcem bo to ostalo v resnično lepem spominu, za kar gre zahvala organizatorjem in prav vsem sodelujočim, ki si prizadevajo navdušiti mladino za lepo slo- vensko, ljudsko pesem. Ob tej priložnosti se Druš- tvo upokojencev Ostrožno za ta gostoljubni večer še pose- bej zahvaljuje vsem delavcem OŠ Lava. STANE LOVRENČIČ, Ostrožno Porazna resnica Redno prebiram vašo ru- briko pod naslovom Pisma bralcev. Veliko dobrih člankov je v njej, le nekaj me vseeno moti. Zelo malo se v teh člankih omenja delavska kriza v Slo- veniji. Zato menim, da je to za nas slovenske delavce po- membnejše kot pa vojna v Rusiji. Ne bom trdil, da ta brezsmiselna vojna, ni vred- na omembe, saj nam je zna- no, kaj preživljajo tamkajšnji ljudje. Ampak tudi o delavski krizi, ki se v naši novi demokraciji poglablja, bi morali več govo- riti. Kar prepričajte se, dragi bralci, koliko brezposelnih Slovencev je v zdaj novi demo- kratični Sloveniji in koliko jih še bo, pa boste videli, da sem upravičeno napisal ta kratek članek. Pa brez zamere. JOŽE GROBELNIK, Žalec Kaj vse si ljudje upajo! Ker je bil tako lep dan, se nas je zbrala mala skupina. da gremo na partizanske gro- bove v Spodnji Črnovi pri Vin- ski Gori. Toda komaj stopiš iz glav- ne na stransko cesto, ki pelje k partizanskim grobovom, zagledaš v potoku mrtvo sr- no. Gotovo jo je zbil avto in jo vrgel v potok. Človek brez srca. Odšli smo naprej do gro- bov. Po nekaj minutah hoje pridemo do roba gozda, pa vidimo velik kup pločevine - starih zarjavelih avtomobilov. Kar nagledati se nismo mogli, kaj vse si ljudje upajo. Potem ko smo se malo oddaljili od gozda, smo prišli do neke do- mačije. Oblajal nas je pes - okostnjak, privezan, brez vo- de na soncu in brez hrane. Mi bi ga bili spustili, toda nihče si ni upal k njemu, saj je bil čisto divji. Čudno se mi zdi, da vse to ne vidijo ljudje, saj tudi oni hodijo po tej poti. Ali jim je vseeno, kaj se dogaja okoU njih? Toliko se piše o mučenju živali, čisti naravi in gozdo- vih! Upam, da bodo tisti, ki so zato pristojni, vendarle nekaj ukrenili. ANICA KOPRIVO, Vinska Gora ZAHVALE, POHVALE Zahvala slikarjem Zahvaljujem se akadem- skim slikarjem in slikarjem- amaterjem celjske regije za podarjena umetniška dela Oddelku za endokrinološke bolezni in bolezni presnove Splošne bolnišnice Celje. Bi- vanje pacientov v naši bolni- šnici bo sedaj bolj prijetno. Hvala torej slikarjem Mila- nu Todiču, Božidarju Zavšku- Daretu, Erni Ferjanič-Fric, Ni- ku Ignjatiču, Zvonetu Brileju, Vladu Geršaku, Acu Markovi- ču, Alici Javšnik, Rajku MUna- riču, Vesni Filipič, Petru Bra- čunu, Heleni Malgaj in Mariji Prevolnik. Upam, da bomo takšno akcijo še kdaj ponovi- li. MARIJA PREVOLNIK, Splošna bolnišnica Celje, Laboratorij za nuklearno medicino. Zahvaki upokojencev v mesecu marcu je Koordi- nacijski odbor društev upo- kojencev Šmarje pri Jelšah or- ganiziral tradicionalno se- demdnevno letovanje upoko- jencev v hotelu »Delfin« v Izo- h, ki je last ZDUS. To je dom upokojencev Slovenije, v ka- terem pa v okviru razpoložlji- vih kapacitet gostujejo tudi tuji gostje. Tega letovanja so se udele- žili tudi številni upokojenci iz vseh društev celjske regije. Mnogi so bih prvič v tem domu in bili prijetno prese- nečeni nad lepoto in ureje- nostjo doma, predvsem nad novozgrajenimi bazeni in po- večanjem zmogljivosti ter trenutnim dograjevanjem kapacitet, pa to »ropotanje« pri gradnji ni motilo našega razpoloženja, postrežba je bila dobra in prijazna, prijaz- no je bilo tudi vodstvo hote- la. Posebno priznanje in poh- valo smo dolžni organizator- ki in vodnici letovanja g. Ve- hovar Ivanki, tajnici območ- ne organizacije DU Šmarje, ki nam je, skupno z vodstvom hotela, organizirala prijetno pustovanje in praznovanje Dneva žena. V izvirni maski se nam je predstavila naša 90. letna udeleženka gospa Žvegler Marija iz Šentjurja. V mesecu oktobru pa bomo v tem priljubljenem domu po- novno letovali. V imenu vseh udeležencev izrekam še enkrat zahvalo KO Šmarje, gospe Ivanki in vods- tvu hotela »Delfin«. IDA JURETIČ, Žalec 30 Dokazovanje na trhli veji Priča je na glavni obravnavi izjavila, da ji grozijo po telefonu - Tožilec umaknil eno ob obtožb zoper Muho Amidžico z zasliševanjem prič se je na Okrožnem sodišču v Ce- lju nadaljevala glavna obrav- nava zoper obtožene Muho Amidžiča, Željka Žavskega in Davorina Dakiča, glavne akterje v t.i. celjski heroin- ski kriminalni zgodbi. Po zaslišanju prič Mateja Ora- ča, Zlatka Petroviča, Marka Roj ca in Mateje Bevc v zvezi z obtožbo za kaznivo dejanje izsiljevanja, >ki naj bi ga Muho Amidžič storil spomladi 1997 nad Oračem zaradi neporav- nanih dolgov, je okrožni dr- žavni tožilec Dejan Markovič ta del umaknil iz obtožnice, ker so priče zanikale, da bi šlo za izsiljevanje. Med pričeva- njem Zlatka Petroviča je pred- sednik senata sodnik Branko Aubreht (na predlog državne- ga tožilca) napotil vse tri obto- žene iz razpravne dvorane, ker naj bi se jih Petrovič bal. Pe- trovič je spet povedal, da je Amidžiča, Žavskega in Dakiča v preiskavi obremenil zato, ker so mu tako naročili na policiji. V ponedeljek je Pe- trovič še povedal, da je bil takrat, ko je s svojimi izjava- mi (v preiskavi) obremenil ob- tožene, v duševnih težavah, zdaj pa se tudi tega ne spomi- nja, ali je na sodišču, ko je bil prvič zaslišan kot priča, lagal. Aleš Metličar je zanikal, da bi bil kakorkoli vpleten v trgo- vino z mamili, in zatrdil, da za Žavskega ni nikoli pripeljal (iz Ljubljane v Celje) pol kilo- grama heroina, ki naj bi ga Žavski potem (20. decembra 1979) zakopal v zemljo v goz- du v zaselku Lahovna v Celju. V torek je sodišče zaslišalo Roberta Dobrajca, ki je izja- vil, da od Žavskega in Dakiča ni nikoli kupil ali prejel heroi- na. Po njegovih besedah je v preiskavi govoril pod hudimi pritiski policistov in je tako med fizičnim maltretiranjem priznal nekaj, česar ni storil. Tudi zato, da bi ga čimprej izpustili, ker je bil takrat v hudi abstinenčni krizi. Pod psihičnim pritiskom je bil tu- di takrat, ko ga je zasliševal preiskovalni sodnik, je pove- dal, na vprašanje predsednika senata, od koga je kupoval heroin za lastne potrebe, pa je odgovoril, da v glavnem od dealerjev v Izoli pred diskote- ko Gavioli, v Celju pa heroina ni nikoli kupoval. Priča Dejan Marčič je prav tako dejal, da od Dakiča ni nikoli kupoval heroina, sicer pa se ni ničesar spomnil, re- koč, da je imel v spornem obdobju abstinenčni sindrom, da pa zdaj že poltretje leto ni užil mamila, ker je bil med- tem na zdravljenju v tujini. Sabina Vaš je povedala, da ne ve, od koga je njen prijatelj Dejan Marčič kupoval heroin, da ga ni kupoval pri Dakiču, ampak pri Mitji Zakonjšku, in da je v času preiskave Dakiča zamenjala z Zakonjškom, od katerega je zase kupovala he- roin. To zamenjavo naj bi ugo- tovila po tem, ko je Dakiča videla na televiziji. Da ni nič res, kar je povedala v preiska- vi, in da je vse resnica, kar tokrat govori, je zatrdila v to- rek na glavni obravnavi. Nataša Marčič, mati Deja- na Marčiča, je povedala, da je njen sin heroin prejemal od Dakiča in da je našla sinovo beležnico, v kateri sta bili na- vedeni imeni Dakiča in Ami- džiča. Povedala je še, da sta jo pred dvema letoma in pol pred metadonsko ambulanto (priš- la je po metadon za sina) na- padla dva moška, eden je bil Ukaj, drugi pa verjetno Dakič, vendar tega ne more zagotovo trditi, ker je Dakič po toHk- šnem času nekoliko drugačne- ga izgleda. Napadla sta jo za- to, ker sta se bala, da bi z njenim sinom izgubila dono- sno stranko. Nataša Marčič je še povedala, da je v tistem času sina po telefonu klical Dakič, to pa je ugotovila tako, da je izpisano številko na tele- fonskem zaslonu primerjala s tisto v sinovi beležnici. Števil- ki sta bili enaki, je zatrdila. Na to izjavo Marčičeve je Da- kič dejal, da je bila njegova telefonska številka (GSM) taj- na in zato ni mogel nihče priti do nje in jo primerjati, doma- čega telefona pa sploh ni imel. Priča je še povedala, da so ji letos januarja neznanci grozili po telefonu, v nedeljo pa je spet prejela anonimni grozilni klic, oseba na drugi strani je govorila v bosanskem jeziku, je dejala Marčičeva. Zagovornica obtoženega Da- vorina Dakiča, odvetnica Mak- similijana Kincl je (zaradi različnost izjav) senatu pred- lagala soočenje med materjo in sinom Marčič, senat pa je ta njen predlog zavrnil. Sonja Cokan je kot priča povedala, da je njena hčerka nekega dne v aprilu leta 1997 prišla domov pretepena, ker Dakiču ni prinesla dov( narja, vsote, ki jo je njeiu^ telj Brane Topič dolgovaf j kiču za heroin. Denar, šioj 8 tisoč tolarjev, ki jih jej^! ka ukradla iz njene denaJ da bi ustregla Topiču, je? čila Dakiču, ta pa jo je, ^ izjavila, pretepel. Hčerka, krat še ni uživala mamil k lu za tem je zašla v tal(j| družbo, danes pa je z njo2, hudo, je še povedala So, Cokan. V nadaljevanju glavneobt, nave (torek) so poslušali tu ske zapise pogovorov med^ toženimi, ki jih je snem; policija koncem deceim 1997, ko je izvajala poseb operativne metode, katerih^ rodostojnost in zakonitost obramba v torek oporekala, tem delu je bila javnost izkl čena, ker gre za gradivo, označeno kot strogo zaupi kot uradna tajnost. Obra obtoženih je še zahtevala, 1 iz sodnega spisa izločijo listine in dokazi, ki so poi ni z izvajanjem policijski! sebnih operativnih metoc tem pa se je sklicevala nai čilo v zakonu o kazen« postopku. Senat o tem pn gu še ni dokončno odločil llilllllililllillllll^ MARJELA AC Krivolovca in lobanje v noči na začetku minulega tedna sta se Damjan K. (23) in Anton V. (43) odpravila na lov. Slavila sta veliko zmago, ko sta v Spodnjih Stranicah in v Belem Potoku ustrelila tri mlade gozdne živali. Svetila sta si z reflektorjem in z lovsko puško ustrelila dva enoletna srnjaka in leto dni staro srno. Tako uplenjeno div- jad sta z osebnim avtomobi- lom odpeljala na Damjanov dom in jo skrila v kleti gospo- darskega poslopja. Na srečo je to njuno početje nekdo videl, zarana pa so ju presenetili ko- njiški policisti in jima srnjad zasegli. Sledili sta hišni preiskavi. Pri Antonu V. so policisti našli plašilni revolver, predelan "v malokalibersko pištolo, za to orožje pa ni imel ustreznega dovoljenja. Pri Damjanu K. so poleg dveh lovskih pušk, za kateri je kot lovec imel dovo- ljenje, našli in zasegli puško domače izdelave, večjo koli- čino lovskih in vojaških nabo- jev ter manjšo količino raz- streliva kamintit in amonal. Krivolovca so policisti pri- držali in ju nato s kazensko ovadbo privedli k preiskoval- nemu sodniku. Sicer pa poli- cisti upravičeno sumijo, da sta AntonV. in Damjan K. storila še več kaznivih dejanj te vrste, najverjetneje na območju Ce- lja, Slovenskih Konjic in Slo- venske Bistrice. Pri hišnih prei- skavah so namreč našli tudi 14 lobanj srnjadi in ostanke dveh zaščitenih ptic. Tej informaciji je treba do- dati še podatek, da je osumlje- ni Damjan K. član lovske dru- žine in da je lovil v času, ko odstrel srnjadi ni dovoljen. M.A. Požar je razdrl vse načrte. Čolnarna naj bi prve goste sprejela za prvomajske praznike. Gorela Čolnarna v ponedeljek, 17. aprila ob 1.50 uri, so bili policisti obveščeni o požaru na gostinskem- objektu Čolnarna ob Šmartinskem jezeru, last Konrada M. i Ogenj, ki se je razdivjal, je uničil ves objekt, to je leseno brunarico velikosti 24 krat 8 metrov.: pripravljeno za skorajšnje odprtje oziroma obratovanje. Gasilcem iz Vojnika, Šmartnega in Celja: ter domačinom je uspelo požar lokalizirati okrog treh zjutraj. Gmotna škoda je zelo velika, poi nestrokovni oceni znaša okoli 20 milijonov tolarjev. ' Pri ogledu kraja požara in z zbiranjem obvestil so policisti in kriminalisti ugotovili, da je.