JUTRA: Leto I. (Vlil.), štev. 158 Maribor, četrtek, 10. novembra 1927 fcehctj* razun nedelje ia praznikov veak dan ob 16. *ri Račam pri pučtnam M, m. V k|eM)Mk *L H,-400 jNifa maeačn«. prejema« v upravi ati pa peM W Dan. (kietaat) ta aa «toa» pa tt Dta Uredništvo ia uprava: Maribor, Aleksandrov* cesta H13 Ogtaai po tarifa Ogtaaa »projema tatfl ogtaanj .Jutra" v Cjabtjaat, rVeiatpeoa Otto* M. 4 V borbi za enakopravnost RALIIRAN.IE PREČANSKIH ELEMENTOV. — SIMPATIJE MED NAPREDNIMI SLOVENCI ZA SODELOVANJE SDS IN HSS. — SLOVENSKI KLERIKALCI PROTI SLOVENSKIM INTERESOM. Druga izdala Srbsko-hrvatske koalicije USTANOVITEV KMECKO-DEMOKRATSKE KOALICIJE MED RADI-ČEVCI IN SAMOSTOJNIMI DEMOKRATL Te dni se je odigral v Narodni skupščini dogodek, ki je za prečanske kraje zgodovinskega pomena, žal da samo v negativnem smislu. V razpravi je bil pred log za izenačenje davkov, ki ga je po daljši burni debati vladna večina, tudi z glasovi poslancev SLS, odklonila. Ne bomo se spuščali v razpravo o tem, ali je bil predlog stavljen iz splošnih narodnogospodarskih vidikov ali pa zgolj iz strankarskih razlogov. Tudi se ne bomo bavili z neumestnostjo raznih izrazov in medklicev, ki so padali v tej debati z ene in druge strani. Eno je gotovo: predlagatelj posl. dr. K r a j a č (HSS in posl. Juraj D e m e-t r o v i č (SDS) sta v svojih mirnih in stvarnih govorih doprinesla številčni dokaz za davčno neenakost med prečani in Srbijanci. Statistika iz l 1926 kaže, da se je izplačalo v Srbiji in Črni gori povprečno 407 Din davka na glavo, v Bosni in Hercegovini 508, v Dalmaciji 394, v Hrvatski in Slavoniji 762, v Sloveniji 1035.08, v Vojvodini 1118.90. Če še vzame Statistika po četvornih kilometrih, vidimo, da se na četvorni kilometer plača v Srbiji in Črni gori 18.834, v Bosni in Hercegovini 23.410, v Dalmaciji 17.853 v Hrvatski in Slavoniji brez Srema 44.000, v Sloveniji 67.500, v Vojvodini s Sremom 72.236. Posl. dr. Krajač je navedel še drug značilen primer neenakosti: Človek, ki ima hišo na Hrvatskem v vrednosti 400.000 Din, od katere dobiva letno 50.000 Din rente, plača na Hrvatskem neposrednega davka brez samoupravnih doklad 30.000 Din; v Srbiji plača v istem položaju neposrednega davka 7.594 Din. Predlog, da se novi zakon o neposrednih davkih takoj vzame v razpravo, je bil torej polno upravičen, zlasti še zato, ker je bil že davno tozadevni načrt izdelan in bi samo trebalo, da ga vlada skupščini predloži. Kljub temu pa je vladna večina s pomočjo glasov slovenskih klerikalcev odklonila nujnost predloga. V borbi za enakopravnost stojita ramo Sestanek Marinkoviča z Mussolinijem PARIZ, 10. novembra. »Petit Parlsien« poroča, da odpotuje Marinkovič iz Pariza potem še v London in nato v Rim, da se sestane z Mussolinijem. Jugoslovanski poslanik v Rimu, dr. Raklč, je že dobil nalog, da pripravi ta sestanek, za katerega se trudi posebno Anglija, ki ima interes na tem, da se končno rešijo vsa viseča vprašanja med Italijo in Jugoslavijo. Učiteljske vesti. Te dni je ministrstvo prosvete premestilo V Beograd sledeče učitelje oziroma učiteljice iz mariborske in ljubljanske o-blasti: Zega Joško iz Guštanja, Pivk Ciril iz Dola pri Litiji, Koželj Mirko iz Žetal, Jarnovič Mlligoj Iz Vučje Gomile, Kocmut Joško iz Beltincev, Poljšak Ladislav iz Zagozda, Kavčič Nande iz Solčave, Jaklič Milan iz Makol, Draga Roškar iz Dolnje Lendave, Justina Bolhar iz Čepelj, Danica Germek iz SL Petra pod Sv. Gorami. Vsi navedeni učitelji obiskujejo v Beogradu višjo gimnastično šolo ter se pripravljajo za profesorje te- lovadhe tla oredniih šolah. _________ ob rami Radičeva stranka in SDS. Razveseljivo je dejstvo, da sta se ti dve stranki po dolgih medsebojnih bojih znašli v skupni fronti. Poročila zadnjih tednov in zlasti zadnjih dni, ki trdijo, da sta se obe stranki medsebojno zavezali k skupnemu delovanju v notranji in zunanji politiki; da sta Radič in Pribičevič sprejela za to sodelovanje enoten program; da sta se zavezala, da ne gresta v nobeno kombinacijo drug brez drugega; da hočeta skupnost afirmirati celo na skupnih javnih shodih — vsa ta poročila so simpatično odjeknila v vseh prečan-skih krajih, zlasti pa med nami naprednimi Slovenci. V vseh prečanskih krajih zato, ker sta HSS in SDS izrazito in izključno prečanski strariki in znači njuno sodelovanje početek raliiranja prečanskih elementov. Vsi uvidevni ljudie v prečanskih krajih pa so prišli po devetih letih skupnosti v novi državi do prepričanja, da ne bomo prišli poprej do enakopravnosti, do enakosti v pravicah in dolžnostih, dokler se ne ustvari enotna fronta prečanskih elementov. Ta fronta pa ne bo pomenila boja proti srbstvu, kakor so to hoteli svoj čas naši klerikalci, ampak borbo proti onim zlokobnim srbijanskim elementom, ki s svojo ekskluzivnostjo in s svojim odporom proti izenačenju zavirajo