Poitnlna pavšallrana.
S
UUulUiULuuljJi
Strokovni list n povzdigo gostilničarskega obrti.
Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v~Ljubljatii“
List Izhaja 20. vsakega meseca. ==
Za dane v „Zvezl“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5—; posamezne številke 2 Din.
Cena Inseratom: V« strani D 5'— vključno davek.
Štev. 5.
Uredništvo In upravnlžtvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta Stev. 16.
==■ Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan odJS.—18. ure. =*=
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise In objave je pošiljati do 10. vsakega me-
i ■— seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. - ........................................—
V Ljubljani, 20. maja 1926.
Leto XIII.
Naša prizadevanja.
Na1 Zvezina večkratno podana pri* toževanja in stvarno kritiziranje dose* danjih predpisov o gostilničarski obrti in k temu podane prošnje za ustvaritev vzdržnejših razmer, je ministrstvo za trs govino, obrt in industrijo naročilo Zbor* nici v Ljubljani, naj izdela in predloži primerni osnutek zakona o gostilničar* ski obrti. Zbornica je ustrezaj e dejan« skim razmeram in pravilom s pristan* kom naše Zveze tak načrt dogotovila in predložila zakonodajnemu oddelku mini* strstva za obrt in trgovino. Vsebino tega projekta priobčujemo danes v ta namen, da se gostilničajrstvo še lahko o tem iz* javi in eventueno prijavi dostavke ali zboljšanja. K posameznim členom pri« občimo tudi obrazložbe.
Ako bodo državni krmilarji tam gori, na svojem zlatem dvori, pristopni za strokovnjaška mnenja in ta zakon odobrili in izdali, bo stopila gostilničar* ska obrt v prave tečaje, po katerih bode možno priti do enostavnejšega reda in ureditve, po kateri bi šla naša ura prav.
Zakon o gostilničarskem obrtu.
ČL 1.
(Pojem in obseg gostilničarskega obrta.)
Gostilničarski obrt je obrtoma v stalnem obratovališču kot glavni ali kot postranski posel izvrševana postrežba gostov.
a) s toplimi in mrzlimi jedili,
b) s sobami (prenočišči),
c) z brezalkoholnimi pijačami,
d) z nežganimi alkoholnimi pija= čami,
e) z žganimi alkoholnimi pijačami,
Predmet izvrševanja morejo biti | vsi, a tudi samo nekateri našteti načini postrežbe gostov, katere pa je treba v obrtnem dovoljenju (koncesijski listini) izrecno navesti.
Pravica postrežbe gostov z alkohol* nimi pijačami vsebuje pravico do pro* daje dotičnih pijač v kakršnikoli koli* čini.
Trgovina z jedili in pijačami se ne smatra za gostilničarski obrt, ako se ti predmeti ne povžijejo v prodajnem pro* štoru in če se alkoholne pijače prodajajo samo na debelo, ali pa prodajajo na drobno v posebnih, za razpečavanje na trgovski način zaprtih in opremljenih steklenicah (buteljkah).
Čl. 2.
(Osebni pogoji in drugi pogoji za usta* no vi te v in izvrševanje gostilničarskega obrta).
Od prosilca, ki hoče dobiti dovolje* nje za izvrševanje gostilničarskega obrta, se poleg splošnih pogojev za sa* tnostojno obratovanje zahteva, da je ne* omadeževan, neobremenjen z nalezljivo ali gnjus vzbujajočo boleznijo, da se v pogledu njegove osebe ali njegovih rod* binskih članov ni bati zlorabe obrta za pospeševanje prepovedanih iger, ne* nravnosti in pijančevanja ter prikriva* nja tihotapstva in tatvine in da prosilec v dotičnem kraju (mestu, trgu, vasi) ni* ma za postrežbo gostov z žganimi alko* holnimi pijačami še nobenega, z drugimi alkoholnimi pijačami pa še ne več kot en sam gostilničarski obrt.
Minister za trgovino in industrijo more po zaslišanju pristojne zveze go* stilničarskih zadrug (udruženj), organi*
zacije za pospeševanje tujskega prometa in pristojne zbornice (komore) za trgo* vino, obrt in industrijo predpisati za na^ stop gostilničarskega obrta v določenih krajih in za določene vrste gostilničar* skega obrta dokaz strokovne usposob* Ijenosti prosilca.
Za otvoritev gostilničarskega obrta, postrežbe gostov z žganimi in nežganimi alkoholnimi pijačami mora biti dana tu* di krajevna potreba.
Poslopje in prostori, v katerih hoče prosilec izvrševati gostilničarski obrt, morajo biti v pogledu njihove ureditve zunanjosti in okolice v ta namen pri* merni.
Predvsem morajo ustrezati zahte* vam higijene, omogočati policijsko in fi* nančno nadzorstvo ter ležati tako, da obratovanje v njih ne moti cerkve, šole, bolnice, državnih uradov in drugih jav* nih zavodov. Dali so izpolnjeni ti pogoji, odloča srezki poglavar (uprava ali magi* strat avtonomnih mest) na podlagi ogle* da na licu mesta, kateremu je pritegniti zastopnika občine, srezkega sanitetnega referenta (mestni fizikat) in organa fi* nančne kontrole. Eventuelno naj bi se še pristavilo: in zastopnika pristojne go* stilničarske organizacije (zadruge) kot strokovnjaka.
