p hsiuo l-0 DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA Številka 13 - Leto XXIII - 7. april 1984 iR ^ICIONALNEGA POSVETOVANJA ^IFl 4 nun a n 14: r*i ,1« tsM djoA opA ■s s'* Jugoslaviji je prav zaradi takega obnašanja uspelo odplačati 4,5 mili- \of liiis ne1' a Hk i/i^ o 1'<:, > del* ClIfvH ^ VZ'V1IV1 VL7vlil, 1VJCI ISiVTa ucllljc, SCaldll 113 le .'i^nevnem posvetu na prosto soboto, 31. marca, v poslovni stolpnici a,/l! Iskra v Ljubljani. Posveta sta se to pot udeležila tudi Roman Ma ^t’Predsednik Republiškega sveta za vprašanja družbene uredit\'e in «ko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Marko Bulc je pregovoril o gospodarskem položaju v SRS in SFRJ, Roman Albreht pa AnM??poc*aiielVu z družbenim kapitalom in integracijskih procesih, ospodarjenia v SOZD Iskra za leto 1983 in glavnih usmeritev za pa je podal Boris Lasič, predsednik KPO SOZD Iskra. (na. PJ? pritiski ‘gensko in jugoslovansko - - j—»**w*vw ^tvo nista izolirana otoka v livj’ /mpak se na njiju odražajo 6dh Vetovnega gospodarstva1* je v Poudaril Marko Bulc in nadalje- tin/ v^. ^oni_ komisije za plan in °ECD so gospodarske raz-/,H>aorSVetu takšne» da v letu 1984 še rimer v EGS), taksami, novimi pritiski, ipd., kajti zelo hitro se zgodi da nizke uvozne cene kje proglasij o za dumpinške. Svetovne razmere bodo torej približno takšne kot lani, morda le nekaj bolj zaostrene. In kakšne ma? ne so razmere pri nas do- Leto 1983 smo v Jugoslaviji zaklju-idvidevali. Indu- ^lav l1110.Pričakovati konjunkture, festici-,^° P° nekaterih začetnih ____________________________^ „„„ /v Iglej Jan v ZDA mogoče to na prvi medtem ko je bila planirana le 3,5 % čili bolje, kot smo predvidevali, industrijska rast v Sloveniji je bila 3,7 %, šui . iu na pivi mvuveiH ivu jc uua planirana ie yo klepati. Toda, vplivi iz ZDA jugoslovanska pa je . bila blizu plana, ’v//'|,|ovnj PHnajajo počasi, sq običajno saj je od planirane 1,5 % bilo reali-"ri‘rPrifou^k1 ^ajaj0 kar dve leti. zirane 1,3%. Kmetijstvo je bilo pri-• jemo’ da 56 bomo v letoš' bližno na isti ravni kot industrijska .,/n !(oniu^‘cer že srečalis prvimi zna- rast, čeprav smo predvidevali nekaj ti J muure, prevladovali pa bodo višjo. Vse oblike porabe so rasle poča-•ež Juo ,sijske8a gospodaijenja. sneje kot v preteldem letu, pri konver-Ni, jgoslovanskega izvoza v sve- tibilnem izvozu pa letos prvič po dol-\ saj ‘“Sovnih tokovih je sicer maj- gih letih beležimo porast za 14,7 % v ratun “1. dosega niti 0,5%,-vendar Jugoslaviji in 16,6% v Sloveniji od ---- —-— *J “ VI ~ j-e rilUU- jard dolarjev obveznosti do tujih partnerjev, kar je po eni strani pomenilo velik napor, po drugi pa, seveda, povečani izvozni uspeh. Poleg tega je v Sloveniji lani prvič močno porastel delež investicij iz lastnih in združenih sredstev in sicer kar za 74%, le 16% pa je bilo bančriih sredstev. Kar 77 % teh investigij je bilo realiziranih na prioritetnih smereh, dogovorjenih z družbenimi plani. Podobno ie bilo tudi v jugoslovanskem merilu, le da so ti odstotki nekoliko nižji. Če pa ob teh, sorazmerno ugodnih rezultatih upoštevamo kar 58 % devalvacije v lanskem letu, je uspeh seveda manjši. Iz tega sledi, da je nujno treba graditi možnosti premostitve težkega gospodarskega položaja, predvsem na tistih področjih, kjer smo že v preteklem letu dosegli ugodne rezultate, ob tem pa delovati