| pričelo goreti v skladiščnem delu brunarice, kjer je bila večja hladilna omara, ki je bilaj vklopljena. Natančen vzrok požara bo pokazala nadaljnja kriminalistično-tehnična preiskava, i M.A., Foto: SHERPA MINIKRIMIČI Lep kupček iz blagajne v času od 11. aprila popold- ne do naslednjega jutra je nez- nani storilec izpraznil kovin- sko blagajno v pisarni podjet- ja Meja na Cesti Leona Dobro- tinška v Šentjurju. Iz blagajne je pobral 454 tisoč tolarjev gotovine in si v trenutku opo- mogel. Tomos V nepravih rokah v torek, 11. aprila popold- ne, je nekdo ukradel zaklenje- no kolo z motorjem Tomos avtomatik, postavljeno na dvo- rišču Ljudske univerze na Uli- ci Ivanke Uranjek v Žalcu. Ukradel je tudi varnostno če- lado, s tem pa lastnico Marijo H. oškodoval za okoli 80 tisoč tolarjev. Romunom in Irancem ni uspelo v sredo, 12. aprila zgodaj zjutraj, so policisti PMP Ro- gaška Slatina v Rjavici prijeli tri državljane Romunije, ki so ilegalno prestopili državno me- jo in nameravali nadaljevati pot v notranjost Slovenije, ko bi stopili na vlak. Sodnica za prekrške jim je naložila de- narno kazen in varstveni ukrep odstranitve tujca iz države za čas enega leta. Vse tri Romune so naši policisti izročili hrvaš- kim varnostnim organom. Policisti so bili 17. aprila zjutraj obveščeni, da se na avtomobilski cesti pri počiva- lišču Zima nahaja več ljudi. Policisti so nato tam prijeli skupino šestih državljanov Ira- na, ki so ilegalno prestopili državno mejo. Po končanem postopku pri sodniku za pre- krške so jih namestili v Centru za odstranjevanje tujcev. Belka in regija iz izložbe v noči na 13. april je nezna- ni storilec razbil steklo izlož- bene vitrine na bencinskem servisu v Žalcu. Iz notranjosti je pobral dva mobilna telefon- ska aparata, mobi belko in mobi regijo. Petrol je oškodo- van za 49.800 tolarjev. Iskal, našel v noči na 11. april je nezna- ni storilec vlomil v prostore podjetja Robo trade na Cesti Leona Dobrotinška v Šentjur- ju. Storilec je preiskal prosto- re ter našel in odnesel 185 tisoč tolarjev denarja. Kje je otovorjeni Man? v noči na 14. april je s parki- rišča na Opekarniški cesti v Celju izginil tovorni avtomo- bil Man kovinsko srebrne bar- ve z rdečo cerado. Ukradeno vozilo, h kateremu je bila pri- peta prikolica Itas, ima reg. oznako CE 27-lOL. prikohca pa ima evidenčno številko A8- 68E. Lastnik tovornjaka in to- vorne prikolice Peter G. je oškodovan za okoli 7 milijo- nov tolarjev, ker pa si je stori- lec prilastil tudi tovor, ki je bil na prikolici (proizvodi bele tehnike), je Gorenje iz Velenja oškodovano za od 4 do 6 mili- jonov tolarjev. Denar, zlatnina v času od 4. do 14. aprila nekdo brez povabila vstopi stanovanjsko hišo v Slovf skih Konjicah. Ukradel je tisoč tolarjev gotovine \n\ kosov nakita iz zlata. Franc ka J. je oškodovana za pribl no 200 tisoč tolarjev. 252 dišečih izdelkov v četrtek, 13. aprila med in 18. uro, sta dva predre tatica kradla v trgovini Dro rie Markt na Mariborski cf v Celju. S prodajnih polic izginilo 252 kosov razlia kozmetičnih izdelkov. Or njeno podjetje je oškodovč za 273.568 tolarjev. Marke in domai denar v petek, 14. aprila pope ne, je neznani storilec vlo v stanovanje v hiši na Kovir ski ulici v Celju. Iz proste kjer je lastnik Branislav hranil gotovino, je ukradel o li 2 tisoč nemških mark. V ponedeljek, 17. aprila2 čer, je nekdo vlomil v sta vanjsko hišo Majde G. v Ai nu. Iz kuhinje je ukrade denarnice z denarjem in kumenti. Lastnica je oško vana za približno 200 ti tolarjev M 31 NOČNE CVETKE y torek, 11. aprila dopold- ' je za policijsko intervenci- '^'^prosil Anton M., ker naj ' 2 besedno in fizično napa- Ij sosed Peter K. Policisti so tem ugotovili, da sta se so- ^3 drla drug na drugega, bosta oba stopila pred Vje sodnika za prekrške. !policisti so bili 11. aprila ^er obveščeni, da na Dobr- j[,ekdo nekoga napada s se- Ugotovili so, da ni šlo za ^pad s hladnim orožjem, jjipak za hud spor med oče- 0 in sinom. Jakob N., ki je iijlpijan, se je hotel odpeljati jvtomobilom, to pa mu je hotel preprečiti in sledil je ifetep- iV Četrtek ob enih ponoči je ladoslav A. grdo ravnal s svo- jmamo, ki jo je v besu zgra- lilza vrat. Ogrožal jo je tudi opoldne istega dne in še v ((tek dopoldne in v soboto opoldne. Naj se Rado sramu- ;svojih dejanj! IV lokalu Mars je 13. aprila lopoldne kršil javni red in lir Mladen M., ki je vpil na atakarico, ki ji je nekoč na- jknil poročni prstan. Ker je ipila tudi natakarica, to je njegova žena, bosta k sodniku za prekrške stopila oba. iHinku je 13. aprila prekipe- lo, zato je prijavil svojo ženo iipolicistom povedal, da ga je pretepla. Zakaj tepe svojega I soproga, bo ženska povedala i Aiku za prekrške. I iNa Kovinarski so se 13. jprila ponoči prepirali Matjaž 1 Vida K. in Jožica K., čez iielcaj ur pa je bilo spet glasno, bje Matjaž V. spet zmerjal iožico K. in tolkel po njenih vratih. Ker je bil pijan, so ga policisti pridržali do strezni- ■'ive. '•Vnedeljo ob petih zjutraj so toni opazili, da se v avto- mobilu, ki je stal pred blo- iliom, nekaj resnega dogaja. Policisti so prišli in pogledali, ^ kaj gre. Ugotovili so, da je '^itja I. pretepal svoje dekle. • V nedeljo zvečer je bil v ''fprijetnem položaju vratar v 'cinkarni, ki se je ukvarjal z "oznani moškim, ki se je drl iJnj. Ugotovili so, da gre za Jojza B., ki je na vsak način "otel v Cinkarno, da bi si tam opekel odojka. M.A. tadarske kontrole bodo... *^ Petek, 21. aprila dopoldne, na območju Mozirja, popoldne Wna cestnem križu (poostren nadzor), .^soboto, 22. aprila dopoldne, na območju Žalca, v popol- ^^^skem času pa na območju Rogaške Slatine, J nedeljo, 23. aprila dopoldne, na območju Laškega, ^Poldne pa na območju Šmarja pri Jelšah, J Ponedeljek, 24. aprila dopoldne, na območju Mozirja, v ^['Poldanskem času pa na območju Celja, J 'orek, 25. aprila dopoldne, na območju Šmarja pri Jelšah, jJ^Poldne pa na območju Žalca, ^ sredo, 26. aprila dopoldne, na območju Laškega, popold- I P3 na območju Mozirja in ^ ^ "četrtek, 27. aprila dopoldne, na območju Žalca, v popol- '^skem času pa na območju Šentjurja pri Celju. Učitelj preprodajal mamila Policija sumi, da se je 35-lefni Celjan Peter Z. ukvarjal s prodajo heroina - Zaseženi predmeti, ki so jih nokrodli narkomani Na začetku tega leta so celjski policisti in kriminali- sti prišli do informacij, na osnovi katerih so osumili in potem prijeli Petra Z., doma iz bližnje okolice Celja, uči- telja na eni izmed šol v Kam- niku, sicer pa je kratek čas poučeval tudi v Celju. Uk- varjal naj bi se s preprodajo heroina, odjemalce pa naj bi imel predvsem v Celju. Nadaljnja kriminalistična preiskava je sum potrdila. Pe- ter Z. je celjskim odvisnikom prodajal heroin, za plačilo pa prejemal denar, še pogosteje pa najrazličnejše predmete, ki so jih odvisniki nakradli in pri tem delovali na različnih ob- močjih Slovenije. Pri zbiranju obvestil so prei- skovalci prišli do podatka, da ima osumljeni pri sebi na do- mu in na vikendu večjo količi- no mamila in najrazličnejše predmete, ki izvirajo iz vlo- mov in tatvin. Zaradi tega po- datka so mu 10. aprila zvečer odvzeli prostost, naslednji dan pa opravili tri hišne prei- skave. Našli in zasegh so okoli 100 gramov heroina, zlatnino. Načelnik Edo Mlačnik je novinarjem predstavil uspešno akcijo ter zasežene predmete, ki so jih kradli narkomani, da so prišli do heroina. najrazličnejše tehnične in akustične predmete, ročne ure, umetniške shke, razne relikvije, motorno žago, vo- dovodne pipe, oblačila in kos pršuta. Večina zaseženih predme- tov izvira iz vlomov v naj- različnejše objekte in vozi- la, torej tatvin in velikih ta- tvin ter iz tim. domačih ta- tvin, ko so storilci kradli domačim in sorodnikom, ne da bi ti za to sploh vedeli. Storilci so bili vsi po vrsti odvisniki, ki so predmete prinašali osumljenemu Pe- tru Z., ta pa jim je izročal vrednosti primerne odmer- ke heroina. Najdenih je bilo tudi nekaj potnih listov in drugih osebnih dokumen- tov, ki so jih odvisniki depo- nirali pri osumljencu zaradi nakupa mamila. Petra Z. so 12. aprila s ka- zensko ovadbo privedli na za- slišanje k preiskovalnemu sodniku celjskega okrožnega sodišča, ta pa je zanj odredil pripor. Policisti in kriminali- sti PU Celje zdaj nadaljujejo z ugotavljanjem izvora zaseže- nih predmetov in pozivajo oš- kodovance, da se zglasijo na PU Celje, kjer lahko ukrade- ne predmete prepoznajo in dokažejo lastništvo. Kot je na ponedeljkovi novinarski kon- ferenci povedal Edo Mlačnik, načelnik operativno komuni- kacijskega centra, tudi ta pri- mer potrjuje ocene o tesni povezanosti med kaznivimi dejanji preprodaje mamil in kaznivimi dejanji tatvin in vlomov, ki jih izvršujejo od- visniki, da pridejo do sred- stev za nakup prepovedanih drog. MARJELA AGREŽ Foto: SHERPA PROMETNE NEZGODE Umrla na kraju nesreče Smrtna nesreča se je pripe- tila 12. aprila ob 22.30 uri na cesti Laško - Rimske Toplice, v kraju Udmat. Graziella P. (64) iz Laškega je v spremstvu moža prečkala cesto na poti od gostišča Pri lipi proti avtobusnem postaja- lišču na drugi strani ceste. Po približno 30 metrih hoje v smeri Laškega je spet prečkala cesto, pri tem pa je padla in obležala na sredini desnega smernega vozišča. Takrat je iz smeri Laškega pripeljal voz- nik osebnega avtomobila, 20- letni Robert P. iz Laškega, ki je sprednjim delom vozila silo- vito trčil v peško, ki je bila v sedečem položaju. Peška je utrpela tako hude telesne poš- kodbe, da je na kraju nesreče umrla, voznik Robert P. pa se ni ustavil, ampak je vožnjo nadaljeval še približno dva ki- lometra. Ob 22.55 uri se je v spremstvu dveh oseb peš vrnil na kraj nesreče. v križišče pri rdeči iHČi V križišču Stanetove, Lev- stikove in Vrunčeve ulice v Celju se je v petek, 14. aprila zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša oko- li 120 tisoč tolarjev. Mihec S. (16) iz Trnovelj pri Celju je vozil kolo z motorjem po levi strani vozišča, po Sta- netovi ulici iz smeri križišča med Levstikovo in Vrunčevo uhco. V križišče je zapeljal v trenutku, ko je na semaforju zanj gorela rdeča luč, nato pa trčil v zadnji desni del avtobu- sa, s katerim se je po Gregorči- čevi ulici pripeljal 43-letni Stanislav B. iz Šentjurja. Pri trčenju se je Mihec S. hudo telesno poškodoval. V ostrem ovinku Na glavni cesti zunaj na- selja Obrežje pri Zidanem Mostu se je v soboto, 15. aprila pol ure po polnoči, pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo ranje- ni, ena pa je utrpela lahke telesne poškodbe. Gmotna škoda na vozilu znaša prib- ližno 200 tisoč tolarjev. Janez S. (27) iz Velikega Širja je vozil osebni avtomo- bil iz smeri Zidanega Mosta proti Radečam. Zunaj naselja Obrežje je v ostrem desnem ovinku zapeljal levo s ceste, kjer se je vozilo večkrat prevr- nilo. Hude telesne poškodbe sta utrpela voznik in sopotnik, 44-letni Anton L. iz Velikega Širja, drugi sopotnik, 17-letni Mitja L., prav tako iz Velikega Širja, pa je bil lažje ranjen. Smrtna nesreča na avtocesti Na avtomobilski cesti Ce- lje - Arja vas se je v soboto, 15. aprila ob 5.40 uri, pripeti- la nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje, dve pa sta bili lažje ranjeni. Teodor K. (30) iz Arclina je vozil osebni avtomobil po av- tocesti iz smeri Celja proti Vranskemu. Pred izvozom v Arji vasi je dohitel in prehitel neznano osebno vozilo, potem pa izgubil oblast nad vozilom, ki je drselo desno proti odboj- ni ograji. Po trčenju v ograjo je vozilo drselo po travnatem na- sipu in se nekajkrat prevrnilo. Med prevračanjem je voznik padel iz vozila na cestišče, so- potnici pa sta ostali v vozilu. Čez nekaj trenutkov je iz smeri Celja pripeljal voznik osebne- ga avtomobila, 22-letni Bošt- jan B. iz Količevega, ki je trčil v na tleh ležečega Teodorja K., ki je pri tem utrpel tako hude poškodbe, da je bil takoj mr- tev. Lahke telesne poškodbe sta utrpeli sopotnici umrlega, 26- letna Darja K. iz Celja in 21- letna Damjana H. iz Trnovelj. Voznik Boštjan B. se je, zaradi okvare vozila, ustavil po prib- ližno dveh kilometrih vožnje in poklical vlečno službo. Poli- ciji se je javil po tem, ko so njegovo vozilo že prepeljali na servis. NijivspeioHStavHi Na lokalni cesti Žalec - Vrbje v naselju Žalec se je v soboto, 15. aprila zvečer, pri- petila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poš- kodovala, na vozilih pa je škode za okoli 1 milijon 700 tisoč tolarjev. Marta K. (45) iz Žalca je vozila osebni avtomobil iz smeri Griž proti Šlandrovemu trgu, na ravnem in pregled- nem delu ceste pa vozilo usta- vila, da bi 2:avila levo k stano- vanjski hiši. Za njo je pripeljal in ustavil voznik osebnega av- tomobila, 23-letni Simon K. iz Žalca, ustaviti pa ni uspelo voznici osebnega avtomobila, 34-letni Tereziji G. iz Pongra- ca, ki je trčila v vozilo Simona K., to vozilo pa je trčilo v vozilo Marte K. V nesreči je hude telesne poškodbe utrpe- la sopotnica v vozilu Terezije G., 64-letna Neža G. iz Pon- graca. Na nasprotno smer Na regionalni cesti zunaj naselja Žegar se je v ponede- ljek, IZ aprila popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude tele- sne poškodbe, ena pa lahke. Jure J. (14) iz Žegra in sopot- nik Marjan Z. (15) iz Lopace, sta se z mopedom peljala iz smeri Žegra proti Lesičnemu. Med vožnjo po klancu navzdol je v voznik Jure J. v levem ostrem ovinku zapeljal na nas- protni vozni pas, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal voz- nik osebnega avtomobila, 31- letni Andrej T iz Gubnega. V trčenju, ki je sledilo, je Jure J. utrpel hude telesne poškodbe, Marjan Ž. pa lahke. M.A. Po tragični nesreči na avtocesti Foto: SHERPA '.