Chieago, tli., potok, 29. junija (Juna 29), 1923. j£TO—YEAR stev.—NUMBER 152. M^d IsUj 8«alsj» Holidsjs. ETA Urešsllkttsaravallkl pr« stoitt SSST & Lmltli it. Offlteef jiMUUati »MT B«, Utiai« »ts Tslspkossi U«*dsU 4695. IE GLEJTE B GLEJTE U ftHELi PRAVI UHLOUIT I . , , - 1 7: i m« ritko delavstvo ss »o» učttt ^proletarijata Anglija. i r.m0 Tamiment, Stroudsburg, L'J(Fed Preaa.) - Dva govo-na tukajšnji konferenci Lige !! industrijsko demokracijo sta iLu novo luč na ruaki eksperl-na delavki položaj v grropi »ploh. -r ^ LcYlne' •vtor in časnikar, ki ao jo ravno-vrnil iz Rusije, kjer je bjl de-get mezecev, jo napovedal uspeh sedanje gospodarske politike sovjetske vlade v Rusiji, medtem ko e Morris Hillquit, socialistični odvetnik v New Yorku, izjavil, da središče svetovne pozornostih delavee m jo premaknilo iz Moskve v London. "Slehernemu treznemu opazo vilcn svetovne politike mors biti tono," je rekel Hillquit, "da ae nzvoj angleške Delavake etranke od zadnjih volitev temeljitejša re volueija kakor pa je bila boljše viika leta 1917. Huaka revolucija je bila naključje, ki je prišlo v vojni in bedi v deželi zaoetalega političnega in ekonomskega razvija, dočim je zmaga delavstva v Angliji pridobitev masnega giba-jja in rezultat neprestanega naraščanja delavake stranke ter bojev v deželi največjih evropekib industrij. Ameriški delavci ae morijo učiti od Bvojih tovarišev v 'Angliji in ne v Rusiji Na Anglijo je treba gledati, ne pa na Rusijo! Anglija je najbližja Združenim državam po razvoju industrij, političnih formah, tipu kulture tn popularni psihologiji. Glavna razlika med delavskim gibanjem tukaj in v Angliji je, da smo Američani za eno generacijo o«} jadej ta Angleži v Razlika med proletariatom Angli j« in onim v Rusiji je pa ta, da to Rusi začeli na koncu in zdaj grčdo nazaj proti začetku, medtem ko Angleži hodijo od začetka proti koncu kakor jo treba. Vseruski sovjetski kongres ni več centralno pozorišče delavskega sveta, pač pa je angleški parlament." Dr. Levine jc dejal v avojem govoru, da je Rusija jedro bodoče aocialistične družbe. Ruzija ne hodi nazaj. Veliko napako delamo, ker amo aprva poveličali ruaki eksperiment, danee ga pa omalovažujemo. Ruaija je v začetku re-volneije hotela socfalizirat^ >li uspela, zavisi od tega, kakor ie vzame. Rez je, da je Rusija omagala pod težo poaledic vojne, blokade in civilne vojne. Bilo je premalo tehnikov in premnogo po-litičarjev. Socializirane industrije zahtevajo tehnikov. Ljudstvo ps ni bilo poučeno, da bi bilo koope-rirslo t novim siatemom. Rusi eo s« tudi preveč zsnetll na centralizirano upravo. Novi tir, po katerem sedaj vozi Ruaija je državni kapitalizem ,to je zadnj* postsjs P*ed socializmom. Amerika. Vlada namerava zapleniti tujo ladje a pijačo, kapitane pa sspre-ti v ječo. pklahomtki governer je ssgro-zil z obsednim stanjem, ako ne bo mogel drugače zatreti nasilja maskjrane drhali. Rudarji antraoitnega premogo-viŠča zahtevajo 20 odztotkov povišanja mezde in "checkoff". Policija razbila kukluksovslri ehod v Denverju. Governer Small je vetlral licenčni zakon za Chieago, - Znosemstvo. Poneerečcn atentat na Pašiča v Belgradu; ranjen jo na roki. Papež prosi Francijo, naj preveč ne itiska Nemčije. - Grki potlali ultimat Bolgariji. Ruaija zopet povabljena vezano. Nacionallati v Nemčiji ssgrozili Francozom: Zob za sobi TUJIM LADJAM PRETI ■zaplemba, kapita- r NOM PA JEČA. STAVKA RUDARJEV V SOMERSETU. Petnajst massoev težkega baja, ki ne sms biti bres uspeha. BoawsU, Pa. — (Feder. Prees Poroča Tam Tippctt.) — Petnaj sti mesec stavko v okraju Somer-aet je našel rudarje odločne ln neomajno v boju a Somerset Coel Operstors Asociacijo. To,volja tudi o rudarjih v aekciji Windbur tega diatrikta. Rudarji v obeh krajih so zastavkali 1. aprila lan ekega leta, ko ao atopili rudarj Amerike v splošno stsvko. Vrsta sa vrsto kompsnijskih hiš, izpraznjenih tokom stavke vsled splošnegs Izgona rudarjev irginjskem saledu, deekamiaje nema priča efektivno sti etsvke. Ns bližnjih gričih m parcelah Jemlje, ki že niso v pesteh \kompanije, pa žive nekdanji prebivalci omenjenih hiš v šotorih in lesenih barakah. Preboleli ao težko zimo in zdaj v toplem poletju je živi jen jo v teh šotorih ln barakah zopet prijetno. Rudarji hodijo na straže, vssko jutro, na ttavkarako thode popoldne, vmet pa otkrbujejo zelenjad na podarjenih zemljiščih, krmijo kokoši, čitajo čaaopiae in knjige in razpravljajo — kar jc najtlabše po mnenju lastnikov rovov. Somerset nt bil še nikdar organiziran, dati te tu koplje premog že dvajtet let. Okrog 6000 rudarjev so jo odzvslo pozivu na žtrajk in stopilo v unijo pred pctnsjatimi mcscci. Nekateri so tekom čssa omagali in zdaj tkebajo z importi-ranimi stsvkokazi vred; 'mnogo več jih jc odžlo drugam za dolom j toda tritisoč rudarjev je oetalo tukaj, žive v šotorih in vodijo boj. (Dalje na S. strani.) Zvezne oblasti nameravajo zaseči tuje ladjo, ki kršo Volstsadovo postavo, ln jih prodati, a njih kapitane pa poslati v sapor. PINANČNI DRPARTMBNT BO OBVBSTIL TUJE VLAD^ O TEM UKRBPtJ. Waahington, D. 0. — Tuje ladje, ifržeče Voltteadovo postavo s dovajanjem opojnih pijač v ameriško vodovje, bodo aaeežene in njih kapitani aretirani, če bodo oblaeti videle, da hočejo tinti kapitani kljubovati prohibični postavi. Do tega saključka je prišla konference, katere eo se vdelešlll uradniki finančnega departmenta iu državni tajnik Hughes. Dasl ni maral poelujoči tajnik Gilbert po vedeti, ali je to končni ukrep, vendar pa je namignil, da ne bo finančni department nič vc& tr pol kršitve prohibičnih odredb. Kakor ae mu sdi, so eedsj tiste tujo lsdje, ki to prelskutile na men carinekih uradnikov glede na zaplembo opojnih pijač v trimilj tkem peau, dovolj jasno poučene kaj te jim utegne pripetiti, Če bodo šo nedeljo dovažale opojno pl ječo v ameriške luke.* Ker je več kakor ducat ladl, zasidranih v ameriških lukah in še vetf jih je pričakovati v teh dneh, ki imajo na krovu velike zaloge opojnih pijač za potnike ao te administracijtki ursdalk pečali z vprašanjem, ali se bodo inosomske * piovbne drušbe zadovoljile s aamo preiskušnjo prohi biČno postsve, sli pa nameravajo RUDARJI ZA OBOpiBKA PREMOGOVNA 8KLA DIdCA Scranton, Pa. — Delcgetje rudarsko orgauiaaclje v okolišu anOracitnega premoga, ki tukaj skltpajo novih meadnlh zahtev, so pe v eredo isrekli sa občinska premogovna akladišČa po vtef Združenih državah. Taka aklsdišča — ao glaal retolucijs — bi prineela nižje cene premogu in bi bila na veliko kotfat ©djrmaleem premoga. P RUSIJA POVABLJENA f VL9ZAN9. I - - Zavetniki hočejo, da sovjeti a njimi vrod podpišejo darda-aslsld pakt. — Franoosl i poraženi. LsUssnne, 28. jun. — Anglija, Praneija in Italija ao včeraj formalno povabile Sovjeteko Rusijo, nsj pošlje dclegsts v Lossno, ds podpiše pogodbo glede morske oži ne, Medsr bo pogodba a Turčijo gotova za podpis. Zavezniki so radovedni, kak bo eprejem njihovega vabila v Moe-kvi. Na prvi losanakl konferenci je ČlČerin odklonil podpis is raa-loga, ker je ententa sklenila, da bodo Dardanele z Boaporom vred odprto bojnim ladjam tujih držav. Ruiija je zahtevala, da mora biti turška moreka ožina zaprta bojnemu brpdevju vseh držav, iz-vsemži Turčije. tautanne, 28. jun. — Danea poročajo, da je franeotka delegacija dobila navodila is Pariss, da naj ae vprašanje turških dolgov črta programa konference. Francija hoče Rešiti to vprašanje isven pogodbe, torej Sest strelov oddanih na Pašiča v Belgradu. ^^ 'Jj' . ■< »i 4 .'CVJ i • ... ■ 2'** • Zadala ga pa jo lo ona krogla ▼ lovo roko, ko aa jo hitro kobacal ? avtomobil prod poslopjem narodno skupščino. Napadal ga jo neki srbski bančni uradnik. — Istočasno pa ja odsek francoska abornka odobril posojilo 300 mlljonov frankov Jugoslaviji. , llelgrad, Jugotlavijn 28, juu.r-Ministrtki predaednik NikoU Pa-šič je bil včeraj popoldne nepaden in lahko ranjen, ko je je zapušal poslopje narodno akupščine. Šctt strelov ia revolverja je bilo oddanih nanj ln ena krogla ga je zadelo v levo roko, a katero, se je prijel sa avtomobil, ko je atopil vanj. Nato je hitro padel na dno avtomobila in to ga je« menda rešilo, da ni bil hujše ssdot sli ubit. • , Njegov napsdslee; ki je bU takoj aretiran, ae piše Miljutlu Ra-jič tn po rodu je tirb, po pokliou pa bančni uradnik. RajiČ jo dojal, da nima aokrlvcev ln da je hotel ubiti Pažiča is osebnih motivov. V Belgrad je prišel ls BudspcŠte. Psris, 28. jun. —- Zbornični odsek za županje zadevo je danee odobril poročilo poslanca Margal-na, ki pooblašča poeojilo trlato mlljonov frankov Juoalavijl. a aeparatnimi poga-Še nadalje kljubovati etatutom InHjanji s Turtijo. To snačl, da m je V OKLAHOMSKBM OKRAJU OKLIOANO 0B8BDN0 8TANJE. Okmnlgee, Okla., 27. junija. — 0kr«J Okmulgee Je v tako nered-in protipoetavnem atanju, da * j" hati vataje proti civilni pojavi. Zato je governer razpletli Y tem okraju obeedno etanje ter P°»lat tja milico za zdržavanje ®'nj in reda. Vrhovno poveljetvo tega okra-J* poverjeno brigadnemu gc-nerala Alvi J. Nilesu is Tulsc. Ali J">d'i aodiščs ali katero druge ob-^»ti civilne vlade še nadalje po-je v poveljnikovih rokah, bi se neredi pojavili že po Srngod v državi, namerava go-v™*r tudi tamkaj oklicati ob-*. Nerede in izgrede Povzročajo kukluksovei ln rsznl smeriški fašisti« odredbam finančnega departmen tO» 9r ... • •• ^^"mtf* Gilbert, pomožni tajnik Moee, dohodninski komkar Blair, pomožni prohibični komisar Jonos, glavni prohibični jfravni tvetova-lco Britt in zastopniki držsvnegn departmenta, med temi tajnik Hughet, vti ti to razpravljali o tem vprašanju ln že drugih problemih sedsnjega položaja. 