t
st. jo« KUM inaia v men (lOTinnn* m n
t rrsvu, v
Posamezna števflfca 20 cent
Letnik XLvn
Tzhtja, izvsemii p on d ci jek, vsak ^an zjutrUreinlttvo: ulica sv. FranEiKka Aj,i5kega it. 20, L nadstropje. Dopisi r^ >c pošiljajo uredništva. Ne far pisma se oc sprejemajo, rokopisi se Jr^ Ča]o. Izdajatelj In odgovore!
Anton Oerbcc. — Lastnik tfjk?, rnaša za mese: L 7.—, 3 mesece Za inozemstvo mesečno 4 lire več. —^
»st. Tisk tiskarne FS' J^ol leta L 3"
uredniStv« in oprave št 11-57-
EDINOST
Posamezno Številke v Trttu in okoIIcT po 20 cent — Oglasi se računajo t Krokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov rtm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se poSfljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega Stev. 20,!. nadstropje, — Telefon uredništva In uprave 11-57.
Položaj na Poljskem
Splošna evropska povojna kriza se javlja >v treh smereh: gospodarstvo, socialna gibanja, razdrla ž ena duše vnos t narodov so čmtfelji te povedne krize. Razume se, da ti činitelji vplivajo medsebojno drug na »drugega- Gospodarska kriza zamore dovesti do socialnih pokretov revolucionarnega značaja, scciaJna gibanja pa vzbude ©dpor pri onem delu naroda, ki vfldi v internacionalizmu veliko nevarnost za svoj narcrd in državo. Bojno razpoloženje strank dovaja do ostrih sporov. In tako vidimo, da je postalo dan,«s skoraj nekaj navadnega, da sie polit'čne stranke pobijajo z ognjem in močem. To je danes na splošno slika vseh družabnih organizmov v Evropi.
Na sled s t ve ne države se morajo boriti poleg s posledicami splošne evropske .materialne in id-jne kr:ze tudi s težko-čami, ki so diane v tem, ker je treba tu takorekoč na novo ustvarjati državne temelje.
Med nasledstvenitni državami se mora posebno Poljska boriti s takimi težavami, kakoršnih ne pozna morda, nobena druga nasledstvena država. Poljska država se 'nahaja že cd samega postanka sem takorekoč v stalni krizi.
Takoj spočetka je bila Poljska izpostavljena boljševiški poplavi Prššlo je do vojne z Rusijo: in zopet so varšavska ob-zklja videla pred seboj T'mske Kozake, toda skrajna nevarnost in zajest, da bi boljse-viška zmaga pomenila konec poljske samostojne države, je vzbudila silen odpor v poljskem narodu; zato ni čudno, da je bila rdeča vojska premagana. Ko je Ha ruska nevarnost odpravljena, je biLo tu vprašanje Gornje Šlezije, ki je diržalo ves narod v napetosti. Poleg fc&ga pa splošno dbubolžanje ljudstva, ki prebiva na ozemlju, koder so se vaTle dolga vojna leta miljonske armade. Valutna kriza in z njo združene gospodarske posledice so tlačile in tlačijo še danes vso javno in zasebno ekonc>mijo.
K vsem tem težavam se pric&ružuje še okoliščina, da ni današnja Poljska enona-rodna država, zakaj na tem ozemlju, ki tvori danes poljska državo, žive velike narodne manjšine Rusov, Nemcev, Litvincev in Judov. Tu dr je treba pomislil«, da je poljsko prebivalstvo po raznih pokrajinah kaj različno po kulturi in diiašervnosti, Današnja Poljska je podedovala zemlje in narode,
5» živeli v treh različnih državah. Strniti \se te dežele v eno kompaktno državno in gospodarsko celoto je zelo težavno. Zato je treba, da preide mnogo časa, dokler skupni interesi zvarijo ta različna ljudstva v en družabni, organizem.
Vsled teh težav, s katerimi se mora boriti mlada poljska država, ni čuda, da. je tudi politično življenje burno vzvalovelo takoj po polomu osrednfh vlasti in da so razne poetične stranke nastopale skrajno ostro druga proti drugi, kar pat je utemeljeno tudi v temperamentu poljskega naroda. Saj vemo iz zgodovine, da je bil eden glavnih vzrokov propada nekdanje poljske države strankarstvo vladajočega razreda bojarjev, Te stranke so se pobijale med seboj in se niso ustrašile niti m^ščan^kih vojn, puščajoč iz vidika skupne interese naroda in države. Znameniti «vćto» v nekdanjih poljskih parlamentih je b:l izraz strankarske zagrizenosti in senčnega kam-panilizma poljske žlahte, ki je tvorila tedaj poljsko družbo in državo.
Zadnji politični dogodki v Varšavi, ki so kulminirali v umoru predsednika republike Narutowicza nam pričajo, da se nahaja Poljska v veliki politični krizi. Duh nasilja se je polastil onega dela naroda, ki si lasti pravico, da je edini nosilec države in pred~ stavnik Poljstva. In to so poljski navljna-
listi, ki bi hoteli nekako posnemati ita^-janski fašizem ter uveljaviti njega metode proti narodnim manjšinam.
Pri zadnjih volitvah, ki so b:le zelo burne so manjšine nastopale složno m so posebno na vzhodu dosegle take uspehe, da je ta okolščina nacionaliste zelo podžgala- Uspehi manjšin pa so omogočili sestavo takozvanega blokai levice v parlamentu, "ki ima večino. V tem bloku stoje razen omenjenih narodnih manjšin socialist, ju-dje, kmetska stranka i dr., desnico pa tvorijo koinservatvici, ljudska stranka, agrarci. Ta grupacija cd-govarja, kakor razvidno, deloma tudi razredni ?m socialni diferenciaciji. Torej nič čudnega, če so na-ssprofcstva med levteo in 'desnico tako ve-1 ika, da se zdie nepremostljiva.
Umorjeni pradsedaiik poljske republike Dr. GabrijeA Narutowkz, po poklicu profesor tehnologičnega inštituta, kot politična oseba ni bil v Evropi posebno poznan- Njegova izvolitev je presenetila nacionalistične kroget Izvoljen je bil z večino 62 glasov. Po njegovi izvolitvi so nacionalisti uprizorili krvave demonstracije v Varšavi in položaj je postal skrajno napet, tako da je stala Poljska pred1 meščansko vojno. Toda ravno umor glavarja države je oslabil stadišče prenapetih nacionalistov.
Vsi zdravo misleči ljudje so takoj obsodili ta zločin im tudi s svojim odločnim nastopom preprečili izbruh meščanske vojne, ki so jo nameravali izzvati skrajni elementi v nacionalističnem taboru- Ogromna udeležba pri pcgrebu pokojnega glavarja poljske dir:&ve je pač dokaz, da ima levi fclcik tudi v Poljskih večino na svoji strani
Novoizvoljeni predsednik Stanislav W<efy-c'echovvski je tudi predstavnik levice. Takrat je debil 71 glasov večiine, torej 9 več nego pokojni Namuitovicz. Iz tega je razvidno, dia je lavica kompaktna in si ne nrsli tako poceni pustiti iztrgati iz rok oblasti.