gospodarsko konsolidacijo države. Toda borba za enakopravnost se je pričela, sodelovanje med HSS in SDS je jamstvo za njen uspešen potek. Nas napredne Slovence pa skupnost med HSS in SDS veseli tudi z drugera vidika: od nas že vsa leta sem propagirana skupnost naprednih elementov v Sloveniji se je s tem za korak približala uresničenju. Borba naprednjakov v Sloveniji proti klerikalizmu, ki se je . daj zopet izkazal kot največji škodljivec naših slovenskih gospodarskih interesov, prehaja v sodelovanju SDS in HSS v nov štadij in pomenja danes borbo za gospodarsko enakopravnost slovenskega ljudstva. Manoilescu obtožen veleizdaje in zarote proti kralšu BUKARESt, 10. nov. Danes dopoldne se je pričel pred vojaškim sodiščem proces proti bivšemu državnemu podtajniku Manoilescu, ki je obtožen veleizdaje in zarote proti mladoletnemu kralju Mihaelu. Razsodba bo izročena že jutri zvečer. Zakon za zaščito države določa za tak prestopek smrtno kazen. Manoilesca zagovarjajo odlični juristi s prof. Torgo na čelu. Slednji namerava priti v svojem govoru na dan z raznimi razkritji, ki bodo kompromitirala celo vrsto vodilnih mož vladne stranke. Po vsej Rumuniji vlada za proces največje zanimanje. Sodišče je večino razbremenjevalnih prič odklonilo. Proces bo izveden na jocllagi zaplenjenega materijala, obstoječega iz raznih listin. LJUBLJANA, 10. novembra. Devize: Berlin 1355.5, Curih 1095.5, Dunaj 802, London 276.75, Newyork 56.75, Praga 168.42, Milan 309.25. — Efekti: Celjska 164, Ljub. kreditna 133, Prva hrvatska 890, Krc J!1-? 1 m, 133, Ruše 2V0—295. Kranjska iUuUglrija oVot BEOGRAD, 10. novembra. Sinoči je bila po konferenci voditeljev samostojno demokratske in hrvatske seljačke stranke redigirana resolucija o ustanovitvi »Kmečko-demokratske koalicije«. Resoiu cija bo danes predložena obema poslanskima kluboma. Čim jo bosta kluba odobrila, se smatra ustanovitev Kmečko-demokratske koalicije za izvršeno stvar. Obe stranki se zavezujeta, da ne vstopita v nobeno vlado, ki ne bi obračunala s sedanjim vladnim sistemom. Nobena izmed obeh strank ne sme dalje stopiti v Narodna skupščina BEOGRAD, 10. novembra. Na današnji seji narodne skupščine, ki se je začela z enourno zamudo, je bila na dnevnem redu interpelacija posl. P e t e j a n a glede Borz dela, zakona o zaščiti delavcev in glede podpor brezposelnim. Interpelant je poudarjal, da je delavstvo prispevalo že 40 milijonov dinarjev za podpore brezposelnim, vendar pa vlada kljub vsem urgencam še do danes ni izdelala statuta o upravi in uporabi tega fonda. Isto velja tudi, kar se tiče Borz dela. Govornik je Zahteval takojšnjo rešitev teh za delavstvo tako nujnih živ-ljenskih vprašanj. Minister za socijalno politiko, dr. G o s a r je v svojem odgovoru na interpelacijo navajal vse, kar se je v tem o-ziru že storilo in kar se še ni storilo. Seja se bo nadaljevala ob 16. uri. Ponarejanje ogrskih predvojnih posoill Madžarska oškodovana za sto milijonov frankov. PARIZ, 10. novembra. Vsi listi prinašajo podrobnosti o ponarejanju papirjev predvojnih ogrskih posojil, ki je bilo odkrito te dni in je bil v zvezi s to sleparijo aretiran v Parizu "bančnik Blumen-stein. Madžarska vlada je že javila, da je oškodovana za sto milijonov frankov. Prikrajšane pa so s to sleparijo tudi vse nasledstvene države, ki bodo vložile tozadevne tožbe proti falzifikatorju. Kakor javlja »Matin«, so ponarejali vse listine na Dunaju. Zanimiv je način, kako se je dognalo za to afero. Goljufijo je javil budimpeštanski policiji neki anonimni dopisnik, ki je bil svoječasno sam veren pajdaš Blumensteina v sleparskih poslih. Večina teh ponarejenih listin kroži izven Francije, ker so jih predvsem spuščali v promet v Londonu, Berlinu in Bruxelle-su. Ponarejanje se je pričelo 1. 1924. Po izjavi madžarskega poslanika v Parizu so bila madžarska in francoska oblastva že meseca junija obveščena o zadevi, a so vodila preiskavo v največji tajnosti, dokler niso te dni izdala nalog za, aretacijo Blumensteina in njegovega sina, ki pa se je z begom za enkrat ognil aretaciji. Blumenšteinu, ki je v zvezi z velikimi bankami, bo po mišljenju madžarskega poslanika težko dokazati, da je skup-ljal obligacije in jih tihotapil v Pariz. — Pred preiskovalnim sodnikom se bo lahko izgovarjal, da si je pridobil papirje, ki so jih našli v njegovih trezorih, v dobri veri, da so originalni. Po poročilih iz Bndtmnešte cenijo Blumensteinovo imo-‘viau aa iv a Lo tri milijone dolaaev. pogajanja s kako tretjo stranko, ne da bi se o tem poprej sporazumela z drugo koalicijsko stranko. Svetozar Pribičevič je predložil danes besedilo resolucije demokratskemu voditelju Ljubi Davidoviču, ki je izrazil svoje izredno zadovoljstvo, da se je s tem pripravila pot za koncentracijo vseh demokratskih elementov. Vladi je ustanovitev nove parlamentarne koalicije silno