zoper žarišča inflacije, ki nam razvrednoti rezultate. In kaj predvidevamo za letošnje leto? Predvsem prenašamo iz preteklega. leta 29% inflacijo, kar je breme m nevarnost za gibanja v letu 1984, seveda pa tudi še nekatere pozitivne in negativne tendence. Pozitivna so spoznanja, da gre zares, in da torej ni mogoče zahtevati švedskih norm, delati pa po jugoslovansko. Ta zavest i ii* Med posvetovanjem. tralizma, češ, rešujte nas v Beogradu in v republikah. Druga taka težnja pa teži k administrativnemu odločanju nasproti blagovnotržnim zakonitostim, k uravnilovki, ipd. To nosi s seboj vir nezaupanja v samoupravljanje; zato moramo zoper take težnje delovati skupno in organizirano. Glede materialnih razmer moram reči, da so bolj zaostrene kot v lanskem letu. V Sloveniji bomo letos odplačali več dolarskih dolgov kot lani, saj smo jih lani odplačali 251, letos pa jih bomo odplačali kar 468 pri nas še dobro, so dogovorjene obveznosti iz družbenega produkta tolikšne, da ne bomo razpolagali s 84 % slovenskega družbenega produkta, temveč le s 77 %. Tu upoštevam, seveda, tudi izgube slovenskega gospodarstva, ki so za kar 49 % večje kot leta 1982. Vse to pomeni, da bomo imeli od družbenega proizvoda za milijonov dolaijev, minus glavnice, ki bodo reprogramirane. Kljun reprodukcije reprodukcija namreč zahteva 91 milijonov dinarjev, na razpolago pa jih bo r--a-----------—.j—— temu pa bo devizna luknja v Sloveniji približno za 150 do 200 milijonov dolaijev večja kot lani. Ker pa so se plani za življenje infrastrukture delali v razmerah, ko je bilo imela le 82 milijonov, ker je pač delež že porabljenega tolikšen. To pa, seveda, pomeni, da bomo imeli za naše ambiciozne cilje sorazmerno ozek manevrski prostor. (Nadaljevanje na 2. strani) rr Yc % jih nr ronske r : m ■ ? S podpisa pogodbe o prodaji dveh naših javnih telefonskih central na Reki. /Ji Rekordna udeležba rha lel J dhAi«! F iiiiiiiiiili tošnjem arievu Iskre? h°rc!fraVe na tradicionalni vsakoletni Iskrin praznik ob 4. juliju — dnevu kot orln rinevu Iskre so, lahko bi rekli, stekle s polno paro. Iskra Commerce Oduf^ator letošnje prireditve, se je, podobno kot Avtomatika, pred leti ^ 23 Zairiri Onhravn nri I inhiisni OHlričita\/ ni hila t-7Vu• 0koljeVa ^njčjo Dobravo pri Ljubljani. Odločitev ni bila težka: prijetno •otn j’. ek dostop, enostavna povezava s cestnim in železniškim prome-Odb kaJ- Prireditev bo v soboto, 30. junija. jevi0j°r 2a proslavo je tudi že odločil za ceno paketa. Veljal bo 360 dinar-SpevgL Cesar bodo sindikalne organizacije krile polovico, polovica pa bo pri-Vrečko udeleženca. In kaj bomo dobili za teh 360 dinarjev? Papirnato Pa n(?ro*aji, skodelico z žlico, zložljivo papirnato kapo, liter vina in kruh. o b° pomote: tudi golaž. (j4ajčjf[)1';^a*orP SP se odtočili tudi že za maskoto dneva Iskre: če že bomo v 0sn^UOravi naj bo tudi maskota... zajček. JPredvs°Vna že|ja organizatorjev letošnjega dneva borca in dneva Iskre je -K,oem ta’ ria bi bila prireditev bolj sproščena. Kako in s čim jim bo to ► * Im/ W 1 I V Z zl 7 n tli C zs X / O /*1 ' 1 C O T* ZV -7 /■\ zl O 1 nz-vi iz-vr-lti D y-v e i /-1 •- 1 1 ^ ^1 #. —. ^ - .. _ ! _ 'fllL ,U K* 11 VUUCV UU1J bpi U^VCllU. IN.UKU 111 !> LIHI J1II1 UU l jj Ue Za zdaj seveda še prezgodaj govoriti. Poudarjajo da praznovanje slWadnj de|-raV' ne srne*° b'ri razdeljeno na dva dela, če poenostavimo, n na o s6 J Ptenio .c*. 