Seveda bi bilo napačno misliti, da je boj med levico in desnico že pqpolnoma odločen. Parlamentarni blok desnice, k: šteje okoti 230 članov, je pač zadosti močan, da bo delal velike; preglavice vladi. Vprašanje je, ali bo dreemicai tudi v pra/ksi priipcznala sedanjega glavarja poljske republike, alii ! pa ga je prištela m-ed «iz dajale e», kakor je ; to storila glradle Naruto^icza, i'n tako ustva-! r:<la psihološko raizpoloženje za imenovani ' zločin.
Po neznanskih žrtvah in po več kot sto-. letnem razkosanju so dosegi Poljaki ideal | svojih največjih rodoljubov. Danes je Polj-1 ska tako velika, kot so jo tipali sanjati le največji optimisti poljske bodočnosti. Poljski državniki, ki so skovali današnjo Poljsko, so si svojevoljno naprtili miljone tujerodnih narodlov, za>to je njihova dolžnost, da nosijo tudi pocledioe te okolščtne. Narodne manjšine morajo biti spoštovane in se morajo počutiti v novi državi udobno '<n desna, ako naj tvorijo državo vzdržujoč | element Kdor bi hotel drugače, ta bi {pripravljal Poljski usodo Avstro-Ogrske, j ki je pogrnila vsJed upora tlačenih narodov, ki so se dvignili ter vrgli jarem raz i sebe, ko se jim je pomucMa ugodna prilika.
Italija
Gospodarski ukrepi Italije za Reko
RIM, 25. Agencija «Štefani* javlja: Številna in težka vprašanja, ki jih je morala vzeti nacionalna vlada v pretres že takoj po svoji ustanovitvi, niso ovirala min str-j skega sveta, da bi se ne brigal za žalostno stanje, v katero je prišla Reka pot treh letih gospodarskega mrtvila. Z namenom, da bij pospešila izvršitev potrebnih ukrepov za povzdigo reškega gospodarstva je vlada poverila finančnega ministra z nalogo, da! prouči najnujnejša vprašanja izmučenega lcvarnerskega mesta in da ukrene potrebne ukrepe. Prve dni decembra je finančni minister De Štefani poslal na Reko posebnega finančnega delegata v osebi dr. Rc«bo-ca, dobrega poznavatelja vseh tamošnfh -prašanj, z nalogo, da prouči razna vpra-•lanja, od katerih je odvisna obnova mesta. Te diai so bili končno do4otc**i razni zelo važni ukrepi, o kateri je minister De Štefani obvestil reško delegacijo pod vod-tvom prof. De Pcllija, vladnega predsednika, in sestavljeno od zastopnikov narodnih strank. Ukrepi se tičejo zemljiškega kredita, reške industrije in plovbe. Ti ukrepi se bodo udejstvili takoj in bodo imeli gobovo dobre uspehe. Na Reki se bo otvoriia podružnica Italijanskega zem-ijrško-kreditnega zavoda. Dokler ne bo mogel zavod začeti s svojim poslovanjem, bo vršila tozadevne posle Baaaca d'Italia, ki bo začela s tozadevnim delom že 9 prihodnjim tednom Da bi vlada prišla v okom hudi brezposelnosti, je določila, da Se poprava kr. izvidnice «Quarto» izvrši ▼ reški ladjedelnici, ki bo tako lahko zaposlila velik de4 sedaj nezaposlenega delav, stva. Tudi o položaju drugih industrijskih podjetji? se je dobrohotno razpravljalo, predvsem v kolikor gre za eventuefae carinske olajšave v trgovini 9 kraljevino, U-krenili se bo<Io bržkone trud* Dotre&ai
ukrepi za povzdigo domače trgovine. Z ozirom na poseben položaj Reke je bilo tudi sklenjeno, da se še nadalje ohrani podpirana linija Reka-Marsilja, v kateri vidijo reški ladjedelci in trgovci jpodlago za delno obnovitev mesta. Ta ukrep bo zelo obremenil državno. bilanco, vendar pa se zdi upravrčen ne samo zaradi važnosti te linije, temveč tudi zaradi tega, ker vlada noče še povečati brezposelnosti in se hoče vsled tega izogniti razpravi osem par, n3kov, ki so jih reški ladjedelci dali na razpolago za to linijo.
Vlada tudi namerava odpraviti potne liste za potovanje med Italijo in Reko in tako odstraniti vse ovire vzajemnih stikov; bržkone se bo to zgodilo že z začetkom novega leta.
Vest o teh ukrepih je bila sprejeta z velikim zadoščenjem od Rečanov, ki vidijo, da je nova vlada udejstvila v malo dneh veli del obljub, ki so ponavljale skozi tri leta ir» nllcdaj- izpolnile-Fašisti prod združitvi svojih sindikatov z drugimi — Fašisti in nacionalisti — Reforma vo£ litega reda in ustave
RIM, 26. Kljub božičnim praznikom so ostali skoraj vsi ministri v Rimu ter niso šli na «božične počitnice» k svojim družinam. Ministrski predsednik je imel na božično vilrjo ves dao važne pogovore o raznih zadievah* Predpoldne je med drugimi sprejel tudi g. Edimcnda Rossonija, glav. nega tajnika fašistovskih sindikatov, ki mu je poročal o položaju v omenjenih organizacijah in o njihovem razvoju.
Na polju fašistovskega sindikalizma se razvija v zadnjem času posebno živahna delavnost med duševnimi delavci, kateri da se vpisujejo v čezdalje večjem številu. G. Rossoot je sporočil MussoKn$u, da so fa-iisiovskt sindikati razdelSi do sedaj že nad 250.000 članskih izkaznic. Nedavno je> pristopila k f adi Tirat tudi italijanska delavska zbornica v Carigradu,
G- Roseoiu fe poročal Mussolimju tudi o vprašanju združitve vseh delavskih sindikatov v enotno organizacijo ter je pri tej priliki naglašal, da so fašistovski sindikati proti vsakemu takšnemu poskusu in da stojijo na stališču popolne samostojnosti. To svoje naziranje je potrdil g. Rossoni tudi pozneje v pogovoru s časnikarji. Pri tej priliki mu je bilo stavljeno) vprašanje, ali smatra1 vest, da bo splošna delavska zveza razpuščena, za resnično. Odgovoril je, da se mu to ne zdi verjetno, pač pa misli1, da bo omenjena organizacija prišla tudi brez tega v kratkem ob vso svojo veljavo.