Pri napravi hotelov v večjih mestih, letoviščih in kopališčih se ni ozirati na krajevno potrebo in pri napravi planin* skih hotelov se vrhu tega ni ozirati na možnost policijske in finančne kp^trole.
Čl. 3.
(Pristojnost za izdajo gostilničarskega dovoljenja).
Za izdajo dovoljenja za izvrševa* nje gostilničarskega obrta je pristojen srezki poglavar ali v avtonomnih mestih uprava mesta (magistrat). Pred izdajo dovoljenja je zaslišati pristojno občino in strokovno gostilničarsko udruženje (zadrugo), ki se imata izjaviti v roku 14 dni ter imata v primeru, da obrtna oblast izda dovoljenje kljub njunim ugovorom, v istem roku po prejemu obvestila pra* vico priziva.
ČL 4.
(Izvrševanje gostiničarskega obrta po namestniku, zakupniku, vdovi, otrocih in s strani upravnika stečajnega in zapu* ščinskega sklada).
Gostilničarski obrt se more izvrše* vati tudi po namestniku ali zakupniku. Tozadevno dovoljenje izda samo iz teht* nih razlogov srezki poglavar. Za namest* nika in zakupnika se stavijo v osebnem oziru enaki pogoji, kakor za imetnika obrta. Preselitev obratovališča v druge prostore v istem' kraju se ne smatra za ustanovitev novega gostiničarskega obr* ta; potrebna pa je odobritev novih pro* štorov. Za postopek veljajo smiselno do* ločbe člena 2. in 3.
Po smrti imetnika gostiničarskega obrta morejo njegova vdova ali mlado* letni potomci, ki imajo pravico do ded* ščine, za časa vdovstva, odnosno mlado* letnosti, nadaljevati gostilničarski obrt pokojnika na podlagi njegovega gostilni* carskega dovoljenja. Potrebno je samo naznanilo srezkemu poglavarju, izkazilo osebne sposobnosti in pri mladoletnih prijava sposobnega namestnika ali za* kupnika in če je vdova ločena, izkazilo, da se ločitev ni izvršila po njeni lastni krivdi.
Prav tako je potrebna za nadaljeva* nje gostilničarskega obrta na račun med stečajnim in zapuščinskim postopanjem samo prijava srezkemu poglavarju in priglasitev sposobnega namestnika.
ČL 5.
(Izvrševanje gostilničarskega obrta za* časno ob posebnih prilikah in točenje lastnega pridelka).
Za postrežbo občinstva z jedili in pijačami na gostilničarski način samo začasno ob posebnih prilikah (slavno* stih, veselicah, razstavah, sejmih itd.) v zaprtih prostorih, pod šotorom ali pod milim nebom, ali v barakah za časa večjih gradbenih del, ako v bližini ni mogoče dobiti redne gostilničarske po* strežbe, je potrebno posebno dovoljenje (licenca). To izdaja srezki poglavar od primera do primera upravičenim gostil* ničarskhn obrtnikom, oziraje se na po* trebe občinstva, in kadar gre za po* strežbo z alkoholnimi pijačami, samo osebam, ki izvršujejo gostilničarski obrt v isti ali kaki sosedni občini. Za postrež* bo z jedili in brezalkoholnimi pijačami se more izdati vsakokratno dovoljenje osebam, ki ne izvršujejo gostilničarske* ga obrta, ako obstoja tak način postrež*
be po osebah, ki niso gostilničarski obrt* niki že po starih krajevnih narodnih običajih.
Za točenje lastnega vinskega pridel* ka (pod vejo) v vinorodnih krajih se ne zahteva dovoljenja za izvrševanje go* stilničarskega obrta, temveč posebno do* voljenje (licenca), ki ga more izdati pxi* stojni srezki poglavar (uprava ali magi* strat avtonomnih mest) iz tehtnih razlo* gov in samo za določeno krajšo dobo ta* kim vinogradnikom, ki radi male mno* žine vinskega pridelka tega ne morejo razpečati na debelo, temveč so navezani na drobno prodajo potom točenja pod vejo. Tako dovoljenje se more izdati sa* mo za kraj, kjer leži vinograd ali kjer stanuje vinogradnik.
ČL 6.
(Taksna določila).
1. Za izdajo dovoljenja za izvrševa* nje gostilničarskega obrta (koncesije) znaša taksa.
a) v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Osijeku, Sara* jevu, Splitu in Subotici Din 3000;
b) v ostalih krajih s 3000 in več pre* bivalci Din 2500;
c) v krajih z manj nego 3000 prebi* valcev Din 2000.
2. Za odločbo, dali so izpolnjeni v čl. 2 določeni pogoji za poslopje in pro* store, v katerih se hoče izvrševati gostil* ničarska obrt, znaša taksa:
a) v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani,
Mariboru, Novem Sadu in Osijeku, Sa* rajevu, Splitu in Subotici Din 1000;
b) v ostalih krajih s 3000 in več pre* bivalci Din 800;
c) v krajih z manj nego 3000 prebi* valci Din 600.
3. Za odobritev namestnika ali za* kupnika gostilniškega obrta po čl. 4 se plačuje ena tretjina pod točko 1. nave* dene takse.