'Zelo močna elutttja jc, da je 1-mela ta konferenca namen opla-šitl inozemske piovbne družbe. Tajnik Hughet jc vztrajal pri tem, da to preglavice prohlblčne postave izključna zadeva flnanš-nega departmenta, dokler ni moteno diplomatiČno ravno ves jo. Zneno jo namreč, da bi te finančni department nadvse rad iznebil tc zadeve ter jo obeail državnemu, ker te boji neljubih poeledic. . •če bi bila kaka ladja zaaežena, bi morali njeni laatniki v tmitln naših postav za jamčiti z bondom dvakratno ladjino vrednoet za slučaj, če bi bilo treba ladjo ime • (Dalje na 3. etrani.) Oiieaga in okolica f V soboto '*""> ia gorko. Jušnovzhodni ve-Temperatura v sadnjih 24. najvišja najnUja M. Nolnee izide ob 5:17, zaide ob • —- DEMONSTRACIJE PROTI VSA- KI VOJNL • t i *. * ——ob New Tork, N. Y. (Fed. Prest.) — Dne 28. in 29. julija bo obletnica začetka evetovne vojne. Ob tej priliki nameravajo prirediti po veeh glavnih in večjih meztih protivojne demonatracije v Združenih državah in drugih deželah pod pokroviteljetvom Sprevnih tovarišev, 2enako mirovne družbe iu Ženske mirovne lige. Odaek teh organizacij jo pričel te dni razpošiljati literaturo vaem tiatim, ki ai jo zažele. Odaek predloga naslednje demonatracije: Kbodc na ulicah aU v parkih članke, piama in oglase v krsjev-nih listih. — Govornike, ki naj govore o nenaailnl odpornosti in uatvarjajoči dobri volji na aho-dih organizecij. — Parade e pri-mernimi prapori. — Razdeljeva-nje literetore v trgovinah, na n-liei, ne shodih itd. in Trije datarski pcikrai saspendl- i-ni iS sngletk« zbornice Ix>ndon, 28. jun. — Tri j« po sUnci IVlsvske stranke so bili včersj suspendirani od ee je v nižji zbornici, ker nieo hoteli prekleti besed "morilci, strahopetci v beli livreji, umezsni psi" itd. s kste-rimi so obdelali nasprotnike. Francija podala. l.^tei m^K. .i.. —. m _tl _a— _ J pws jr nsnes ponovno izjavil, da Turčija ne plača dolgov v zlatih frankih, temveč v francoskem papirju. Dilmtvo Evrope preveč radikalno— Gomper« Washington, D. C. — Poročilo Ameriške deUveke federaeijc o položaju v inozematvu se glaei, de se etrokovne delavake unije v K v ropi "močno negibljejo k radi kalizmu.M. Dva alušaja. kažeU to. Prvi je nedavno združenja Med nsrodne zveze trensportnih dglsv cev s orgsnlzseijo iste stroks v Husij^ in drugI doksz je, ker eo se delcgetje engleških orgsnizseij ns hsmbuškem kongresu zadnji mesee vzdržali glaaovenja o reeo lueiji ,ki je obaojala ruske boljše vike. "Is tegs rszlogs," se dalje glaai poročilo, "ne bo ameriško organizireno delsvstvo iskslo Še nobenih zvez z organizacijami inozematvu." KUKLUKSOVSKI SBOD RAZ- Denver, Colo. —- Policija je v eredo svešer razbile tukajšnji shod, katerega eo eklieeli ko kluksklsni. Neki katoliški duhov nik js prišel motiti govornlks, nakar je naštela v dvorani taka ra-baka. da je poifelj* razgnala zbo rovsloe. Grška grozi Bolgariji. Posl-la js ultimat v Sofijo, ko so dta* baje pobUl 110 Orkov, Dunaj, 28. jun. — Nepotrjeua telefonična poročila is Belgrsda se glase, ds jo gršks vlada včeraj poslala ultimat Bolgariji s grožnjo, da prekine diplomatiČno od-nošeje, ako ne dobi do 30. junija zadoščenja za napad in maeaker grške poaadke v Macedonijl. Bol-garz)ti komitaži bo baje pred nekaj dnevi nepfdli grško posadko v .kotu, kjer dotikajo meje Bolgarije, Grčije Jh Jugoslavije, iu pomorili deeet častnikov ter eto prostakov. ODVBTNIOA SS JB OBBSZLA. Ohicago, 01. J, Od ve Ulica Doro-teja Brody, ki je pred tremi leti dobila odvetniško diplomo na čl-kaški univerzi, ee je obetila v kopalni sobi ns ttsnovsnju svojih ttarišev v hotelu Rogere Perk, GH06 Hheridan road. Odvetnica si je e prenapornim žt ud iranjem ns-kopsls noosdravljivo bolesen, ki je bils tudi vsrok njenemu esmo-moril.' Gde.ns. Brodr je bils stsrs 31 let. Pred krotkim je obolela ter ae zeman zdravila v hiqtdtlakem zdravUlžču. MIROVNI SODNIK OBSODIL MIROVNSOA SODNIKA. Ohlaja, DL — Pa je dejal mirovni aodnik Oeorge 11. Lyneh mirovnemu eodniku iz Kvanatonat "Pet dolarjev in todns tt roške" "Nsksm znsno ee mi sdi te po-stopenj«," j« dejel evenetoneki mirovni aodnik Iiersnmisn. "Jsz asm sem tsdl mirovni sodnik". "Hodnik dol, sodnik gor," je dejal sodnik Lynch. "Pet dolar-jsv in Stroške " Modnih Msrsnmisu, ki naloži ns teden povprečne štiridseetim svtomobilistom densrno globo radi preitngU volnj« po Rvanstonu, je bil obsojen ne denarno globo tiadi rmdi prehitre vašo je. Vosll je M milj na aro. Mol je odštel globo ter odŠeL Nemški nacionalisti zagrozili z repriealljami. Socialdemokrati v Nemčiji apelirajo na papeša, aaj poereduje ▼ sadavi Bakra. Useen, 28/ jun. Dsnes so bili sopet trije Nesari ubiti ns okupiranem teritoriju. r •■ | Berlin, 28. jun. — Nemški ulta-nacionalisti — fašisti iu monar- KANADSKI RUDARJI IA : ENOTNO FRONTO. New Glatgow, N. H. Kanada. — (Fed. Preaa.) — Četrta letna konvencija rudarjev v 28. diatriktu U. M. W. A., ki ae sdsj vrši, so je isrokla sa enotno fronto proti kapitalističnemu resredu in za ljudtko lastništvo industrij ln sredstev življenje, ki te naj dotežo "uatav-nim, mirnim potom, ako je mogoče, ali pa a tilo Če nI drugače". blati - so »gradil, da tiitegs Franciji, vodi v nevamoet dne, ko l>o ustreljen Psul Georget, Mo tudi nekateri vižji francoski čsstniki v Poruhrju ubiti. Georget je bil pred neksj dnevi obeojen ns smrt'od Francozov rsdi nsmers-vsno eabotsžs na šelesnicsb. jt-Nemftka vlada j# v vqlikih skrbeh radi te grožnje, ker ss boji, da ekeekucija Georgesa izzove aktivno vojno v Poruhrju. Vlsds pritiska na Psris, nsj rszveljsvl smrtno obeodbo. O t to Weits In Breteohold, voditelja socitldemokrstov v Nemčiji, ki sts prod krstkim apelirala na papeže, Muasplinlja, španskega kralja Alfonss ln smcrlžkegs po-slsnlka Herricka za intervencijo v Poruhrju, sta danee odpotovala v London, kjer boeta prosila angleško Delavsko stranko ss intervencijo. NADALJNB ZMAGI MBWT0B-ftKIB BRIVOBV. New Tork, B. T. (Ped. Prem.) — Kakor ae je posrečilo isvoje-veti amego 2,600 brivcem v har-lemskem okrožju newyorškegs mesta, Uko je tndi 1,000 brivcev v yorkvillsk*m okraju Hegs me sta izsililo vss svoje sebteve. Ti so bili msnj kskor teden dni ns eUvki. Knekemu številu brivcev po brookl/ntklh brivnieeb eo tudi dovoljene njih zshtove. Vorkvilleki brivci ao oklenili pogodbo s istimi določbeml in v istem obsegu kakor harlemski. Brookljtiski eo napravUl malo drugačno pogodbo. DekviU voditelji as smejo hoditi h kralja v goste Jxmdon, 28. jun. — Ns konfe. renei Delavske stranke je bilo včeraj slišstl ostre obsodbe onik dslsvtkih voditeljev^ ki so pred veš meseci gostovsli pri ledy Asto^evl in pri kralju v njegovi psfsči, Delegst Msdlsnd Is Ur mouths kjer js Astorkin poslsn-ski msiKlst, je opdocels islr* psti ln ugonobiti svojo produk- MjMffc i*-) W.t \m rsp«Ž sugostlrs,. ds nsj bi ns-pristranski fodhiki (loločlll vsota vojm« odškodnine. To, kar pose- Moeialnlh nemirov, ki Ishko pome- nijp končno uničenje Kvrope, Hkratks, jedro pspeževegg spola jo t Prissncaito Nemčiji 1 Ne u-nlčite je, ker e tem uničite sami eebe ia vso Kvropo. Papeževo pismo, ki se tuksj ame tre ss direktno noto Franciji, bo kompllciralo rssmerje mod Francijo lu Velikanom iu poatav-Ija na laž Polncareje, ki se je he-dsvno pobshnl, da papež podpira stališče Francije. Ns drugi strani pa znaČJ, da Vetiken podpira Anglijo in diktatorja Italijo Mussolinljs. Obenem se Je pspel prikupil Nemčiji, zameril pe se bo kleriketnim monarliiitom Francije, ki bi nsjrsjži anektirali vso Nemčijo. VILIJCA NK3K>S0A V NBW* YORdKKM MBSTU New Tork, B. W, — Neki aad-eeetni vlak v newjroidkem meetu js skošil s tira ter ee prevrnil na ulieo odtpodtj. IJbitlh je bilo de-vet oeeb in težko.poškodovsnih nad žtirideeet, Ždesnižkl vosov^ to bili šs stsri in Isteai, ker je vzrok za več amrtnlh slučajev, kskor pa bi jih bilo, če bi bili vo. sovi it jekle. župan llylan, ki Je bil sam svoj-čas inženir na nadeettni žslcsniol, je bil' (skoj po neareči ns lieu mesto. Dojel