neljuba in se trudi na vse mogoče načine, da bi jo razbila. Velik požar v šikolah ori Ptulu Danes zjutraj ob treh je pri treh posestnikih v Šikolah pri Ptuju izbruhnil požar, povzročen od silnega vetra, ki je zanesel iskre od mimo drvečega brzo-vlaka na slamnate strehe. Veter je razpihal ogenj do strašne stopnje in groznega učinka. Trem nesrečnim posestnikom je vse pogorelo. Na pomoč so prišli gasilci iz Šikole, Gorice, Podove, Maribora, Ptuja in Zirkovc. Mariborsko gasilsko društvo je bilo o požarni nesreči obveščeno od zvonarja ter je takoj odhitelo na pomoč z velikim avtomobilom pod vodstvom kapetana g. Vollerja. Gasilci so imeli silno naporno delo do šeste ure ter so ob hudem in skrajno nevarnem vetru preprečili razširjenje ognja na sosednja, tudi s slamo krita poslopja. Vas je bila v največji nevarnosti in samo naj-požrtvovalnejšemu trudu gasilcev se je treba zahvaliti, da niso vsi gasilci delili težke usode posestnikov Friderika Majeriča, Simona Premzela in Franca Slatan« teja, ki so v požaru sredi pravega orkana tekom ene ure izgubili vse. — Avtomobilska nesreča pri Slovenski Bistrici Včeraj, ob 2. popoldne, se je pri Slovenski Bistrici pripetila avtomobilska nesreča, ki po naključju ni terjala težjih! žrtev. Iz Celja je vozil proti Maribora osebni avtomobil veletrgovca Kocbeka iz Kranja. Na cesti med Bistrico in Framom pa mu je pripeljal nasproti enovprežni voz, katerega konj se je splašil in v kritičnem trenotku, ko je avto hotel pa-sirati mimo vprege, skočil na desno stran ulice in se vzpel z nogami na avtomobil, razbil obrambno steklo in poškodoval blatobran. Konj si je na avtu razbil gobec in močno razrezal glavo. Tudi posestnica Fani F., ki je sedela na vozu, je dobila poškodbe na roki, sicer pa je nevarnost brez težjih posledic minila. — Kraljevič Marko. Družba sv. Cirila in Metoda, duševna mati naše obmejne mladine, jo je zopet razveselila s knjižico, nosečo zunaj podobo jugoslovenskega junaka kraljeviča Marka, znotraj pa nudečo mnogo zanimivih pravljic — med njimi zlata vredno bajko Milčinskega »O Marički, ki je po! ure prekasno prišla na svet« — pesmi, poučnih člankov in važnih drobtin; knji-•žico, okrašeno z lepimi ilustracijami, za-zaključuje koledar in oddelek za beležke. Šolska vodstva, starše in vse ljubitelje slovenske mladine opozarjamo oa ta delce, ki je zbog tehtne vsebine in iakd nizke cene —- 6 Din — naitoplejše pripomočke vedno. Poštnina pTaEana v gotovini e NaSi dravski splavarji X MARIBORSKEM »PRISTANU«. — NEKDAJ IN DANES. — ŽIVLJE-E SPLAVARJEV. — NJIHOVI OBIČAJI. — MODERNE OVIRE. -FAL-J,. SKA ELEKTRARNA. — IZUMIRANJE SPLAVARJEV. Mariborski in drobiž ■Letošnja lepa jesen je posebno prijala pohorskim splavarjem, ki so ugod po vreme izrabili, kolikor se je dalo. Še sedaj jih dnevno vidiš ob mariborskem »Pristanu« in pod državnim mostom tja do naših »Benetk«. Z mrzlično naglico se Maribor modernizira, na stare čase nas še edino spominja dravski del mesta in markantna prikazen v tem miljeju so težko naloženi splavi s tipičnimi možakarji — pohorskimi splavarji. Naši meščani kaj radi ogledujejo spretno sestavljena vozila; posebno ona, ki so zasidrana pod mostom, so predmet občudovanja pasantov ua mostu. Primitivna utica za prenočevanje, plapolajoč ogenj in mišičasti možje nas spominjajo na razne eksotične povesti, kjer se opisujejo tajinstvene šege in sc omenja pisano življenje čudnih gozdovnikov v divjih džunglah in ob nevarnih vodah... Tudi dravski splavarji so nevsakdanji ljudje, utrjeni, resni in preizkušeni junaki vode. Mnogo vedo povedati. marsikje so že bili, marsikaj so doživeli. Ako potuješ po dravski dolini, imaš dovolj prilike, da stopiš s splavarji v stik. Takoj se ti potožijo, da je slab »kšcft«. včasih je bilo vse drugače ..; Torej tudi »kriza«! Splavarska kriza je nastala pravzaprav že pred 60. leti, ko je koroška železnica povzročila velik prometni preokret v dravski do-, lini. Od tedaj je splavarcnie silno-ponehalo, kar pa morejo ugotoviti'na licu mesta le naši starejši meščani. Dandanes se ti že deset splavov ob Pristanu zdi nekaj posebnega, svojčas iih je bilo dnevno trikrat toliko in še čisto drugačnih: ploščate ladje »šajke« so prevažale ne samo les, ampak tudi svinec, volno, smolo, lončarske izr dcikc. v jeseni pa sadje. Tržne dneve ob sobotah so največ založili pohorski in koroški splavarji. Ko so sc po dobri kupčiji vračali peš ob levem bregu Drave, so si še nakupili vsega, česar so potrebovali. Posebno živahno je bilo takrat ob mariborskem Pristanu in tudi za Benetke« je bila takrat doba veselja iu blagostanja. Danes je tani vse tiho in mirno. Tudi žrtve modernega prometnega razvoja! Današnji maloštevilni dravski splavarji so »organizirani« pod vodstvom nekaterih podjetnikov v posameznih kraiih. Lesotržec, ki hoče spraviti les po Dravi, je primoran obrniti