'n na poznejšo veselico. To razdeljenost bodo skušali med drugim Ve8a kult'tUC^' S štovilnimi nastopi Iskrinih kulturnikov, predstavitev njiho- lsltraš^tUrneSa snovanja pa naj bi predvsem poudarila tesno povezanost toFdenptenl P3 je— na pobudo Iskrinega sindikata — znan tudi že organiza- moljpŠetj4 a *skre v prihodnjem letu. To je delovna organizacija Avtoelektrika $ f oltninutra Pr' Novi Gorici- izvajalec pa njena temeljna organizacija AET v JU&1 Hiti K8'm ,skrašem seveda ne uide nobena prireditev ob dnevu Iskre ali pa 10 Saobuiar na veuini od njih. Tokratna y Zajčji Dobravi bo že 18. po vrsti, že !6: j sP°minovPa bomo objavili i tudi spisek, kdaj in kje so bili po- jjjjJ • dnevi Iskre, kdo je bil organizator in tudi kdo slavnostni govornik. Med posvetovanjem. je prisotna, še posebej na Slovenskem Ni namreč druge rešitve zoper plačilno devizno blokado, kot je bitka za večji izvoz, predvsem na konvertibilno področje, še posebej zato, ker se za nastop na tujih trgih pač moramo racionalno obnašati. In, nenazadnje, osnovna področja družbene skrbi so razmere v produkciji in ne v infra- strukturnih zadevah, ki so dobile celo preobsežne dimenzije. Zaradi zaostrenih razmer in neraz- vitosti pa se pojavljajo tudi negativne težnje po novih pojavnih oblikah cen- Na območju PTT organizacij Osijeka in Reke bo Iskra postavila svoje prve javne telefonske centrale v SR Hrvatski. Kupci so se odločili za centrale vrste Iskra 500 A. Iskra je te dni podpisala pogodbe o proizvodnji in montaži prvih javnih telefonskih central v sosednji Hrvaški. V Osijeku so predstavniki Iskrinih delovnih organizacij Telematike in Iskre Commerce podpisali pogodbi o prodaji dveh central, ki bosta v Iloku in Gradiš-tu, na Reki pa prav tako dveh central, zanju pa še ni znano, kje bosta. Centrali v Iloku in Gradištu bosta skupno veljali 18,3 milijona dinarjev, s tem, da je prvacentrala nekoliko večja od druge. Na območju PTT Osijek bo Iskra postavila še tretjo centralo, in sicer v vasici Viljevo blizu Donjega Mi-holjca. Kot že rečeno, bosta dve Iskrini centrali tudi na območju PTT Reka. Ena bo veljala nekaj več kot 8 milijonov dinarjev, druga pa 5,7 milijona dinarjev. Obe centrali bo Iskra izdelala, montirala in preizkusila ter izročila namenu še letos. Podpis omejenih pogodb je plod resnično dolgotrajne vsestranske obdelave tržišča. Uspeh je še toliko večji, če vemo, da ima SR' Hrvatska izredno močno lastno proizvodnjo javne telefonije in da so svoje izdelke doslej na tem širšem območju postavljali drugi proizvajalci in ne Iskra. Ob podpisu pogodb v Osijeku je direktor predstavništva Iskre Commerce v tem mestu Erih Švajgert poudaril, da je to prvi korak pri realizaciji neke širše prodajne akcije, da pa gotovo ni zadnji. Z gotovostjo lahko zapišemo, da sta pri Iskrinem osvajanju tržišče javne telefonije v SR Hrvatski odigrali pomembno vlogo tudi predstavništvi Iskre Commerce v Osijeku in na Reki. LD Med posvetovanjem. Med posvetovanjem. (Nadaljevanje s l. strani) Pri tem je vprašljiv tudi odnos med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami. Razmere kažejo, da bo treba spreminjati proporce v našem gospodarstvu, saj je letos negospo-darskih investicij kar za 38 do 82 milijard. Pri tem ie pomemben še podatek, da je slovensko gospodarstvo amortizirano 74 %, pri tem pa nekatere panoge, ki,nosijo velik del konvertibilnega izvoza, celo še bdi (tekstilna 81%, usnjarstvo 79%). To pomeni, da dosedanjega trenda bitke za povečanje izvoza ne bo mogoče vzdržati, če ne bomo odločneje modernizirali, avtomatizirali in kom-pjuterizirali proizvodnih procesov, kar pa hkrati pomeni tudi bdjšo organizacijo dela in višjo produktivnost, predvsem zato, da bomo jutri mogli iti v korak s tujimi trgi. Skratka, v letošnjem letu bomo gospodarili težko, zato moramo posebno pozornost posvetiti predvsem nekaterim področjem. Mednje sodi področje ekonomskih odnosov s tujino. Deviza je najbolj iskano blago, zato so razumljive tudi želje po odvzemu in kocentraciji, ki jih po drugi strani podpira še mednarodni monetarni Fond. Zavedati bi se vendar morali, da bo kredite najbolj zagotovo vračal tisti, ki je motiviran, da jih ustvarja. Sicer pa so se razmere za gospodarstvo nebistveno spremenile, saj dobiva letos le 4 % deviz manj kot lani, se pravi 46 %. Na področjih pa, kjer so bile odobrene posebne "'oblike (sem sodi tudi Iskra), pa je možno svobodno samoupravno združevanje deviz. Lahko bi dejali, da je na tem področju obveljala po eni strani politika realnega kurza na konvertibilno tržišče. Iz tega torej sledi, da razen samoupravnih odnosov, ki so na tem področju ogroženi, materialni položaj ni bistveno poslabšan. Za vse tiste, ki več porabijo kot pa imajo pa se bo bistveno poslabšal. Zato je nujno potrebno povezovanje v reprodukcijsko povezanih strukturah, saj so tam, kjer reprodukcijske verige delujejo dobro, ekonomski učinki najboljši. Po drugi strani pa moramo izkoristiti vse dodatne možnosti, da bi poslovali bolje - tu mislim predvsem na kompenzacije, blagovne kredite in maloobmejni promet. Na področju cen bi povedal, da bodo tendence, da bi se zamrznitev nadaljevala, o vržene, saj bo odmrznitev cen pričela veljati konec aprila. Seveda jih bo potrebno kontrolirati. Dogovorili smo se za tri načine in si- cer za sistem svobodnih cen, za sistem samoupravno dogovorjenih cen in sistem državno opredeljenih cen. Največji poudarek pa moramo dati samoupravnemu dogovarjanju o cenah na novih, izostrenih kriterijih. Prav na področju cen je namreč treba poudariti venko odgovornost vseh poslovodnih in družbenopolitičnih dejavnikov, v bitki za le najnujnejše povečanje cen in iskanje rezerv v večji produktivnosti in boljši organizaciji Eno izmed najtežjih področij bo v letošnjem letu področje likvidnosti, oz. nelikvidnosti. Na eni strani je tu visoka zadolženost naših OZD, Id jo povzročajo kurzne razlike, na dmgi pa neplačani računi med gospodarskimi organizacijami in končno, naše organi- Predsednik GZS Marko Bulc (na desni) med svojimi izvajanji. Kaj po sporazumu z mednarodnim denarnim skladom? Številni izračuni so pokazali, pa kljub izrednim dosežkom v izvozu brez težkih posledic za socialno varnost zaposlenih letos ne bi mogli odplačati nekaj več kot 5 milijard dolarjev dolga, da ne govorimo o nastajanju deviznih rezerv, suficitu bilance itd. S sklenitvijo sporazuma z mednarodnim denarnim skladom je v naši ekonomski politiki za letos jasneje, s čim bomo razpolagali. Po sporazumu bodo skupščine sprejele vrsto ukrepov v tekoči in razvojni gospodarski politiki. Osnovni cilj ukrepov je celotno gospodarjenje uravnavati z ekonomskimi načeli. Seveda se bodoupirali zlasti