jei "f^e poglejte les, vezi in ograjo! Vee je tlebo, vse trblenol NI čudno, da ee je pripetilo kaj ta- taval" Ko ei je Župen dodobra ogledal eeio posorišče (e nesreče, je dejel, da je neki kompanijski usšnž-beiiee za aaltšo poetsvll menjieo napak potem, ko se je že zgodila nesreča. To je storil za to, da bi bila vsega kriva tista meujiee. DRUŽINSKE JAPONCU lioe Angelet, Cel. — ftena fu-kajšnjsga Japonki vmII šksrj« U rok. PROSSET glasilo su>vE»tM pogto—i mnm - LASTNINA SLOVEHigrgaSife toMiM ^^^^Hl^^^P^diMlt M MS. SS-aJa. »MM! Otoc* ni« sa U*, M .ti ee p* leSa, 2SS7SS ROSVETA' Qy a# Sm i Sebscriptioo: UnitadSb Cklcafo t* *■<>• »ri<1 'ort**?J aiM feceest CkUaco) and Cii eonntries i»*S p jmi. "■* Dmtmm e ekUrej« pr. fmm* So vai >• s teas d (MM, Se ee m — * (Jssijs SS^S) peiMf ••Sega MVMS fttaUs ssrsniss. Pe GAR Y RAD POZABI NA TO, KAR GOVORL Citatelji Proevete se ie dobro spominjajo jeklenke in železarske stavke. Okoli tri fto tieoč Jeklarskih ln ž#-lesarskih delavcev je zastavkalo, da se prizna delavaka strokovna organizacija. Stavlcujoči jeklarski delavci so najbolj glasno zahtevali osemurni delavnik. Takrat Je bila armada brezposelnih delavcev precej velika, kajti pojavljati se je pridela stagnacija v industriji In kaj so fl rili jeklarski in železarski magnatje? AU so mogoče priznali zahteve jeklarskih in železarskih delavcev? Niso jih, ampak porabili so vso svojo gospodarsko in politično moč, da starejo odpor jeklarskih in železarskih delavcev in tako uničijo vs»nade, da ee uvede osemorni delavnik v jeklarski industriji. Celo razne cerkvene organizacije so obsojale ravnanje jeklarskega trusta, truet se pa ni dal omehčati Kriza v industriji se je razširila in bilo je poldrugo lete nazaj do lest miljonov delavcev brez dela. Ali je jeklarski trust takrat skrajšal delavnik na osam ur, da se zniža armada brezposelnih delavcev? Nik, tega ni storil. Ampak, ko je ponehala gospodarska kriza in je bilo slišati marsikatero trpko in bridko besedo tudi v meščanskih organizacijah proti dvanajrturnemu delavniku, je Gary nekaj govoril, da je on s etičnega stališča sa osemumi delavnik. Nekateri dobri ljudje so mislili, da U besede iz ust predsednika jeklarskega trusta pomenijo, da se uvede osemurni delavnik v jeklarski in železarski industriji. Ti dobri ljudje so se zmotili! Kajti če bi trust kdaj imel voljo uvesti osemorni delavnik v industriji, bi ga bil takrat uvedel, ko je lest miljonov delavcev bilo brez dela. Trust se drži dvanajsturnega delavnika tako trdo in neizprosno, kakor je Bilok zahteval svoj fun mesa. Gary je zdavnej pozabil, da je osemurni delavnik priporočljiv tudi z etičnega stališča. Kajti ni dolgo tega, ko je izjavil, da primanjkujejo "delavci. Seveda delavcev prav nič ne primanjkuje. Delavcev je še preveč v Združenih državah., Doli na jugu je zamorcev na tisoče in tisoče, ki bi radi delali v industriji n» se-verju. Zakaj jih jeklarski trust ne mara. Med belopolt-nlmi delavci je javna tajnost, da bi jih že zdavnaj impor-tirali iz južnih držav v severne, ako bi zamorski delavd ravno toliko prodttcirali v industriji kot belopoltnL Trust je že napravil svoje poizkuse z zamorskimi in mehiškimi delavd. S poizkusi ni bil zadovoljiv, kajti voditelji trusta so se prepričtli, da dva in pol zamorska ali dva in po! mehiška delavca toliko producirata kot belopoltni delav d posebno v taki industriji, v kateri je treba opravljati izredno težka dela. To je vzrok, zakaj jeklarski trust kriči, da primanjkujejo delavci, dasiravno na tisoče zamorcev čaka na u-godno priliko, da odrinejo v severne drŽave in dobe delo V industriji. Trust zdaH*k*t da se postave za naseljevanje tako •premene, da bo lahko importiral delavce iz Evrope po svoji volji. Da se ta želja toliko preje izpolni, kriči trust, da primanjkujejo delavci. Želja po evropejsldh delavcih se pa ni zaradi tega obudila pri trustovdh, da uvedejo osemurni delavnik v jeklarski in železarski industriji, ampak zaradi tega, da bi lahko znižali mezde jeklarskim in ždezarskim delavcem in poslabšali delavne razmere v jeklamah in Želesamah. Kadar jeklarski trust zapoje jeremijado o pomanjkanju delavcev, ima svoje koristi pred očmi Ako kdo sodi ali mišk, da želi jeklarski trust, da se zaradi taga spremene naseljeniškc iHjaUve, da pride več delavcev v Ameriko in da se uvede osemumi delavnik v jeklarski in železanki industriji, tedaj se hudo moti. Jeklaftkemu truntu niso delavci nič drugega kot materijal. O delavcih računi kot železni rudi, koku, premogu in drugih sirovi-nah. ki so potrebne za izdelovanje jekla in želeaa. Cim ceneje mu je mogoče najeti delavci, toliko večji je dobiček truftta. Dobiček je pa tista mera, e katero jeklarski M tm m"x* ^ P1*** turavnava svoje sočutje do delavcev. |!sajt la t^^lTi^rS^t srgssizacij. W AUBmt podlagi ta pod ljudsko Si SSw. aa SNP/. ja organizacija delujoča na obširni, svobodosaisslni in demokratični podlagi. Na ta sieer veliko ljudi ae daje poseono poornoeti, vendar je pa to za člane organizacij« največja važnosti. kajti ravno od tega ja največ odvisno, kakino ja pri organizaciji poslovanje, kdo u kam je ia gospodari a članskim denarjem in dragim premoŽenjem, in kar je i* najbolj glavno — kaka je savarovahiine. Članstvo INPJ. ae aa omeja la aa gotova ataaava ali poklice, niti na ljadi gotovega prepričanja, temveč ja vstop dovoljen vsakem rojaku in rojakinji, ki ja dobrega ia poltenega značaja in ai ima voljo delati sa napredek tar pomagati k aploiaaasa ljudakemu blagoato-nja. Večina drngik organizacij jn kompanij pa ne »prejema ljadi, ki morejo eprsvljati pretežka aU nevarna dala, in tiate, ki dovoljujejo vatop ljudem takega poklica, Imajo sa aje izredno visoka vplačila, katerik pa največkrat ne morejo sma-govati. Tndi ja važno, da ae ae zabraajnje vatop ljudem drugačnega verskega, političnega sU ka-kegaaibodi prepričanja, kajti a tem se oasejuje rast ia aapredek organizacije in ugroža bodočnost. Vzgledov sa to Imamo dovolj, tudi pri neka terik slovenskih organizacijah. Tako omejevanja ja ncamissino, ki ja prineslo ie marsikateri orgaaiaaeiji namesto napredka počaano hiranje in aaaedovanje, katerem« aledi neizogibni pogin. Nasprotno pe vidimo lep razvoj pri organizacijah a oblirnim delokrogom in neomejeno evobodo, pri čemur nam zopet služi sa vzgled 8NPJ., ki ae nsjaijajaejie razvije in poateja t danih okoHčl-nek skoraj neverjetno velika ia mogočna. In dajatve, da vlada pri 8NPJ. največji demokratisam ari upravi ia poelovanju, tudi ne smemo pozabiti la nič manj uvaževeti, ker to igra ie največjo vlogo. Pri SNPJ. ne ukazuje kak »t ar o kopitni av-tokrat ia na goapodari la par diktatorjev, kak^r aa to godi pri marsikateri drugi organizaciji, temveč ai članetvo aamo ia avoje arede in po delega-tih aU pa potom eploSnega glsaovanja izbere potrebno osobje v jcdnotin upravni odbor, kakor tndi v druge odaeke glavnega edbora, kateri morajo upravljati in delati tako, kot jim je določilo člsastvo. Tudi v vaeh drugih važnejših aferah ukazuje tar ima odločujočo moč članetvo. To j* prava demokracija. To pomeni a drugimi besedami, da ja SNPJ. organizacije delavcev, za delav-oa — ker goepodarijo ia poslujejo delavci, sa akupne interese in dobro delavcev! In to ja obenem najboljša jamstvo se vsakega člana ia članico, da bo tukaj nalel največ' pravice, največ poštenosti ia največ enakopravnosti. To je njegove organizacija, kjer al bo kot član nikoli in v nobenem slučaju preziran, pač pa ae mu vaelej nudila brataka pomoč in potrebna zaščite. ) # % a 4 SNPJ. najboljša pomočnica v naarači la m petrebt * Da je Slovenaka narodna podporna jednota v resnici najboljša pomočnica v nesreči in najsa-nesljivsjše pribeiallšča v podobi, dokazujejo nje-, na velika dobra dala, ki jik ista jrrii med naro-I dom. Ia aačin, kako podpira svojo člane in kako jim vaeatranako pomaga, je največje hvale vra-dea tar naravnost veliČaateti. V tem oziru ae ne ma aajoin to- pri SNPJ. Za to Imamo nafttato primer in dokazov, toda tukaj hočemo naveati la par važnej^h točk, z jfeljo, da služijo v prepričanja in laatno dobro onik, U la niao v vratah tc velika ia zaaluž-na zadruga ali ki nje delovanja še dobro ai poznajo. Važao ja torej, da ai vaak dobro zapomni vsaj t o-le: a), SMPJ. aadft aajizdatnejio poanoč v bolezni Reaniea je, da poetoje tudi druga organizacije, ki zavarujejo za bolezen, toda io za**c. s nja aa največkrat niti zdaleka ne more priaserjati a pod po ro in poasečjo, ki jo daje avojim članom SNPJ. Največ organizacij plačuje avojim članom bolniško podporo le za kratko dobo, navadno dvanajst do šeataajat tednov, in bolj redke ao, ki izplačuje-jo aa dsljši čaa. Pri težkih in nevarnih delih, kjer ao vpoalcni po veliki večini naši rojaki, pa ai nič redek slučaj, da je bolezen dolgotrajna, včaaih tu