se na podjetnika, ki nakaže kormaniša« (voditelja splava) in splavarje. Plačilo dobe vsi ti od »gospodarja«, ki obračuna z lesotržccm, kateremu je odgovoren za prevzeto blagjo. . Zanimivo je opazovati sestavljanje splava, kar se godi neverjetno hitro: debla se zvežejo s trtinjem ali sro-botjem. kar se hoče trdneje spojiti, se zbije z lesenimi klini. Čudno je, da v današnji »železni dobi« na splavu ni ‘niti trohice železa! »Flos« (tako pravijo splavu) ima po 4 ali po 6 vesel, kar je odvisno od velikosti tovora in stanja vode. Stalno mesto »kormaniša« je spredaj ob desnem veslu; on mora dobro poznati ' tok, veejeti mora za vsako uadvodno in podvodno skalo, on mora biti pravi 'strokovnjak« — star splavar. Vsi drugi so pod njegovim vodstvom in smejo biti tudi novinci, vendar le po priporočilu drugega tovariša — izkušenega splavarja- Splavarepje ni brez nevarnosti, zato ni nič čudnega, če so običaji splavarjev posebno mističnega značaja. Vodi pripisujejo neko . skrivnostno moč, s katero deluje na človeško naravo. Domišljija je našla svoj izraz v povodnjem možu, v vilah, v zmaju in v Gestrinu. Kakor ve povedati star splavar, je Gestrin povodni mož, bolj ' mlad kakor star in ima ribje noge. Po-‘ noči pokaže glavo iz vrtincev in tudi rad zatrobi. Hkrati se pokažejo tudi vodne deklice, ki plavajo okrog njega. Gestrin je hud; rad vlači ljudi v vrtinec ali jih tišči na pečine. V starih časih so brodarji vrgli, preden so sc potfali na vodo, v reko kako rutico, kamor so zamotali prstan, da so s tem. potolažili Gestrina. — Splavarji ne pljuvajo v vodo, ker se sicer Marija joče, hudič pa smeje. Na velikonočno nedeljo vržejo nekaj blagoslovljenega kruha v vodo. Sploh so splavarji, kljub znanemu preklinjanju, globoko verni. Predno se odpravijo na pot, molijo skupno. Blizu nevarnih mest dravskega toka sc križajo in molijo. V Rušah, kjer je bila nekdaj »centrala« splavarjev, hranijo v cerkvi velik, umetno izdelan križ, ki so ga svojčas našli v Dravi in ga nato poklo nili cerkvi. Splavarji so po neki sliki iz-leta 1684. (»Schlosserbuch«), ki nam kaže falsko graščino, imeli svojo nošo. Zraven velike ladje vidimo ob Dravi »flosarje« z jako širokimi klobuki in hlačami samo do kolen. Zanimivo je, da so svojčas plavale po Dravi barke, podobne beneškim gondolam, ki so imele dolge, kvišku štrleče vratove, kakor o tem poroča Pajek v svojih črticah. Značilen je dovtip, ki je razširjen po Pohorju: »Flosarji sveti zakon v Mariboru na most obesijo!« • Največjo tievoljo povzroča v novejšem času dravskim splavarjem falska elektrarna. S svojo visoko steno je zajezila Dravo do. Brezna, da stoji kot ribnik ali jezero. Za to kratko progo, ki so jo nekdaj prevozili v 1 uri, rabijo danes 5 ur in še mnogo truda z veslanjem' imajo. Tudi carinska procedura v. Mariboru jim ne ugaja, ker pač tega prej ni bilo. Vsak splav, ki gre v Slavonijo in v Beograd, pasira madžarsko mejo, zaio uredba predpisuje carinski postopek, ki se izvrši v Mariboru. Dva., tri ali celo štiri tedne so dravski splavarji na poti. Zopet jih zagledaš, ob vrnitvi pri popoldanskem koroškem vlaku, ko sc oboroženi s sekirami, žagami, cepini in vrvmi z dobrim zaslužkom vračajo na novo de- lo. Glavna sezona je Spomladi in v jeseni, v poletni vročini in ob zimskem mrazu pa drvarijo za svoj vsakdanji kruhek. Listje rumeni in odpada, bliža se starka zima. V bojazni pred njo hitijo mimo. nas zadnji splavi in prišel bo čas. ko jih bodo moderna prometna sredstva popolnoma izpodrinila. Takrat bodo splavi le še starinski ostanki nekdanje — primitivne dobe. iiii Hilli i liorc REPERTOAR: Četrtek, 10. novem bra, ob 20. n n »Školjka« ab. D. — Kuponi- zadnjikrat-Petek, U. novembra ob 20. uri »Rapaliski večer« Jugoslovanske matice. Sobota, dne 12. novembra ob ?Q. uri Revizor« ab-‘ C. — Kuponi. Nedelja, dne 13. novembra popoldne ob 15. uri »Sneguljčica« kuponi; ob 20. uri »Cardaška kneginja«. Kuponi. »Eva« na mariborskem odru. Mariborsko gledališče študira Lebarjevo ntoj-stersko opereto »Eva, deklica iz tovar-neo:. za katero sc vrše že zadnje vaje, tako, da bo njena premijera drugi teden. Opereto odlikuje ne samo krasna, deloma operna godba, temveč tudi jako lepo in smiselno dejanje, ki je prepleteno z vrlo veselimi prizori. Uudska univerza v Mariboru Radi Rapallskega večera odpade v petek dne 11. novembra predavanje. V pondeljek H. novembra ob 8. zvečer predava o »Sumatri kot najlepši deželi sveta« dunajska pisateljica in svetovna potovalka ga Al. Schalek na podlagi prekrasnih barvanih skioptičnih slik. V torek, dne 15. novembra, ob 7.30' zvečer je otvoritev delovanja mariborske Ljudske univerze v Studencih v deški šoli. Spored otvoritve se pravočasno objavi. Njene prireditve bodo vsak teden ob torkih. — Ali Gemil čudotvorni Egipčan gostuje v v Veliki kavarni Predavanje Georgesa Blondela v