tisti, ki niso sposobni gospodariti po ekonomskih načelih, in administrativni centri moči. Sporazum je za nas tudi resno opozorilo, da ni mogoče več oklevati pri uresničevanju temeljnih nalog dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Te pa so:, oblikovanje večjega dela cen po ekonomskih (tržnih) kriterijih, politika realnega tečaja dinarja, realne obrestne mere, razbremenjevanje gospodarstva, uravnovešenje plačilne bilance in okrepitev deviznih rezerv. Napovedani ukrepi naj ne bi bistveno porušili resolucijskih razmerij pri razporejanju dohodka. Možno je, da bodo realni osebni dohodki zaradi inflacije nekoliko nižji, kot je predvideno z resolucijo. To pa za sindikat pomeni še ostrejša prizadevanja, da bi z boljšim gospodarjenjem povečali tudi osebne dohodke, hkrati pa tudi odgovoren odnos delavcev in samoupravnih organov v politiki cen, oz. pri zmanjševanju proizvodnih stroškov. Tudi inflaciji se je mogoče zoperstaviti predvsem z zmanjševanjem proizvodnih stroškov. S povečevanjem teh stroškov namreč rastejo tudi pritiski na višje cene in obratno. Veljavna zamrznitev pa teh pritiskov ni odpravila, jih je le začasno preložila. V sindikat ne smemo dovoliti, da bi nas z odmrznitvijo ponovno presenetila še višja inflacija. V interesu, tako delavcev kot sindikata je, da delavski sveti pristanejo le na tiste podražitve, ki so objektivne opravičljive. Energija in osnovni reprodukcijski materiali so se seveda podražili. Hkrati pa v republiki že tečejo razprave, kako zmanjšati določene obveznosti iz dohodka organizacij združenega dela. OZD z izgubami in tiste, ki so, ali bodo nelikvidne, bodo gotovo morale zmanjšati osebne dohodke. To bo boleče, vendar je to priložnost, da tudi v sindikatu ob tem odločno zahtevamo ukrepe za izboljšanje proizvodnje, nove programe, ukinitev, ali združitev z drugo organizacijo. Vseh teh problemov pa ne bo mogoče rešiti predvsem na republiški ravni. Iluzorno je pričakovati, da bodo OZD lahko s povišanjem cen nadomestile med zamrznitvijo izpadli odhodek. Motnje v poslovanju bi zato veljalo natančno obravnavati, že ob obravnavi rezultatov gospodarjenja v prvem trimesečju. Izgube iz leta 1983 in preteklih let pa bi morali v večji meri pokrivati po dohodkovnem, oz. reprodukcijskem načelu, skladi skupnih rezerv so v primerjavi s prejšnjimi leti namreč realno manjši. (Iz Informacij RZ ZSS) v y zacije so doslej poslovale kar s 61 % bančnih sredstev, kar bo ob povečani obrestni meri pomenilo dodatne obremenitve. Zato bo potrebno čim hitreje obračati kapital. Nujne bodo tudi dopolnilne akcije medbančnega poslovanja in, ker je porast denarne mase Umi ti ran, je tu potrebno skrajno racionalno obnašanje z družbenim kapitalom. Ker pa so našteta vprašanja že vprašanja inflacije pa moramo najprej razrešiti vprašanja kurznih razhk, medsebojnih dolgovanj, vprašanje izgubašev, do katerih je treba odnos zaostriti, oz. v skrajnih primerih tovarne celo zapreti. Ker pa se ob vsem tem le ne moremo odreči nekaterim nujnim vlaganjem, kar velja tudi za Iskro, moramo znova zostriti investiranje v proizvodnjo za konvertibilni izvoz ter združevati sredstva za prioritetne pro- kaj od želenega je skem treba in mogoče narediti. Seveda pa brez novih vlaganj naše bodočnosti ni. Pri tem je treba vedeti, da ostaja vsa odgovornost na naših ramenih. in da je ne moremo