di neozdravljiva. Ia kaj a taldm članom potem 1 V dolgotrajni bolezni je naravno, da ae izčrpajo tndi prihranki, če jih je slučajno kaj Ulo, in kam aaj ae obrne tok član, kje naj išče pomoči, ko ga aa poaaa več družba sli organizacija, pri kateri jc bil aavsrovan ia kjer je plačeval in prispeval avoj delež f In največ zavarovalnih drulb in pod pomik organizacij aa s bolniško podporo aploh na mara pečati, temveč se omejujejo najrajše le na pomoč v alučaju amrti. Posebno vidimo to pri ta-kosvaaih čiato ameriških bratakih organizacijah. Ta eo organizirane domalega vae po vzgledu starodavnih bratovščin, ki ao ekaiatirale na Aagle-škem, pri Rimljanih ia atarih Grkih in Kitajcih ia ki so služila la v protekcijo takozvanih vitezov ia plpmenitaiev ia dragih izkoriičpjočih kaat. Ve llko vsakovrstnih earamonij, našemljenih koetu mov ia paradiranjTae zdi tam organizacijam še zmeraj najbolj važno. Demokracije v upravi aar vedao ae poznajo, pač pa vlada diktatorstvo nekaj oaeb/Njih vodilne oseba eo navadno asatopai-ki buržvazije ali takozvane boljše družbe, na delavcev, goapodarako ao navadno boljše aituirani in žive v udobju, potreb delavoev pa na poznajo niti jih marajo reševati. Ne žalost aa najdejo tu fi nsii rojaki, agitirajč sa taka organizacije, mod tem ko eo pri stokrat boljši organizaciji, SNPJ., neaktivni — Poglejmo aedaj, kaj daje in kako akrbi sa bolne ia nesrečne člana SNPJ. Samo malo priaure, pa vidimo gorbstasno razliko Že aamo dejstvo, da je pri 8NPJ. dovoljen vstop vsakomur, brez razlike na poklic, pomeni veliko večio ugodnost, kakor jo najdemo maraikje drugod, poleg tega ae.pa vaak lahko zevam je za manjšo ali večjo vaoto za alučaj bolezni, ki znala od $1 do' dnevno. In pri SVPJ. Člani niao deležni podpore aamo nekaj česa ali sa gotovo dobo, kot vidtaao drugod, temveč sa zmeraj, dokler je član živ in boka. Pri SJTPJ. velja načelo, da brat-stvo nikoli ae ptmaha, najmanj pa le takrat, ko je člaa ie dolge bolan ln izčrpan, čim dalje traja bolezen, tem bolj je potrebna podpora in brataka pomoč. SNPJ. aa drli taga principa v pravem po menu besede, bi če član navzlic jednotine podpore poradi veftke družine ali iz kakega dragega vzroka zabrede v preveliko revščino, segt vselej usmilijo brstja ia aaatre pri krajevnih društvih ter mu pomagajo le e proatovoljnimi prispevki. Član SN?J. al nikoli prepuščen samemu aeM, kakor vidimo pri drugih organizacijah, kjer (a pO dolgotrajnem trpljenju izroče milosrdju in etra hotam Ur le večjemu trpljenju, da čaka oeam ljen ia zapuščen konca njegovi Žalostne usode. Člani SNPJ se vedno brigajo za avoje aobrata in eoeestre, jih redno obiskujejo in nudijo brstsko asistenco in sočutjs. SNPJ. ne pozabi tudi členle ob čara poroda, temveč ima poeebno podporo za aaatre, ki akrbe za človeški zarod. (Dalja prihodnjič.) . lg.i........ nieteonu. Harding; ki ae kale ljudem po aspaS* Js Je leasa povedal, daj mora A*sefciv»ratovnoeod*. da je v Ameriki preasalo vere, dal železnice oatati v privat-alh rekah ia prnogmiki se ne »mejo nacionalizirati, da prohibi-1 pa jef) in da fanaaT aa asu mu] sliti, da ga kdo goljufa. Harding miali, da aeje glasove]] pa bo žel dolg noa. e e o Iz hudoaraika dnevnik vestH Poruhrje. Toliko b toliko ubitih. (Novica bi bila, la bi nihče ae bU ubiL) ^ Jugoalavija. Korošec Sa BadiS le tešeta f aro viko republiko pod krono Karadžordževičcv, toda klerikalci ao že zavrgli avtonoml. jo, ko ao uvideli, da ao belgrad. aki lonci polnejši od ljubljaaakih. Bolgarija. SUmbuliald je odšel apat v votlo goro ia odalej bo vel kot bolgarski kralj Vat jal. Avstrija. Jezuit Seipel je prodal kapucinsko cerkev aa Dunaju židovskim bankirjem ia Pariza. Nemčija. Marka jc padla na dno brea dna ... k Italija. Banko in sveti oče tU aa dogovorila, da bo Etna v bodoča bljuvala ricinuaovo olje. Ensija. Lenin je — ni — j« -ni — jc — ni — je pa nI — e a • Gompers pravi, da ja delavstvo Evrope vedno bolj radikalno in zato mu delavstvo Amerike na more poaukgati. Koliko ja ža Gompera etar? U-pajmo, da bo kmala ato lat. e e e "Topovi ne bodo nikdar kopali premoga v svobodni Ameriki", je rekel Harding. Rudarjr vedo to aaml, ssto pa Harding ne dobi niti enega glasu, sa te svoje beaeda. a e • V prihodnjem letu bomo praznovali deaetletaieo izbruha ava-tovne vojne menda s novo vojno, e e • Papež proti, milo prod Franco-se, naj ne galijo Nemčije do ko-stl. Poiaeare bo aaveda odgovoril tem, da le bolj privije atiakal-nlčb. Kje ao čaal, ko je "sveti oče", ukasoval in zgodilo ae je. ' e • e -j Vulkan Etna aopet bljoje. Pokazati hoče bedakom, da ne ds nič na svetega Bgidija. ___ SLIKE IZ NASELBIN* Lerala, Ohi. —, Naj tudi širša javaoet sva, kako vendar napre-dujemo v Lorainu^ Dopisi ia Lo-raina v "Proaveti" ao tako redki, da bi človek v resnici, mialil, da ša vedno apimo spanje pravičnega. No pa temu ai reaniea, ampak držimo ae le vedno izreka, ki pravi i Kdor dooti »ovori. malo stori. Daasa se pa upamo piaatl novo zgodovino ia asie naaelbine .ter e ponosom ln mirno vestjo lahko trdimo, da ai slovenske naaelbine v Ameriki, kjer bi bilo toliko slo-ga ia neumornega detovanja, kadar se (M ae koristno narodno atvsr tar dobrobit v obče. In lah ko amo tndi ponosni na to. tar ia bolj bodo aaa aevidall naši bili-nji aoaedje, ko bode dokončan nsa Slovenski narodni dom. Po 4<*«tletnem, trudapolnem ter neumornem delovanju amo vendar pričeli a zgradbo S. N. Doma. T*-tok je bil pričetek, pa ko bi snali to popre je, da si nafod tako ia-kreno leli imeti svo( lastni dom, bi pričeU graditi istega že po prej. Dokaa, de ja to tudi reaniea naj služi označena veota Izza konte-sta, katerega ao se udeležile naše vae pohvala vredne Slovenke, pri borbi aa odločitev, katera bode botra pri vlageaja vogelnega kamna dne S. julija aa & N. Dom. (isti prebitek snaša namreč $1.-Oft&OO. te je vrata, katere d nismo aitl v duhu pričakovali, da M »e upale konteatiaje v tako mali naselbini, tar primerama V tako kratkem Čara nabrati. No saj pe tndi dlrektorij H. N. Doma isrika vtem tem zavednim Slovenkam,- aa jih bodo spominjali, odbor bo pa tudi akrbel, da njih imena pridejo s zlatim imenom podpirana v spominsko knjigo, katera se bo potem vložila v vogelni kamen. iii Zmagovalka v tem konteetu j™ I obče znana, ter spoštovana golpa Lorainčani in pa - odbor Agnes Piškur, ter soproga naše ga predaednika S. N. Doma Johna Piškurja. Konteat sa je pričel 12. maja ter končal 18. junija in resultat je Bledeči mre. A. Piškur, 406 glasov; mlss Ella Justin, 400; m rs. Fr. BreMak, 3W; sala Am-broiič, 396; m rs. A. Lesna k. 352; m rs. A .Koa, 341f miaa M. Čemi-lee, 235; m rs. Fr. ifcigsr, 225; mrs.>. UdoviČ, 200; mrs. R. Kus, 193; miss U. KodMja. 185; mrs. P. Glavan, 178; mre. M. Štrukelj, 169) miss R. UrUč, 166; mrs. M. Ravnikar, 157; mrs. A. Pogorele, 149; mre. R. Kanoti, 136; miaa A. fteme, 181. Mrs. Piškur si pa nI doeti pomi-šljali. koga ai bo abrala aa botra ampak kar pokazala je tja v kot na našega pod predaednika S. N. Doma Frank Justina at Seveda France ae je en čaa branil, morda ae je tudi nekolike bal od botre oŽa, slednjič je pa vendar privolil. ker ee je tudi nekoliko bal umeriti botri. 8eveda Vdaj pe botra ia botre zopet skrbi, kaj bo-sts tiati dsn povedala, kako se bosta držala, ko bode treba kamen satidatl t t d. Vaa to pa aaa nič ae skrbi, kajti mi imamo fte veliko drugoge poela, čaa bali} 8. julij je nam ia pred nosom; pripravljenega a številne tajee. pa le skoraj aič. Mi hI j*č radi povabili v Lorein aa ta den vae Slovence ia cele Amerike, pe t« vemo da je nemogoče pričakovati. kieveUndšaai in bsrberten čaa i, ur tudi Is dragih bližnjih naselbin ao pa ntm le sporočili, da prav gotovo pridejo pogledat, naš bodoči 8. N. Dom. - Mi jim pa že danea kliSemo vsem dobrodošli. Samo, da bi bilo "epo vreme na tiati dan, aa pri grizek in auha vrla pa bodejo akr- S. V. Doma. . -i mesftf Kazimir pile na enem svoja krpice, da je aoclaliatov tako malo, da jih ni vrednč vpošte vati, na drugem mestu pa pravi, da je aoclaliatov tako doati, da že ugrožajo republikansko stranko. Kazimir je aicer toda aveti oče še nI, zato ae lahko vaak dan devetindevetdeaetkrat zmoti. Svo-^ bodnomul * " • i • . Prihodnji potres je v Jugoslaviji. ».T.l. > —— ' ■ pre* Barberton, Ohio. — Dne 8. ju lija priredi tukajšnjo samostojno društvo "Domovina" izlet (pik nik) na farmi Johna Sega v Sher manu, O. —Poročil ae ja tu Johan Ru-par z gdč. Jerieo Gruden t John Gerbee z nekim dekletom ograke-k s rodu. Poroki ata bili katoliški. Brat Frank Grbec se je pa poročil s neko Američanko. Poroka ja bila aivilna. Storili Grbeca ao1 strogo kstoliški. — Zadnjo nedeljo ao blagoalo-vili cerkveni kip. Kar kakih dvaj-aet botrov in botrie je bilo. — Goapod Okoliš, kakor se v\-di, se boji sd rušenja s brez ve rak