Mariboru. Sinoči sc je vršilo v »Vesni« zanimivo predavanje znanega francoskega strokovnjaka, univerzitetnega profesorja Georgesa Blondela, za katera je vladalo veliko zanimanje. Številni posetniki, med katerimi so bili župan mesta dr. Leskovar, podžupan dr. Lipold, predsednik Gremija trgovcev v Mariboru, g. Vilko Weixl in drugi odlični predstavniki pridobitnih progov ter številni prijatelji francoskega naroda, so do zadnjega kotička napolnili predavalnico. Uvodoma je predavatelja pozdravil predsednik mariborskega francoskega krožka, prof. Gasparin, ki se mu je zahvalil ža izkazano pozornosti in opozoril na prijateljstvo, ki veže francoski in naš narod. Georges Blondel je poljudno govoril o sodobni gospodarski evoluciji sveta. O-pozarjal je na globoke posledice svetovne vojne in grajal splošni optimizem, ki je po končani vojni terjal toliko gospodarskih žrtev. Nihče ni računal, da je mir kot neposredna posledica velike vojne, ravno tako veliko gospodarsko zlo, kakor vojna- sama. Dezorganizacija posameznih narodnih gospodarstev je zahtevala splošen min svetovnega gospodarstva. Obširno je nato govoril o posledicah v posameznih državah, o velikih iz-premembah, ki jih je izzvalo Wilsonovo geslo o samoodločbi narodov in o drugih gospodarskih problemih. Kot bazo rešitve in izhoda iz težkega položaja je označil demokracijo in parlamentarizem. Predavatelj je o utisih v Mariboru govoril zelo laskavo in dejal, da mu je mesto zelo ugajalo. Georges Blondel je danes odpotoval iz Maribora. — Sprememba v železniški službi. Z mariborskega glavnega kolodvora je premeščen v Ljubljano na glavni kolodvor prometni uradnik g. Dragotin Lapajne, agilen društveni delavec in simpatičen družabnik. — Smrtna kosa. Včeraj opoldne je umrl v Mariboru v 58. letu starosti g. Andrej Ralca, policijski nadzornik v pokoju. Pokojnik je bil rodom iz Velikega dola pri Sežani in v je služboval v Trstu od 1. 1894 do prevrata, nakar se je preselil s svojo rodbino v Jugoslavijo in je služboval v Celovcu, Prekmurju in Mariboru. Bil je odločen narodnjak in naprednjak ter je vzgojil svoje otroke strogo v narodnem duhu. Pogreb se bo vršil jutri ob 16. uri iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče na Pobrežju. Bodi vrlemu možu ohranjen blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! — Akademija Jugoslovenske Matice v gledališču. Jutri, v petek, še bo vršila v gledališču akademija Jugoslovenske Matice o priliki sedme obletnice Rapalla: Sodeluje kom pletna vojaška godba z izbranimi komadi: Dirigira g. major Čermak. Kot glavni govornik nastopi predsednik pokrajinskega odbora Jugosl. Matice v Ljubljani g. dr. Pretnar. Na programu so tudi solo-spevi naših opernih pevcev in pevk. 2ive slike primorskih narodnih noš in kratko-dejanka iz življenja v robstvu se nahajajočih naših rojakov bo gotovo izpolnilo lepo zanimivo akademijo do umetniške popolnosti. Cene so dramske, ter je s tem omogočena udeležba vsem slojem. Dolžnost nas vseh je, da ta večer posvetimo spominu sedme obletnice usodnega Rapalla. — Obvestilo Študijske knjižnice. Čitalnica Študijske knjižnice« je od 11-t. m. zopet odprta. — Imovitejše sloje v Mariboru uljudno vabimo, da se na RapaHskem večeru Jug. Matice, ki se bo vršil jutri ' večer v narodnem gledališču, ooslužijo lož. Sploh je dolžnost narodnega občinstva, da napolni gledališče ta večer do zadnjega kotička. — Mariborska borza dela išče vulkanizerja za Split. Reflektanti naj se javijo na mariborsko borzo dela. Dražba na carinarnici. V petek dne 11. t. m. se vrši ob pol Med splavarit V mariborskem Pristanu se med splavarji, ki prihajajo iz gorenje Dravske doline, večkrat odigravajo zanimive dogodivščine. Tudi včeraj so plavili les proti Ptuju in se med potjo ustavili v Mariboru. Lovrenc G. in Jože D. sta vodila svoj splav, v Mariboru pa sta se sporekla in močnejši Lovrenc je premikastil Jožeta, ga bil s pestmi po glavi in ga metal po tleh, nato pa odjadral s splavom proti . Ptuju, dočim je tovariša pustil na kopnem. — Kadar imajo denar. Sinoči je prišel v neko mariborsko kavarno potnik Franjo B. v vinskem razpoloženju, kar so njegovi znanci izrabili in se mu pridružili. Prisedlo je tudi nekaj sumljivih žensk, ki so pri jedi in pijači požrtvovalno sodelovale. Zapitek je kma lu visoko narastel in Franček je imel plačati celih 400 Din. Hotel pa se je z natakarico poravnati na 100 Din, češ da je naročil samo cigarete. Posredovala je policija in skalila veselo razpoloženje. Tovariši, ki so Frančeka razveseljevali, so izjavili, da jih je vabil. Pri zaslišanju so tudi ugotovili, da so Franca v neki gostilni pri kartanju obrali za 700 Din. Pri njem so našli še nad 1400 Din. Zadelo bo razčistilo sodišče. — S sekiro po glavi. V bolnici leži kočar Maks Augustin 1* Sv. Marjete na Dravskem polju, ker, jev nedeljo popoldne, ko je po kosilu sedel doma pri mizi, dobil s sekiro po glavi. Kdo ga je? — Mož sam ne ve; zadnje, kar je slišal pred silnim udarcem po glavi, ki ga je takoj vrgel v nezavest*, je bil ženin glas: »O. dober dan, oče!