prenašati na ramena republik in naprej, le če se bomo obnašali racionalno, bomo dosegli boljše rezultate in zajezili inflacijo, ki nam sedaj spodjeda ugodne poslovne rezultate. Roman Albreht je spregovoril o gospodarjenju z družbenim kapitalom m o integracijskih procesih. Posebej je analiziral pripravljen osnutek, ki ureja področje nagrajevanja po minulem delu ter ga bomo v SOZD Iskra sprejemali že letos. (Referat R. Albrehta bomo zaradi aktualnosti v celoti objavili v eni naslednjih številk glasila Predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič je v svojem referatu spiegovoril o analizi gospodarjenja v SOZD Iskra za leto 1983 in o glavnih usmeritvah v letu 1984. Poudaril je naslednje: Če se ozremo nazaj v leto 1983, lahko ugotovimo, da je bilo lani za Iskro težavno, vendar pa je Iskra uspela doseči relativno dobre poslovne uspehe. To nam sicer vliva občutek samozadovoljstva, vendar bi takoj poudaril, da samozadovoljstvo rado otopi ost kritičnega duha, kar pa ni Čas dela in čas znanja Ze v prejšnji številki smo pisali o Iskrini RR šoli. Danes pa bi k terf ; dodali še nekaj pojasnil. Iskrina druga RR šola, ki je bila razpisana1 i lanski jesenski rok je bila namreč prestavljena na letošnji majski1?, Prijavljenih je že precej kandidatov, prečiščen in izboljšan pa bo tudi rf dijski program. To dokazuje, da bomo kontinuirano nadaljevali1; edbo izobraževalnih programov za RR delavce in se tako tudi vkljub izv. vali v naša stabilizacijska in inovacijska prizadevanja. V tem smislu dopolnjujemo omenjeno poročilo še_z naslednjimi dej s11 in ugotovitvami. * Področni kolegu za raziskovalno dejavnost SOZD Iskra je že na sri | predzadnji seji 14.XII.1983 obširneje obravnaval odprta vprašanja v zvf* z II. RR šolo, med drugim, na primer, poročilo o poteku in rezulta' prijavljanja udeležencev II. RR šole s predvidenim pričetkom 7. XI. 1?' in tudi o tem, zakaj jo je bilo potrebno preložiti na letošnje leto. Pri t£ se je tudi strinjal, da je z RR izobraževanjem v SOZD treba nad: "" tudi v naslednjih letih. Dalje je kolegij naročil delovni skupnosti si služb SOZD, da do marca 1984 izvede anketo o RR izobraževanju in analizira odgovore nanjo, strokovnemu svetu za program RR šole P! da naj ga še ustrezno dopolni. ^ Vse zgoraj navedeno je bilo izvedeno in področni kolegij je na svoji ^ seji 23. III. letos potrdil dopolnjeni program RR šole, naročil vsem odgc ^ vornim, da naprej spremljajo njegovo ustreznost in predlagajo vse fflOriL bitne spremembe, da bi ga mogli pravočasno prilagajati potrebam slutita Ijev III. in naslednjih RR šol. Kolegij je namreč odločil, da je tre^ & obiskovanje RR šole omogočiti ne le vodilnim delavcem v raziskoval^ ^ -razvojni dejavnosti, ampak tudi tistim RR kadrom, ki kažejo nagnjeI1hti za različne funkcije v RR dejavnosti. " ...lat, Člani kolegija so predložili preliminarne prijave slušateljev iz delovi>%„( O V ^/1 Vlil piVUllMliOinC piljdvc amaaieiJCV IZ, ucivr*' organizacij za II. RR šolo, ki bo maja letos (razpis zanjo objavljamo v ^ (j, številki), medtem ko naj bi bila RR šola v prihodnjih letih v mesecu api"f iti; in morebiti tudi jeseni. Dokončne prijave za II. šolo bo zbral Izobraže^ 3 ni center SOZD v enem tednu. . o, Ob tem se je razvila zelo plodna, širša razprava. Prisotni so navaj81 ž vrsto odprtih vprašanj kadrovske politike v Iskri, izobraževanje