o, radikalno, boljieviško in ne vem še kakšno jednoto. In prav ima, ker ae poznamo. Kot tak bi imel veliko dela, kajti dobro ve, dl v bresversko, boljieviško jednoto pristopi na meecc do osem novih društev ln do tisoč članov. Te ge-spoda jezi. — F. Poje Pa. — Nič kaj ve-aelega nimam za poročati ia aa naaelbine. ker zmeraj aa pripeU rajše slabo kot pa dobro. Dne 7. junija je umri naš eobrat Frank Dremelj v storoeti 54 let. to jen je bil v župniji Javorje pri Litiji. Pokojni je bil član društva "Na-prednoet" JkL m, S. N. P. J. v (lreenabi-rgu. Pa. Bil je dober člaa dr«4tva ia Jadi dober bojev nik aa delavake pravice. Pokojni zapniča žalujočo ženo, dve aino- ve In dve hčeri, ki ao vai že cej odraščeni. Pogreb se je vršil dne 9. junij« po katoliškem obredu. Da je bil eobrat Frank Dremelj rea prilju-bljen v Greenaburgu ia okolici, je vaak lahko videl pri pogrebu. -Spremilo ga je društvo št. 223 K N. P. J„ društvo št. 125 S. S. P. Z-in št. 77 J. S. K. J. Tem poto« izrekam veliko aožalje rodbini pokojnika, tebi dragi pokojnik ps bodi lahka ajrobodna grada. Dne 8. junija pa ja umrla Ms-ry Ovaec, žena predsednika društva št. 223 8. N. P. J. v Orecns. burgu, Pa. Pogreba ao aa udele-Žila vaa tukajšnja društ+a. Pokojna je aapuatila moža in še več ne-doraslih otrok, kar ja prav žalostno, kot povsod, kjer otroel izgubijo mater. Izrekam globoko aožalje vaej njeni rodbini Počivaj v mira. — foa. §«sw, tajnik društva št. 223. Psdsaje in lire London, 28. Jun. — Frenooeki frank in itolijenaka lira ležeta po-Čaai sa nemško marko. Včeraj J« bilo 16 in pol frfaks in 22 lir sa $1.00. f mu VA POŠTI v Chicagu imajo rojaki: Fran« Čolnar, št. 516, Aaa Dobajvie, 524, Joaef Drsne, It. SS6, Georg" Jurko, lt.574, Ivan Karaeovie It-567, J. Rnbenovle. St. 571 la Jolef Sajaa. Pisma dobite na glavni polti v vali s Adama eoato. Poleg tekoče številke povejte kraj, odkod piassa pričakujete. jtll vetiri licenčno akHtki osnovo. jvnerau načelniku ae Sdi neustavna, a davčna me-iporočana v njej, pa do-nerodna in neprimerna. EV LICENČNIH FEI-HA $1,000 BOGATIM PODJETJEM V PRILOG. Iprin^field, HL — Governcr 11 jo V »redo zvečer vjtiral Jagsno čiksiko licenčno pred- o no kateri bi čikaško mesto e jemalo $2,500,000 do $3,000,000 $ dohodkov ne leto is rasnih ,rik dsvkov in licenčnih pristoj Med razlogi, ki jih governer vijs zs svojo zavrnitev fe predle to tudi naslednji: ritsvnost-je dvomljive. Napram mestom izven Chicaga je v protislovju t namenom postavo-po. Davčna metoda ni v bistvu Eva ln bi utegnila izničiti mno-Z postavne panoge trgovske in industrijske delsvnostl. Omejitev licenčnih pristojbin na $1,000 bi bils bogstim podjetni kom vprid. Predlogo so podpirali razni čl kriki interesU Nadalje mestna u prava, vodja Ulinoičkih demokratov Oeorge B. Brennan, meatni kontrolor M. J. Obrten, predsed nik okrajnega odbora Anton J. Cermsk in mnogo drugih. Vsi ti ,o se vozarili v Springfield ter si asnomoč prizadevali, da bi pro Jri* ta predloga. Tozadevna governer jeva poela-Bica se glasi, kakor sledi i "Predloga določa v končni ob liki takorekoČ obdavčenje vsake aebe sli tvrdke, ki se peča z izdelovanjem in prodajanjem blaga u debelo, ali pa na drobno. 1 "Mestu daje pravico zahtevati licenčne pristojbine od tistih, ki sodelujejo razne predmete, kakor tadi od tistih, ki jih prodajajo ali drže v skladiščih. V smislu te predloge je dana zaatopu vsakega s aesta, vsakega trga in veake vasi v državi pravica naložiti davek do tneika $1,000 na leto vsakemu podjetju, pa naj bo njegovo po šlovsnjem v to mali onem obsegu, toga ali onegs značaja. . "Generalna ~ skupščina in vsa javnost sploh je mialils, da je ta I predloge omejena izključno le na SikaŠko mesto, in da s* je ne da uveljaviti v nobeni občini, ki ima nanj kakor 200,000 prebivalcev. "Tako sem jo razumel tndi jaz, preden mi je bila predložena podpis ali pa odklonitev. Ali temu je povsem drugače. "S tem, da ta predloga določa najvišji davek v znesku po $1,000 brez vaakršnih posebnih razlik, bi utegnila biti bogatim intereeom vprid, zakaj, $1,000 davka na podjetje miljonarske korporacije s bi bila velika neznatnost, d očim ■bi bilo podjetjem, ki ne bazirajo niti na četrtini te vsote, v jsko teiko breme." ORGANIZIRANJI NEWYOR-SKIH PEKOVSKIH DE-LAVCEV. New York, N. T. Petdeset linijskih organlzstorjsv je pričelo organizirati pekovske delsvce v vseh večjih pekarnah po celem mestu. Ti organizatorji bi radi pomagali vsem pekovskim delavcem. da bi imeli unijske delavske razmere in unijsko plačo. Doksj J*kan»n ie ni unijskih. — " tndarjl v Avstraliji pred iplošno stavko. , %d. Press.) — Hudsrji Avstro JU« «toje pred splošno stsvko Ciniki rovor sts vi jo taks po-da jih rudarji ne morejo »prejeti. Ponekod ao rudarji še J»prti. Vodstvo federacije rudsr-' izjavlja, če pride etsvks, te-d«J »e bo vršil boj za eoeializira-■> I remogovnikov. Belgija ša nima vlade. 28. jun. — Ministraka v Belgiji, ki traja še dva *» *e ni rešena. Theunia ne d'meči kompromisa s nasprotnimi utrsnksmi. Kriza je na-ri » radi vprašanja, dali naj di-na univerzi v Gheatu govore ^•m.koaU francosko. Vlada je da oatane freneoŠČIne, pa sklenil, da obvelja x,«n»le,na. Prepir radi Uh dveh »"»v je zdaf kriv, da poliva re-vpra/.anje ,k*jti fran-J^s 1 Uda čaka na konec krize V "ru->ju, pred no more odgovoriti *ft«>'ji ne njeno zednjo noto gle-utiu$ke ponudba« iz delivtktgi svita. (Federated Press.) DeUvd, ki kopajo temelje sa nova poslopja v Chicagu ln drugače pomagajo pri novih stavbah, so pričeli stavkati «ulnje dni. O-krog 8000 deUvcev je v gibanju in delo na mnogih sgradbah počiva. Ore za večjo mezdo. Kspita-Uatičnl listi poročajo, da etavko vodijo L W. W. Rudarji z antraeitnega polja v Penni zahtevajo 20 odstotkov mezdnega poviška v novi pogodbi, katera ima nadomestiti staro pogodbo, ki poteče 31. avgusta t. 1. Druga njihova sahteva je checkoff". Zsstopniki rudsrjov zdaj zborujejo v tridistriktni konvenciji v Scrantonu, Pa. Zaatopa-ni ao distrikti 1, 7 ln 9, v katerih je 130,000 organiziranih rudarjev. Predsednik Levic in Ujnik-hla-gajnik William Green aU tudi na tej konvenciji/ Petdeset organizatorjev je na delu v pekarijah ▼ New Yorka, kjer organizujejo pekoveke delavce. Večina pekarlj Oreater New Torka'je odprta delavnica. V« drŽavah na Jugu, iz katerih be Še zamorci na Sever ln Vchod, ao strašno slabe deUvske rassMre Plfče eo nizke ln unija M mora povsod boriti sa avoj obstanek. Tja sdsj vlsčijo novodošls nase ljence in tja se selijo mnogi to varnarji iz Nove Anglija. Trust poljedelskih strojev (International Harveetcr Co.) je ravnokar preselil evojo tovarno iz Aubur na, N. T. v New Orleans, La. KONFERENCA KMEČKO-DE LAVSKE STRANKE I RA DIKALOI. Chicago, IU. — Več kakor ti soČ delegatov ia delavskih unij, kmečkih organizacij b radikalnih političnih strank sc sestsne v Chi cagu dne 3. julija, da iznova po izkusijo ustvsrltl federativno dc lavsko stranko po vzorcu anglo ške delavske stranke. Sestanek bo odprt kot Izredna konvencija kmečko • delsvako stranke, ali ee bo pa potem nemu doma preobraziU v splošno kon ferenoo, na kateri bodo razmi šljali o političnem položaju ter formulirali načrte za združeno akcijo na ztrani raztresenih delavskih organizacij in kmečkih e lementov. Da# sc je vsem prejšnjim podobnim sestankom izjalovilo uatvariti dolujoto zvezo vseh manjšinskih skupin, so vendsr sklicatelji eedanjc konfc renče zelo optimistični, ker namo ravajo dovoliti vsaki organizaciji obdržati identiteto v mejah fede 'rativne stranke. Takšna organizacija je prlneeU delsvstvu na Angleškem moč in silo v političnih zadevah. "Nikakor ne nameravamo Imenovati predsedniškega kandidsta na julijski konferenci, niti ne for mulirati novega političnega pro grama," je dejal tajnik kmečko-delavskc stranke Jajr O. Brown. "Pač pa hočemo ustvariti delujočo federacijo, in šele potem imeti prihodnje leto konvencijo, na kateri bomo -IzdeUll ln prisvojili strsnkin progrsm ter imenovsli ksndidste zs volitve 1. 