« Š tem udarcem s sekiro po glavi je po vseh iz-gledih zvezana tragedija pohlepa po zemlji in ženski, kakor jo nesmrtni Emile Zola drastično slika v svojem romanu »Majka zemlja«, Avguštin je pred tremi leti zapustil dom, ženo in očeta ter šel za zaslužkom v Francijo. Težko je delal v delavskih kolonijah in rudnikih, domov je pošiljal svoje prihranke, nazadnje se je pa sam vrnil. Po par letih tujine mu je postal dom v vseh ozirih tuj. Tuja sta mu postala predvsem oče in žena, ki sta se baje v dobi njegove odsotnosti veliko-bolj zbližala, kot bi se smela. Mladi Augu štin se je po povratku z ženo često prepiral in v prepir se je vedno vmešaval stari Auguštiu na strani svoje mlade snahe. V nedeljo popoldne sicer ni bilo prepirov, bili so pa nepojasneni težki u-darci s sekiro po glavi. Orjuna Maribor poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži ob priliki obletnice Rapalla v petek dne 11. t. m. akademije v narodnem gledališču, v soboto dne 12. t. m. ob' 18. uri pa v parku pred spominsko ploščo majske deklaracije, ko se prižge o-genj na žari. — Mestni odbor. — Plesni tečaj »Maribora«. SK Maribor prične letos s plesnimi vajami 15. t. m. ob 20. v salonu hotela Za-morc. Vršile se bodo dvakrat na teden. Prijave ob plesnih večerih. 1538 Pevsko društvo »Zvon« na Teznu pri Mariboru izreka g. Bernardu, poštnemu uradnika v Mariboru, iskreno zahvalo za podarjene partiture in pesmice. — Za. odbor F. Luknar. •— 1599 Citraški koncert! Mariborski citraški klub priredi v ne-' del jo dne 13. t. m. ob 16. uri v. mali dvorani Narodnega doma velik citraški kop-, cert. Med drugimi se bodo izvajali prvič, slovenski komadi za citre, ki jih je komponiral in uglasbil za citre bivši klubov tajnik g- Jože Lovec, sedaj upravitelj javne bolnice v Slovenjgradcu, ki bo koncertu prisostvoval. Za obilno udeležbo prosi odbor 1597. Udruženje rez. oficirjev bi bojevnikov, pododbor mariborski, priredi za svojo člane in po njih vpeljane goste plesno šolo v mali dvorani Narodnega doma. S plesnima vajami se prične v petek dne 11. t m. ob 20- uri. — Pevsko društvo »Luna« priredi v soboto 12. nov. ob 8. zvečer ribnikih« Martini)-! vstopnine. Prvo-| dobra postrežba!1 wzj Ben uri na Glavni carinarnici dražba ma-fakturnega in galanterijskega blaga, na restavraciji »Pri treh vo plesno zabavo brez vrstna godba, petje in V Mariboru, tfne f6. Xt f9& Mariborski V E C E R N T Vt Mr*. Sfrm S Amerikanske afere PODKUPLJENI SODNIKI. — POGLAVAR VELIKE ORGANIZACIJE NAJVEČJI ZLOČINEC. Od strašnega justičnega škandala proti Saccu in Vanzettiju so na dnevnem redu hude afere med dolarsko aristokracijo in med takozvanimi stebri čistega amerikanizma. Ves svet se zgraža nad sleparijami petrolejskega magnata in nad sodiščem, ki že dolge mesece ne more zaključiti te afere, ker se sodniki in porotniki drug za drugim razkrinkajo kot podkupljene duše. Še bolj umazana je pa afera »cesarja« Ku-Klux-Klana. To je neki Hiram W. hvans, ki je že več let nastopal kot vsemogočni vladar organizacije, ki zatrjuje, da goji čisti amerikanizem ?. bojem proti črncem, Židom, katolikom in vsem drugim, ki baje kvarijo čisto ame"(kansko raso. Ta organizacija. podobna italijanskemu fašizmu, je bila dolgo časa v velikem razmahu, sedaj je pa začela razpadati radi korupcije in zlorabe vodilnih oseb. V pensilvanski državi so vsi člani odstopili in sicer radi poglavarja Iwansa. Ostalo pa ni pri samem odstopu mno-, goštevilnih članov, ampak iznesle so se tudi strašne obtožbe, hvans je obdolžen umorov, goljufij, izsiljevanja in mnogih drugih zločinov. Kot neznatna osebnost je prišel ta mo' v organizacijo, v nekaj letih je pa dosege« oblast in bogastvo, kakor tna iokdo v Ameriki. Z grožnjami se ie vrinil v mnoga dobičkanosna pod- jetja, danes ima parnik, razkošnejši od onega, ki je na razpolago državnemu predsedniku, in centralni odbor organizacije je njegovi ženi poklonil diadem, čegar dragulji ne zaostajajo za dragocenostmi evropskih kraljic. Iwansu se je izpolnila vsaka želja. Posameznikom in tudi krajem, ki so kazali kakršnokoli odpornost proti njegovim načrtom, je zagrozil s pogro mi, z najetimi morilci je marsikoga spravil tudi na oni svet in končno se mu je vse pokorilo. Pred pensilvanskim sodiščem so proti vladarju teroristične družbe ovadbe in obtožbe, o katerih bi človek dejal, da so bujna fantazija, če ne bi bile potrjene od tisočerih prič in podprte z mnogoštevilnimi tehtnimi dokazi. V obtožbah se celo navaja, da je Iwans pripravljal državljansko vojno, katero je mislil izrabiti v svojih pohlepih po najvišji oblasti v državi. Pripravlja se proces, ki ne bo našel primera na