4. Taksa za posebno dovoljenje (li* cenco) za izvrševanje gostilničarskega obrta samo začasno ob posebnih prilikah in v barakah za časa večjih gradbenih del znaša 200 Din taksa za dovoljenje točenja lastnega vinskega pridelka (pod vejo) pa 100 Din.
Ako gre za brezalkoholni gostilni* čarski obrt, se plača v preje naštetih primerih samo polovična taksa.
5. V pokrajinah, kjer se ne pobira trošarina na vino in žganje, se pobira to* čilna taksa po tarifni postavki 62 zakona o taksah z dne 25. oktobra 1923 SL N. št. 255 ex 1923. Kjer pa se pobira troša* rina od vina in žganja, se mesto plačila točilne takse poviša trošarina na vino za 10 Din na vsakih 100 litrov. Na ta povi* šek se ne smejo pobirati nikake avto* nomne doklade.
ČL 7.
(Pooblastilo za izdajo izvršilnih odredb).
Minister trgovine in industrije in Minister za finance se pooblaščata, da
izdasta v okviru tega zakona potrebne izvršilne odredbe.
Čl 8.
(Predhodna določila).
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v Službe* nih Novinah.
Obenem se razveljavljajo določbe tarifnih postavk 60, 61, 63, 64, 65, 66, 68 in 69 za pokrajine, kjer se pobira troša* rina na vino in žganje tudi tar. post. 62, zakona o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923 Služb. Nov. 255 z dne 6. novembra 1923.
Zaeno stopijo v veljavo vsi na ure* ditev gostilničarskega obrta se nanaša* joči zakonski predpisi, ki so veljali v po* sameznih pokrajinah kraljevine SHS do 14. novembra 1923, v kolikor ne naspro* tu je jo temu zakonu.
Obrazložbe k posameznim členom zakona o gostilničarskem obrtu.
K čl. h
V definiciji gostilničarskega obrta so se našteli vsi oni načini obrtne po* strežbe gostov s pijačo, jedili in preno* čišči, ki se dejansko izvršujejo po raznih pokrajinah države, deloma tudi posamič. Označbe »gostilna«, »ho* tel«, »kavarha«, »restavracija«, »kafana«, »mehana« ne bi ustrezale preciznosti, ker v raznih krajih ena in ista označba pomeni različno.
Kavarna, kafana ali kavarna v pre* canskih krajih je bstveno nekaj drugega nego kafana v pokrajinah bivše kraljevi* ne Srbije. >
Dovoljenje za razne igre (biljard, kegljišče, karte, šah, domino itd.) naj bi se v bodoče ne izdajalo, temveč naj bi gostilničarska pravica vsebovala že pra* vico, da imetnik sme brez nadaljnega nuditi gostom priliko zabave z dovolje* nimi igrami, za kar je dosedaj potrebo* val posebno koncesijo. S'tem1, da v defi* niciji imenovanje dovoljenih iger odpa* de, se ta dosedanja gostilničarska pano* ga iz obsega gostilničarskega obrta avto* matično izloči.
'Gostilničarski obrt se more izvrše* vati tudi samo v omejenem obsegu t. j-omejeno na postrežbo gostov samo z al* koholnimi in brezalkoholnimi pijačami, ali samo z jedili, ali samo s prenočišči, ali na več navedenih načinov skupaj. Če se prosi istočasno za dovolitev izvrševa* nja gostilničarskega obrta na več nači* nov, se izda zayvse samo eno dovoljenje in plača taksa samo enkrat,, ako pa se prosi sukcesivno, se plača taksa vsako* krat posebe. Izdaje nove posebne listine (dovoljenja) ni treba, temveč jei vpisati na nov6 dovoljeni način postrežbe go* stov v prvo dovolilo.
Zadnji odstavek člena 1. je naperjen proti izigravanju gostilničarskih predpi* sov nanašajočih se na postrežbo gostov z alkoholnimi pijačami. Onemogoči naj
se pijančevanje, sosebno prodaja žganja po raznih trgovskih lokalih.
K čl. 2.
Potrebna je garancija prosilca v osebnem, oziru, da je fizično in moralno sposoben za izvrševanje tako odgovor? nega in za ugled ne samo gostilničarske? ga stanu, temveč tudi kraja in države važnega obrta. Kdor ima v kraju že eno zganjamo ali dve obrafovališči za toče? nje nežganih alkoholnih pijač, naj ne dobi dovoljenja za nadaljno žganjarno ali obratovališče za točenje alkoholnih pijač, da se s tem onemogoči monopoli? ziranje tega*obrta.
Interesi napredka naših večjih mest, letovišč, zdravilišč in kopališč zahtevajo, da se za nekatere teh krajev, ki so važni za tujski promet, pripušča k gostilničar? skemu obrtu samo za take osebe, ki so dokazale poleg drugega tudi strokovno usposobljenost, to je, da so se ali učile gostilničarskega obrta, ali obiskovale kako gostilničarsko šolo ali tečaj in več let službovale kot natakarji ali sicer bili zaposleni v katerikoli gostilničarski pa? nogi.