1924. An-gleške deUvske stranke ne bomo posnemali v vsem, zsksj, prav dobro vemo, da je dokaj prav močne razlike med pološejem tu* kaj in na Angleškem. Ali upem ps, ds imsmo lahko mnogo kori sti od sngleškegs Izkustva." Mednarodne delavske unije, ki pošljejo svoje delegste na to konferenco, so naslednje: Strojniki, železniški deUvcl, krojaški dclav-ci, opekarji, metlsrji. Tudi trije distrikti Združenih rudsrjev bo-do ursdno zsstopsnl in rsvnotako tudi državna delaveka federa-cije is Zapadne Virglnije. Večina delegatov bo U osrednjih deUvskih organlsacij v mestih, kekor n. pr. Detroit, Chicago, Buffalo, Omaha, Buttc. Min-nespolis in Sen Diego. Lokalne u-nije iz vseh krajev U dežele poji! jr jo vsaka evojega delegeta. Vladarji Amfriške deUvske federacije se proti vi jo neodvisni de-Isvski politični strsnkL Zsto ni pričakovati, de bi es vdelelili te konfereneg. b Socialistična strsnks ss ne bo vdeUšils konference. Ti ne verujejo, da bi ee dalo dobiti podporo od strani večine strokovnih unij, in po njih mnenju ae ne ds bres Uh ustanoviti močna in vplivne politične stranke. Glade tega, da ac eoeUUst! ne merejo udsleŠiti konference, se jc izrezil tejaik Broim takole« "80-eUlistiČas skslja js presenetila kmečko deUvsko strsnk« Človek W pričskovsl, ds be eoeUlietlčne strsnks zsdnjs med zadnjimi, ki bi edrekU vdelešbo." NARKOTIČNIM IZVABLJAJO TAJN JETNIKOV. Stn Quentin, Osi — 6 skopola minom (narkotičnim strupom) so poizkusili izvsbiti iz treh jetnikov senquentinske ječe razne* in-formscijc, ki jih niso mogli dobiti ls njih drugsče. Ts poizkus se je obnesel. John L. Fsrrsr je bil obsojen redi umora, ki ga naj bi bil izvršil nad nekim Japoncem v Sacramentu. Ali sedsj so dognali s pomočjo gori omenjenega sredstva, de ni umoril Jeponoa. Evgen 0'Lesry je bil obsojen na podlsgi obtožbe, ds je kradel. Is njega so sedaj Izvabili podatke, po katerih jo lahko sagotovo sklepati, da je istoveten s dotičnim tatom. Poprej mu niso mogli dokazati istovetnosti. In John L. Johnson (Črnec) je priznal svojo krivdo in poUg tega pa ie to, da se je vdeležil ie drugih zločinov. Dr. R. H. Houec U FerrlsarTei., je naredil ta poiskus vpričo nekaterih jetniških uradnikov ln kriminalnih preiskovalcev. 4* na prizna veš atavke ln se naj rudarji vrnejo na deta. je članstvo 2. distrlkta s splošnim glasovanjem aaključilo, da ee etavka nadaljuje bres , osirs na aklep ekaekutive v Indianapoliau. Izredna distriktnš konvencija »red par tedni je ta zaključek potrdila. Premogovniške drušbe, ki so v boju s rudsrji, so slsdsše Consolidated Coal A Čoke (Standard Oil), Hillmsn Coal * Čoke in Daviš Coal & Coke Co. Conaolidated ma 1? rudnikov v West Vlrginiji, kjer je ruderjem prisnaoa unija v 17 distriktu v Somcraetu ima oeem rovov, Hlllman Co., ki tu obratuje a akebi, ima Štiri unijske premogovnike v 5. distriktu (Pitta-burgh). Daviš Co. je vaa akebeka n danea Je v boju'a rudarji v West Vlrginiji in Merjrlandu kakor v Somersetu. Powers Hspgood in Peter Mil* Ion eta voditelja atavke v Somcraetu. Kakor satrjuje dr. House, vplive skopomalin tako na človska, da mu je pcmogoče prikrivati to ali ono tajnost. Vss druge človeške sposobnosti niso pod vplivom tega sredstva. AUJiTOLASEAERBS. SPOLNA? Chicago, m. — Ali jc gluha brempolnat To je vprašanje — ali ee da upodobiti glaatfo a žen sko ali moško podobo, ali pa jo glssbs umetnost, ki mora spajati oba elemenUf Albin Polasek misli, da je glaa-ba brezspolna umetnoet. Zsto jc spojil moške in žeueke kakovosti v svojem kipu, ki ga bodo postavili na Miohigan ave. nasproti Or-kestrslni dvorani. pred šestimi leti mu Jc bilo naročeno, naj naredi kip. In odtlej je izdeloval ogromno prispodobo glaabenoga duha. On pravi, da bi bilo potrebno dati popolnoma moškemu kipu žensjd nadih, popolnoma ženekemu kipu pa moški nadih. Tako je v kipu, ki ga je nsradil la gline, sdrušil moško moč in žensko lepoto. Ta kip na; predstavlja silo in poezijo glaa- benega duha. Kip je ieetnajst čevljev vkok brez podlaga. Ta pa ja pet čevljev visoka. Dvajset Ee vi jeV aa njim bo osadje itlridcsct čevljev dolgo in okreieno s rssniml glasbenimi reliefi. Ns sredi pa bo portret Thsodora Thomaea. Kip bo U brona, vse drugo bo ls granita. To umetniško delo bodo odkrili is lstos v zgodnji jeseni. Kakor pravijo, je to eno najznamenltej-jih del take vrata v Ameriki. Kipar je slovanskega pokoljenja. Druga najstarejša človeška lobanja. Capetown, Jušna Afrika, 28. jun. — Človeško lobanjo, katera blU lsni najdena v Bclingvru, Južna Rodeeija, ao adaj znaetve-niki uvrstili v dobo med trinilskJm in neanderthaUkim človekom. TriniUkl ali javakl človek, ozlro-takozvani "pltheeanthropua ereetus" (pokonci hodeča človeška opica), Jc do danee najstarej-li človek na svetu, ki' je med znanztvenikl znsn tudi kot "manj-kajoči člen" med Človekom ln opico. Domneva sc, da je Šlvel pred «00,000 leti. Neanderthalskl človek, čigar lobanja Je bila nej-dena v Neanderthalu, Nemšlja, ee smatra, da Je Živel pred 400,000 leti Beligcamaka lobanja'je torej stara okrog pol mlljooft lat. STAVKA EPPAJtJEV V SOMERSETU. (Nadaljevanje a prva atrnnl.) I Vai premogovniki, invelvlrani v stavki, obratujejo a pomočjo akc-bov, ampak produkcija znašale trideact odstotkov normale. Stavki v Homersetu ia Wind berju sta sdsj pod območjem distrlkta št. 2, na čelu katerega je John Bropbjr s eedešem v CUar flcldu. Distriktna orgsnizscijs Št. ' financira oba Štrajha a pomočjo kessaenu, ki ga plašujc v U namen 47,000 členov ie deset mesecev. Ko jc ekeekutlva rudarske unije v zadnjem januarju ekle- TUJUt LADJAM PRETI EA* PLEMBA, KAPITALISTOM PA JEOA. (Nadaljevanja a prva atrani^ ti za sodno poatopanje na razpolago. In Če bi ne bilo; nobenih o-lajševalnih okolščln, potem bi jo avezne postave prodale na draibi, ln Ukuplček bi prišel v zvezno blagajno. Kakor se je lajavll neki urad* nik, ns be kaaalo v slučaju, ša aa na bodo tujesemeke ladje oalrale Hi prohlbično postavo, vladnim oblastim nič drugefa, kakor aa* pleniti tiaU Udje, aakaj, Volstea* dova poatava določa takšno sa* plombo. Postava določat *'Kadar koli sascie ta ali oni uradnik to ali ono opojno pijačo, prevaiano ali lastovsno v protislovju s pro hibično postavo, ss mora polaatlti tudi voslU, avtomobila, Čolna aU arakoplova in aretirati tudi oaa-be, ki so vAeleieue pri takem početju. 14 Ta urednik mora nsmudoma naperiti' proti aretirani osebi sodno postopanja aa pristojnem eodiiču. Ali vosllo mora biti povrnjeno laatniku, čc ta polail ve ljaven bond v snesku dvojne vrednosti dotlčne lastnine. Bond mora potrditi dotičnl uradnik, a lastnina mora biti na raapolago na dan sodne obravnava. . "Skliče naj ukaže po obeodbi aretirane osebe uničiti opojno pl-jsčo, in če se lsstnik ns moro o pravičlti, bodi vosllo prodano na jsvnl dražbi, U s izkupičkom aaj uradnik poravna vse aodne in prodajna strošks, ostanek pa Js* ročl blagajni Združenih driav pod rubriko "raanl dohodki". H IZ aSUKUL Drsni rofarji V Zalogu pri Ljubljani ao trije roparji vlomili v tovorni vlak. Čuvaji pa ao aa-čeli strsljati, ti pa ao odgovarjali, ficle ko je na pomoč doilo orožnl-štvo, ao roparji pobegnili nosnima kam. Pošar v PodoUah je unišil potim poeeetnikom vsa poalopja a pohištvom vred. Strehe ap bile vae slsmnsts. Zsvsrovsni se le ss predvojno sneske. Pomagali jim bodo eosedj* Pošar. V Dolenjih Usih pri Ribnici je 28. maja izbruhnil požar, ki ao ga sanstili otroci. Pogorelo je 6 hiš in gospodarska poslopja. Le napornemu delu polarnih bramh >e je zahvaliti, da r požar upcpelil vso vaa, ker je bil hud veter; Pogorele! niso zsvsrovsni. Tatvina. V Radovljici jc doelej neznan tat vlomil t hišo poecetai-ce Marije Dolžan ter odneejl zUt-nine in denarja za 900,000 dinarjev. O vlomilcu ni dedu. Koroško. Oorjs pri Zbili. Dne 14. aseja eo tu pokopali Wlglnovo mater v Drevljah. Bila je do sad-njsgs aavedaa Slovenka ia ja ime* U kot Uka v aebl adrušene vaa najbolje lastnosti. RADA BI IZVEDELA. aa naalov Carollne Philips Ig Heattla, Wash., kšt sem izgubi-la njen naalov Jo proalm, da ml piše in pošlje njen naalov. Mrs. M. M« P. O. Penoura, Pa. (Adv.) ssesHiisessse ................................ IMAM MA ZALOGI PRAVE LUBAftOVE HARMONIKE ™ am sv »»egas ^^ $£41 »e* 1 e, Msi ALOI5 SKUU, 123 eilon MC iiaiii$iaaiaiaaiaaiil$iti$iliiMiiiM. f, Beo ai, MuUwa, P^ >1. taieOi Meilkew Taek, Uialk Ut«Ubf M nu. N*v«k, «1. kUg.j.ik JoK» VeevUk, .r*4.ik |UiU« M* -prevtielj vl»*tU Gedloe. POROTNI OOtEKi 40T W. Mar al.. asfiltlaJItU^iu, pT? ju. lu^eK cu v^Har SertMfielš, iu. BOLNIŠKI OOIRKi OaEEONJE ORROtJEi Rlaa Novak pš»4»Ui, SSST-fa te. l^vašalC Ase VZHOONb ORROSJSi AmmS^LsšMJU« 1M, Mns. Rg^Jm^ Q ZAPADNO OKRQ$JEi 104^*** Nadsorni odbori šprahT N^Prnm A^'a, ^UtU^sTisSS^SUbeStt ZdruŠitvoni odbori Prešsešolki Prnak AM, S t M le. Crevfevd At HI. VRHOVNI SDRAVNIKi Dr. P. 1. Keea, «ŠM dale Av^ Oevelanš. O. pOZOnt Kerespeošeeea a gl. s^ssalhl, M delajo v glavnem amda, V»t ZADEVE BOLNIŠKI PODPORE šE alštee I, N. P. J., MŠV-M Se. UvašaleAv*, DENARNE POIIUATVR IN JTVARI, hI se •M*|e gl Isjrvfteeelaaga ešb.r. la fefeale vek«« ee aasleeei TajeUtve ŠVN. P. J., MT4I te. Uwa* VaE ZADEVE V ZVEZI S BLAGAJNI m Slagajolšlve I. N. P. J., aMT-U le. V«l deplel le dresi *plsl» aasaaaSa, egleal, eareialea 1$ CBRSp Va^.kse Je V svssl a gUUleei JešaeOe, aaj se psltija aa aeamvi "Pre«vetaM, MITdl Še. Leerodale A»e., Caleese, HI. COLUMBIA GRAMOFONE od S30.00 — S2S0.00. 4 VELIKA ZALOGA PLOlč V VISN JEZIKIH lasem aave salege aemšklk Impeetlreelh "Homsheod* Bršsplsčns csaiks dobite pHt Victor Navlnšolt, 331 Grom 8t, CoMoaBuffb, Pa. potniški oddelek bančnega zavoda emila kisi 133 second ave., new ydwc city Najboljša vrtltks sa direktne potovanj« v demeviao v JI dneh preko Dubrovniks v Trst s psrnikl JaniJs 10. PRE«. W!LSON, cena......................I!