svetu. Gotovo je pa, da bodo pred procesom še mnoge žrtve, ker ima hvans še precejšnjo moč denarja in nasilja. Marsikatera priča bo postala žrtev neznanih morilcev, do-čim bo delo sodišča in porote preprečevala visoka podkupnina. »Cesar« Ku-Klux-Klana se bo branil z vsemi sredstvi, četudi je njegova organizacija od milijonskega članstva padla na kakih 300 tisoč. V petek, dne 11. nov. ob 20. uri akademija v Narodn. gledališču. V soboto, dne 12. nov. ob V. 18. uri zažiganje žare pri spo- minski plošči majske deklaracije v parku. V nedeljo, dne 13. nov. dopoldne nabiralna akcija. Oko boga Sive orodano v Ameriko Med dvajsetimi velikimi in znamenitimi dijamanti se nahaja tudi »Na-zak«, katerega je doslej posedoval vojvoda Westminsterski. Iz neznanih razlogov se je plemenitaš odločil, da s posredovanjem nekega pariškega draguljarja proda dragoceni kamen v Zedinjenih državah. O ceni, ki je zelo visoka, se ne doznava ničesar. »Na-zak« jc prvi od t. zv. histor-ijskih di-iamantov, ki je odšel preko Oceana. Ko je dijamant bil prenesen v New-York, je prišlo med pariškim draguljarjem in ameriškimi carinskimi oblastmi do velikega spora, kajti carinske oblasti so ga hotele visoko zacariniti, dočim je draguljar trdil, da je kamen antična umetnina, ki ni podvržena carini. Trditve ameriških carinikov, da je kamen leta 1830. ponovno brušen in radi tega modern, je kljub neštetim strokovnim izjavam in potrdilom, ki. so dokazovala, da je dijamant delo stare brusilnice, le s težavo ovrgel. Z velikim trudom je torej spravil dijamant v Ameriko nezacarinjen. Kakor »Koh-i-noor«, »Regent« in »Orlov« je tudi »Nazak« poseben dragulj, ki ima 80 karatov. O dijamantu se je v Indiji ohranilo nešteto pripovedk in legend. »Nazak« se prvič omenja v srednjem veku, ko je služil kot oko veliki sliki boga Šive, v skalnatem hramu Nazaka. Lastniki Vzhodno-in-dijske Kompanije sp kupili omenjeni dragulj leta 1818. od nekega Indijca, ki je prišel do dragulja, ko so oplenili tempelj boga Šive. Leta 1897. je vojvoda Westminsterski postal lastnik dragocenega dijamanta in ga posedoval do letošnje prodaje. Končno je prešel v zakladnice ameriških dolarskih bogatašev. Beg dveb carskih častnikov iz Rusije. Ruski emigrantski krogi v Budimpešta so prejeli zanimive podrobnosti o drznem in uspelem begu dveh bivših carskih častnikov, ki sta po revoluciji 06tala na sovjetskem ozemlju. Gre za pokovniika Ib jo Saharova hi kapetana Prohoreva, ki sta bila poprei Jotalca,, po revoluciji pa sta stopila v rdečo vojsko. Oba sta se že davno Pripravljala na beg. V torek sta dobila naloz, naj odideta iz Moskve na vojaški aerodrom Pot’ ob obali Črnega morja. Namesto, da bi krenila proti iugu, pa. sta se letalca dvignila 5-000 m visoko in potem neovirano nadaljevala polet proti Rigi in se končno spustila na nemške?# ozemlju v Kobitr* na Bavardkem,, Plesna ča:anka in niene posledice Kulturni boj mobamedancev in Židov proti Angležem v Palestini. Ravnatelj prosvetnega oddelka pri angleški vladi v Jeruzalemu, Anglež od pet do glave, je pred kratkim povabil na čajanko v svoji krasni palači večje število učiteljic, gojenk in gojencev višjih naučnih zavodov v Jeruzalemu. Muslimanska, židovska in krjstjanska mladina se je vabila svojega vrhovnega šefa v deželi seveda polnoštevilno in z veseljem odzvala. Zabava je bila imenitna, ubrano petje se je razlegalo po razkošnih dvoranah, a svoj vrhunec je dosegla čajanka v tem, da so se mlade gospodične in mladi gospodje — zavrteli ob zvokih »jazz-banda«. Bogve kako zaključena pa družba najbrž ni bila, morda je zbrbljala služinčad, z eno besedo, javnost je za to »neprimerno« zabavo izvedela in jo — politično — izkoristila. Veliki muslimanski časopis »Ul Ja-mea« je prinesel o zadevi kar dolg uvodnik, čegar vsebina ie približno sledeča: »Doznali smo iz zanesljivega vira, da so naša muslimanska dekleta dne tega in tega razkritih!!) obrazov plesala z drugoverci v palači šefa nauč-nega oddelka pri tukajšnji vladi. Ali ne predstavlja ta ples neverjeten napad na tradicijo in običaje muslimanskega prebivalstva v Palestini? Gospod prosvčtni direktor tega ne razume in se tega, tudi ne zaveda! Kaj pa muslimanske učiteljice in gojenke? Ako gospod prosvetni direktor ne ve, da muslimanska vera tak ples prepoveduje, ne spada na tako odgovorno mesto, ako pa to ve. tem manj. Ali ne razume angleška vlada, da na ta način z vso pravico reklamira arabsko in židovsko prebivalstvo za se vrhovno vodstvo prosvete?« Škandal je velik, razburjenje, naj-brže umetno, še večje. Turki in Židje bi se pač radi otresli angleškega vpliva na tamošnie šolstvo in dobrodošla iim je plesna čajanka, da kujejo iz nje politični kapital- Pa nai se razvije zadeva tako ali tako, eno je gotovo: gospod direktor prosvetnega oddelka v Jeruzalemu ne bo nikdar več vabil muslimank in Židinj na svoje plesne čajanke. Pred zastavljalnico. Uradnik: »Na kaj pa čakate?