-aO. april 3000 32 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Zahteval je račun, ga pogledal in umrl Pa je vsaj delno končano slovensko strankarsko poli- tično dogajanje, ki je, vsaj v Ljubljani, zasenčilo vse os- tale dogodke, z mestnim praz- nikom vred. Je pa res, da so propagandisti nove stranke odlično opravili delo. Po nji- hovem ni bilo nič vnaprej dogovorjenega, po naše pa... Bilo je v neki znani, skoraj- da najbolj znani gostilni ob Ljubljanici, kamor je pred dne- vi povabil na kosilo predsed- nik države Milan Kučan svoje- ga hrvaškega gosta, predsedni- ka Stipeta Mesiča. Ni bistve- no, kaj sta jedla, saj je tam vse, kar naročiš, dobro, predvsem pa tudi drago, tako da gostilno obiskujejo predvsem premož- nejši Slovenci, bistveno je bi- lo, da je nekaj miz od njiju sedel in jedel starejši moža- kar. Kmalu zatem, ko sta ug- ledna gosta zapustila gostilno, je tudi možakar zahteval ra- čun. Ko ga je dobil, je preble- del. Epilog je znan, gospoda so dva dni zatem pokopali na ljubljanskih Žalah. Ta gostilna slovi tudi zaradi izredno zanimivega dogodka, ki je podoben prejšnjim pode- litvam Viktorjev. »A so te po- vabiU? Ali imaš karto,« so vpra- ševali še leto, dve nazaj vsi, ki v estradi kaj pomenijo. Letos dirke za vstopnicami ni bilo, še več, Viktorje so gledah prazni sedeži. Lastnik gostilne naredi enkrat letno za bolj ali manj, nedvomno pa za najbolj po- membne ljubljanske mešča- ne, takšen sprejem, da potem še nekaj tednov govorijo o njemu. Mize se šibijo od do- brot, višek kulinaričnega užit- ka pa so brancini, pečeni v soh. Med lanskimi gosti je bila tudi znana slovenska le- potica, zdaj že rahlo v sred- njih letih, ki je prišla na spre- jem z novim in precej mlajšim ljubimcem. Pojedla je sedem ostrig. Za potenco. Nekaj časa je še blestela, nato pa se je umaknila v toaletne prostore, kjer je preživela večji del os- tanka večera. No, v taisti gostilni je nekaj dni pred združitvenim kon- gresom nove stranke jedel znani poslanec, sicer tudi župan v svoji občini, od ene izmed pozneje združenih strank in na glas pripovedoval, kdo bo novi predsednik stranke, kaj bosta delala sedanja podpred- sednika, prejšnja predsednika in koga jim je znani grosupelj- ski politik vsilil za mandatar- ja. Normalno, da je vse to pripovedoval pod točko stro- go zaupno, v naglici, kajti ko- sila ni mogel pojesti do konca, ker se je moral vrniti na izred- no pomembno zasedanje dr- žavnega zbora. In točno tako je bilo, le da je vse izgledalo, kot da je pravkar in na dva- najst ur dolgem kongresu ro- jeno. Tudi to je politika. Kot rečeno je združitveni kongres popolnoma zasenčil prvega od dveh ljubljanskih mestnih praznikov. Pa ne sa- mo zato, ker je bil prvi praz- nik bolj kulturniško naravnan, ampak zato, ker meščani tega praznika nočejo in nočejo spre- jeti za svojega. Kaj pa jim je navsezadnje mar za prvo pisa- no omembo imena Ljubljana iz leta 1243, v kateri neki takratni nemški plemiški mo- gotec podarja del zemlje dru- gemu mogotcu? Kljub vztraj- nemu omalovaževanju parti- zanskega boja je drugi praz- nik, 9. maj, osvoboditev me- sta Ljubljane, med meščani, še posebej pa med mladimi, dosti bolj priljubljen. ' - NINA KAVRAN-ADLEŠIČ VITEZI BELEGA MESTA TRAČNICE Cisfičevlii Poslanec v državnem zboru Jože Zimšek se zaradi obetov o predčasnih volitvah priprav- lja na nove naloge. Ker je ustanova, na katero menda računa, znana po čistoči, seje zadeve lotil na pravem me- stu... Upanje Vsaj nekaterim je odleglo, da je dr. Franc Zagožen postal predsednik nove stranke. Tu- di če ne bo nobenega politič- nega uspeha, smo prepriča da se kadilcem obetajo m časi - če že ne čisto novi,, vsaj ne veliko spremenp Sicer pa huje, kot je sedi skoraj ne more biti. To pa\ svoji koži poskuša tudi dr. 1 gožen. NASI KRAJI IN UUDJE 33 Zacvetelo bo milijon tulipanov tslovenskih vrtnarjev. Savinjski gaj v Mozirju, je od e odprt za obiskovalce. Zaenkrat skrbijo za živopisanost raznobarvne trobentice in ligo spomladansko cvetje, odpirajo pa se že tudi prvi ipani. V polnem cvetu bodo od 22. aprila do 2. maja, ko bo ellična razstava z naslovom Cvetje in ideje 2000. Takrat bo jnapovedih vrtnarjev cvetelo milijon tulipanov, posajenih je itsto različnih vrst, od tega 40 prvič. Vse vrste so etiketirane, to da se lahko obiskovalci seznanijo tudi z njihovimi olffličnimi imeni. T. TAVČAR Rekorderji iz prejšnjih let, fantje iz Zavrha pri Dobrni, so letos izdelali okrog 10 metrov dolgo butaro. Kakšne butare! Vse kaže, da so izdelali le- tošnje najdaljše butare v Ob- sotelju. V vasi Sveti Florijan pod Bočem so prinesli k cerk- vi nič manj kot 48 metrov dolgo butaro, v bližnji Ko- strivnici 32 metrov dolgo. V Svetem Florijanu pri Ro- gaški Slatini so izdelali veh- kansko butaro predvsem do- mači gasilci, ki so jo nato na cvetno nedeljo prinesh od ga- silskega doma do bližnje cerk- ve. Izdelovždi so jo dva dni in pol. V tem kraju so imeh tako vehko butaro prvič, lani je bilo o dvajsetmetrski slišati iz bliž- njega Rogatca. Za turistično društvo v Ko- strivnici pomeni praznik že izdelovanje velike butare. Šolarji kostrivniške okolice so se nekaj dni pred cvetno nedeljo zbrali na Jagodičevi domačiji v Podturnu, kjer so posebej poskrbeli za veselo druženje in dobro voljo. Le- tos so izdelali 32 metrov dol- go butaro, za katero so Ko- strivničani prepričani, da je bila med velikimi butarami najlepša. V nedeljo so jo tisti, ki so jo izdelovah, prinesh iz Podturna v Kostrivnico, kar blizu dva kilometra daleč. Butaro si je mogoče ogledati pri Jagodičevih vse do vehke noči. V Kostrivnici so izdelali bu- taro velikanko že tretje leto. zato jo vedno pričakujejo z velikim zanimanjem. Njeno izdelovanje je del pestre de- javnosti turističnega društva, ki mu predseduje Anton Plev- čak. Društvo pripravlja med drugim tudi poletni kmečki praznik, spomladansko oce- njevanje urejenosti okolja ter pohod po obronkih KS Ko- strivnica. BJ, Foto: SHERPA Zadnja cislilna akcija v soboto Minulo soboto so prebivalci, člani nekaterih društev in organi- zacij ter delavci Komunale Laško v Jurkloštru in Zidanem Mostu izvedh še zadnjo čistilno akcijo zbiranja smeti, ki se je v občini Laško pričela že pred dvema mesecema. Tudi tokrat prostovolj- cem ni bilo dolgčas, saj so na primer v Jurkloštru samo v nekaj urah nabrali preko 35 avtomobilskih školjk. Bo .J. Gorski reševalci so merili moči na Okrešlju Gorska reševalna služba IIS) Celje je v soboto v jarski dolini pripravila 9. metov memorial, medna- ilno tekmo gorskih reše- Icev v turno smučarskih liih. V dveh kategorijah se pomerilo devetnajst dvo- iz Slovenije ter Češke in cvaške. Med mlajšimi sta najboljša Čeha, med sta- lnimi pa tekmovalca s po- 'je Jezersko. ^'3rt deset kilometrov dol- Proge je bil v Kotu na za- poti na Okrešelj. Tek- ""l^alci so se povzpeli na Sa- njsko sedlo, od koder so se s turnimi smučmi spustili na Okrešelj. Naslednji vzpon na Zaspani hrib je bil tekma v tekmi, saj so tekmovalcem merih čas vzpona. Spust s tur- nimi smučmi je potekal po veleslalomski progi. Z Okreš- Ija so se tekmovalci vrnih v Logarsko dolino, kjer je bil postavljen cilj preizkušnje. Tekmovanje je potekalo v dveh starostnih kategorijah, do štirideset in nad štirideset let. V mlajši skupini je zmaga- la dvojica s Češke, pri starej- ših pa je bil najboljši par s postaje GRS Jezersko. Častni pokrovitelj tekmovanja je bil sicer odsotni predsednik dr- žave Milan Kučan. Stanetov memorial je poime- novan po dolgoletnemu načel- niku GRS Celje StaneUi Venmš- ku, letos pa je že tretje leto zapored posvečen tudi spomi- nu reševalcev, ki so se tragično ponesrečili na reševahii vaji na Okrešlju leta 199Z Prihodnje leto bo postaja GRS Celje praz- novala 70. obletnico, zato se slovenski reševalci dogovarjajo s kolegi v tujini, da bi bil ob tej priložnosti 10. Stanetov memo^ rial tudi srečanje vseh evrop- skih gorskih reševalcev. SEBASTUAN KOPUŠAR 34 REPORTAŽA Martin Strel od Črnega lesa do Črnega morja Nov maratonski podvig za Guinnessovo knjigo rekordov Pred davnimi leti je znana nemška revija Stem ponudila lepo vsoto denarja tistemu pla- valcu, ki bi zmogel preplavati vseh 2860 kilometrov Dona- ve, za Volgo drugega največje- ga evropskega veletoka, ki te- če po ozemlju kar desetih dr- žav. Tedaj se je za ta podvig zelo zanimal znani maraton- ski plavalec Veljko Rogošič, vendar s ponudnikom ni našel skupnega jezika in s plava- njem ni bilo nič. Letos pa bo od 25. junija do 24. avgusta pla- val po vsej dolžini Donave slo- venj poklicni plavalec Mar- tin Strel, izredno zahteven mednarodni projekt pa vodi celjska Agaicija S 2000. Kdo je Martin Strel Petinštiridesetietni Martin Sfrel je doma iz Mokronoga, danes z družino živi v Trebnjem, veUko časa pa zaradi treningov preživi tudi v Ljubljani. Glasbe- nik in nekdanji učitelj kitare se je povsem posvetil plavanju, saj je kmalu ugotovil, da je zmožen dobro prenašati velike napore tudi pri daljših razdaljah. Tako je leta 1992 preplaval v Krki 105 kilometrov v osemmdvajsetih urah. Prvo veUko mednarodno zmago je dosegel v plavanju pre ko znamenite Rumene reke na Kitajskem, ko je prvi med 76 plavalci preplaval zelo deročo reko od enega brega do drugega v razdalji sedmih kilomehrov. Svetovni dolžinski rekord v morjih je dosegel na razdalji Lignano-Ravenna, ko je 162,5 kilometra preplaval v 55 urah in enajstih minutah. Rekordov je bilo še več, na primer na plava- njih med Caorlom in Umagom in Benetkami in Portorožem. Martin Strel je leta 1997 prvi na svem preplaval 78-kilometrsko razdaljo med Afriko in Evropo (Tunizija-Sicilija) v devetindvaj- setih urah m šestintridesetih mi- nutah, za njim pa je tudi veliko plavalnih tekem za svetovni po- kal. Plavanje po vsej dolžini Do- nave je zelo zahteven projekt. Plavanje bo trajalo 61 dni. Strel pa bo v vodi povprečno po 12 ur na dan. Iz vode bo prišel pozno popoldne ali zvečer, spal bo v hotelu, ker potrebuje počitek. Čez dan ne bo zapuščal reke. Spremljajoča ladja ga oskrbuje z vsem potrebnim: med plava- njem popije največ osvežilnih napitkov, navadno pije vsakih dvajset minut, druge hrane med plavanjem zaužije zelo malo. Ker je Donava zlasti v gornjem toku tudi julija in avgusta precej hladna reka, bo imel na sebi plavalno obleko iz zelo tankega materiala. Na poti bo kar nekaj ovir, recuno zapornice zaradi hidroelektrarn. V Jugoslaviji bo treba plavati pod porušenimi mostovi, skozi Djerdap je pose- ben režim prehoda skozi vodno zaporo. Od jugoslovansko ro- munske meje je Donava ves čas mejna reka med Romunijo in Bolgarijo. Zelo zahteven bo zadnji del v delti Donave, ki se začne že več kot sto kilometrov pred izUvom v Črno morje in je potrebno zelo natančno vode- nje do cilja. Zadnja huda onesnaženja re- ke s cianidi plavalca ne bodo ovirala, kajti vodna gladina se je hitro očistila zaradi izredno ve- like količine vode, strupi pa navadno ostanejo na dnu, kjer se zadržujejo več let. Martin Strel plava pod geslom Mara- tonsko plavanje tisočletja za mir, prijateljstvo in čiste vode, kar je v letu 2000 še posebej aktualno. Donava povezuje de- set držav: Nemčijo, Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, Hrvaš- ko, Jugoslavijo, Romunijo, Bolgarijo, Moldavijo in Ukraji- no. Plavalca bodo pozdravljali prebivalci Donaueschingena, kjer bo začetek plavanja, pa