Za zasebno gospodarstvo in za dr? žavo zelo donosni tujski promet se pri nas ne more razviti, kakor bi se lahko v glavnem radi zanemarjene ureditve mnogih gostilničarskih obratovališč (ho? telov, restavracij, gostilen, kavarn, pen? zinonov itd.) Tudi trpi ugled naše države v tujini veliko škodo, ker so v mnogih naših celo večjih krajih in letoviščih urejeni gostilničarski lokali v ta namen zgrajena poslopja docela neprimerna. Številne so pritožbe glede krajev, soseb? no ob morju, kjer se je tujski promet še* le začel razvijati.
Določbe zadnjega odstavka člena 2, so v interesu tujskega prometa in turi? stike.
K čl 3.
Izvrševanje gostilničarstva je izvr? sevanje o b r t a in mora biti pristojna za izdajo dovoljenja politična kot obrtna oblast. Srezko poglavarstvo more naj? lažje in najtočnejše izvesti pri tem po? treben postopek, odločati o prošnjah za dovoljenje ter nadzirati obrtovanje, ker najbolje in neposredno pozna krajevne osebne razmere ter ima za naglo reši? lev zadosten personalni aparat. Finanč? na oblast naj bi se omejila samo na fi? nančno kontrolo in naj bi ne posegala v obrtnopravne zadeve, kakor je to storila glede gostilničarskega obrta v zakonu o taksah iz leta 1923.
Strokovnim organizacijam in obči? nam naj se kot neposredno prizadetim interesentom da prilika udejstvovanja, ker je to v interesu uprave, pa tudi raz? v°ja gostilničarskega obrta.
K čl. 4.
Radi bolezni in iz drugih tehtnih r3zlogov je imetniku gostilničarskega °brta dostikrat nemogoče osebno izvr?
še vati gostilničarski obrt, dasi je to zanj eksistenčnega pomena in bi bilo v danih primerih tudi v interesu občinstva. Ako so dani tehtni razlogi, naj se omogoči iz? vrševanje gostilničarskega obrta po na? mestniku ali zakupniku, ki pa mora v osebnem oziru izpolniti vse pogoje, ka? kor imetnik obrta sam.
Tudi je neobhodno potrebno v in? teresu rodbine pokojnega imetnika gos stilničarskega obrta, da se ji omogoči eksistenca, v kar naj bi pripomogle do? ločbe drugega odstavka 4. člena.
Ekonomski interesi nujno zahteva? jo, da se korist stečajnim upnikom in de? dičem za časa stečajnega in zapuščin? skega postopanja izkorišča gostilničar? ski obrat stečajnega dolžnika, odnosno zapustnika.
K čl. 5.
Tendenca člena 5. je, ustreči potrebi ljudstva in ukoreninjenim običajem. Za točenje alkohola po sejmih skrbe lahko v zadostni meri gostilničarski obrti do? tične ali vsaj sosedne občine. Omogočiti pa je treba, da tudi druge osebe proda? jajo različne brezalkoholna okrepčila, kakor čaj, kavo, limonado, malinovec itd. ter razna jedila, kakor je to posebno običajno y južnejših krajih, kjer se po sejmih in raznih ljudskih slavnostih pe? čejo in prodajajo janci, čevapčiči in po? dobno od strani oseb, ki niso gostilničar? ski obrtniki.
Iz ozirov do agrarnih slojev, do vi? nogradnikov, ki so v nekaterih krajih v izredno slabem gospodarskem položaju, je vsaj revnim vinogradnikom, ki pride? lajo tako malenkostne množine vina, da ga na debelo ne morejo prodajati, raz? pečati pa ga morajo, ako naj si pridobe nekaj sredstev za vzdržavanje vinogra? da, in za vsakdanje neobhodno potrebne življenjske potrebščine, treba dati mož? nost razpečavanja njihovega pridelka s točenjem na drobno, seveda samo v kra? ju, kjer stanuje ali v vinogradu.
K čl. 6.
S takšnimi določili v okviru tega za? kona se omogoča ukinitev tozadevnih določil taksnega zakona iz leta 1923 in pravilnikov ter obenem njih nadomestiš tev na tak način, da bodo upoštevani tus di fiskalni interesi države.
Na eni strani bi bilo z noveliranimi obrtno?pravnimi predpisi ustreženo za? htevam, da se mora v obrtno s pravnem oziru urediti gostilničarski obrt tako, da bo ustrezal zahtevam modernega časa, razvoju gostilničarskega obrta, tujskega prometa in kar je treba posebej povda? riti, tudi ugledu države, ki pri tujcih mnogo trpi ravno radi ponekod jako po? mankljive postrežbe gostov. Omogočen bo v večji meri razvoj hotelskega obrta ter brezalkoholnega in solidnega alko? holnega gostilničarstva, dočim se bo mo? glo v precej izdatnejši meri zatreti za? kotno bezništvo, pijančevanje in žga? njarjenje.
Na drugi strani pa bo z novimi takss nimi določili dano nadomestilo za izpas dek dohodkov po dosedanjih taksnih predpisih.
Pojem mesnega (krajevnega) in oseb? nego gostilničarskega (mehanskega, ka? fanskega prava) je odpadel in s tem tudi takse po dosedanji tarifni postavki 61. in 63. (3000, 2500, odnosno 2000 Din in 200 dinarjev), mesto tega pa jč stopila na osebo vezana gostilničarska pravica (do? voljenje, koncesija) po točki 1. čl. 6., za katero se plačuje taksa 3000, 2500, od? nosno 2000 Din. Mesto takse po tar. po? stavki 60. (odobritev gradbenega načrta) stopi taksa po točki 2., čl. 6., znašajoča 1000, 800, 600 Din.