{f'!t Junija 10. TUBCANIA, cene.......................... 1101.00 ln vejal davek M 00. Kadar nameravata potovati, ml tekej aaeaaaits la Jas vam gte* ■krbim prostor. Dopremljam rojske Is starega kraja. VeŠMJem šeaar v stari kraj. potniški oddelek bančnega zavoda emila kiss-a 133 second ave., new york city DUBROVNIK (juao$LAyuA) Z aajesijep1 la aejaoeejlem I TUSCANIA H/m tm v soboto, aa junua PMeM ee t CVIARI-AHCIIR lllll iiimJmmSmmmmS^B^^ NAJVEČJA IN EDINA SLOVENSKA TttOOVINA , IN AGBN^UBA aa aolo Ameriko aa najboljšo mta ašarofcrajeko kaaa, ftmšba aaotflm, L t d. OSME 90t 4 "afaa, rtit* ^BTr i-J&ttrlr. SO, SI li 04 ptUrr s ea* Heke to kU»Me ......nmm Ee^ uk^*. e*. mas ■rs-^jccr^ia se » ,»»Mvas a icm* mm se aas _ umi se..«'.gane ^^^^^ UM med relaM pe vsi v ftrpovtse, sdee al aa^ lam saeaj. s narelelne tekej, pošljite šeaar ali poMae STEPHEN STONICH, CH1SHOLM, MINN. 'l Lastovka. (Dalje.) ^ > Zši. Iz-pregovorila j« proseče t . "Oh, Nežika, stisni zaveso bolj skupaj l" Nežika, kl je ie vedno etala pri oknu, je kleetno prijela zaveae. Zdajci je u njo nekaj zavzdihnilo in zalumslo. okrenila ae je in umrla bi bila od etraku na meetu, da nI v tem hipu ugledala sodnika, kije bil medtem prišel v sobo vSaehkih čevljih. Mislila je le bila, da je stopil peklenšček in izpuetila esveso, da je le bolj sa-sijsla. Odrevenelost in strah ata jo zapustil s in počcls «e je tresti. "Pepel" Kmilijs je biU zakliesls: "Kaj je, detet" Kadar človek kliče is strahu, ne odgovarja na taka vprsšsnja. Iztegnila je proti njemu pvojo suho, prozorno ročico, ki jo js nsglo prijel, počel jo božstl in stisksti k sebi. Trenotek sts zrla drqg drugemu v oči brez besede. Počasi ps ss js njim pogled pričel o. bračatl k Nežiki, toda polsgoms, kakor 'da ji težko dihanje ne do-pušča, da bi ee oči prenaglo premikale. i ' - "Nešika!" Sklonila ss js dob rs stara Is-nies doli do njenih ust. On ps js odstopil (težko, s bolečino v srcu. In prijela je elužkinjo sa roko, njo, kl ji je bila tudi tuja, toda prijscno tujs, ki ji ite bi storile nikdsr niš zlega* Zshtsvsla js vo-det njens uateea so ftla suks, Izpita od bolezni ln od grose. Spodaj na trgu talfcal strupen smeh slih duhov. Burja je prete- {Sila neubogljive vetriče, da ao evIUli. Take noči niso za plahe duše, hi bivajo v aamoti, v erčnl samot-noeti, brez ljubečih, morda eelo v laetni hiši brez svojeev. Kadkr brbrajo bobni vejakujoče ae narave in pekečejo podkve divjih jeadecev} kadar grme kotli pobesnelega neba in ae eliši mogočna arija njegovih baaov. Zdaj je pretreaio sobo: "Olga!" ' Ta vik je oznanjal ono r mejo smrtnega etrahu, kjer se srce v iskanju ljubezni in zaupanja izgubi v strašno prazni samoti. In nadaljevala ee je rohneča maškera-da peklenskih divjskov, od blaz-nega rajanja in razuzdanosti teš-ko hropečih, vrisksjočih od atraat-nega veselja do uničevanja, smrti in gorja, solz in smrtnega strahu. Potrksvanje, kričanje in auva-nje, rjovenje in švrkanje,»ropot in l^rohot, ples, smsb, skok in lom, piš, žvižg r* to js trsjalo vse do jutrs, do izmučen ja. } t B. Prihajalo je jutro, zaspano in leno, obotavljajoče, kakor hi sc srsmovslo pokazati opust^šbe svojs temne ssstre noči. Olga je odprla oči, pogledala na uro in hlastno skočila iz po-stelje. Zaspala je bila šele proti jutru, kajti v vroči glavici ao ji begale vso noč prečudoe slike, ki jih ni umsla. Stopila je k oknu in ai meja žgoče oči. Pod tankim pajčolanom vHnjeve megle je videla postsve, v brzl hoji aklonje-ne naprej, ki ao izpuhavale toplo sapo predse. Vihsr je bil proti jutru utihnil. Mn je smsnjkslo močit Ali je ns-stopil sopet bojni odmor f Morda pa ae je njegovo početje zaatudi-lo Bogu samemu 1 Hitela je k Emiliji. Ko je atopila na ulieo, je pogledala v nebo. Oblaki so bili raz-koasni in nekoliko prozorni. Tekla je urneje. Tedaj je na enkrat poaijalo eolnee. Tako nepričakovano! Olga je obstala presenečene, v prsih ji js saigrsla neka sladks tesnoba. /Eolnee I Tvorba po ideji, kojc noiitelja skuša bedni um človeks poiskati, revno srce njegovo v njem resnloo nsjtl. Pritajen Iktečl vrisk v srcu Olge je plsnil na dani razjasnil jI jc lice, ušgsl jI pofrled. Planila je v sobo bolnice. Do akrajnoati izmučen obnazek Kuiiiijm ae je obrnil k njej, njen pogled jo je šiloma pritegnil k sebi. "Olge! — Hvala ti! O, aamo da si ti že tu!" "Kako ti je J" "Strah, strah!" Olga je zdaj ugledala na njenem obrezu nova pota, po katerih je hodila groza — morda vso noč. ' ; "Ubožiea!" In strmela je v njeno obličje, zajokala bi bila na glaa, da ae ni epomnila solnca. Pohitela je k ok n uin ga je odprla na široko. Na krvaveča pluča bolnice Se je blagodejno razlil mehko vlažni zrak. "Emilija, poglej to zlato solnee! Reši te etrahu, ozdravi te, o, saj boš zdrava! Pomlsd ti prineee novih moči. In kaj misliš, ksj bo0e-vs počeli, ko boš prvič spet atopi-ls na prosto f Daj, povej ,kakšne so tvoje želje!" Hitela je e besedami, kakor bi ae bala, da jih bo premalo, ki bi pregnale resnico. Težko in tiho je odgovorila B-milija: "Želja pač nimam nobenih več." Srce, Živeče srce brez želja f Nekaj silno težkega se je zvalilo Olgi na prsi. Zašumelo ji je v ušesih in ji udušilo jok že v prsih. In v tej neznsni, tudi tesnobi srca ni opazila, da je bil medtem oblak že zagrnil solnee. Stala je prt oknu in segla s topim pogledom t ja v mrsčno daljavo. Tsm so se proti nebu kopičile dsljne gore, mogočne in temnovišnjeve; tam t daljini so se jasno odražali goz4ovi, otožno ao Ždela dreveea povoženih vrhov in vej, kar bolelo jih je od prestanih muk v križu in v re-brih. Od sosedovih nekje so priplavali v eobo jasni glasovi : sladks pesem deklice, spremljsna na klavirju. Tedsj jo je predramil glas bolnief t "Olga, zapri, prosim! Kaj ven-dsr zmerom pojo!" * Konec! Brutalen in večen, poln odpovedi, brez pogleda nazaj, tja v preteklost, v one čudovitolepe ssnje — življenje. Pesmi ne more več prenašati, ona, ki je toliko ln tako lepo pela, lepše od mamice! Torej je vse umrlo v njej! (Dalje prihodnjič.) -" ,K,i.r Njeno življenje. Povest - Spisala Zofka Kvodor-Domotroviš. Saescvs kajlšalse.—laSala "Matick slevsasks". v (Dsljs.) • I Nsko jutro mu jo reklst "Romsn, vzemi puško in uitreli ms !'V , . "Kaj ti pa je, kaj si znorela!" "Puško,vzemi, pravim, in sproži! Me bo vss j prsj konec. Tebi je tako vseeno. Tež, ksko dolgo že lellmf" "Kdo bo Itel vsak dsn, brigs me ... " "Tebe ne brigs, /ls. Ali mene brigs. Tri me-ssee ležim in ginem. Ali si piani stsršemf... Vem, nisi. Ali si poslal po sdrsvnikaf ., . Ae spomnil ss mš^št Pojdi, takoj, daj vpreži in pojdi po sdrav-nika. Da bom vsdsla. ksj je s menoj, sli ss mi mora pomoči ali ns. Ce ps noče!, ps je bolje puška kskor tsko umiranje." Mald se js prestrsšil. vest ss mu je zganile. Saj nI bil slab človek, a popolnoma brex misli, po-vršsn. Pripeljal js zdravniks, ki je izvršil neko mslo opsrscijo in Čes štirinajst dni jc Tilda vstala. Taka je bila njena mladost. — — — — — —----— — — r— Drugo leto — Tilda j« bila stara takrat nekaj čea triindvajset let — ae jo pod večer naglo pripeljala kočija pred hišo. Siv, sterejši gospod je vstopil v sobo. Pe fotografiji je eposnala Tilda v njem Romanovega strica Robert s. Ok, tudi ta sirle je bil ena izmed mnogih Ko-msuovlh laži! Ko je vstopil v sobo, se je tisti hip spomnila poaestvg pri Ljubljarit, o ksterem je go-voril Komen, ds mu ga kupi atrie, ko se oženi. Že takrat v Trstu je pri taš*i zvedela, «U je bilo to pripovedovanje le lep plod blesteča Romanove fantazije; stric Robert je bil zdavnaj le sam ože njen in je imel dva laatna *lna. NI ji bil takrat teftko, pokopati pisci ns Isstno posestvo; ni bila lakomnega srca in da je njen mol živel kakor pošten človek, ona bi ai ne bila lelela bogastva in ve-v je areče. Na njeno leatno leljo takrat nieta po-aetlla atrica na poti is Trata domov v Drago. Pi-aala sta mu, de ju nagla brsojavka kliče prej na ssj, kskor sts miftllls, in ds zato ne moreta k njemu # Zdaj. ko js stopil ta mol v njen dom. se j« Tki-ds hipoma spomnila tktih posabljenih atvari ln rdečica jI je »topila v obraz, kakor da m aramuje pred tem človekom, da je njan mol tudi njega aa-plel v svoje laži. Mtrie Robert jo je objel," To si ti. Tilda f Ah, škoda te je as 4+y* »»trajnega falota! Kje pa jat" "Romani" "Da. Romea.'' ' \e vem. Meni je r hel, <<<. ,,U6 opravke v trgu iu de ae ve. Is pride zvečer domov, ds satane prt mojih »teršik *ea uoA " ' "Kaj ima tvoj aše kaj prsmofcnjat" "Kaj bi haelf Morda par tisoč, če mu je še ksj ostslo. Isštudirsl je sinova in tudi moja oprema je za naše razmere mnogo stala. Zakaj vprašaš! Sedi*,odložil" ln