Drugo vprašanje, ki je bilo kljub praznikom v ospredju na vidnem mestu dnevnega reda vsakdanjih razprav, je vprašanje razmerja med fašisti in nacionalisti. V dobro obveSčeoah krogih se zatrjuje, da se vršijo med raznimi fašistovsk'mi in nacio;-nalističnami prvaki pogajanja o popolni stopitvi obeh organfeacij ter da so tozadevna pogajanja že tdjliko napredovala, da je pričakovati v najkrajšem času dalekosežnih odločitev v tem oziru. Da ni ta /est brez podlage, bi pričala med drugim tudi izjava, ki jo je podal voditelj italijanskega nacionalizma Enrfco Corradini poslancu Bottai-ju. V tej izjavi je rekel Copadini, da so voditelji nacionalizma storili važen korak na poti k tej spojitvi že tedaj, ko so dali udeležbi Italije v svetovni vojni naroden značaj. Že tedaj da je bilo edinstvo med fašizmom in nacionalizmom gotovo dejstvo in tem bolj da je danes. Obe organizaciji se morata vsled tega tudi formalno zedmiti, ker to veleva že stvarna potreba. Po mnenji* g- Corradinija je za strnitev fašizma in nacionalizma več razlogov, med katerimi najglavnejSi pa da je ta, ker da se bo sporedno obstajanje fašjev in nacionalističnih odsekov moralo izpremeniti v medsebojno pobijanje.
Tretje vprašanje, ki je v večji ali' manjši zvezi z obema, gornjima, je vprašanje obsežnosti fašistovstkega programa. «Popolo d'Italia» je objavil izjavo g. Michela Bian-chija, bivšega glavnega ta jarka fašistavske stranke in sedanjega glavnega tajnika ministrstva za* notranje zadeve, iz katere je razvidno, da bo vztrajal fašizem na svojem stališču, da se mora delokrog države skrčiti na njene bistvene politične in juri-dične vloge. Država mora izročiti velik del or^ovornosti državnim strekovmim svetom in mora priznati volilno pravico tudi stanovskimi in gospodarskim udruženjem. Dosledno temu pa da se bo morala oblast in vloga parlamenta ome fiti. V področje parlamenta bi sipadala le vprašanja, ki se tičejo poedinca kot državljana m države kot organa za udejstvovaJnje in za zaščito najvišjih nacionalnih interesov, medtem ko bi spadala v področje strokovnih svetov ali odborov vprašanja, ki se tičejo raznih oblik delovanja državljanov kot pridelovalcev. Po uvedbi te nove obKke predstavništva bi imeK oni -državljani, ki se socialnega življenja dejanski udeležujejo, dvojno volilno pravico: poJatično, ki bi bHa skupna vsem polnoletnim državljanom, in razredno, od katere ibi bila takoinenovana < mrtva telesa » izključena*
V nadaljevanju svoje izjave govori g. Bianchi o reformi voHbiega reda in nagla-ša, da jo fašistovska stranka hoče izvesti na vsak način. Kar se tiče odpora s strani popolarov, ki so najsrditejši zagovorniki sorazmernega volilnega reda, je rekel, da ne misli, da bo popolarska stranka vztra, jala v svojem odporu za vsako ceno. Glede nevarnosti, da bi se po volilni reformi pojavila nevarnost zveze vseh drugih strank proti fašizmu, ako se sprojme v reformi določila, da pripade večini % poslancev, je rekel Mibhele Biandhi, da se take zveze ni bati, kajti poleg fašistov in nacionalistov predstavljajo le še socialisti in popolars stranke ljudskih množic, medtem ka so vse demokratične in liberalne stranke pravzaprav le parlamentarne skupine, ki nimajo v narodu nikake zaslombe-Prepričan je, da bedo nove volitve dale Italiji v XXVn. zakonodaji zbornico z eno-dušno večino, katera bo omogočHa izvršitev obsežnega programa, ki si ga je začrtala nova vlada.
Pred razpustitvijo kraljevih stražnikov.
RIM, 26. Listi javljajo, da se bo na prihodnji se;i ministrskega s v« ta razpravljalo med drugim tudi o razpustitvi zbora kraljevih stražnikov, ki bodo večinoma pridelieni orožniške-mu zboru.
Jiieoslavila
Italija in Jugoslavija, — Še vedno vprašanje
rapafiske pogodbe
ZAGREB, 25. Poteg notranje politike, ki je sedaj posvečena izključno le pripravam za volitve, katere so že ctobfle označje precej ostrega boja med posameznimi strankami, časopisje ne pušča z vida v nanje politike, v kateri prevladuje vprašanje odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Sedanje razmerje med tema dvema državama tišči kakor mora vnanjo politiko obeh dr^ žav in pritiska k tlom mlado Jugoslavijo v njenem vzmafbu na gospodarskem in političnem polju.
Rapallska pogodba, glede katere so bile ratifikacijske liste izmenjane med italijanskim ministrom vnanjih stvari in jugosio-venskim poslanikom že 2. februarja 1921., ni izvršena £e danes. Italiji se je posrečilo pridobiti jugosloveneko vlado za sklenitev izvršilnega dogovora k rapaBski pogodbi, ki je bil sklenjen v Sv. Margeriti in ki še vedno čaka na ratifikacijo s strem italijan-
skega parlamenta. Odnošaji med obema državama pa so medtem ostali skoraj enako napeti. Lahko se celo reče, da je ravno rapallska pogodba, katere namen bi bil moral biti vzpostavitev prijateljskih stikov med Italijo in Jugoslavijo, poostrila razmerje med obema državama skoraj do skrajne mere. V jugoslovenski javnosti povzroča ta politika odlašanja s strani Italije silno razburjenost. Vprašanje registracije rapallske pogodbe pri Društvu narodov prihaja zopet na dnevni red- Ves tisk zahteva od vlade, naj ne čaka zastonj, kakor je čakala že dve leti. «Riječ» zavrača pisanje rimske «Tribune», ki pravi, da imajo vesti o nameravanem registriranju rapallske pogodbe pri Društvu narodov izvir v protiital;janskih manevrih in da bi bila z registracijo pri Društvu narodov odvzeta glavna oznaka te pogodbe, sklenjene na podlagi vzajemnega zaupanja brez sodelovanja tretjih; ko bi ta pogodba dobila mednarodni pečat, bi ne imela več oznake glo-Koke zaupnosti med obema državama pogodbenicama.
«Riječ» opozarja, da je Italija kmalu zanikala skupne cilje bodočnosti, ki so tvorili podlago za sklepanje te pogodbe in da se ta pogodba proglaša na italijanski strani za največjo nesrečo Italije in le za eta, po na poti nadaljnjih zavojevanj na vzhodni obali Jadrana. List pravi, da je ta dogovor po krivdi italijanske politike izgubil moralno opravičbo dogovora med dvema strankama in da je jugeflovenska vlada prisiljena, da mu da z registracijo pri Društvu narodov mednarodni pečat: to tem bolj, ker se sprioa dveletnega zavlačevanja izvršitve te pogodbe in spričo izjav, da je ta pogodba, kljub žrtvam, na katere je. Jugoslavija pristala pri njenem sklepanju, le etapa za nadalnja zavojevanja, ne more zahtevati od jugo slovenske vlade še nad al-njega neomajnega zaupanja v lojalnost italijanske politike.
V istem zmislu pišejo cNarodna Politika*, «Obzor» in drugi listi.