Nadomestilo za tarifno postavko 64. je v tem, da se za dovoljenje točenja pod milim nebom zahteva za vsak primer po? sebej 200 Din. Isto velja za tarifne po? stavke 65. in 66.
Ekvivalent za dohodke iz tarifne po? stavke 62. (točilna taksa) nudi v pokra? jinah, kjer se pobira trošarina na vino in žganje, ta trošarina in njen povišek za 10 Din na 100 litrov vina, to dotlej, dokler ne pride do izenačenja trošarin? skih predpisov. Za ostale pokrajine, kjer se trošarina ne pobira, pa ostanejo točil? na taksa in tozadevni taksni predpisi po tar. post. 62. taksnega zakona neizpreme? njeni. Na trošarinski povišek se ne sme? jo pobirati avtonomne doklade.
Vrhu tega je treba upoštevati še nov dohodek, ki se bo nudil državi v tem, da se v bodoče gostilničarska taksa ne bo pobirala samo za točenje alkohola, tem?, več tudi za izvrševanje gostilničarskega obrta sploh, torej tudi za postrežbo go? stov z brezalkoholnimi pijačami, jedili in prenočišči.
S fiskalnega stališča torej proti temu zakonu ne more biti ugovora.
K čl. 8.
V, kolikor v tem zakonu ni specijel? nih določb obrtnega in finančnega zna? čaja, kakor tudi določb v pogledu sani? tetne-policije, kaznovanja prestopkov i. t. d., veljajo tozadevno splošni predpisi.
Uredba o odpiranju in zapiranju obratov.
Ker je zadružnikom rednim gostilni? čar jem dolžnost, da nadzorujejo šušma? renje po sili točilcev?trgovcev glede do? pustnosti obratovalnega časa, v katerem smejo točenje vršiti, je že nekajkrat bilo stavljeno na nas vprašanje, kdaj se sme? jo trgovine odpirati in zapirati, da se ta? ko konštatira prestopke teh točilcev, za? to priobčimo uredbo o odpiranju in za? piranju obratov.
V «Službenih Novinah» št. 239., iz? danih dne 18. oktobra, je bila objavljena nastona uredba o odpiranju in zapiranju obratov:
A. Ob delavnikih.
§1.
Vsa obrtna in trgovinska podjetja na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, brez ozira na to, ali je v njih zaposleno pomožno osobje ali ni, ne smejo biti odprta pred šesto uro zjutraj in po sedmi uri zvečer ali po' deveti uri zvečer v krajih v Dalmaciji, kjer bi kli* matske razmere to zahtevale; opoldne pa morajo biti zaprta najmanj eno uro.
Delovni čas za dotična podjetja v zgoraj določenih mejah ne sme biti dalj* ši od delovnega časa, ki je predpisan z uredbama o delovnem času v trgovin* skih in obrtnih podjetjih.
§2.
Čas, kdaj naj se odpirajo in zapirajo trgovinski in obrtni obrati, določajo za poedine kraje v mejah, določenih v prednjem paragrafu, pristojna upravna oblastva prve stopnje sporazumno s pri* zadetimi delavskimi in delodajalskimi organizacijami za dotične kraje; pri tem morajo gledati na to, da se čas, kdaj se odpirajo obrati, ujema z delovnim ča* som, predpisanim za dotično kategorijo podjetja.
V krajih, kjer se ta sporazum ne more doseči, priobčijo upravna oblastva mnenja >^eh prizadetih strank o tem vprašanju-pristojnim inšpekcijam dela, ki določijo čas, kdaj naj se odpirajo in zapirajo obrati v dotičnih krajih.
Zoper te odločbe inšpekcije dela se smejo nezadovoljne stranke pritožiti v 14 dneh ot^ne priobčitve pri ministru za socijalno politiko, čigar odločba je iz* vršna.
§3.
Vkljub predpisom v § 1. te uredbe smejo biti odprti opoldne nastopni obrati:
1. kavarnarski, gostilničarski, hotel* ski, javne kuhinje in obrati za prodaja* nje izključno mlečnih izdelkov (mlekar* ski obrati);
2. sladčičarski;
3. trafike;
4. obrati za prodajanje časnikov;
5. če se obrat seli.
Ostali obrati, navedeni v § 1. te uredbe, smejo biti opoldne odprti samo občasno, in sicer:
a) če se mora delo v obratu opoldne
neprestano nadaljevati, da se ne
kvari blago, izpostavljeno atmosfer*
skim vplivom;
b) ob dneh letnih sejmov in
c) ob sejemskih dneh.
Toda lastniki prednjih podjetij mo* rajo organizirati delo v svojih podjetjih tako, da dobiva njih pomožno osobje neprestano predpisani odmor med de* lovnuta časom po predpisu § 11. zakona
o zaščiti delavcev.
P
§4.
Prav tako smejo imeti vkljub pred* pisu § 1. te uredbe lastniki kavarnarskih, gostilničarskih, sladčičarskih, hotelskih
In trafikantskih podjetij svoje obrate neomejeno odprte, kolikor jih ne bi v tem pogledu ovirali posebni predpisi lo* kalnih upravnih oblastev, in sicer, če ni osobje, zaposleno v njih, zaposleno pre* ko maksimuma delovnega časa, predpi* sanega za te vrste podjetij v uredbah o ureditvi delovnega časa v trgovinskih in obrtnih podjetij.