« — V posteljo bi šel rad! — Saj vendar ne stanujete tu! — Žc res, toda, hm, mojo postelj imate vi tu Tri. ' 'v Svetu luč, rojakom krompir Pred 100 leti je umrl učenjak Aleksander Volta, ki je s svojim izumom odprl svetu neusahljiv vrelec elektrike ter tako zbudil orjaka, ki nosi celokupno našo civilizacijo ter pomaga odkrivati še druge tajnosti narave. Rodil se je Volta leta 1745. v gornjem italijanskem mestu Como. Od mladosti se je bavil z elektriko in končno mu je bilo po čudežu ali pa po slučaju neprestanega raziskovanja dano izpopolniti to, kar je malo let poprej Gal-vani odkril na dveh žabjih krakih. Gal-vanj je govoril o »tajni živalski« elektriki, Volta je pa dokazal, da vodi stik dveh različnih kovin do električnega toka. Njegova iznajdba je leta 1799. podala prvi konstantni električni vir. Volta je nalagal srebrne in cinkaste ploščice eno na drugo, vmes pa vlažne koščke klobučevine in tako napravil prvo električno baterijo. Njegova iznajdba se je bliskovito razširila po svetu. Volta je moral priti s svojimi aparati tudi v Pariš in je veliki Napoleon vse poskuse občudoval z največjo pozornostjo, kakor da bi bil nje gov veliki duh že Slutil, kaj se bo vse razvilo iz tega. V času, ki mu je ostal od znanstvenih raziskovanj, se je pa učenjak mnogo ukvarjal z vrtnarstvom in poljedelstvom v svojem rodnem mestu. Ves svet pozna njegove velikanske zasluge za človeštvo, malo bo pa znano, da je v svoji domovini uvedel sajenje krompirja. Volta je imel v Parizu prijatelja Parmentierja, fizika, ki se je v svojem prostem času mnogo bavil s poljedelstvom. Ko ga nekoč obišče, mu prijatelj potoži, da se zastonj trudi navaditi svoje rojake, naj sadijo krompir. Volta je takoj spoznal veliko vrednost tedaj še skoraj nepoznanega krompirja. Iz Pariza je prinesel nekaj krompirja domov ter takoj začel z nasajevanjem. Da bi krompir na dolgo in široko priporočal rojakom, kakor je to brezuspešno delal francoski prijatelj, mu ni padlo na misel. Bil je prevelik psiholog in je predobro poznal slabosti človeške narave. Svojo njivo je ogradil s plotom ter strogo prepovedal jemati krompir. Uspeh ni izosjal. Ponoči so sosedje večino krompirja pokradli in v kratkem času je bil daleč naokrog učenjakove njive nasajen prepovedan krompir. Volta je deloval nekaj časa tudi na univerzi v Padovi, nazadnje se je pa zopet umaknil v svoj rojstni kraj. kjer je umrl v visoki starosti leta 1872. □ DDDaxccoxm KINO APOLO Četrtek do nedelje MORSKI TIGER (Rivali oceana). Divna pomorska drama. Velika napetost o a i n i ji ijuuuuuu Šport Tragedija 70 letnega paralitika. V vasi Citaporftea v Transilvaniji je živel 70 letni parahtik Štefan Ciedo, o katerem je bilo znano, da je večkratni milijonar. Stanoval je v samotni hiši nekaj milj daleč od vasi. Nekega dne so po setili starca župan Csergo, notar Sofalvi in kmet Drasavici v spremstvu orožnika. Župan je izjavil, da so prišli k njemu, da popišejo njegovo imetje radi davka in mu svetujejo, da napiše svojo oporoko. Starec je takoj razume), za kaj gre. Ne da bi zinil kako besedo, je mirno opazoval, kako so brskali po njegovem stanovanju. V nekem skritem kraju so našli lnihion lejev. Župan je nate sam sestat il starčevo oporoko s katero je člane nenavadne komisije Imenoval univerzalnim dedičem in prisilil starca, da je oporoko podpisal. Starček je padel v nezavest, župan pa je takoj izdal mrtvaško izvidnico. Prinesli so krsto in nesrečneža, čeprav je bil še živ, takoj pokimali. Zločin pa je prišel takoj na dan. Med županom in njegovimi pajdaši je prišlo namreč radi razdelitve plena do prepira, nakar so se vsi izdali. Banditi pridejo pred sodišče in gotovo ne uideio zasluženi kazni. Rokobora in boksanje. V Mariboru smo imeli doslej težko-atletsko sekcijo Samo pri TSK Merkurju. Kriza v klubu pa je onemogočila njeno delovanje in izzvala celo razpust, čeprav je njeno udejstvovanje rodilo lepe uspehe. Da se težka atletika pri nas popolnoma ne zanemari, pripravljajo bivši člani TSK Merkurja ustanovitev samostojnega težkoatletskega kluba.- Zato se vabijo vsi ljubitelji navedenih sportnjh panog na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 13. t. m. ob 11. dopoldne v gostilni Horvat v Frankopanovi ulici. Predvsem se vabijo bivši člani razpuščene »Merkurjeve« sekcije. ISSK Maribor nogometna sekcij* V petek ob 20. sestanek kapetanov prve in druge mladine ter rezervnega in prvega moštva v kavarni »Jadran«. Točno. — Načelnik. Lobengrin in labod. V nekem malem francoskem mest® so prvič predstavljali opero »Loheti-grin«. Da bi bila svečanost še večja, so pozvali še nekega znanega tenorja Komične opere v Parizu. Tenorist ie sijajno pel, vendar so ga močno ovirale slabe dekoracije in nezadostna scenerija. Ta ie namreč tako slabo funkcionirala,