Ulma, Ingolstadta, Regensbur- ga, Passaua, Linza, Dunaja, Bratislave, Budimpešte, Vu- kovarja, Novega Sada, Beo- grada, romunskega Calafatija, bolgarskega mesta Ruse, pa spet romunskega Galatija in na cilju Suline. Plavanje xa mir, prijateljstvo in čiste vode Maratonsko plavanje po Do- navi je doslej največji plavalni projekt, ki se ga je kdorkoli lotil na evropski celini. Zato je tudi prijavljen pri londonski Guin- nessovi centrah. Ima močan ekološki poudarek. Zanj vlada veliko zanimanje, zunaj bolj kot v Sloveniji, ki tudi tokrat zamuja z izredno priložnostjo svoje pro- mocije. V Celje se te dni na Agencijo S 2000 zgrinja pošta županov ob- donavskih mest, ki se vključuje- jo v spremne prireditve, ki bodo v večjih mestih. Na Dunaju bo ravno v času, ko bo priplaval - ne literarni Martin Kipan, temveč čisto pravi Martin Sttel - v petek, 14. julija velik festival mladih na tradicionahiem Donauinselfe- stu, kjer pričakujejo preko dva milijona mladih in legendarne RoUing Stonse. V načrtu so tudi nastopi znanih slovenskih glas- benikov v nekaterih mestih ob Donavi; na primer New Swing Quarteta, Vlada KresUna, Zora- na Predina, Lada Jakše in dru- gih. Organizatorji so v dogovo- rih s POP TV za stalno spremlja- nje projekta, zanj pa se zanima- jo tudi tuje televizije, med njimi RTL. Med slovenskimi sponzor- ji se je med prvimi odzv^ Luka Koper. Donava je reka, ki je poveza- na tudi z našo zgodovino, če- prav ne teče po ozemlju naše države. Toda zgodovinski kraji so polni tudi imen naših ljudi, ki so potovaU na tuje ui ustvar- jali Evropo, pa naj gre za Ulm, Regensburg in druge kraje. V Melku je deloval Gallus, Dunaj in Slovenci je itak zgodba zase, Bratislava in Budimpešta nas povezujeta z delovanjem mo- gočnih Celjskih, v Bolgariji pa je v Plovdivu grob Antona Be- zenška iz Bukovja pri Frankolo- vem, očeta bolgarske stenogra- fije, če omenim le nekatera imena. Že nekaj časa je o pro- jektu Donava 2000 na voljo tudi spletna stran Danu- be2000.com. Častni odbo, di Lojze Peteric, Strelov banjski rojak, ki mu je dosedanjih projektih velil« magal, v odboru pa so še Cerar, Bojan Križaj in To Humar. Dogovori tečejo zi gimi uglednimi športnild navskih držav, na primer dreasom Goldbergerjem, tinom Schmidtom, Draga Dajičem, Draganom Kičai čem in še drugimi. Tam, politika še ni stkala potre vezi, jih vzdržujejo športri gospodarstvo. Zdaj bo N Strel s svojun plavanjem [ zal vseh deset donavskih di o čemer so organizatorji [ obvestili tudi Kofija Anana la Clmtona, papeža Janez, vla 11. in Romana Prodija. DRAGO MED Foto: BORUTj VI TEDNIK 35 KMETUSKO SVETOVANJE prehod na poletni obrok jprila bodo kmetje pričeli j .phodom na krmljenje z [^1,0 krmo ali pašo. Zato je ^ da opozorim na neka- probleme, s katerimi se j^^i srečujejo. Zimsko krm-; jg krav molznic, visoko ^jjti krav in telic traja pri ^približno pol leta, Pre- ^ iz zimskega krmljenja poletni obrok, ki je bolj piolik, je potrebno opravi- ^stopoma. ^;mladi, sveži zeleni krmi je ijestkrat več vode, več je jjjkovin in premalo struk- jjosti v primerjavi z zim- ^ obrokom. Mikroorganiz- V vampu se na novo vrsto jie le počasi privajajo, zato [avljamo prehod postopo- I, traja naj dva do tri tedne. Ob krmljenju z mlado travo srečujemo z neizogibnim iom beljakovin in premalo iilcturnostjo. V prvi fazi pri- trava v vamp, ki je od jskega obroka še poln suro- vlaknine in je zato izkori- izelo dober. Kmalu pa se mp izprazni in zmanjka čvr- !vsebine (balasta) za delo- ije mikroorganizmov. Obrok zato nujno potrebno izrav- i Koruzna silaža in seno sta imerni obliki krme, ki ab- feta veliko vode iz zelene me, izravnavata energijsko - i^akovinsko razmerje v obro- [ikagotavljata primernejšo Inituro obroka. Marsikdaj mislimo, da lah- iprobleme poletne prehra- ffišujemo že z dokrmljeva- bi 1-2 kg slabega sena ah Ime. Strukturnost obroka res pavimo, energetsko pa poka ne izravnamo. Ener- pa vrednost slabega sena k slabša od trave. Obrok s ibim senom ali slamo je pri- •ren le za krave z nižjo mleč- sijo (10 - 12 1 mleka). Zakaj je torej potreben po- stopen prehod iz zimskega obroka na krmljenje z zele- no krmo? • Prehiter prehod na zeleno krmo močno zniža tvorbo ocet- ne kisline v vampu, posledica tega pa je padec mlečne tolče; • Zaradi veliko vode v travi je blato krav mehko, pogosti so driski podobni pojavi, vse to povzroči izpiranje nekate- rih elementov iz prebavnega traka. Posledica so lahko prob- lemi z zdravjem, reprodukci- jo, upade lahko količina mle- ka; • Če ob krmljenju z zeleno krmo krmimo še koncentrate, se strukturnost obroka zelo poslabša, pride lahko do aci- doze - zakisanosti vampa. Prehod na poletni obrok naj bi izgledal takole: • Če imamo na razpolago prezimne dosevke, jih začne- mo krmiti že 10 dni pred pre- hodom na pašo. • Če se bodo živali pasle, prve dni pasemo le eno do dve uri dnevno ob polnem zim- skem obroku in nato čas paše postopoma podaljšujemo. • K zeleni krmi vedno do- dajamo še strukturno krmo: seno, uvelo travno silažo ali slamo. • Zelo primeren je dodatek koruzne silaže, s katero vnaša- mo v obrok tudi potrebno ener- gijo. • Zaradi pomanjkanja na- trija v zeleni krmi kravam do- dajamo dnevno tudi do 50 g soli; primerno je tudi, da ima- jo živali prost dostop do lizal- nih kamnov. • Beljakovinsko krmilo mo- ramo prilagoditi poletnemu obroku. Pomladanski prehod na ze- leno krmo je povezan tudi s pašniško tetanijo. To je pre- snovna bolezen, ki se pojavlja na intenzivejših kmetijah. Ob- čutljive so zlasti starejše krave molznice. Vzrok zanjo je v pomanjkanju magnezija. Ab- sorbcija magnezija je zmanj- šana zaradi velike vsebnosti kalija in beljakovin v zeleni krmi. V praksi velja, da boljša kot je zimska krma, lažji je_ pre- hod na poletni obrok. Če so bile krave pozimi primerno oskrbovane in opravimo pre- hod na poletni obrok postopo- ma, se izognemo motnjam ob prehodu, preprečimo padec mlečne tolšče, količina namol- ženega mleka po kravi pa se celo rahlo poveča. HELENA PREPADNIK, univ.dipl.inž.zoot. KOZMEnCARKA SVETUJE Kako imeti lep hrbet? Priskrbite si dobro krtačo z dolgim držalom. Trdoto šče- tin preverite, preden jo kupi- te. Naj bo v skladu s kožo na hrbtu. Če vas bo preveč rani- la, boste občutili bolečino in to zagotovo ni dobro. Če pa bo po drugi strani premeh- ka, učinka ne bo. Vsekakor so najboljše krtače iz narav- nih vlaken. Dobro je, če imate doma tudi roler za hrbet. Te male kroglice, ki so vpete med oba držala, s katerim usmerjamo masažne gibe, poskrbijo, da bo hrbet lepo prekrvavljen. Pričnite dan s krtačenjem hrbta, nato ga dobro premasi- rajte še z rolerjem. To dobro dene vsem, zlasti pa tistim, ki so zjutraj bolj zaspani. Na koncu se stuširajte izmenično hladno - toplo. Skušajte si utreti mleko za telo tudi na hrbet, videli boste, da boste vsak dan bolj elastični in roke bodo dosegle tudi tiste predele, ki jih na začetku niso, zato vztra- jajte. Enkrat tedensko si privošči- te savno ali parno kopel na hrbtu (kozmetičarka); na kon- cu naj vam še s peelingom odstrani odmrle celice. Čeje le mogoče, si privošči- te enkrat tedensko tudi ročno masažo, vendar le s kvalitetni- mi olji (ne parafin). Kozmetičarka VESNA obvestilo kmetovalcem v Uradnem listu RS 27/00 z dne 28. 3. 2000 je izšla Uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kme- tijstva ter proizvodnje hrane za leto 2000, Uredba je predolga, zato navajamo samo nekaj namenov, za katere so predvidena sredstva neposredno na podlagi vlog: nepo- sredna plačila za površino za določene poljš- čine, hmeljišča, pridelavo semen, kompen- zacijska plačila za rejo živah: biki, voli, krave dojilje, drobnica, kobile za vzrejo žrebet, kompenzacijska plačila za vzrejo ple- menskih živali, za območja s težjimi razme- rami za kmetovanje so predvidena neposred- na plačila na površino kmetijskih zemljišč (gorsko višinska, gričevnata, hribovita, kraš- ka območja, strme kmetije), predvidena je podpora za planinsko pašo, integrirano pri- delavo sadja in vrtnin, preprečevanje erozije vinogradov, posebna podpora je namenjena tudi ekološkemu kmetovanju. Vsaka kmetija, ki želi uveljavljati sredstva| na podlagi te uredbe, bo morala izpolniti; osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu. Obrazce boste lahko dobih pri kmetijskih svetovalcih konec aprila. Rok za oddajo' obrazcev je 30. maj 2000. Kmetije, ki bodo uveljavljale neposredna^ plačila na površino, morajo na kopijo katastr-i skega načrta vrisati vse dejanske rabe kmetij- skih zemljišč, zato čimprej naročite posestni list in kopijo katastrskega načrta, izdelanega t posebej za uveljavljanje sredstev finančnih! intervencij na izpostavi Geodetske upravej republike Slovenije. Plačali boste le mate- rialne stroške. Kopije z vrisanimi dejanskimi vrstami rabe so sestavni del vloge in jih hrani: nosilec kmetije doma. 36 KAJ BI DANES KUHAU? Juha z olivami, rižota z morskimi sadeži, palčke s sirom. Juha z olivami Potrebujemo: 2 debeli če- buli, 1 zeleno papriko, 4 žlice olja, 35 dag govejega mesa (brez kosti), 1 1 mesne juhe, 10 dag paradižnikove mezge, 1 žličko sladke paprike, sol po okusu, mleti poper, 3 sred- nje velike krompirje, 15 oliv polnjenih s papriko. Priprava: čebulo in papriko narežemo na kocke, pražimo 10 minut na razgretem olju. Govedino narežemo na drob- ne kocke, pridamo k čebuli in papriki ter pražimo še dobrih 15 minut. Prilijemo juho, do- damo paradižnikovo mezgo in začimbe ter kuhamo pokri- to 45 minut na majhnem og- nju. Nato dodamo na drobne kocke narezan krompir in ku- hamo še 15 minut. Olive raz- polovimo in jih stresemo v juho tik preden jo postavimo na mizo. Rižota z morskimi sadeži Potrebujemo: 40 dag riža, 80 dag dagenj, 80 dag ostalih morskih školjk, glavico čebu- le, žlico paradižnikove mez- ge, 2 dl suhega belega vina, 6 dag masla, 2 žlici olivnega olja, žlico sesekljanega peter- šilja, sol, poper. Priprava: vino zavremo in pustimo, da rahlo vre 5 mi- nut in se pri tem količina zmanjša za polovico. Vse školjke s ščetko dobro, ope- remo pod mrzlo vodo. Školj- ke, ki imajo odprte lupine, odstranimo. Dodamo jih skuhanemu vinu in kuhamo Piše: MAJDA KLANSEK 5 minut, da se odpro. Dokler se segrevajo, jih večkrat pre- mešamo. S penovko pobe- remo kuhane školjke. Doli- jemo toliko vode, da dobi- mo skupaj liter tekočine. Se- grejemo 3 dag masla z ol- jem, dodamo čebulo in me- šamo na nizki temperaturi, da porumeni. Dodamo riž, malo povečamo temperatu- ro in mešamo, da postane steklen - približno dve mi- nuti. Posohmo, popopramo, dodamo paradižnikovo mezgo in dobro premeša- mo. Primešamo tekočino z vinom. Dušenje traja približ- no 35 minut. Medtem ko du- šimo riž, 2/3 školjk odstra- nimo meso in ga primešamo rižu, dodamo preostalo ma- slo, narezano na lističe in sesekljan drobnjak. Jed okrasimo s školjkami z lupi- no. Palčke S sirom Potrebujemo: (za testo) 20 dag moke, 3 male žlice pecil- nega praška, malo soli, 1 jaj- ce, 10 dag masla, 10 dag nastr- ganega sira. Za posip: približ- no 3 dag parmezana. Priprava: moko pomeša- mo s pecilnim praškom in presejemo na desko. V sredi- no napravimo vdolbino, v ka- tero damo sol in jajce. Napra- vimo z delom moke gosto maso, ji dodamo koščke hladnega masla in nastrgani sir ter zamesimo gladko te- sto. Če se lepi, pustimo, da se ohladi. Testo raz valjamo na debelino 3 mm; razrežemo v trakove, široke 1 cm, dolge pa 7 cm, jih namažemo z mlekom in posujemo s si- rom. Pečemo pri srednji tem- peraturi približno 10 do 12 minut. dominvrt Nakup in sajenje rastlin Vsak dan nam v pravilno posajenem vrtu prinese nove cvetove ali pa opazimo, ka- ko iz tal pokukajo novi brsti rastline, za katero smo mi- slili, da je čez zimo propad- la. Če želimo posaditi nove rastline, je sedaj čas za na- kup in presajanje. Morda ima kakšen znanec rastlino, ki nam je všeč in bi jo radi imeli. Poprosimo ga zanjo, da nam jo del odstopi. Traj- nice se v nekaj letih lepo razrasejo, da ni problema z novimi sadikami. Morda niste vedeli, toda ve- hko rastlin (predvsem to ve- lja za redke in počasi rastoče trajnice in iglavce) sploh ne moreš kupiti ali pa je za na- kup čakalna doba tudi do treh let. Nekatere od takšnih rast- lin ti vzgojitelj podari, če ugotovi, da si vreden njegove- ga zaupanja in