Zakaj rapallska pogodba še ni reg'sirfr^na
BELGRAD, 26. «Tribuna* javlja iz zanesljivega vira, da je jugoslovenska vlada sklenila odgoditi registracijo rapallske pogodbe do 17- januarja 1923., da bi na ta način dala italijanski vladi možnost, da itaKjanskr parlament, ki se sestane 16. januarja 1923. izrazi svoje naziranje o koru-v ene i j ah, sklenjenih v St. Margheriti. Ako italijanski parlament ne ratificira konvencij, izvirajočih iz rapallske pogodbe, bo Jugoslavija brez ozirov predložila rapallsko pogodbo v registracijo Zvezi narodov. Ta sklep je priobčil dr. Ninčič novemu poslaniku na jirgoslov. dvoru marchesu Negret-tiju, ki je zaprosil jugoslov. vlado, naj odgodi registracijo do sestanka italijanskega parlamenta.
Bivša črnogorska kraljica Milena se vrne v Jugoslavijo.
PARIZ, 26. «Matin doznava, da je bivša črnogorska kraljica Milena prosila za dovoljenje, da se sme vrniti v Jugoslavijo zaradi ureditve ▼praianra apanaže članov bivSe kraljevske hiše. Kraljica bo baje priznala jugoslo vensko kraljestvo in prenehala vsako gibanje proti njemu,
Vstop Grčije ▼ Malo entento
LONDON, 27. Listi poročajo vnovič vesti, ki trde z vso gotovostjo, da se je pri zadnjem sestanku metf iugaslovenskim zunanjim mzn'etrcon dr. Ntrsčičem in Venize-lc<sem dosegel načelni sporazum za vstop Grčije v Malo entento. Po lausannski konferenci se bo vršil v Bel gradu sestanek mod dr. Benešem, dr. Nrnčičem, Duco in Venizelocom.
Pred novim prevratom v Grčifi
LONDON, 26. Reurterjeva agencija javlja iz Malte: Po absolutno zanesljivih vesteh, ki so prišle iz Aten v Malto, se pripravljajo v Grčiji novi hudi neredi. Međ prebivalstvom vlada veliko razburjenje. Govori se o neki protirevoluciji, in obstojajo znaki, ki kažejo na to, da se pripravlja. Večje število revolucionarcev je že za' pust'lo Grčijo. Gibanje ni naperjeno proti kralju, ki je zelo popularen, temveč preti militaristom-
Poljska
Potovanje poljskih dijakov po Italipi
VARŠAVA, 25. Te dni je odpotovala skupina d'jakov in dijakinj varšavske univerze v Italijo, kjer si bo ogledala glavna mesta- Skupina je sestavljena od 10 dijakinj in 14 dijakov in potuje pod vodstvom prof. Tadeja Zielinskega in prof. Marije Kaliczycke. Izlet je organiziral italijansko-poljski krožek «Leonardb da Vincf«. Poljski dSjaki se bodo ustavili v Rimu, v Benetkah, v Bol on ji in Firencah. Pozneje bodo italijanski dijaki vrnili poljskim dijakom obisk.
Nemllia
Razmere ca nemškem književnem trgu —
Vpliv vojne na razvoj nemške znanosti
BERLIN, 25. Wollova agencija javlja: Prof. Harnack ugotavlja v svojem odgovoru na članek viskonta Haldaneja o se, danjeim stanju nemške znanosti, da veliko nemških znanstvenikov trpi zaradi pomanjkljive hrane in da je na tisoče dijakov prisiljeno smatrati študij za postranski poklic, ker so si predvsem prisiljeni služili kruh. Viskont Haldane je pisal v svojem članku, da je znanstvena in literarna produkcija Nemčije še precej znatna, toda Harnack ugotavlja, da se tiska še kako znanstveno delo samo zaradi tega, ker izdajatelji imajo še pap:r, kupljen poceni, ali ker prevzemajo izdajo knjige, zaupajoč slovesu avtorja in veljavi dela, toda zelo mnogo znanstvenih revij se ne more tiskati in na t?soče rokopisov leži v bibliotekah. Res je, nadaljuje prof. Harnack, da so nemške knjigotržnice polne knjig, toda res je tudi, da manjkajo kupci. Neki knjigar je izjavil, da je mod šestimi obiskovalci povprečno le en kupec, velik del kupcev so tujci. Če bi ne bilo tujih kupcev, bi se ne mogel izdati nitt 4. del znanstvenih del.
Velik del dijakov ne more kupovati potrebnih knjig za svoje študije. Izdaje Goethejevih in SchillerjevHi del so izčrpane; na trgu je le še- nekoliko izvodov po visokih cenah. Tako je sedaj nemška mladina brez Goetheja, brez Schillerja in tudi brez Shakespeareja.
Odhod bivšega italijanskega poslanika iz Berlina
BERLIN, 25. Italijanski poslanik Frassati je zapustil Berlin. Wolfova agencija poudarja, da je bil Frassati, še preden je prevzel poslantške posle, v Nemčiji dobro znan in spoštovan zaradi svojega časnikarskega delovanja. Senator Frassati je razumel posebni položaj Nemčije, a je vendar skušal delovati za zbližanje med obema državama. V Berlinu — zaključuje Wolfo-va agencija — se obžaluje odhod senatorja Frassatija in to tem bolj, ker si je s svojim osobjem znal pridobiti osebne simpatije-
Avsiri!a
Italijanska vlada zajamči italijanski delež mednarodnega posojila Avstriji
DUNAJ, 25. Italijansko poslaništvo je izročilo avstrijski vladi Mussolinijevo spo. ročilo, kr pravi: Izpolnjujoč obveze, ki jih je prevzel moj predhodnik s podpisom ženevskega dogovora in v namenu, da podam Avstriji jasen dokaz, da se Italija zelo zanima za njeno gospodarsko obnovo, sem pripravljen poskrbeti potom odloka - zakona, ki stopa takoj v veljavo, za prevzetje garancije s strani Italije v prid Avstriji. — Mussolini.
Francija.
Razburjenje v Franciji zaradi papeževe enciklike
PARIZ, 26. «Temps» komentira papeževo encikliko in se posebej bavi z mestom, ki pravi, da je sedanji evropski mir fiktiven mir, ki obstoja le na papirju in da skoraj upravičuje nasprotstva proti njemu in željo po maščevanju. Ne moremo dovoliti — pravi list — da se smatra za takega mir, ki je vrnil Alzačane in Lorence materi domovini, ki je zajamčil neodvisnost Belgije, obstoj Velike Britance in ki je udejstvil narodno ujedinjenje Italije, Poljske, Romunije, Jugoslavije, ki je osvobodil Čehoslovakei, zagotovil dolgovano odškodnino francoskim, italijanskim in belgijskim vojnem1 oškodovancem. Več kot en katolik — nadaljuje «Temps» — bo čitajoč to encikliko težko verjel, da se mm priporoča tako malo upoštevanja miru, kateri je vzpo-siavil edinstvo in varnost njegove dGumo<-vine, in da se mu svetuje, naj smatra za skoraj upravičeno željo po maščevanju proti njegovi domovini. Toda francoski katoliki bodo odločno zahtevali izvršitev mirovnih pogodb — nadaljuje list — in če se bo enciklika citirala v strankarskih polemikah, ne bo gotovo nudila argumentov govornikom desnice.