§ 5.
Vkljub predpisu o zapiranju obra* tov, navedenih v § 1. te uredbe, smejo dovoliti oblastne inšpekcije dela po za* slišanju prizadetih delavskih in deloda* jalskih organizacij, da so obrati odprti tudi preko tam določene meje največ dve uri, in sicer:
1. na dan pred velikimi prazniki;
2. ob letnih semnjih; *
3. ob velikih ljudskih shodih in v drugih nepričakovanih primerih in kjer bi se za to pokazala posebna potreba.
V teh primerih morajo plačevati lastniki dotičnih podjetij svojemu po* možnemu osobju to delo kot prekočas* no, po § 10. zakona o zaščiti delavcev.
B. Ob nedeljah in praznikih.
§ 6.
.Lastniki obrtnih in trgovinskih pod* jeti j, kolikor ne spadajo ta podjetja med obrate, navedene v členu 14. zakona o zaščiti delavcev, morajo imeti ob nede* ljah svoje obrate ves dan zaprte.
Če pa bi zahtevala tretjina zgoraj
omenjenih podjetij druge konfesije v izvestnem kraju, se sme uvesti zanje na* mesto nedelje drug dan med tednom po § 12., drugem odstavku, zakona o zaščiti delavcev, za čas onega dne, ko morajo imeti dotični lastniki svoje obrate ves dan zaprte.
§ 7.
Vkljub predpisu v prednjem para* grafu smejo biti omenjeni obrati ob do* tičnih dneh odprti samo:
1. če je ob teh dneh letni semenj ali tedenski semenj;
2. če se ob teh dneh obrat seli;
3. poslednjo nedeljo pred Božičem in na novega leta dan.
V vseh zgoraj navedenih primerih smejo imeti lastniki obrtnih in trgovin* skih obratov svoje obrate ves dan od* prte, razen ob tedenskih semnjih, če smejo biti dotični obrati odprti samo do*
poldne, in kolikor niso to obrati, navede* ni v § 14., drugem odstavku, zakona o zaščiti delavcev, ki jim je delo ob dotič* nih dneh po ves dan dovoljeno.
§ 8-
Ob državnih praznikih morajo imeti lastniki podjetij, navedenih v § 1. te uredbe, svoje obrate zaprte, brez razlike veroizpovedanja in v mejah, predpisa* nih po pristojnih oblastvih.
Ob ostalih praznikih je dano lastni* kom dotičnih podjetij na izvoljo, ali imajo svoje obrate odprte ali ne; toda s tem ne smejo biti nikakor* okrnjene pravice delavcev, ki so jim zajamčene v tem pogledu v § 12., četrtem odstavku zakona o zaščiti delavcev.
§9.
Vse prestopke te uredbe, kolikor se tičejo dela pomožnega osebja izven ča* sa, če je ta predpisan s to uredbo, ugo* tavlja in kaznuje oblastna inšpekcija de* la po predpisih zakona o zaščiti delav* cev; ostale prestopke, kolikor se tičejo odpiranja in zapiranja obratov, pa ugo* tavljajo in kaznujejo-pristojna upravna oblastva po veljavnih predpisih.
§ 10.
Vsa upravna oblastva prve stopnje morajo postopati po predpisih § 2. te uredbe najkasneje v treh mesecih od dne, ko stopi ta uredba v veljavo; o tem morajo poročati pristojni inšpekciji dela.
Če se pokaže, da je odrejanje časa, kdaj naj se odpirajo trgovinska in obrt* na podjetja, po upravnih oblastvih prve stopnje v mejah, predpisanih v § 1. te uredbe škodljivo pridobitnim razmeram drugega sosednjega kraja in če se v tem pogledu ne more doseči soglasje med pristojnimi upravnimi oblastvi prve stop* nje, odredi pristojno upravno oblastvo druge stopnje čas, kdaj naj se odpirajo in zapirajo ti obrati, tako za eden kakor tudi za drugi kraj.
§ 11.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah»; tega dne prestanejo veljati vsi predpisi, ki nasprotujejo tej uredbi.
VBeogradu, dne 25. septembra 1924.; št. 79.282/23.
Minister za socijalno politiko:
dr. Behrtten s. r.
^^reiefon 747. Vsakovrstno, izborno, pristno in ceno Telefon 747^
VINO
je mogoče kupiti na debelo le pri
Centralni vinarni d. d.
^^Ljubljana - Sp. Šiška, Frankopanska ulica
^Zopet nov izum škodovanja gostilničarstva.
V Sloveniji v Kranjskem delu, oso* bito v goratih krajih, so od nekdaj go* stilničarji poleg vina, piva in žganja to* čili, oziroma na drobno prodajali tudi špirit in je marsikateri izjavil, da mu je vsaj ta panoga obratovanja omogočila, da je lahko plačeval davke in podobne dajatve.
V lanskem letu pa so naenkrat taki točilci dobili od finančno*kontrolnih or* ganov prepoved, da špirita ne smejo več prodajati, češ da imajo pravico proda* jati le pijače, špiritus pa da ni pijača. Došle so nam tozadevne številne pritož* be z dežele, kako more to biti, da se jim naenkrat ta obrat odjemlje, katerega so nekateri že po 30 in več let nemoteno izvrševali.