da se bo rasth- na dobro počutila v tvojem vrtu. Pri nakupu rasdin si prej naredimo spisek, kaj bi imeli in kam bomo rastline posadi- h. Pri tem nam pomagajo raz- ni priročniki in katalogi, v katerih so opisi rastlin, čas in barva cveta, višina in širina rasti. S takšnim seznamom lažje izberemo rastline in tu- di pri sajenju bomo imeli manj težav. Če imamo na sez- namu redke rastline, ki pri nas niso dostopne (vrtnarji takšnim spiskom pravijo glasbene želje), nam bodo v boljših vrtnarijah in vrtnih centrih svetovali in predlaga- li takšne, ki so na voljo in imajo podobne rastne zahte- ve in razrast. Morda niste ve- deli, toda nekatere sorte vrt- nic imajo pri različnih n. zvajalcih različna imen^ pa se med sabo ločijo obarvanosti lista ali na« odpiranja cvetov. i Saditev in presajanje ij lin je delo, ki ga je ^ narediti temeljito, saj sen napake poznajo zelo časa. Najpogostejša nap^ ki ji podležejo tudi izku^ vrtnarji, je pregosto sajej Rastlina, ki smo jo prine je majhna in ko jo posadi na gredo, se nam zdi, dj greda prazna in potem na dimo ravno to, česar ne smeli, namreč dosadimo, ve rastline. S tem doseže učinek učinek polnosti, kj trajala le kakšno leto ali ^ Sčasoma pa bomo opazili, so pričele rastline rasti dn| v drugo, da nekaterih rasti ni več, saj so propadle, kef; jih višje rastline prerasle zadušile. Po tej ugotovitvi običajna reakcija, da vzafl mo v roke škarje in noŽ rastline, ki so prevelike, I režemo. Zgodba se pona^ potem vsako leto znova' znova, le da posamezne line zaradi naših kirur^' posegov pričnejo hirati propadati. Torej pamet v roke pri ^ nju rastlin, da se to ne zg' tudi vam. V primeru, da raj opisano napako o^^^ na vaši gredi, rastline čimP' razsadite na nove grede. lepše rastline za svojo f rabijo prostor, da se 1^. razrastejo in pokažejo s^, lepoto. Pravilno posajena^ da ali vrt nas bosta razv^ Ijevala vsako leto znov^ znova. j GORAZD MAjij Vrtnarska šola Mi>mi.wu.d MOJAPOKOJNINA Odgovori o upokojevanju Nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojnin- ski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zako- na uveljavljala postopoma v naslednjih desetih letih, mar- sikoga že sedaj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. V sodelo- vanju s Petrom Šalejem, vodjo oddelka za pokojninsko in in- validsko zavarovanje pri celj- ski enoti ZPIZ, bomo odgovar- jali na vaša vprašanja. Pošljite jih na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, z oznako Pokojnina. Rojen sem decembra 1945. Z dvema letoma, ko sem pre- jemal denarno nadomestilo pri Zavodu za zaposlovanje, imam 33 let in 6 mesecev delovne dobe. Podjetje, v ka- terem sem delal, je šlo v ste- čaj. Zanima me, če imam kakšne pogoje za upokoji- tev in kdaj. Imam zdravstve- ne težave, dela ne dobim in tudi delati ne morem. Svetu- jejo mi, naj se obrnem na invalidsko komisijo. Zani- ma me, kako je s tem. Po podatkih, ki ste jih na- vedli v vašem pismu, ne izpol- njujete pogojev upokojitve po prehodnih določbah novega zakona, ker vam je na dan 31. 12. 1999 manjkalo več kot pet let pokojninske dobe do iz- polnitve pogojev za upokoji- tev. Predvidoma se boste lah- ko na osnovi podatkov o staro- sti in pokojninski dobi upoko- jili pri svojem 63. rojstnem dnevu. Glede vaših zdravstve- nih težav bi se bilo smiselno posvetovati z vašim osebnim zdravnikom, če ste morda po njegovem mnenju še zmožni opravljati pridobitno delo, ali je morda pri vas nastopila po- polna izguba delovne zmož- nosti. V kolikor zdravnik me- ni, da niste več zmožni za delo, naj pošlje na Zavod za pokojninsko in invalidsko za- varovanje tako imenovani obr. 3. Predstavljeni boste in- validski komisiji, ki bo oceni- la vaše zdravstveno stanje in ob pozitivnem mnenju nez- možnosti za delo boste inva- lidsko upokojeni. Rojena sem 1. 7. 1950 in imam 31 let delovne dobe. Zanima me, do kdaj bom morala delati. Imam dve hčeri, ki sta že obe zaposle- ni. Upoštevajoč sporočene po- datke, bi se lahko predvido- ma upokojih aprila leta 2005 ob znižanju starostne meje zaradi otrok, kljub dejstvu, da so hčere že zaposlene. V letu vaše upokojitve se bo po prehodnih določbah veljav- nega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zahtevalo za ženske 36 let pokojninske dobe ter 55 let starosti. 37 S prijatelji pobarvajmo pirhe tos s* pripravimo pravi velikonočni praznik v dru- i ,l(ein krogu ali z najožjimi prijatelji. Marsikaj se da |!pšati in narediti za ta praznik. Velikonočne pirhe foblikujete z različnimi barvnimi kreacijami, vsa- ^jce ima lahko svojega kreatorja. Pri tem so najvaž- L izvirne ideje, pri barvanju pirhov lahko uživa cela ''ijjia skupaj s pravimi prijatelji. Prepustite se svoji ^^jjljiji. Naredite najlepši pirh prav letos, naj vam 'ijgse srečo in zadovoljstvo. Povabite še svoje prijate- lj majhen velikonočni party pod motom: Kdo poslika Jlepši pirii?_ ■ - ^■ --..-.^v. p povabite družino ali pri- bije na velikonočni zajtrk, j^ite nekaj hlebčkov v obli- velikonočnih zajčkov, na 20 postavite maslena jajčka jjrobnjakom in zelišči, na j^nik dajte sveže rdeče redkvice. Z barvami za tekstil napišite na belo platno ali bel prt napis »Vesele velikonočne praznike«. Na platnene servie- te prišijte rumene piščančke. Na vsako servieto položite ži- vo obarvan pirh. Namesto klasičnega kruha specite velikonočni kruh s se- zamom ali makom. Lesene modelčke za jajčka pobarvaj- te z živimi barvami in jih po- stavite na mizo. Na njej bodo kot dodatna dekoracija. Na- berite šopek narcis, jih posta- vite na mizo, k vazi z narcisa- mi pa postavite krožnik z rde- čimi redkvicami in hrenom. Miza bo postala lepo pisana, sveža in prijetna. Iz različnih zelenih zelišč - peteršilj, drobnjak, rožmarin, vrtna kresa.... oblikujte zeleni venček oziroma zeleno gnez- do, ga postavite na večji krož- nik in vanj položite obarvane pirhe. Kruhovi hlebčki V obliki lajckov Potrebujemo (za 6 hlebč kov): 500 g moke, 1 žlico soh, 20 g kvasa v prahu, četrt litra vode, maslo za premaz, 1 jajce, mak in sezam za posipanje. Priprava: v skledo nasujemo moko in sol, vmešamo vodo in kvas in zamesimo testo, da po- stane masa gladka. Nato pusti- mo testo, da naraste in ga zatem še enkrat premešamo, da posta- ne lepljivo. Iz testa zatem obli- kujemo velikonočne zajčke, jih premažemo z razredčenim raž- vrkljanim jajcem, posipamo z makom in sezamom ter vstavi- mo v predhodno segreto peči- co. Nato jih pečemo okoli 20 minut, da porumenijo. Velikonočni kruh Potrebujemo: 1 kg moke, 1 paket suhega kvasa, četrt litra vode, 1 žličko sladkorja, 3 dl mleka ali jogurta, maslo, 2 žlički soli, 2 zrna česna, sese- kljani zeleni rožmarin, 4 do 6 trdo kuhanih jajc. Priprava: moko vsujemo v skledo, dodamo kvas v prahu, vodo, sladkor, mleko ali jo- gurt, maslo in sol. Vse skupaj vmešamo v gladko testo. Nato naj tako pripravljeno testo mi- ruje nekaj časa, da naraste. Zatem testo še enkrat premeša- mo in dodamo zdrobljeni če- sen in zmleti rožmarin. V testo lahko vstavimo tudi trdo kuha- na olupljena jajca. Kruh nato pečemo 50 do 60 minut. Deserini velikonočni zajčki Potrebujemo: želatino, pol litra suhega belega vina, malo zelenega Ukerja, 150 gramov sladkorja in malo limoninega soka. Priprava: želatino potopi- mo v mlačno vodo, da se zmeh- ča. Zmešamo belo vino in zele- ni liker, dodamo limonin sok in sladkor. To dodamo želati- ni, jo pregnetemo, razvaljamo in iz nje z modeh obhkujemo velikonočne zajčke. BOJAN SEŠEL ZDRAVNIK SVETUJE Sladkorna bolezen Diabetes meUitus je bolezen, ki v sodobnem času zaposluje po vsem svetu veliko število strokovnjakov zato, da bi za bolnike uspeh narediti čim več v preventivnem kot terapevt- skem smislu. Bolezen je na- nu-eč v silnem porastu. V ZDA je na primer zaradi staranja populacije in debelo- sti v zadnjih 30 letih prišlo do 70-odstotnega porasta bolez- ni. Tako je sedaj v ZDA regi- striranih 16 milijonov bolni- kov, od tega okrog 100.000 otrok. Lahko si mislimo, kak- šni so stroški zdravljenja ob tem velikem številu bolnikov. Pri nas je število sicer manjše, okrog 100.000 bolnikov, ven- dar pa bi z zelo skrbno načr- tovano akcijo našli še veliko več bolnikov, še posebej, ker se sedaj uvaja nova nomen- klatura, in sicer motena kon- cetracija glukoze na tešče. Pri sladkorni bolezni pride slej kot prej do komplikacij, ki neugodno vplivajo na kvahte- to življenja in pa tudi preži- vetje. Še pred pol stoletja te komplikacije bolnikov niso ogrožale,. ker je bila življenj- ska doba zaradi nezadostne terapije nizka. Vrste diabetesa in znaki za bolezen Diabetes delimo na več sklopov po načinu nastanka in poteku: - sladkorna bolezen tip I (odvisen od inzulina) - teh bolnikov je okrog 10 odstot- kov; - sladkorna bolezen tip II (neodvisna od inzulina) - teh bolnikov je okrog 90 odstot- kov; - nosečnostni diabetes, na- stane med nosečnostjo, neka- ko je porast med 24. in 28. tednom nosečnosti. Osnovna motnja, ki privede do diabetesa, je v hormonu trebušne slinovke - inzulinu. Inzulin se izloča v beta celicah takrat, ko poraste v krvi glu- koza, deluje na posebne re- ceptorje na celici in pomaga pri prenosu glukoze v celico. Koncentracije inzulina pri različnih tipih diabetesa so različne in zanimivo je, da je pri tipu II zadosti inzulina ali celo več, vendar so periferna tkiva neobčutljiva za njegovo delovanje, medtem ko je pri tipu I absolutno pomanjkanje inzulina. NUŠA ČEDE, dr.med., speciaUst interne medicine Klinična slika sladkorne bolezni je dokaj tipična: že- janje, hujšanje, pogosto uri- niranje tudi ponoči, nagnje- nost k infekcijam. Tudi diag- noza je lahka, predvsem z biokemičnimi preiskavami, pri mejnih primerih pa diag- nozo potrdimo z določenimi testi. Če imate tudi vi zdravstve- ne težave in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi ted- nik, Prešernova 19, Celje za rubriko Zdravnik svetuje in strokovnjaki vam bodo od- govorili. Ker prevladuje med bolniki predvsem diabetes tip II, to je predvsem v srednjem življenj- skem obdobju, je dobro vede- ti, kateri so rizični faktorji, ki pogosto nastopajo skupaj s sladkorno boleznijo ali pa ce- lo pripomorejo do zgodnjega nastanka bolezni: debelost, pozitivna družinska anamne- za, anamneza o gestacijskem diabetesu, zvišan krvni pri- tisk, zvišane maščobe. Zdravljenje sladkorne bolezni Pri zdravljenju je vedno v osnovi dieta in pa priporočena redna telesna aktivnost. Če ti dve postavki ne zadostujeta, je potreben prehod na zdravlje- nje s tabletami ali pa inzuli- nom, pri čemer je pri tipu I vedno potrebna inzulinska te- rapija. Vedeti moramo, da je za dobro prognozo bolezni po- trebna dobro urejena sladkor- na bolezen (približek krvnega sladkorja in glikiranega hemo- globina normah) in pa norma- liziran krvni pritisk, maščobe, telesna teža. Potrebni so tudi redni pregledi za odkrivanje tipičnih diabetičnih komplika- cij na očeh, ledvicah, živcih in nogah (diabetično stopalo). 