«Jcurnal des Debats» piše: Papež upravičene smatra pretiravanje narodnega čustvovanja za oviro na poti k miru. Francija je po 1- 1870. podala dovolj dokazov patriotizma, miru, spoštovanja dane besede in sprejetih obvez. Osem let po vpadu na njeno ozemlje, šturi leta po zmagi, katere ni zlorabila, zahteva Francija, ki ne goji nikake mržnje m ni imperialistična, zahteva samo, da drugi spoštujejo svete zakono pravice in časti, kakor jih je ona spoštovala.
Rusija
Sovjetska Rasja in Turčija
LONDON, 25. Listi javljajo iz Moskve: Kamecev je izjavil na kongresu sovjetov, da je skupni cilj Grčije in -4Šiglije izpremeniti Turčijo v ogromno kolonijo. Sovjeti — je pripomnil — bodo oetali prijatelji Turčije, dokler bo ta kazala protiimperiali-stične nametne, toda zapustili jo bodo, če se bo podvrgla angleški politiki.
Ds^i^ns vest!
V zvezi z drzno gonjo «£re Nuove» proti našemu «Šolskemu drustvu» je poslalo vodstvo tega društva v glavnem fašistov« skem glasilu «11 Pepolo di Trieste* na s led« njo izjavo:
cJako hvaležni bi Vam bili, če bi hoteli uljudno sprejeti v svoj list nastopna po, jasnila v stvari senzacionalnih razkritrj v «Eri Nuovi* z dne 23. t. m. ... o veliki strogo tajni zbirki Slovanov Julijske Knu jine sporazumno z «Narodno Obrano« r rredentistične namene.
Gre za nabiranje tržaškega «Šolskega društva*, uvedeno z naravnost amerikansko reklamo, v listu «Edinost» na korist
ubogim otročičem, ki obiskujejo slovenske Kole v Julijski Krajini, povodom teh praznikom. V članku « Edinosti* z dne 2. decembra t. 1. so bile točno opisane izkaznice, s katerimi rečeno društvo nabira prispevke darovateljev,
«Narod sebi» je napis na teh izkaznicah, izdanih od «Šolskega društva® za dan na-|ih otroćićev — tako začenja gori omenjeni članek, pozivajoč potem radodarna srca, raj prispevajo po svojih močeh. In ravno ta nadpis ima tudi izkaznica, posneta v ♦Eri Nuovi*. Kakor se vidi, nimajo te izkaznice prav nrč opraviti ne z «Narodno Obrano^, ne z nedovoljenimi rovarjenji, marveč služijo le nabiranju v dobrodelno svrho.
Blagovolite torej, spoštovani gospod ravnatelj —, da se preprečijo nespora-zumljenja, ki bi mogla kaliti mirno sožitje med Italijani in Slovani v teh krajih — ustreči naši prošnji ter priobčiti to izjavo.
Zahvaljujoč se Vam v naprej, Vas zagotavljamo ob tej priliki o našem največjem spoštovanju*.
< Popolo ai Trieste je pespremil to izjavo 6 pripombo: ' Došla nam je naslednja izjava m nimamo nikakega razloga, da bi je ne objavili, marveč smatramo celo za svojo dolžnost, da izjavimo, da nam je stvar, na katero se nanaša, že dlje časa znana in da se nam je v sle d marljivih po^vedovanj za. golovilo od uradne strani, da gre tu iz-ključno le za človekoljubno delovanje, dovoljeno po zakcnu!»
Hvaležni smo listu «11 Popolo di Trieste» za. ta čin lojalnosti. S tem je blamaža «Ere Nuove zapečatena od najbolj poklicane
stram.
Škof Bartoicmasi odhaja. Prejeli smo: Prav dobro se še spominjam, kako slovesen je bil njegov prihod v Trst. Ker nisem mogel razumeti tega tako tihega njegovega odhajanja, sem vprašal nekega našega duhovnika, kaj to pomeni, in on mi reče: Resnici na ljubo moramo priznati, da on sam ni nikoli izdal nobenega naloga, ki bi bil na škodo slovanskemu jeziku v ceikvi. Vse, kar se je v tem pogledu zgodilo, je bilo nasilje raznih organizacij. Ta nasilja je pa škof Bartolomasi očito obsojal in si s tem nakopal naslov: il veseovo ffciavo. Kaj naj človek reče k takim razmeram?!
{Jrsdniki «L*vora1ora» zopet na svobodi.
Kakor poroča včerajšnji «Lavoratore*, je bilo pet iregovih urednikov na božič popoldne zopet izpuščeno na svobodo. Zaprte urednike je isti dan predpofcfn« obiskal v zaporu preiskovalni sodnik, kateri jim je izjavil, da prestopek, katerega so obdciženi, ne zahteva, da bi morali ostati v zaporu, vsled česar da bodo izpuščeni. To se je zgodilo se isti dan okoli fcti-rih popoldne. V zaporu so pridržali le g. Sev-netlija.
Pasteurjeva stoletnica. Vsa Francija se pripravlja, da dostojno proslavi danes, dne 27. decembra, IGO-letnico rojstva svojega velikega sinu kemika Louisa Pasteurja, znanstvenika svetovnega slovesa- Razna francoska iFČilššća bodo prav tekmovala v izkazih priznanja učenjaku, ki si je pridobi neveni jivih zaslug za vesoljni svet na sociadno-gospcdarskem in zdravstvenem polju. Posebno slovesno nameravajo Alza-čani obhajati Pasteurjevo stoletnico v Strassbourgu, kjer je Pasteur svoje glavne izume in nauke zasnoval pred nesrečno nem$ko-francesko vojno. Tam prirede internacionalno razstavo, ki ima praktično pokazati kako so Pasteurjeva odkritja uplivala na splošni kultumo-gospodarski napredek do današnjega dne. Vse pridobitne stroke človeškega poslovanja bodo zastopane na tej razstavi; posebni obsežni oddelki bodo posvečeni poljedelstvu z živinozdraviistvom. mlekarstvom, kletarstvom; dalje bo zastopana velika in mala obrt ne izvzemši hišnega gospodarstva in slednjič še modefna medicina s svojo najnaprednejšo stroko bakterijologijo, biologijo in serologijo, katerim je bil Pasleur pravi začetnik. Vse to bo dokazalo, koliko rma človeštvo zahvaliti veleumu Pasteurja. V trajen spomin se priključi strassbourške-mu vseučilišču še Pasteurjev muzej, ki ima predočiti vse ogromno znanstveno delovanje slavljcnca počenši od najskromnej-šega njegovega laboratorija v hlevu do najpopolnejšega znanstvenega zavoda v Parizu, ki mu ga je hvaležni francoski narod podaril leta 1888. Ob tej priliki odkrije predsednik francoske republike tudi spomenik, ki so ga postavili Alzačani svojemu ljubljencu; on jih namreč ni nikdar pozabil.