Zveza se je nato pri finančni dele* gaciji po svojem zastopniku o zadevi in* formirala, kjer se ji je v začudenje izja* vilo, da se je ta princip resnično sklenil in sporazumno z ministrstvom trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, ukre* nilo, da se gostilničarstvu prodajanje špirita prepoveduje, da bodi s tem obra* tom le trgovec poverjen.
Proti takemu sklepu lokalnih obla* sti moramo z ozirom na to, da se s tako odredbo ene vrste obrtništva ugonablja, po drugi strani pa daje trgovstvu poleg tega še svobodo točenja vseh pijač na način, kakor je bil doslej le gostilničar* stvu koncesijoniran, protestirati, ker se gostilničarska obrt tudi še s tem uničuje. Ustvarja tedaj ne le samo enkratni, tem* več dvakratni udarec na to panogo obrt* ništva.
Razlaganje dejstva, da špiritus ni pi* jača in vsled tega ne spada v obrat pro* dajalcem pijač, je pravo iskanje dlake v jajcu. Vol, žito, da celo moka, sočivje itd. tudi še ni jed, marveč postane to šele ko prestane pripravljalni proces in se za to pripravi. Popolnoma enako je pri špiritu, da ni užiten v najvišji sto* pinji kakor se nahaja je istina, ali z raz* redčenjem, pomešanim z vodo ali drugi* mi substancami, znižan na užitno stopi* njo alkohola pa postane poživilno sred* stvo, kakor vsaka druga stvar, ki se mora kot poživilo šele pripraviti.
Poznamo pijače, ki so same na sebi tako močne, da jih normalno vživati skoraj ni mogoče, n. pr. pristni Jamajka rum ki vsebuje 75 % alkohola, a vendar se toči in prodaja kot pijača, ker je kot pridevek k čaju ena najokusnejših sub* stanc.
Oblastva bodo s tem ukrepom samo napotila gostilničarje*prodajalce špirita, da bodo morali na dopustno stopnjo zni* žavati moč špirita, spraviti kupca v po* ložaj, da bo moral namesto čistega blaga, nositi še k špiritu pomešano vodo do* mov.
Za take utesnjevalne odredbe v to* čilni obrti gostilničarstva ni bilo abso* lutno nikake potrebe, ne pravne pod* lage, kakor tudi ne upravičljivih razlo* gov, zato prosimo, naj se ustavi to ne* upravičljivo preganjanje podeželskega gostilničarstva, katero vsled novodob? nega vsesplošnega dovoljevanja točilnih pravic trgovstvu itak neznosno trpi, ne* vpoštevajoč ga pri tem analogno z zmanjšanimi obrati, mu zmanjševati tu* di davščino in takse. Naj se ta lokalna odredba kratkomalo dene ad akta ter dosedanjo običajnost prodajanja špirita po gostilničarjih, koder se je to vršilo, nadalje pripusti in finančno*kontrolnim organom naroči, da ne dela rednemu go* stilničarstvu v tem pogledu nikakih ne* prilik.
Raznoterosti.
Iz Ormoža. Zadnje poročilo o okrajni obrtni gospodarski razstavi v Ormožu popravljamo v toliko, da se je spored razstave spremenil in definitivno dolo* čil sledeče dneve: obrtna od 8. dio 15. avgusta 1926; konjska 8. avgusta od pol 12. do 18. ure; govedo, svinje in perut* nina 9. avgusta od 10. do 18. ure in vin* ska razstava dne 10. avgusta od 10. do
20. ure. — Vabimo vse, ki se za gorenje panoge našega gospodarstva zanimajo, da poletijo v navedenih dnevih v divne ljutomerske gorice, da poleg rujnega vin* ca vidijo tudi produkte drugih gospodar* skih panog ormoško*ljutomerskega okra* ja. —
Tečaj brezalkoholne uporabe grozd* ja in sadja (vkuhavanje Sočivja, jagodi* čevja sadja; sušenje; pridelovanje raz* nih sokov, brezalkoholnega mošta in vi* na v domačem gospodarstvu in v večjih obratih; ohranjevanje svežega grozdja itd. itd.) priredi o priliki velesejma osred* nja zadruga «Brezalkoholna Produkcija® v Ljubljani, Poljanski nasip 10. — Ker je tečaj največjega pomena tudi za go* stilničarski stan, priporočamo, da se te* čaja udeleže gostilničarji v čim največ* jem številu.
Gostilničarska zadruga na Bledu na* znanja članom, da si je nabavila učne pogodbe za vajence, napise «Ne pljuvaj po tleh» in napis «0 pobijanju pijanče* vanja». Vse te tiskovine se dobe pri na* čelniku. — Nadalje se opozarja vse go* stilničarje in hotelirje, da naznanijo pri zadrugi redno svoje uslužbence, sicer zadruga ne more overovati spričevala uslužbencem, kar oblastva za pridobitev obrtnega dovoljenja brezpogojno zahte* vajo.
Tovariši,
podpirajte tvrdke, ki inserirajo v našem listu.
iLSJ lj<
M
D OD
%
EGacaar
M
N
M
K
R
R
M
B
Domače salame
•s?