38 FILM ■ TELEVIZIJA ■ RADIO Let žoge in let letala Ljubiša Samardžič je člo- vek, ki ga ni potrebno po- drobneje predstavljati. Igral je v več kot 150 filmih, osvo- jil mnogo dragocenih in ce- njenih filmskih nagrad. To- krat, v Nebeški vabi, za spre- membo nastopa v vlogi pro- ducenta ter prvič tudi reži- serja, zato je več povedal o tem filmu. Kaj pomeni naslov Nebeš- ka vaba? Sky hook je pravzaprav izraz iz košarke, ki ga je pred leti izumil slavni Djabar. To je met žoge preko glave v koš. Želeli smo v naslovu filma povezati, kot metaforo, let žo- ge skozi zrak - igro radosti - in strahote, ki jih povzroča let bombarderjev preko mesta. Kaj vas je po toliko let igranja prepričalo, da ste prev- zeli režijo? Občudoval sem vitalnost svo- jih sosedov, ki so se upirali vsemu, kar pripada človeški neumnosti, tlačenju majhnih in ubogih. Presenečen sem, da politika moje države in politi- ka zahoda nista našli skupne- ga jezika, da bi preprečili bom- be. Kot da je enim in drugim vrana popila možgane. Odlo- čil sem se, da napravim svoj prvi igrani film kot notranji krik in bes proti vsem tistim, ki so botrovali poletju leta 99. Najlepša stran tega filma sta duh in šarm mojih sosedov, njihova upornost in želja, da bi z igro, ljubeznijo, pivom, pesmijo, smehom, a tudi sol- zo, premagali svoj notranji ne- mir. Če sodim po reakcijah v Berhnu (film je bil nominiran Ljubiša Samardžič za zlatega medveda, op. p.), v Sarajevu in na premierah v Sloveniji, bo film mnogim všeč. V filmu se zvrsti mnogo znanih imen - Neda Arnerič, Milena Dravič, Dragan Bje- logrlič, potem košarkarji Bo- diroga, Rebrača, glasbo je recimo pisal Vlatko Stefanov- ski, kako ste pritegnili vse te ljudi? Vsi spoštujejo moje delo, jaz pa njihovo. Zato mi jih ni bilo težko pridobiti za film, ki v sebi nosi zmagovalnega du- ha. Košarkaški prvaki sveta so film občudovali. Vlatko Stefa- novski ga je najprej videl in se šele potem odločil, da naredi glasbo zanj - dejal je, da je to najboljši film, za katerega je skladal. Kar pa se tiče igralcev - z Nedo in Mileno smo skupaj igrali v tolikih filmih, da ju ni bilo težko animirati. Bjelogr- lič je prve filmske korake de- lal ob meni; Nebojša Glogo- vac je recimo moje odkritje iz filma Umor s premislekom; Katarina Žutič, Sonja Kolača- rič, z njima sem se igral in vzljubil njuno igralsko nedolž- nost ter jo v filmu izkoristil do maksimuma. Film je zelo pozitiven, poln upanja, brez zares zlobnih karakterjev - pa je to reali- stični prikaz okoliščin? Recite temu kakor hočete, moja želja je bila, da na filmu poustvarim iluzije in želje, ki jih heroji moje ulice, mesta, države, znajo nositi s toliko potrebne plemenitosti. Ali imate občutek, da bolj brutalni in brezupni srbski filmi ugajajo zahodnemu gle- danju na vaše sodržavljane? Brezupnost, ki se je pojavila v nekaterih filmih, ki so igrah tudi v Sloveniji, je pač stvar osebnega odnosa avtorjev, ki so te filme ustvarjah. Jaz sem skušal priti do bistva srbske psihologije, da spregovorim o njihovi drznosti, upornosti, no- rosti, šarmu, smehu in žalosti. Mislim, da je to karakteristika ljudi mojega podnebja in mi- slim, da sem v svojem filmu odkril nov obraz njihovih ka- rakterjev. Eden od stavkov iz filma gre približno takole: »Vred- nost človeka se meri po sa- njah, ki jih je uresničil.« Je to tudi vaša filozofija? Ni daleč od mene. Mnogim se sanje ne uresničijo, mno- gim se poti zapirajo, toda člo- veško življenje bi bilo nesmi- selno, če ne bi sanjah in k sanjam težili. Ta vrsta filma, te etike in estetike so vedno znova dočakane z občudova- njem tudi s strani pragmatič- nega zahoda. Ste s tem filmom uresničili svoje sanje? Da. PETER ZUPANC KINO Celjski kinematografi si pri- držujejo pravico do spremem- be programa. Union: od 20. do 26. 4. ob 16.30, 18.45 in 21. uri ameriš- ki pustolovski film Obala. Mali Union: od 20. do 23. 4. ob 17.30 ameriška drama Hurikan. Od 20. do 25. 4. ob 20.30 komična drama Nebeš- ka vaba, od 26. 4. naprej Seksualne čvekarije. Metropol: od 20. do 25. 4. ob 16.30 risani film Svet igrač 2, od 20. do 23. 4. ob 18.30 slovenska komedija Jebiga, od 20. do 23. 4. ob 20.30 in od 24. do 25. 4. ob 18.30 in 21.30 ameriška drama Hurikan, 21. in 22. 4. ob 23.15 pustolovski film Obala, 22. 4. ob 10. uri risani film Svet igrač, od 26. 4. naprej igrano-animirana dru- žinska komedija Mišek Stuart Little in ameriška drama Hu- rikan. Obala je mit, legenda. Oba- la je govorica o raju, nedotak- njenem in skrivnostnem, go- vorica, ki se širi med pretežno mladimi svetovnimi popotni- ki, med tistimi, ki iščejo nekaj novega in drznega in morda celo nevarnega, in ki želijo, da bi to še obstajalo. Richard je predstavnik teh »nahrbtni- karjev«; in ravno on na popo- tovanju po Tajskem, po čud- nem naključju, ki vsebuje en samomor, dobi v roke zemlje- vid, ki kaže, kje se rajska obala nahaja. Seveda tja noče sam. Za družbo si vzame mlad francoski par, recimo temu, istomišljenikov. In tako gredo na Obalo skupaj. Ker jo hoče- jo, ker hočejo raj. Vprašanje je le, če bo raj hotel njih. Richard je seveda Leonardo di Caprio. Zvezdnik Titanica. Človek, ki so ga oboževalci v Nemčiji, na projekciji filma v Berlinu, pričakali z oboževal- skim, kakšnim pa, navduše- njem. Kritiki so film pričakali z nekaj manj navdušenja. Tu- di prebivalci Tajske, kjer so film snemali, so ga pospremi- li z nekaj manj navdušenja. Film, ki med drugim kritizira pohlepnosti turizma, jeza last- ne snemalne namene pohlep- no preuredil kar precejšen koš- ček prelepe tajske narave. Am- pak sedaj se menda okolje že obnavlja. Oh, super. Nerodno je primerjati film in knjigo, ker sta tako različni izrazni sredstvi. Toda nekaj podobnosti imata. Predvsem so njuni nameni ponavadi ena- ki: »potegniti« bralca ali gle- dalca v sebe. Poleg tega pa živa knjiga ustvari film v mi- slih konzumenta, medtem ko mrtev film zgleda, vsaj meni, kot raztrgana knjiga fotogra- fij. In v tokratnem primeru se splača primerjati film in knji- go Alexa Garlanda z istim naslovom (DZS). Kajti knjiga je napisana dokaj natančno: v njej so motivacije in ^e, junakov razložene tako d dogajanje smiselno. Boyle kot režiser (TYai^ ting) je v filmu stvari sp2 nil ravno toliko, jih dod^ odvzel, da je film, bolj j^J proti koncu, videti kot J gana knjiga fotografij, r^^ tični prepiri, dodani v ^ posebej zaradi hitrejših m pov najstniških srčec; Ric}^ ki v knjigi ne dobi nok mladenke, mora v filmu] Leonardo, žrebec - pose\^ kar dve. Film je seveda ^ nardov kapriciozni s/ioiui me. Leonardo gol do po^i vseh možnih fizičnih im tvenih pozah. Kar je prizm vi zanimivo, je tole: saj j sploh ni tako slab igralec, da so mu tokrat na ram naložili malce preveč, k mu scenaristične zablodel. mečejo polena pod noge ti tedaj, ko mu igralske zadi gredo prav dobro od rok. zultat je seveda padec, pomeni imeti paradiž biti dotakljiv? Kje je meja deju ki jih je vredno narediti, paradiž obdržiš? Kakšna] resnici psihologija moden popotnikov? Ideje iz knjigi nedodelane, polovičarske} vih, filmskih, ni. KotdaU ustvarjalci le še na silo dii koncepta, v katerega niso verjeli. Morda se ekipa ni] gla koncentrirati, ko so domačini ves čas težili zoj ohranjanja okolja. In kai tiče obale: zares je prikm fascinantno, in za Evropo Ameriko bo to morda pran za oči, v Sloveniji pa je pn tem v tem, da imamo podd ali še lepše obale na razpa go le nekaj sto kilometrovl proti jugu, pri sosedih. Ta da fascinacija tudi tu rnH pade. Sami padci. Torej je^ zaključek jasen. Bledo. PETER ZUPAi Gremo v kino! Film Nebeška vaba je režiral Ljubiša Samardžič. Nagrajenci so: Andrej Konda, Iršičeva 6, Celje, Tanja Čurkovič, Ljubljan- ska 58, Celje in Blanka Kušar, Gorica lOa, 3201 Šmartno v Rožni dolini. Prejeli bodo vstopnico Celjskih kinematografov za ogled filma. Tokrat se nagradno vprašanje glasi: v filmu Hurikan o tragični usodi boksarja Rubina Carterja, imenovanega Hurrica- ne, se pojavlja pesem z istim naslovom, ki jo je že pred mnogimi leti napisal eden najbolj znanih ameriških kantavtor- jev. Kateri? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do srede, 26. aprila. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma. NEDELJA, 23.APRILA, OB 10.10 NEDEUSKIZMENEK-JOŽEPIANINŠEK Na veliko noč bo Nataša Gerkeš v oddaji Nedeljski zmej gostila Jožeta Planinska, lazarista, upravitelja doma Sv. Jožefi Celju in letošnjega dobitnika srebrnega celjskega grba za požrtvovalno delo pri obnovi omenjenega doma in pronio' le-tega doma in na tujem. Po rodu je iz Zibike, sicer pa tj vodja misijonov in nasploh zelo napreden in cenjen slovenske Rimokatoliške cerkve. NE[)EUA,23.APRILADOPOLDNE IZBIRAMONAJnSANICO Tudi letos boste lahko na Radio Celje prinesli pisanice, |^ bo ocenjevala Mateja Podjed skupaj z gostom. Tiste, ki ^ prinesli najlepše, bomo nagradili. m PONEDEUEIC24.APRILA, OB 10.10 PONEDEUKOVOŠPOimiODOPOlDNE Kljub prazniku bo športno uredništvo pripravilo Šp*^ obarvano ponedeljkovo dopoldne. O vseh regijskih Špo^l dogodkih med vikendom bosta poročala Tomaž Lukač in Šuster. SKRITA i€AMERA • Tomaž Perovič, veliki di- rektor informativnega progra- ma na POP TV, vrača udarec. Po tem ko so v informativnem programu TVS uvedli stilist- ko, ki je oblekla in ozaljšala voditelje TV Dnevnika in Od- mevov, je Pero dosegel, da je njegova voditeljica oddaje 24 ur Nataša Pire shujšala. Men- da za celih 12 kilogramov. Kdo ve, ali po poslej še tako všeč gospodinjskim pomočni- cam? •Janjo Koren, visoko pro- duktivno poročevalko z Go- renjske in gostobesedno vodi- teljico Odmevov, lahko utiša le bolezen. In prav to se ji je zgodilo. V posteljo so jo polo- žile norice. Da jo je za nekaj časa onemogočila prav ta bo- lezen, ki so ji sicer podvrženi otroci, nima nobene zveze z otroškim vrtcem, v katerem čakajo na svojo priložnost od- stavljene mlade voditeljice in- formativnega programa. • Nekdanja uspešna in priljub- ljena voditeljica TV Dnevnika Danica Simšič, ki so ji po štiriletnem izletu v politiko mladi novinarski kolegi zaprli vrata za novinarsko delo na nacionalki, kjer je zdaj sicer v službi, a brez pravega dela, kandidira za slovensko om- budsmanko. Če jo bo predsed- nik države slučajno predlagal na to mesto, bodo ambiciozni mladci s TV SLO najbrž prvi spoznah, kaj so človekove pra- vice, še posebej dsta do oprav- ljanja (novinarskega) poklica. • Da se stare zvezde spet vra- čajo na nacionalko, dokazuje nekoč priljubljeni in spet vse bolj popularni Tilen Skubic. Tako lepo še ni nikoli izgle- dal, vzdihujejo malo starejše mladenke. Redakcija skrite ka- mere je izvedela, da je to po- sledica intenzivnega dela na novem imidžu. Tilen ima na- mreč svojega zasebnega spon- zorja, ki skrbi za njegova ob- lačila. Ugotovili smo tudi, da možakar še nikoli ni imel tako črnih las, kot jih ima sedaj. Kako to, pa nam je ostala skriv- nost. • Urednica razvedrilnega pro- grama na TVS, večna in neu- ničljiva Miša Molk je po duši (stara!!?) rokerica. Do takšne ugotovitve so prišli številni lju- bitelji narodnozabavne glas- be, saj je bila po njihovem mnenju oddaja polk in valč- kov, ki so jo pripravili v Miši- nem uredništvu, pravi zma- zek. Da je bila tudi glasba takšna, si Miša glasno ni upala komentirati. Številnim očit- kom pa se ni mogel izogniti niti Mišin varovanec Mario Galunič. Elitni prenos podeli- tve zlatih petelinov je namreč vodil kar v kavbojkah. Menda je imel njegov stilist prost dan. VI TEDNIK GLASBA 43 EXPRESS EXPRESS pj-vo mesto ameriške lestvi- ' najbolje prodajanih albu- '^^^ že drugi teden zaseda f [ovska zasedba 'N Sync, ki v zadnjih štirinajstih dneh *j,jala skoraj tri milijone ko- ^j albuma »No String Attac- ! J«. Na tej strani Atlantika, v Ifliki Britaniji, pa se je na sam ^^j, dvajset tednov po izidu, ^^^htel newyorški techno ^gjk Moby z albumom »- flay«- (Sredi prihodnjega meseca ^ bo na policah trgovin z pilci zvoka znašla zbirka jjjvečjih uspešnic soul dive 0tney Houston. (Carlos Santana je v začet- .[itega meseca prodal deset jilijonti izvod albuma »Su- »efnatural«. I Danes so v Ljubljani in Ce- ii premierno prikazali film- lo uspešnico »The Beach«, ki ]je pred slabima dvema me- ecema na trg pospremil Tfedno dobro prodajan ^undtrack I Po No. 1 uspešnicah »Genie iiA Bottle« in »What A Girl ifants« bo kot tretji single z LP ivenca trenutno najpopular- lejše najstnice Christine Iguilere kmalu izšla pesem »I iiirn To You«. • Legendarna britanska ročk iupina The Who je na tiskov- 3i konferenci v New Vorku ikrila nekaj podrobnosti o kajšnjem izidu dvojnega kcertnega come-back albu- m »The Blues To The Bush« Bispremljajoči svetovni turne- i. • Pri nas skoraj neznana, v Ameriki pa nadvse cenjena rauntry pevka Trisha Year- »ood, je spet prijetno prese- netila s svojim najnovejšim studijskim podvigom »Real Li- 'eWoman«. • V ZDA je v začetku meseca iz^el v Evropi že pred 47 tedni objavljen album »The Man %o« najuspešnejše škotske 'Ock zasedbe Travis. • Prejšnji torek se je na poli- ph trgovin, tudi domačih, končno le znašel dolgo priča- kovani novi album »Return Of kmm kalifornijske atrakcije ^oDoubt. • Pri založbi Menart je izšla ^^ga kompaktna plošča »Va- '5 Con Dios« podalpske po- P^vkarice Viktorije. ^^Jika je založila odUčno i''oščo devetčlanske zasavske Jsedbe K.u.t. CAS. LP »Fas- ^on« prinaša deset visoko ka- '^rtčnih funky kreacij. Ta ista ^ožba pa je na domači trg ^^isirala tudi zgoščenko z ^^sbo iz filma »Jebiga«, ki je "'^^loti delo priznanega skla- ^'elja Mitje Vrhunca Smre- ka. i 'Nekdanji pevec in bobnar ;>ndarnih Kameleonov Tu- furlanič je po odhodu iz ^ ^Pine Halo, ki jo poznamo '.