Jutri prinesemoi izpod strokovnjaškega peresa obširen članek o Pastetrrjevem de-
lovanju m pomenu njegovih iaujdb za človeški rod ter se na ta način tudi wi pridružimo k proslavi te fvetovne obletnice.
jnuik t Skednja — ▼ m
Mesto odpravljene pohsočmce se vrfti pri nas slavnostna služba božja rano zjutraj Množice našega dobrega naroda so napolnile crkev v prazničnem razpoloženju, da v molitvi poiščejo tolažbe, pozabijo na to dolino solz in po prastari zapofejo s epastirci in z angelci, veselo in nevese!o». Brez naših starih pesmi si niti zamisliti ne moremo božičnih praznikov, one napolnijo naše duše z rajsko_pobožnim veseljem, one zanesejo naša srca, dvignejo nas do nebeških višin. — In ta naša sveta čustva so nam globoko razžalili oni «neodgovorni elementi» — Udrli so na kor, najprej zahtevali izpraznitev in potem se zadovoljili s prepovedjo našega petja. Naše duše so občutile težko prazniro plakali so od žalosti starčki, ih-tele naše matere, naša srca pa so polna gnjeva.
Pozdravi vojakov. Vesele božične praznike in srečno novo leto zavednemu slovenskemu narodu voščijo slovenski vojaki obrežnega topništva iz Špecij: Lasič Henrik, Ciril Mihelič, Klavora Josip, Hrovatin France, Persalja Karlo, Čuk' Ernest, Gruden Vinko, Bratuš Ivan, Mrakič Ivan, Sancin Marijo, Škerjanc Josip, Terčič Ivan, Krpan Ivan, Gravnar Vilentin, Valenčič Franc, Meton August, Čufar Franc.
Razen tega voščijo vesele praznike in srečno novo leto sorodnikom, prijateljem in znancem Pertot Ladislav in Vitez Marij, 4. ccmp. sanita, Bologna; Petelini Rudolf, Smerdel Rudolf, Koče var Karel, Vatovec Angel j, Lah Ivan, Fonda Rudolf, Hrvat Emil, Ščuka Silvester, Cah Josip, Furlani Danilo, 6. polk ber-saglieri v Bologni; Kos Rudolf, Zuban Florifan, Vodopivec Emil, Vičič Mirko, Gregorič Ivan, Opatič Rudolf, Babič Ivan, 6 comp. sanita, Piacenza. Cahari;a Fran in Furlan Josip 3. težki topničarski polk v Rimu.
Maresage. Občinski zastojp v Marezigah je bil razpuščen iz razlogov javnega reda, kakor pišejo italijanski listi.
Zvišanje poštnih pristojbin. Iz Rima javljajo, da se z dne 1. januarja 1923. zopet zvišajo poštne pristojbine.
Dan Nedolžnih otrok, t. j. jutri, bo med Slovani Jul. Krajine prvič posvečen nabiranju darov namenjenim? vzgoji naše mladine. Namen je tako blag, tako plemenit, da ne bo gotovo mhče odrekel prošnji, ko bodo na bira tel ji in nabirateljice trkali na srca za pomoč. Tisoči slovenske mladine bodo plemenite darovalce ohranili v ved-nem in hvaležnem spominu.
Druživo državnih vpokojencev se je na svoji seji dne 16. t. m. bavilo z namero poštnega ministrstva izplačevati pokojnine v Trstu, Gorici in Puli upokojencem osebno in ne več po pošti, ter je sklenilo da pošlje ministrskemu predsedniku in zakladnemu ministru brzojavko, v kateri prosi, naj bi ostalo pri dosedanjem načinu izplačevanje, nadalje da pošlje zakladnemu ministrstvu posebno sporne, nico, v kateri bodo obrazloženi razlogi za omenjeno prošnjo, označene neprilike, katerim bi bili upokojenci podvrženi, če bi morali dvigati pokoji line osebno. Poudarja se, da država od nameravane spremembe ne bi imela nikakega dobička. Sklenilo se je konečno, da se bodo naprosili poslanci in predsedstvo Zveze it. upokojencev za posredovanje pri vladi.
Srednješolsko društvo «Zora». Danes ob 10. uri seja. Vabljeni so tudi vsi zastopniki. Popoldan ob 3 uri važen sestanek, na katerega so vabljeni vsi tovariši mudeči se na počitnicah. — Predsednik,
Dijaška Matica. Ustanovni občni zbor D. M, se vrši dne 6. januarja 1923. Prijave za pristop se sprejertf&jo do 4. januarja in se imajo nasloviti: Dijaška Matica, Trst, ul. Fabio Filzi 10/1. Za eventuelne informacije se je obrniti istotam dnevno od 19—20 ure. — Pripravljalni odbor D. M.	_____
Iz triaikeei iivlJenia
Tragičen sveti večer: po veselju globoka žalost. Na sveti večer je bilo zbranih v stanovanju družine De Jeudis v ulici Casimiro Dona-deni št. 1 A mnogo veselih povabljencev.
Okoli enajste ure, ko je vladalo v tem domačem krogu največje veselje, se je najstarejši sin Mihael, star 15 Let, nekaj domislil. Šel je v svojo sobo ter se kmalu potem vrnil. V eni roki je držal raketo, v drugi pa žeplenice. Ko ga je družba zagledala, je utihnila; vsi so bili radovedni, na kak način jih bo deček razočaral.
Kmakt je Mihael rekel, naj upihnejo luči. Ko je bilo vse v temi, je prižgal raketo. Raketa je dajala od sebe zvezdice v mnogih barvah; bil je krasen prizor. Proti koncu se je pa raketa raznesla z močnim pokom ter raz-mesarila Mihaelu levo roko. Tudi njegov brat Alojzij, star sedem let, -ki je stal poleg njega, je dobil poškodbe na obrazu, prsih in rokah. Vsakdo si lahko sam misli, kakšen obup se je lotil navzočih, ko so videli ubogega dečka brez roke!
Ranjenca sta bila prepeljana v mestno bolnišnico. Ugotovilo se je, da je dobil deček raketo od nekega mestnega stražnika.
Božični prazniki ta palanci. Bolniški strežniki na rešilni postaji in v mestni bolnišnici se zelo bopjo velikih praznikov, zakaj pri teh prilikah se morajo pečati skoraj s samimi pi-
janci. To 3eJo pa nI seveiJ jetno.
Tudi ti prazniki nfeo potakli brez manjših krvavih dogodkov. Vsega skup«! je bilo okoli štirideset vinskih bratcev, ki so dali delo rešilni postaji: oni so se stepfi, drugi so nesrečno padli itd.
Neka soba v mestni bolnišnici je bila vedno natlačena takih « gostov*, ki so bili pobrani na cesti, ko so se skušali strezniti s spanjem. V tej sobi je bilo za vinske bratce prav Pustno«: prvič so bili tam vsi skupaj, drugič so pa zbivali šale, da je bilo za «počt». Ce bi bili imeli še malce črnega «kofeta», bi se pa bili počutili gotovo še bolj srečne!