vzela mu je površnik iz roke in ga peljala k divanu. "To ao reči, to so reči!" je vzdihoval stric in si brieal z robcem obraz. "Nikar se ne ustraži! Precej poguma ti bo trebs, ds vse svež." ^ "Moj Bog, kaj se je zgodilo! Ksj js itoril' Roman!" , "Aha, že vprašaš, kaj je storil ... Reci ml odkritosrčno, ksr veš, nekaj .moraš vedeti." "Ničesar ne vem ,popolnoma ničeaar, verjemi, strici Hsmo slutim in bojim se in ssms ne vem, čess," jo satrjevsla Tilda. "Ali jc že zahteval kdsj Romsn od tvojegs očeta denar?" m ' \ "Ne, še nikoli," je rekla Tilda in pritisnila roko na arce. "Moji starši ničeaar no slutijo, prav ničeear. Nikoli jim nisem nič pisala,, čisto nič ne vedo, kako Živim. In rsjžs bi bils v grobu, kskor da to zvede," je hitela pripovedovstl, tresoč se od ttrs-hu. "Samo tegs ne, esmo tegs ne!" "Niksr se ne boj! Težko da je žel Roman k tvojemu očetu. Ce ve, da ni premožen, gotovo ni šel. In mslo sramujo »e tndi. Sploh mu pa to pot še nI bUo treba nadlegovati tvojih ataitev. Saj je ime! mater." Strio je obmolknil, potem je prijel Tildo sa roke. "Nekaj težkega ti moram reči. Smiliš ee mi, tako mlada al še, tako neizkušena. In pa o-troei. . . Troj« jih imata sdaj, ne! .. ."' v 8 tresočim glasom je zajecljala Tilda: "Da, troje ..." Pograbila jo je za arce temna grozeča šlut- njo- "Roman je pil in kvartal, ne t". ;< "Od kdaj je apet tak!" "Tri tedne »cm bila omošena, ko se jo sa-čelo..." "Sirota . . . Zakaj nisi pisala njegovi materi nobenkrat o tem! Vedno ae mi je hvalila v pismih, ds dobiva od tebe le dobro vesti." "Nieem ji mogla pisati vsega %tega. Sram me je bilo . . . Moj mol je ... " • *Pa dn. pomagalo itak ne bi nič. Sirota j* imela vaaj par Irpih mirnih let. V samih sanjah je šivela in \«*k dsn hvalila Boga. kako as jc njen Roman prrdrugačiL Ni se treba sa to kesati. Storila ai mords dobro delo. Včeraj je umrla." "Umrla?!" "Da. v«Vraj popoldne." Tilde ae je ta jokala. "Morda je najbolje sa njo, da je bltrn odšla", je rek.>) »trie Komen je zakrivil njeno na-gla smrt " Ramen' ' * "De. Pisal ji j«> < k »presno pismo, da je po-aeverd okr«« deset tisoč goldinerjev tekom teb par let. kar je tu ha pride drugi teden reviaija. vrhovni oakrhmk crofovsklh posestev ee je še na-povedal ln če ..e položi deaerja. ee uK»ra uatreliti ali ga pa aepru." (Dalj, prihodnjič.) Kot izrratno zdravilo za prebavo in grendec — jemljite Severa9« Balzol <*a»J »«■ k* £lTlJw«kl Miu) Priporočan za Cena §0 la 81 centov. Ivi ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v zalogi slad, hmelj, sladko« in vse druce potrebščine. Poskusite ta •e prepričajte, da je doma pri naa, kuhani vedno le eoJboljŠt ta naice- steUenta°ta^ *nihl ^^td Ml vam dostavimo naročile po poŠti, toŠno v vae krajec. • Grocerijan. sladčlčatjem ta v prodajalne Žeiesntae damo primeren po- Kit pri večjih naročUOu Pišite pe ■ ermaeije na: FRANK OGLAR, #401 Sepertav Ama«, Cla^elead, O. h PIVO— PIVO Zakaj plačevati visoko esno sa alabo i»ivo, ko pri mani lahko dobi-te' najboljše vrste SLAD in HMELJ vedno avež. is katerega si ssml doma napravite dobro Ptje-»7.00 r hme- čo. Jaz vam pobijem za 12 ikatelj atada in 12 zavojev Ija. Z naročilom je poslati $2.00. ostalo svoto plačate ko prejmete bjago. ANTON SAMSA, 1001 BUsell Strast, Chica(o, IU. SEDAJ JE CAS Z* NOVE VLOGE. Početkom 1. julija prične ae nova doba aa obratovanje vlog. Pri tej priliki .hočemo vse vloge, katere prejmemo do 10. julija, obrestovati ^e S 1. julijam na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" i < i' • Vporablte to priliko in vložite Vaše prihranke pri nas, kjer so varni in vam noeijo 4% na le^o. FRANK SAKSER STATE RANK S2 Cortlandt St.,Naw York,N.Y. • , • . / Glava« uitapitv« JADRANSKE BANKE NOVE VICTOR PLOŠČE Vsa po 7Sc. Za pošto prilo-' lita posebej 35c. 7I20S l Ar a. M kaj rada laalaT l O j. U Patanilc« 7X207 | Lj«W'ea »aja kaj si »IVIU7 ) Ot*k B laški v 72327 ( Zapaj mi, atišiaa, |U». Pa r*rak vr«i ta sa kliaba 7t20S ( OJ. ta vajaški kakaa I PakM saai *«ar ša la 10 lst 72210 f Mila mllm taatca i Slepec 72231 ( OJ. stala Vla.ka Kaplja ti ) pstiss «e bnssis 72321 ( Štajerska—Valček Paailadaaski daa—Polka 72304 t Na Ga~*Jekaa» Ja flataa I TMafc I« tOiaa 73721 J •'•afca aa e*aaI a ' Na 07070 I Cavaajaka ZOraviaa I Svarjaaja (Tenor) TISI s | »• dmwmm Cenike za prava glaana VICTOR gramafona zastonj. IVAN PAJK, Vlalaa ~ pe HOFFMANOVO GRENKO VINOt Posrečilo se ml je dobiti zastopstvo za znano i zborno zdravilno grenko vino — Hoffman'a Bitter Wine, ki je nedvomno ano izmed'najboljših tonik svoje vrste ▼ Ameriki. Pripravljeno je s, čistega rdečega vina in izbranih prebamo-zdravilnih zeliščnih sokov, jn aicer takih, kakršne rabijo in priporočajo odlično vsi merišld zdravniki. Hoffmanovo grenko vino krepi želodec, mu pomaga pri prebavi, odpravlja škodljive pline, odstranjuje upllve slabe ia pokvarjene hrane Jn pijače. To je velikanafce vrednosti v sedanjih vročih dneh, ko človeku neprestano preti nevarnost, da ei z jedjo ali pijačo pokvari ielodee. In a tem, da drži ves prebavni atatem v pravem poslovnem redu, Vam Hoffmanovo grenko vino pomaga boriti se proti brezštevilnim slabostim in boleznim, ki izhajajo iz labo prebave, in Vas brani pred nervozr.ostjo in oslabelostjo. Hoffmanovo grenko vino pomaga pri povrnitvi apetita, zgubljenega vsled prenapornosti, istega vzdržuje in pospešuje. Hoffmanovo grenko vino je priporočljivo bolnim »in zdravim. Prvim zato, da si vrnejo zdravje, a drugim zato, da ai zdravje ebdrže in utrdijo. V'Vašem interesu je toraj, da imate Hoffmanovo grenko vino vedno v Vaši domači lekarni, ter ga zavžijete vsaj požirpk pred vsakim obedom. Prava vrednost HoffmanoVega grenkega vina se ve še le potem ceniti, ko se ga nekoliko časa rabi. Hoffmanovo grenko vino se razpošilja v zabojih po 12 steklenic od 1 pt. 5 oz. Cena je začasno iaredno nizka, namreč $12.00 za zaboj (12 teklenic) skupno s prevoz-nino. Ker je Hoffmanovo grenko vino zdravilo se lahko prodaja V grocerijah, gostilnah in slaščičarnah, se tozadevni rojaki posebej opozarjajo. IMPORTIRANO PRISTNO LAS KO OLJE: Slovenskim gospodinjam, zlasti onim, ki so me do sedaj vprašale če jim morem poslati pristno importirano laško (oljčno) olje, naznanjam, da jim sedaj lahko postrežem s tem oljem. Razpošiljam ga v plehnatih kantah, pol-galonakih in eno-galonskih. Cena pol-galonskih kftnt je: 1 kanta $2.25, 5 kant $10.00, 10 kant $19.00. Cena eno-galonskih kant je: 1 kanta $4.00, 2 kanti $7.76, 4 kante $16.00. Prevozntaa ja v navedenih cenah že uravnana. Pri večj4b naroČilih večji popust. Pri naroČilih za cel sod (60 gal. Sposobno nizka cena; — Slovenske gospodinje, nehajte rabiti neokusno koruzno, bombaino.in druga olja. Moje olje je Čisto oljčno olje od najboljšo kakovosti in garantirano. Poslužujte se ga, ako hočete da bodo imele salate in druga jedila res pravi okusi HgMMMŠBufcnaBs IMPORTIRANE HARMONIKE: . Pred kratkim sem dobil iz Štajerskega večje Število harmonik. Večina njih je bila prodana še predno so dospelo. V zalogi imam samo še nekaj tri vrstni h, dvakrat uglašenih. Ako hočete Ispo in dobro harmoniko te vrste po nizki ceni, naročite jo še danes. Dalje je na potu zopet večja zaloga harmonik iz Evrope, toda, ker je zaradi nizke cene in izborne. kakovosti povpraševanje po moji harmoniki zelo veliko, svetujem harmonikarjem, da si vnaprej zasigurajo svojo harmoniko. Cena harmonik od $50.00 do $65.00. Zakaj bi plačevali več? Pišite po natančnejše informacije. SLOVENSKE GRAFOFONSKE PLOŠČE v največji izberi se Vam nudijo pri meni. Pri meni'dobite plošče vseh izdelkov. Ako še nimate mojega cenika, še danes pišite ponj! __ GROZDJE IZ DRŽAVE NEW YORKt | Kakor že zadnjih par let, tako bom tudi letos razpošiljal New-Yorško grozdje prihodnjo jesen. Ako ste namenjeni kupiti kaj grozdja, tedaj no naročujte prej drugje, da dobite moje ceno. Sporočite mi feim prej, koliko ga bo-dete rabili. New Yorško grozdje je nedvomno najboljše za naš okus, isto ni preklalo ln ne pre-sladko. Importirano lončene in porcelanaete pipo se Vam nudijo za nekaj časa po znižani ceni in siccr 10% pod navadno stalno ceno. Ako še nimate slike in cen, pišite mi zanje. Inportirmn hmelj lahko dobite pri meni, kakor tudi najboljši malt Naročite sorazmerno kombinacijo teh dveh predmetov za $1.00 za poskušnjo, ali več. Importirani sir ta Jugoslavije: Od eiranso v Bohinju aem dobil nekaj aira ter ga razpošiljam po 60c funt Zaetonj pošljem vsakoorar kl naroči od mene vsaj za $1.00 enega ali drugega blaga, pravi importirani slovenski pipec. Denarne in druge pošiijatve naalovite na JOSEPH VOGRIČ. BOX S, STATION D, NEW YORK CItY. Zastopnike rabim aa posamezne naselbine, oairoma aa cele okraje ali države. Ako imata reeno voljo in pravi smisel ss trgovino, ae Vam nudi najlepša prilika.