^dvsem po uspešnici »Anita 1'Nikoli«, že posnel večino "'^db za svoj prvi solo album %2 rdeče niti«, .trenutno najbolj vroča do- '^'^^ ročk zasedba Siddharta f 1^ knežjem mestu koncerti- 6 * 22. aprila skupaj z Laro b^^co in skupinama Shit *PPens in Diode. STANE ŠPEGEL Vse življenje bom muzikant Tako pravi Franci Zeme iz Tomaža nad Vojnikom, ki ima svoj ansambel že 35 let. V vseh teh letih je osvojil srca ljubiteljev narodno za- bavne glasbe, uspešen pa je bil tudi na številnih festiva- lih, posebej na Ptuju in v Števerjanu. mmmtmmmmm Ansambel Zeme je doslej iz- dal šest kaset in CD, pravkar pa v studiu MIMIK Mira Klin- ca v Libojah zaključuje sedmo kaseto s pomenljivim naslo- vom »Vse življenje bom muzi- kant«. Kaseta bo na tržišču okoli 10. maja, prav gotovo pa je bodo veseli vsi, ki uživajo v preprostih, iskrenih in z Ze- metovo osebno noto obarvani- mi skladbami. Ob zadnjem obisku v glasbeni oddaji Vrti- ljak polk in valčkov v Radiu Celje je Franci ~Zeme predsta- vil šest novih skladb: Jubilejna polka. Domovina moja mila. Domači kraj, Pri Franceljnu doma. Vse življenje bom mu- zikant in Kam pa vodi cesta bela. Za večino skladb je me- lodije in tekste napisal Franci Zeme, ki po objavi kasete na- poveduje tudi več promocij- skih koncertov v različnih kra- jih. Ob skrbi za svoj ansambel še najde čas za poučevanje mladih harmonikarjev, trenut- no pa je tudi vodja popularne skupine glasbenikov vetera- nov. Vitezov polk in valčkov. Vsi najlepši uspehi - in teh ni bilo malo - so povezani z mno- gimi, ki so bili člani njegovega ansambla, še posebej pa s si- novoma, danes znanima in ce- njenima glasbenikoma, An- drejem (na sliki desno s si- nom) in Bojanom (član Ptuj- skih 5, avtor nagrajene polke na 6. festivalu slovenske polke in valčka v Ljubljani Avto moj ne ve v izvedbi Kvinteta Dori). Da je ansambel Zeme tako dolgo uspešen in da bo tak verjetno ostal vse življenje, pa je velika zasluga tudi Francije žene, prizadevne in skromne Fanike. mmmmmmmik tv Ansambel Francija Zemeta Zlati nasmeh za 7. raj Ansambel 7. raj iz Zreč je praznoval 10-letnico igranja. Prireditev, ki so jo pripravili v domačih Zrečah, je bila pravi praznik narodno zabavne glasbe z mnogimi glasbenimi gosti in prijatelji ter obiskoval- ci, ki so dodobra napolnili dvorano. 7 raj je doslej izdal hi kasete in CD, posebej uspešen pa je bil na festivalih, kjer je osvajal na- grado za nagrado. Med najbolj- še so se uvrstili na festivalih na Vurberku, Števerjanu, Ptuju, Crkvenjaku in Prevaljah, brez nagrade so ostali le na lanskem festivalu slovenske polke in valčka v Vinski Gori. Ansambel sestavljajo sami preizkušeni glasbeniki, ki so tudi izvrstni šaljivci. Del ansambla 7 raj je letos uspešno igral na žrebanju potnic za izlet 100 kmečkih žensk na morje pri Faturjevih v Slatini pri Ponikvi, na festivalu na Prevaljah na Koroškem so osvojiU diplomo »Zlati nasmeh« in se uspešno predstavili na zadnjem koncertu Avsenikove- ga abonmaja polk in valčkov v Kulturnem centru Laško. Veči- no skladb ustvarijo sami, če- prav imajo tudi nekaj zvestih in dobrih sodelavcev. TV X. 20. fli»ril VRTIUAK POLK IN VALČKOV 20 VROČIH RC 44 ZA AVTOMOBILISTE BMW:novikabrioletinC1 Nemški BMW ne slovi sa- mo po športnih avtomobilih, pač pa tudi po kabrioletih, še posebej tistih, ki jih ponuja pri seriji 3. Po kupeju in limuzini nove serije 3 sedaj predstavlja in bo maja začel prodajati novo različico ka- brioleta serije 3. Za osnovo so seveda vzeli kupe, ga izjemno dobro učvr- stili, tako da se karoserija ne zvija. Zaradi tega je avto pri- dobil pri teži, saj tehta 1540 kilogramov, kar je za 95 kilo- gramov več, kot je težak ku- pe. Strehi večinoma ukazuje elektrika, pri čemer slednjo odpre/zapre v kratkih 20 se- kundah. Za začetek bo novi kabriolet na voljo samo v va- rianti 323 Ci. To pomeni, da se bo pod motornim pokro- vom vrtel vrstni šestvaljnik z gibno prostornino 2,5 litra in s 170 KM. To je seveda po- vsem enak motor kot v limu- zini in kupeju. Menjalnik je bodisi ročni petstopenjski ali petstopenjska prestavna avto- matika. Zanimivo je, da bo kabriolet na voljo tudi s trdo streho, t.i. hardtopom, kar pomeni, da bo to povsem upo- raben avto tudi pozimi. K nam bo novi kabriolet serije 3 pred- vidoma pripeljal maja, v os- novni varianti pa naj bi bil naprodaj za 7,8 milijona to- larjev. Hkrati z novim kabrioletom pa je tQvarna postavila na ce- sto C1. To je v bistvu motoci- kel, vendar s streho. Gre za nekakšen kompromis med obi- čajnim motociklom in majh- nim avtomobilom. Za moto- cikel se ve, da je zlasti v gneči veliko okretnejši in hitrejši, ni pa uporaben v dežju. Tako je nastala C1, ki so mu za pogon namenili 125-kubični bencin- ski enovaljnik, ki ponuja 15 KM pri 9250 vrtljajih v minu- ti. Zanimivo je, da na številnih evropskih trgih med vožnjo s Cl ne bo treba nositi zaščitne čelade. Kako bo pri nas, še ni znano. Na sliki: kabriolet serije 3. Ferrari slabši zaradi Maseratija Italijanski Ferrari je sicer v Fiatovem na- ročju, vendar je v nedavnem dogovoru o kapitalski povezavi med General Motorsom in Fiatom ostal povsem v pristojnosti itali- janske avtomobilske tovarne. Kakorkoli že, Ferrari lani ni posloval tako dobro, kot so sprva domnevali. Vendar razlog ni v slabšem delu same tovar- ne, pač pa tiči v dejstvu, da je Ferrari lastnik prav tako italijanskega Maseratija. Ferrari je namreč ustvaril za 5,8 milijona evrov čisteg, dobička, kar pa je bilo za 28 odstotkov man kot leta 1998. To se je zgodilo predvsem zarai tega, ker je imel Maserati 23 milijonov izguh in je bilo treba najprej poravnati ta financ manjko. Kljub temu, da ima Ferrari tore očitno velike stroške z Maseratijem, se mun namerava odpovedati. Še več. Vse kaže, dan^ bi se maseratiji v začetku prihodnjega Ij znova pojavili v ZDA. m Nemčija: skromen plus Nemški trg z avtomobili, je, kot smo že velikokrat zapisali, pač izjemnega pomena za vso evropsko avtomo- bilsko industrijo. Lahko bi rekli, da je tako pomemben kot tisti v ZDA za vso Ameriko. No, v februarju so tam prodali za 1,5 odstotka več avtomobilov kot februarja lani, skupaj 273 tisoč. Največji tržni delež si je, kot ponavadi, odrezal Volkswa- gen (prodal je več kot 55 tisoč avtomobilov), sledil mu je Opel (31 tisoč), na tretjem mestu pa je bil Mercedes Benz (skoraj 30 tisoč vozil). Renault je najuspešnejša tuja tovarna (prodal je 18 tisoč avtomobilov), med japonskimi pa je šlo najbolje Toyoti (8300). Najuspešnejši avto je bil v februarju - kot ponavadi - VW golf, za njim je precej zaostajal Oplova astra, še nekaj bolj pa BMW serije 3. Februarja je bil najuspešnejši tuji avtomobil renault megane (skupaj s sceni- com), za katerega se je na Nemškem odločilo kar sedem tisoč kupcev. ZA AVTOMOBILISTE 45 Dirkaški beetle RSi Na ženevskem avtomobil- om salonu je nemški Iksvvagen predstavil štu- ijo beetla z oznako RSi. Že ma oznaka napoveduje, da jre za dirkaško izvedenko ivtomobila, ki ga bi težko pdeli na običajnih cestah; krjetno je v mislih sodelo- fiinje na dirkaških stezah. ; Jasno in očitno je, da se RSi istveno razlikuje od običajne- 3 hrošča, med drugim tudi ^adi tega, ker je kar za 8^ centimetrov širši. Pod zadnjim oknom se boči zelo velik spoj- ler, pod že tako ali tako napih- njenimi blatniki pa se vrtijo kolesa oziroma pnevmatike dirkaških dimenzij 235/40 ZR18. Zraven seveda spada šeststopenjski ročni menjalnik, avto pa je seveda serijsko opremljen s haldex sklopko, ki je najpomembnejši del stalne- ga štirikolesna pogona 4mo- tion. Motor je V6, v osnovi pa izhaja iz znanega 2,8-litrskega agregata, ki so mu za ta avto gibno prostornino povečali na 3,2 litra. Tako se pod črto nabe- re zelo zmogljivih 165 kW/225 KM, kar zagotavlja največjo hi- trost nekako 250 km/h, pospe- šek pa je 6,4 sekunde do 100 km/h. Pri Volksvvagnu pravijo, da razmišljajo o serijski izdela- vi tega avtomobila. Bomo vide- li. Na sliki: VW beetle RSi. Dobra prodaja v marcu Napovedi o letošnji prodaji so zanimive, saj velika večina napoveduje manjše prodajne številke kot lani. Tako se bo verjetno tudi zgodilo, kajti tež- ko je verjeti, da bi bil dosežen lanski rekord (78 tisoč avto- mobilov). Marca so tako na sloven- skem trgu prodali 7704 oseb- nih avtomobilov, kar je izjem- na številka, pa kljub temu za 20 odstotkov skromnejša kot marca lani. V letošnjih treh me- secih so Slovenci tako pokupili 18.744 avtomobilov, kar pa je bilo za 12 odstotkov manj kot lani v tem času. Tako kot je to običajno je tudi marca največ prodal Renault (1519 avtomo- bilov oziroma za 1,5 odstotka več kot marca lani). Sledil mu je Volksvvagen s prodajo 952 avtomobilov, kar pa je bilo za 35 odstotkov manj kot marca lani. Na tretje mesto se je prebil Fiat s prodajo 779 avtomobilov, pri čemer je bil ta rezultat samo za 1,1 odstotka skromnejši od lanskega. Največji skok se je marca posrečil Toyoti, ki je svojo prodajo v primerjavi z lanskim marcem povečala kar za 100 odstotkov (lani marca 35 vozil, letos 75), poleg tega je šlo zelo dobro tudi Peugeotu, ki je obseg marčevskega posla povečal za skoraj 70 odstotkov. Na lestvici najbolje prodajanih avtomobilov v marcu ni bilo presenečenj. Prvo mesto je za- nesljivo osvojil renault clio (807 vozil), medtem ko je bil na drugem februarski prvak, itali- janski punto (632); na tretjem mestu je bil zanesljivi VW golf (374). Omeniti kaže velik pro- dor peugeota 206, ki očitno postaja na Slovenskem vse bolj priljubljen avtomobil. Na sliki: peugeot 206. »Popravki« porscheja 911 Nemški Porsche, ki mu gre zelo dobro, se je očitno naveličal kritik na račun prednjega dela dokaj novega 911. Tako bo v začetku prihodnjega leta prenovil prednje luči in malo popravil tudi nos avtomobila, tako da bo običajni 911 vsaj po tej strani nekoliko podoben 911 turbo. Lotili pa se bodo tudi motorja, ki bo ohranil gibno prostornino 3,6 litra, imel pa bo 16 KM več (torej 316 KM). Na sliki: porsche 911. Zahodna Evropa: zmerni optimizem Tako kot je zanimiva pro- '^ia avtomobilov na sloven- ''^em trgu, je tudi drugje, J^nimo v Evropski uniji ozi- "lia v Zahodni Evropi. T^ni SG marca prodali 1,75 Jjlijona osebnih avtomobi- kar je bilo za skromnih '^odstotka več kot marca V letošnjih treh mesecih j^^o na omenjenih trgih'pro- 4,24 milijona osebnih av- "''^obilov, kar pa je bilo za ^1) obetavnih 3,9 odstotka kot v enakem lanskem ^obju. Zanimivo in po- J^ftibno je, da je bila tako J^Jca kot v vseh treh letoš- m mesecih prodaja v Nem- nedvomno najpomem- 5i^em evropskem avtomo- ^'skem trgu, bistveno manj- kot v primerljivem lan- obdobju; v Franciji, •^^^iji, Italiji in Veliki Britaniji je šlo razmeroma dobro. Omembe vredno je, da letos in tudi marca Volksvvagnu ne gre več tako dobro kot lani, zelo dobro pa kaže koncernu PSA, ki ga sestavljata Peugeot in Citroen. ^16..20. april 2000 46 IZ OTROŠKEGA SVETA mmm Učno podjetje Hermes Letos smo na Poslovno- komercialni šoli Celje usta- novili učno podjetje Hermes d.o.o.. Ukvarjamo se s trgo- vino na debelo in drobno s telekomunikacijskimi izdel- ki. V projekt smo vključeni dijaki 3. j razreda, iz progra- ma Podjetniško poslovanje, z mentoricama prof. Marja- no L. Bukovnik in prof. Su- zano Suholežnik. Projekt učno podjetje daje poudarek na praktičnem delu v okviru namišljenega podjet- ja ter nas usposablja za te- meljne naloge poslovanja podjetja, kar pri klasičnem pouku ni možno. Omogoča nam ustvarjalnost in daje možnost, da navežemo sdke z učnimi podjetji doma in v tujini. Naše delo je organizira- no v različnih oddelkih. Taj- ništvo se ukvarja s prejeto in oddano pošto, organizira se- minarje in sprejema stranke v naše podjetje. Kadrovski od- delek beleži prisotnost zapo- slenih, vodi personalno evi- denco, oblikuje in izpolnjuje delovne knjižice. Finančno- računovodski oddelek knjiži poslovne dogodke, obraču- nava plače in sestavlja raču- novodske izkaze, organizirali smo tudi seminar za izračun dohodnine. Komercialni od- delek je razdeljen na prodajo, nabavo in ekonomsko propa- gando. Prodaja raziskuje pro- dajni trg, oblikuje ponudbe, kalkulira prodajne cene, skle- pa prodajne pogodbe in jih fiktivno realizira. Nabava ra- ziskuje