Roparski napad v Bošketu. Dva orožniška brigadirja sta srečala včeraj po noči pri Bc-šketu nekega mladeniča, ki je bil bos, v samih spodnjih hlačah in v srajci. Vrhu tega je imel še obe roki krvavi.
— Za božjo voljo, kaj pa se je godilo z Va_ i mi — sta ga vprašala brigadirja.
Nato je začel nago\-orjeni pripovedovati: Šel je proti svojemu domu. Pri Bošketu so ga pa nenadoma napadli štirje tolovaji, oboroženi s palicami. Dva sta planila nanj ter ga vrgla z vso sik) ob tla. Nato so ga pa vsi štirie slekli ter sezuli. Poleg tega so ga še pretepli ter ranili na rokah. Okradenec, ki se imenuje Anton Paulisič, star 23 let, stanujoč na Vrdeli, trpi okoli 1500 lir škode.
Prevrtana železna blagajna. V ulici Coroneo stoji v stavbi sodnijska palača. V prvem nadstropju te palače se nahaja stara železna blagajna, v kateri se hrani denar za izplačilo zidarjem. V noči od sobote na nedeljo so vdrli vlomilci v prostor, kjer se nahaja železna blagajna. Blagajno so prevrtali ter vzeli iz nje 1000 lir.
Silen požar v manufakturni trgovini na Gol-doaijevem trga. Včeraj popoldne okoli 4.30 je nenadoma izbruhnil silen požar v manufakturni trgovini Petra Tavolata na Goldonijevem trgu (v hiši «Piccola >.) Ogenj, oziroma gost,-črn dim, ki se je valil v oblakih iz zaprte trgovine, so zapazili prvi nekateri ljudje, ki so šli tedaj tam mimo- Tekli so brž v bližnjo lekarno ter telefonirali na glavno postajo ognjegascev. Kmalu so dospeli ognjegasci ter vdrli v trgovino. Med tem ko to pišemo, se še vedno vrši gašen,e. Škoda je velika. Vzroki ognja niso znani.
Sreča v nesreči: triletna deklica padla z tretjega nadstropja, ne da bi dobila najmanjšo poškodbo. V tretjem nadstropju hiše št. 1 v ulici Vergeri stanuje družina Polono.
Včeraj popoldne okoli četrte je odšla gospodinja od doma. V stanovanju je pustila samo, brez nadzorstva svojo triletno hčer Viktorijo. Deklica se je nekaj časa igrala po kuhinji; končno ji je pa padlo v glavo, da je vzela stolico ter jo prenesla z veliko težavo k oknu. Nato je splezala na stolico, odprla priprto okno ter gledala na ulico. Pri tem pa se je preveč nagnila; zgubila je ravnotežje ter padla na ulico, k sreči na kup peska. Nekatere ženske, ki so videle padajočo deklico, so si zakrile z rokami oči in začele obupno kričati. Deklici pa ni bilo usojeno umreti. Po usode-polnem padcu $e vstala ter se nasmehljala navzočim, katerim so se tresle noge od samega strahu.
Deklica je bila preiskana od zdravnika rešilne postaje. Zdravnik pa je ugotovil, da ni dobila srečna deklica niti natmanše poškodbe. O tem dogodku Se je včeraj mnogo govorilo po mestu.
nič kaj pri- j TRTE cepljene in sadna clrevesa se 'dobijo pri trtnici Ivan Forčič, Preserje p. Komen
2134
DAROVI
Gospod Hinko C. daruje 100 L «Šolskemu društvu*.
V	počeščenje spomina pok. g. M. Prelog daruje družina Iv. Počkaj L 25.— «Šolskemu društvu^.
V	počeščenje spomina pok. g. M. Prelogove darujejo «Šolskemu društvu* F. P. L 100.— Ivanka in Josip Prelog L 50.— J. Urbančič iz Bazovice L 20.— «Šol. društvu» in 10 za «Žen-sko dobrod. udruženje*.
Za ukradeni mandolat na Palaževini L 10.— < Šolskemu društvu.»
Za Šolsiko društvo daruje gosp Stanko Godina ob obletnici pok. hčerke Slavice lir 50 in v počeščenje spomina gospe Prelogove lir 20.
Tolmin. V počeščenje spomina smrti Pavije Fattorjeve so poklonile tolminske gospe «Šolskemu društvu* v Tolminu mesto venca na krsto, znesek L 155.— Hvala!
Hali oglasi
SLUŽBE išče zanesljiv trgovski uslužbenec v špecerijski trgovini kje na Goriškem, najraje v Kobaridu ali Tolminu, gre za malo plačo. Ponudbe pod «Poštenost» na uprav-ništvo.	2281
SOBA meblirana, zračna se da v najem, Via Palladio 2, vrata 11	2282
IŠČEM pomočnika ixt vajenca za brivsko obrt. Brivnica Žgavec Vipava	2283
SLAMOREZNICE, plugi, brane, kakor vse druge poljedelske potrebščine se dobijo po konkurenčnih cenah pri Vekoslavu Vilharju v Postojni	2284
PODLISTEK
Igralec, ki dobiva.
Spisal Mavrici) Jokal Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Kočiial
12
Ob pogledu na to zvezdo je Rus posvetil glavo. Nanaglo je bilo konec napadajoče (agresivne) oholosti na njegovem obrazu. Iz njega je postal ujetnik. — Lord Adam je stopil z onim samozavestnim ponosom, ki razorožuje, pred napadalca ter mu pogledal hrabro v oči. — «Pridi v mojo delovno sobo*, mu je dejal; «tam boš zvedel vse drugo S temi besedami ie šef sam naprej svojega gosta pa je pustil «ti zadaj. — Ko je prišel v sobo, okrašeno z Velikimi zemljevidi in polno knjig, je pokazal Rusu mesto na aofi, sam pa se je vrgel v na-jtoojač, vrteč okrog, prsta zlato zvezdo, ki je Ma na vrvci. — < Ti veš, kaj je tale zvezda? Znak drufbe «Scjuz blagodenatvija» (ruski = •Zveza debrodelaosti«), čigar ud si tudi ti. To je zveza vseh po svobodi hcepenečih slovanskih narodov, nadalje tudi Grkov, Rumu nov in mar da kmalu tudi Madžarov*. — »Ampak
ti si Aglež! Kako si zašel v to družbo?» — "Nič ne de. Kjerkoli na svetuje boj za svobodo, povsod najdeš tudi Angleže. Jaz sem tudi že nekaj izvršil; zato imam zlato zvezdo. Imenujejo me ^lepega Marka». — «Ka$? «Ti si bil tisti, ki je spuntal Uskoke ter ž njimi zalar-miral dalmatinsko primorje?*
< To je bil čeden majhen alarm. Zato so morali Avstrijci mobilizirati celo vojsko; dozdaj so že potratili par miljonov goldinarjev.« — «A kaj so ti pa storile Avstrijci hudega?« — «Tudi to ti povem. Tudi to bi lehkd storil takd, da bi -govoril s teboj v Ionu patosa, da bi deklami-ral vzvišene diatribe o svobodnih narodih in njihovih tiranskih zatiralcih, tlačilcih in trinogih; toda to odložim do tistega časa, ko me bodo v angleški gosposki zbornici, (house of lords) napadali moji nasprotniki; tukaj med štirimi stenami in pred t«boj ne maram siliti svoje fantazij«; govorim resnico. Lord-kancelar me se predlagal za veleposlanika na Dunaju in nato je Mettemich odgovorit, da mu fe vse eno £e p*&l$e angleški kralj za koslanika čisto pametnega ali pa čisto blaznega človeka — a napol blanega naj ne pošifpa! Za avstrijskega ministra je ta dovtip dovolj dober. Jaz sem reke! na to: bodimo pa popolnoma blazni, da se prikupimo Mettcmicho! In na!