♦ FRAN FISTER
dno fino osulene nudim po v
LJUBLJANA
Zaloika c. 10	Zaloika	c.	10
I Šobra vina, domačo šunko, salame S kranjske klobase priporoča gostilna
i = 3van jjricelj
v Stepanji vasi
Priporoča se najstarejša slovenska ple-■ skarska in ličarska delavnica
3van jjricelj Dunajska cesta 16
Selo solidno. Cene zmerne. f(a flanirjn.^^ strokovna izvršitev gost, stolov in miz.
3
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TBNKOCZT, lekarna, Ljubljana Slovenija.
I
Lilroaa iDTiraa miterdnilijoda. »tatiie im.
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča:
sodavica, pokalice, naravni malinov in oltronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno cltronado, Jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih Din Iz dolenlsklta, hroatsklhlii Štajerskih Klaskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
„c7ri8una“ J. <33. £.
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Velika Izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev
Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo frankol
Raznovrstno rudninsko vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
Styria vrelec,
„ Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino. Karlovovarski Mlinski vrelec, Gleichenberški Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo. Gubersko Srebernico
priporoča
A. Šarabon, Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode in špecerijska veletrgovina.
Ceniki na razpolago!
1886 Ustanovljeno leta 1886
M
a
H
H
$
8
n
N
8
n
8
n
8
M
M
M
8
K
a
H
8
H
8
n
H
8
8
.so*
ca
sa
ra
£3
EB
H
amBBBBBBSBBBBBBBBBSBBBB
fia
Dragi prijatelj samo to ti povem, da prav nikjer ne kupiš tako dobro in tako pooenl manulakturno blago za motke ln ženske obleke, kakor pri tvrdki
S s sa
GB H H
ca ca z
as
ANTONSAVNIKU
V ŠKOFJI LOBI
Istotam dobiš tudi razno perilo, svilene rutei vsakovrstne ser vijete, namizne prte in platnene brlsaie, ter vsakovrstne čevlje. Ilustrovani cenik z več tisoč slikami zastonj, manufakturne vzorce pa na ogled za 8 dni.
!3BBBBBBBBBBBBBBBSSBBBBBBB
m
m
m
m
$
m
m
m
pekarija, slaščičarna in kavama
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
m &	
M	
■#	
*	
m	
'M	m
m f*	m m m
m m	
m 'M	
m	
m	
m	\m
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča poprav la po najnižjih cena ih. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica Stev. 18.
■
Z vremi v špecerijsko ln delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi In buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
ln najsolldneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubi]? ua, vogal Sv. Petra coste ln Resljeve ceste.
= V*l*BPaiam» «a kavu a elektrlSnlm obratom« =====	=	,	=	Zaloga mineralnih vod. ==
I
Delnišl	ca pivovarni	Laško
		■t
marčno pivo	eksportni ležak	temno Porter- pivo /
Zaloga stekla, porcelana Id netlllk
Fr.Kollmann
v tjubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi
Izdatno iniiut oane.
| Z A L O G O I
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
Peter Stepic
Spodnja Slika itn. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vlh lz dolenjskih, gorlšklh, Istrskih In Štajerskih vinskih goric.
Telefon I«. 263.
gostilničarske zadruge v LManl
Gosposvetska oesta štev. 16
posreduje brezplačno u vse slnibo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din, z dežele 4 Din. =====
Tovariši gostilničarji I Poslužujte so te ugodne prilike I
Z A M flj K E
oddaja
Ljubljanska industrija probkoviti zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANI.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Ne kupite preje nobenega šivalnega stroja, dokler ne ogledate in preizkusite
JOSIPA PETEUNCA
Na malo! strojev znamke Na veliko!
Gritzner, Adler, Phoniks
ter najboljše švicarske pletilne stroje uDUBlED" nadomestne dele, čolničke, igle za vse sisteme, pneumatiko, dele za kolesa, olje itd.
Velletna garancija!	Delavnica	na razpolago!
Mii. inajle v rii lil
VIB
L
Pivovarna nUNIONu v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakort
\ *
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo ir sodčkih in steklenicah.
Dobi se Indl tropine in sladns cime, U so kot iivinska kma selo priporočljive.
.	■	.......	....	•	'•	. : .i.... '■ ■ ■ jtnl.ieOi h±ri~ ■-.»*-<• ... Iti
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina špecerijskega blaga
== IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempel vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vreleo In razne druge domače In Inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!	Ustanovljeno	1888.	Točna	postrežba!
a Hotno oioo ffstiti io trpka ter oren omiliti ]e zelo enostavno! §
Q:i V zalogi imamo špecijelno francosko želatino „LAINE“ tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki^ pridenemo točno
navodilo.	n, „ „ „ „ „ „, - _ „ .	Zahtevajte	cene!
ulavna zaloga:	1
Drogerija „SANITAS“, Celje in Ljubljana.	g
SEiaEiaBaBEJaDEIBBlIBEHEEBBBHI^HFnFIHHFlRp-IPIRFIFlRFIFIFlFlFIRFIRFinFlRFIFIH
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10.
Manufakfturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni
prti, platnene brisače i. t. d.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje.
Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od naj-
cenejše do najfinejše vrste.
Velika Izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Izdaja in zalaga Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Za »Nar. tiskarno: Fr. Jezeršek.