nabavni trg, oblikuje povpraševanje, kalkulira na- bavne cene in nabavlja blago. Prodaja in nabava ves čas so- delujeta in skrbita za usklaje- no poslovanje. V oddelku za ekonomsko propagando se ukvarjamo z zbiranjem gradi- va, ki ga potrebujemo za iz- delovanje kataloga in oglaše- vanje, skrbimo za stike z jav- nostjo. V petnajstih državah (Nemčija, Francija, Avstrija, Slovenija) deluje več kot 1500 učnih podjetij. Delo vsakega učnega podjetja je, da svoje proizvode prodaja in jih ku- puje na izmišljenem trgu. Stranke, ki te proizvode ku- pujejo, so soudeleženci v tem omrežju. Vsi dobimo za svoje delo plače. Pri zunanjetrgo- vinskih poslih zaposleni opravimo vsa opravila, ki so povezana z uvozom in izvo- zom. Pri tem ne uporabljamo samo ekonomskega znanja, ampak tudi znanje tujih jezi- kov. Učenje z delom je rdeča nit vseh didaktičnih novosti tudi pri nadaljnjem izobraževanju in prekvalifikaciji že zaposle- nih. Poučevanje s pomočjo uč- nega podjetja pomeni didak- tično optimalno metodo uče- nja, ki vsakemu dijaku omo- goča, da bo motiviran in solid- no pripravljen za začetek re- snega delovnega razmerja. ■DEJAN HORVAT, MATEJA FEGEŠ, ekonomska propaganda Obisk frizerk v vrtcu Polzela Frizerski kotiček v našem vrtcu je eden izmed najbolj priljubljenih. Otroci v njem po- snemajo delo frizerk Drug dru- gemu oblikujejo pričeske z glavniki in krtačami, uporabijo tudi otroški fen in navijalke za lase. Nastajajo prave mojstro- vine, ki si jih nato ogledujejo v ogledalih. Da bi ta pokhc še bolj doži- veli in se z njim seznanih na prijeten in zanimiv način, smo v vrtec povabili frizerki Štefko in Natašo. Obe sta se našem povabilu z veseljem odzvali. Ze doma sta si pripravili različ- ne sponke in rožice za v lase. Pod njunimi spretnimi rokami so nastajale domiselne priče- ske, za katere so velikokrat dali idejo tudi otroci. Preživeli smo zanimivo dopoldne. Star- ši, ki so ta dan prihajaU po svoje otroke, so bih navdušeni nad njihovimi frizurami. DORA GRENKO Ksenija in Jernej Novalc regijsica prvalca Društvo šahovskih men- torjev Celje je tudi letos pri- pravilo šahovsko ligo učen- cev in učenk celjskega ob- močja. Nastopilo je okoli 140 mladih šahistov iz 21 osnovnih šol, ki so se pome- rili v 4 krogih. 4. krog je bil v OŠ Polzela. Društvu šahovskih mentorjev sta pomagala organizirati tek- movanje Šahovski klub Pol- zela in Športna zveza občine Polzela, ki je za tri najboljše pripravila tudi medalje. Vrstni red 4. kroga: 1. Peter Lendero (OŠ Velenje) 6,5 točk, 2. Kle- men Četina (OŠ Vransko) 6,5, 3. Ksenija Novak 6, 4. Jernej Novak 6 (oba OŠ Prebold), 5. Suzana Švent (OŠ Dobrna) 5,5 točk itd. Končni vrstni red po 4 krogu fantje: 1. Jernej Novak 140 točk (OŠ Prebold), 2. Klemen Četina 130, (OŠ Vransko), 3. Peter Lendero 120 (OŠ Livada) itd., deklice: 1. Ksenija Novak 114 točk (OŠ Prebold), 2. Suzana Švent 97 (OŠ Dobrna), 3. Lidija Čadej 40 (OŠ Dobje) itd. T. TAVČAR iOVI TEDNIK V MODNEM VRTINCU 47 Koža na kožo Spomladanska moda za moške, ki ljubijo ležerno oblačenje: usnje, močne barve, vzorci, zapeljiva prosojnost in - veliko gole kože! ^ prejšnji teden, ko je bila osnovna modna tema našega pisnega vrtinčenja moška postovna moda, smo ugotovili - že pogled na mimoidoče fante in moške je zgovoren dokaz, slovenski moški svet bolj ali manj glasno požvižga na jjputno najbolj uveljavljena pravila o trendovstvu oziroma ijjdnem oblačenju. Vendar, krepko mimo bi ga pihnili, če bi da ni iz sezone v sezono več, posebno mlajših individuali- 0, ki sledijo modnim muham oziroma iz novomodne ponudbe ^ejo vsaj nekaj po lastnem okusu. Bodo letošnja moška modna ,2dušja bolj pestra, dohiiselna, Ijrvita, duhovita in drzna? Ne- jpliko bolje vsekakor kaže na jt^ročju moškega oblačenjaza jrformalne obveznosti oziroma jiosti čas. Casual v kratkih hlačah. New boxer. ^Te^ence za sezono poin- lad/pdletje 2000 so izrisale ne kaj različnih tipov moškg^ OscarWiide20(ClO To je sodobni dandy, ki obožu- je prenovljeno, sodobno elegan- co. Po svetu hodi z rahlo cinično ravnodušnostjo po vzoru slavne- ga pisatelja, ki je bil znan tudi zaradi provokativnega stila obla- čenja. Eksotično izvezeni natika- či, tigrasto potiskani mokasini ah Športna vzdušja v mestni modi. Dsquared. Usnje, mehko kot margarina. kot druga koža tesno oprijete hlače iz pitonjega usnja. Jean Paul Gaultier predlaga zanj tudi ovijahio krilo... Prebujeni Casanova Podoba moškega, kot ga vidijo Gucci, Prada, Dries Van No- ten..., je navdihnjena s casua- lom - mehkimi bombažnimi in volnenimi oblačili, vojaškimi ele- menti in rockovskimi utrinki, ven- dar je debelo, s kovinskimi neti obteženo motoristično usnje pre- teklost. Za trendovsko pomoč pri dominiranju moškega ega služi kot hst tanko in margarina mehko ter elastično usnje, iz katerega so ukrojene klasične moške obleke, bluzoni s kapu- co, pa tudi srajce. Hit sezone? Srajce brez rokavov, v katerih so krasno vidne mišice na rokah. Sploh naj bi dobrim, starim T- majicam odzvonilo, saj so vsa tovrstna oblačila kar po vrsti odvrgla rokave. Ja, bicepsi so letošnjo modno sezono v prvem modnem planu, zato bi, dragi trendovsko razpoloženi moški in mladeniči, ne bilo slabo kar takoj vplačati nekaj ur fitnesa... Mestni Športnik Pa ponovimo - današnji moški prisega na udobno in lagodno življenje z neomejeno svobodo gibanja... Seveda, beseda še ved- no teče zgolj o modi. Tovrstna vsakdanja oblačila, ki jih zaradi samih prijaznih, zgoraj naštetih Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK lastnosti uvrščamo med casual, so tako po materialih kot krojih navdihnjena z modo za aktivne športe. Pravzaprav je kar težko določiti mejo med mestnim in športnim. Očitni so vplivi uni- form za ragbi, tenis, jogging, kombinezonov voznikov formu- le 1, golfa... Hlače imajo vrvico v pasu, bluzoni in jakne so iz high tech materialov z rokavi, ki jih lahko odstranimo, povsod so že- pi, zadrge in velkro ti-akovi. Tudi obutev je očima izpeljanka šport- nih copatov oziroma mokasinov. Praviloma se nosijo brez noga- vic, torej na golo kožo. Zato, pripravite se, kaj boste rekli mi- Kcun so rokavi šli? V modno pozabo (vsaj za letos). moidočim, ki vas bodo začude- no buljili pod noge oziroma znan- cu, ki bo nerodno zamencljal: »Ti, ali nisi pozabil obuti...« Vroča in svobodno dušo Moški z osebnostjo, ki ne- guje samosvoj način oblače- nja, se bo počutil odhčno kjer- koli v čemer koli. Tudi v krat- kih hlačah, ki so postale obve- za spomladansko-poletne se- zone. Pri tem nikakor ne gre za kreacije, ki so bile doslej rezervirane za športne dejav- nosti in vroče počitniške dni. Kratke hlače (dolžine varirajo okrog kolen) so namreč mod- ni kreatorji pogumno združili s tradicionalnim delom moš- ke garderobe - suknjičem. Se spominjate Arnolda Schwar- zeneggerja v bermudkah, sa- koju in poslovnem kovčku v filmu Dvojčka? No, to je to! Zabavno je tudi kombinirati stile in materiale, v dedkovih skrinjah pobrskati za čipkasto srajco ali nonšalantnim slam- nikom, ki bo zaokrožil vaš nov styling... Bistveno je, upa- ti si oblikovati lastni stil brez strahu, da bi se pri tem šli maškarado ali s preveč trans- parence oziroma odkrite moš- ke kože (popek, popolnoma odkrite prsi) zapadli v cene- nost. Če si upate, vas ni strah in vam je v veselje, uživajte torej! Meseoiik, zaljubljen v eksotiko Mogoče zaradi obletnice pr- vih človeških korakov na Luno, mogoče zaradi vphva video, vir- tualnih in znanstveno-fantastič- nih filmov ah pa preprosto zara- di fascinantnega razvoja tekstil- ne tehnologije - moški stil obla- čenja, inspiriran z vesoljem in istočasnim vračanjem v eksotič- no preteklost, je ta hip še kako aktualen. Oblačila s futuristič- nim navdihom, oblikovana iz high tech materialov, spominja- jo na vesoljska. Pa ne v celoti, kajti drzno se mešajo s potovanji - ne v vesolje, temveč po naši Zemlji. Po nam oddaljenih, ek- sotičnih krajih. Načičkano poti- skane havajske srajce, hlače s kitajskim motivom, ribiški san- dah... In barve! Žive, divje, opaz- On v rožicah. Gianni Versace. ne. Rdeča, roza, ciklamna, ru- mena, svetio zelena... Za najpo- gumnejše pa - barvito združe- vanje v pestre vzorce pod zako- ni novodobne kombinatorike. Ja, tukaj je moda resnično poskrbe- la za veliko presenečenje. Adijo, umirjen monokromatski videz, pozdravljeni rožasti, džungel- ski, indonezijski, čipkasti in op- art geometrični vzord, pravi moda. Ki bo, če že ne vseh predstavni- kov moškega sveta z letošnjim vzorčenjem zagotovo navdušila vsaj tiste z romantično hipijev- sko modno filozofijo, znano že iisedemdesetihleL . _„ . NAJSTNIŠKI TRENDOVSKI AKCENT Pas, ž^pek ali oblačilo? Prismuknjena, pa tudi du- hovita, simpatična, provoka- tivna in še kaj - zna biti letošnja moda. Za vse najst- niške frklje, ki obožujejo sve- že in izvirne modne domisli- ce, pa še posebej. Tako se je konec februarja v milanski ulici Via Montena- poleone, kjer ima med bleste- čo butično ponudbo svetovno znanih kreatorskih imen svoj modni hram tudi Alviero Mar- tini, pojavila zanimiva ideja. Za vse mladenke, ki pogosto izgubljajo denarnice in ostale nujne reči, ki jih je treba pre- našati s sabo po svetu. Pet denarnic oziroma mikro tor- bic, sestavljenih v pravo malo nadoblačilce, bo morda prava ideja za dekle, ki ima pri roki kakšnega spretnega čevljarja ozhoma mojstra, ki obvlada šivanje usnja. Iz podobne modne zgodbe je tudi širok pas. Pas? No ja, pa naj si mish, da je krilce... Skratka krilce, v katerega pod- logo so všiti mini žepki. Nagradno vprašanje aprila: PO KATERI IGRALKI IN PRINCESI (1928-1982) SE IMENU- JMO LETOS MODNE TORBICE? a) Grace Kelly, b) Lili Novy, C) Edith Piaf. j/^RlBOR, ČETRTEK, 20. APRILA 2000 - CENA 120 SIT - 2850 SIT/mesec - 2710 SIT/mesec za upokojence in študente - GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: MILAN PREDAN tezširili smo pogled na Celjsko lovi Celjski Večer z razširjeno regionalno prilogo postaja pravi dnevni časopis za bralce s Celjskega, i Savinjske doline, Šaleške doline s Kozjanskega in Konjiškega, zunaj Manbora v njem so no vinarji, ki f petek, 24. marca 2000, je izšel prvi jvod Celjskega Večera z razširjeno .gionalno prilogo. Po 20 dneh vsako- pevnega prebiranja med lokalnimi ogodki lahko rečemo, da seje Celjski fečer "prijel". Prinaša dnevno svež pogled na regijo, pri tem pa ostaja celovit nacionalni časnik za SV Slovenijo, ki poroča o vseh svetovnih in domačih dogodkih. Da gre za po- sebno izdajo časopisa s poudarkom na regionalnih temah, nam pove že naslovnica, saj boste že na njej našh marsikatero vročo temo s Celjskega. Razširjena novost so notranje strani. Zato da so polne aktualnih novic, skrbi drugo največje Večerovo dopis- ništvo zunaj Maribora. V njem so no- vinarji, ki dobro poznajo krajevno pro- blematiko. Lahko rečemo, da so že od nekdaj na vaši strani. Danes Večer be- re že 17000 prebivalcev regije.Vabimo tudi vas, da se pridružite naročnikom. Dopisniki za Celjsko - časnikarji s težo Darilo za nove naročnike Celjskega Večera ''ia^ novi naročnik bo prejel darilo ■ komplet orodja, užival pa bo tudi druge šnosti: nezgodno zavarovanje Zavarovalnice Maribor, prihranek pri ceni cinika In 20 % popusta za f lačne os^e pri (Ajavl malih o^asov. Že naslov- nica pove, da gre za Celjski Večer Naslovnica Celjskega Večera se razhkuje od drugih izdaj in je pri- lagojena regionalnim novicam. Na njej boste vsak dan našli teme s Celjskega. Večer potrjuje, daje nacionalni časnik z najcelovitejšo regionalno informacijo. Novi Celjski Večer z razširjeno regionalno prilogo Kmalu do- datne ugod- nosti za naročnike Celjsicega Večera Naročniki Celjskega Večera bodo kmalu lahko uživali zanimive popu- ste pri obisku nekaterih kulturnih in zabavnih prireditev na Celjskem. Tako bomo poskrbeli, da bo večer v Celju še bolj zanimiv za naše na- ročnike. Razlog več za stalno prebi- ranje časopisa. Celje; Celjska regija je dobila pravi dnevni časopis. Iz vsebine Reportaže, zanimivosti: Večer, najstarejši slovenski časnik od 24. marca izhaja v posebni celjski izdaji Večerovo dopisništvo za Celjsko je drugo največje izven Maribora Pogled na Celjsko skozi optiko SV Slovenije Stran 15 Regionalna priloga; Dnevno sveže novice s Celjskega