nakopal
mu vstajo v je<framkem prianja. Bil sem tri mesece u s koški voivodaj pred oaano so nosili
na suKco nataknjene glave ter sem se vojskoval zoper dve velesili na morju in na kopnem.» — «Zdaj je pa že konec vojvodovan^a in vojskovanja^. — «Zdaj se šele pričenja oboje! Zdaj pride najboljše. Jaz dekpem, med tem ko vi oprezujete. Zato je moral Metel umreti; zakaj tudi on je bil za oprezovanje, za odlašanje. Jaz nisem tak. Nekje mora nekdo to reč začeti. Ypsilanti razpenja zastavo v M okla vi, Germanos Mavromćchalis v Koreji, jaz v jadranskem primotiu, kjer bi moral prvotno Metel stopiti na čelo bojevnikov za svobodo. Ker tega ni storil, je mora) umreti. Tvoja dolžnost pa je, bržko slišiš, da «e je med Krasom in Velebitom znova vnel boj, vdreti s svojo ladjo, ki ti je izročena, v Kotorski zaliv ter pozvati pod orožje Crnogorce...» — Lord Adam je govoril Rusu v takem tonu, v kakršnem navadno govori poveljnik podrejencem. —- «Jaz poznam svojo dolžnost», je dejal Rus, «a to lehko povem naprej, da bo to podjetje zdaj združeno z največjimi tcifeočamf. Neuspeli upor okrog Senja je spravil Avstrijce na noge; zdaj imajo ti vse točke zasedene, vsako bližajočo se ladjo preiskujejo, ia brško začtefejo kak strel iz ptt&ke takoj sotuz vseh strani in razkropi tiste, ki so se *brat>.
(Dalfe).
KRASNO POSESTVO, oddaljeno M ure od Maribora, 17 oralov vinograda, velikanski sadonosnik, zelenjadni vrt, gosposko po-, slopje, viničarija, hlevi, vse v dobrem stanju, se proda skupno ali pa posamezne parcele s hišnimi poslopji. Stanovanje s 4 sobami takoj na razpolago. Natančnejše podatke daje g. dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru, Sodna ulica št. 14/1.	2258
ŽUPANSTVO TOLMIN
UGODNA PRILIKA. Na Opčinah vino od pol litra naprej po L 2.80 in na debelo po L 2.— Gostilna Kette.	2266
IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Ljubezniva oskrba, zajamčena tajnost. Cor-so Garibaldi 23/1	2275
PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenju, influenci. Lekarna v II. Bistrici.
78/1
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10. I.	82
ZLAT* srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
67
Velika zaloga vina, žganja In likerjev
JAKOB PERHAUC
ustanovljena leta 1878
Trs«, via S. T. Xydias 2«. 6, telefon 2-86.
Večino v zalogi in po cenah izven vsake konkurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski siivovec.
Lastiti Izdelki : šumeča vina kakor šampanjec, šumeči istrski refošk Lacrima Cristi in druga.
Specleilieta ; JajČji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi.	(50)

E3E
3P

fpi velike, moderne pri postaji Biuio - Nabrežina
se oddajo
Pojasnila daje uprava Edinosti.
672
Štev. 1961.
Razpis službe.
Županstvo Tolmin razpisuje mesto občinskega zdravnika s sedežem v trgu Tolmin. — Kolekovane prošnje za ta mesto naj se predložijo podpisanemu županstvu najkasneje do 15. januarja 1923, in naj bodo opremljene:
a)	s potrdilom o italijanskem državljanstvu ;
b)	z dokazilom o neomadeževanem življenju (nekaznovanju);
c)	s spričevalom o telesnem zdravju;
č) s krstnim listom dokazujočim nepreko-račene starosti 50 let;
d)	z zdravniško diplomo v izvirniku aH poverjenem prepisu;
e)	z dokazilom, da je prosilec vešč slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi.	'
Pogoji: Služba obč. zdravnika je začasna in sicer za dobo enega leta od dneva vstopa. Po preteku tega roka sledi stalno imenovanje. Plača po dogovoru.
TOLMIN, 17. decembra 1922.
(778)
Za župana: J. MRAK.
Najvišje cene »dE a čujem za
V
9 ABaii^i sa«!*)
dihurjeVf vider, Jazbacev, mačk) veveric, krtov, divjih in domačih zajcev«
D. WINDSPACH
Trst, Via Cesare Battlstfi it. 30 61. nadst., vrata 16 se
Sprejemaj'o se pošiljatve po pošti.
vseh vrst in velikosti, za vztdatije •n železne, izdeluje in postavlja najceneje dobro znana izdeloval-« niča štedilnikov	72r
KRANJEC, Mm pri Hi M\(\.

ZAHVALA
Vsem blagim osebam, ki so hotele, s spremljevanjem ra zadnji poti, z darovanjem cvetja aH na katerikoli način biti soudeležne naše žalosti ob izgubi naše nadvse ljubljene
MARIJE PRELO
izrekamo- našo najtoplejšo zahvalo. TRST, 27. decembra 1921.
Rodbina S>R£LGQ
S tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno rest, da je naaa nadvse ljubljena sestra, svakinja in teta, gospa
Ivana Pa8S3@lia ?&!. Podreka
vdova stotnika
dna 22. t. m. ob 11. in pol predpoldne po mučni bolezni, previđena s «v. zakramenti mirno v Gospodu z»s;ala. — Pogreb drage pokojnice se je vršil v nedelo, 24. decembra ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopalidčo k Sv. Danijelu YOLĆE, dne 27. decembra 1922.	........
Obitelji Podreha - Zavertarik
..... v

Or ■ -. -ttr* -
CENTRALA TRSV
Delniška slovnica L 15,000.003 Rezerve L 5,100.000
Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj.
Af i Hrani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelaa, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalfe, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
NEW-YORK: Frank Sakser Stat« Bank. VALPARAISO: Banco Yugoslavo dm Chile.
Izvršuje vse bančne posle. PREJEMA VLOGE
dq Hranita knjižice in na tekati račun ter jin obrestuje po 3 V/o.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojili, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
=3= Daj« v najem varnostne predal« (safes) i
Zavodov! uradi v Trstu:
Vit casta di Risparmio Stev. S —. Via S. Nico85 štev. ft.
Tllefti It tttl, 1793. m IMt pcslaje si 1.39 do 12.31 in rt 14.30 is 15.