ob delu vj O^/VOVVIIIAA nauiuv Z,d UUUvUv lldlUtiv, urvlllvbvdniv Spubvl IR kadrov v druge dejavnosti in drugo. O nekaterih izmed teh vprašam bi veijetno morah najti rešitve kolegi ip, d poslovodni organi DO in SOZD. . $61 Načeto je bilo zanimivo vprašanje, zakaj ne bi RR šola delovala zdaj,, tej zdaj v drugi DO, torej v tistih DO, ki bi želele vanjo usmeriti dov? slušateljev, med njimi tudi nekaj vodilnih poslovodnih delavcev: tako1* •edavanj, temveč bi lahko skupaj s predavatelji pre^ 'e anje odprtih konkretnih vprašanj dotične DO. Ugo1? n akšna dejavnost predmet poslovanja tako imenovan111 sli možnosti za reševar . .—no ni dovolj. ^ Vil, internem posvet" o sprejeta zamisel,------ vanju o problematiki razvojnd-inovacijske dejavnosti v SOZD Iskra, ki " • 1 predvidoma med 21. in 25. majem letos, oblikovali predlog, da bi na d1;'st strani prilagodili program za III. RR šolo tako, da bi jo priredili izključi N za poslovodne delavce, na drugi strani pa bi predlagali dopolnitev prog1^ ma seminarja za vodilne delavce s temami, ki bi jim dale širši pogled n3 it pomenom inovacijskega procesa in inovacij. St Sklenjeno je bilo tudi, da bo davno jedro programa bodočih RR ostalo nespremenjeno, da bodo RR šole trajale mesec dni, da v RR h ne bodo uvedena predavanja, ki sodijo J ' ......... ma predavanja, ki sodijo v programe rednega izobraževani' )f( na fakultetah, ampak si bodo slušatelji pridobivali znanje za boljše oprete Ijanje funkcij v raziskovalno-razvojm dejavnosti, da je treba omogo?! tv, prirejanje ločenih kratkih seminarjev za specializirane teme, za katere1 Sti dovolj zanimanj a in podobno. Z zadoščenjem je kolegij vzel na znanje obvestilo ing. Miloša Kobetjt da je Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo obljub-jj^ da bo pri registraciji Iskrinih raziskovalnih organizacij upošteva absolvente Iskrine RR šole enako, kot če bi končali šolo za razisKOvalclj pri Zvezi raziskovalnih organizacij Slovenije. L dobro. Tudi v bodoče bomo namreč izpostavljeni trdim pogojem poslovanja in bomo morah oceniti svoj položaj ter tako realno opredeliti naše objektivne možnosti. Na kratko rečeno, so bili v poslovnem letu 1983 rezultati naslednji: porastel je obseg proizvodnje, prav tako tudi izvoz, še posebej na konvertibilno tržišče, kamor smo plasirali kar 10% vsega slovenskega izvoza. Gibanje teh rezultatov v finančnem pogledu pa je bilo seveda podvrženo vplivu cen reprodukcijskega materiala, saj so le-te porastle od 65 do 100%. Drug pomemben korektivni faktor našega finančnega rezultata pa so bile visoke obresti, ki so v tretjem trimesečju celo presegle našo akumulacijo. Kot tretje bi omenil zadrževanje rasti osebnih dohodkov. Kot posledica vseh teh vplivov smo celotni finančni rezultat uspeh le nekoliko izboljšati. Ustvarjeni dohodek se je delno prelil v proizvodnjo in druge dejavnosti. Dosežena akumulacija v višini 3,5 milijonov dinaijev je bila relativno manjša kot pa leto poprej. Najbolj pa izstopa problem investicij, na področju katerih so kazalci uspeha najbolj nezado- voljivi. Znano je namreč, da Isl^ nekaj let zaporedoma ne dosega P' investicij. Podrobneje gledano pa so rezultati poslovanja naslednji: prihodek je porastel za 50 % v p1? rasti nam je omogočil, da smou čili nekatere uspehe n? področju dnosti in pritoka deviz. Na tej podlagi smo uspeli zaviti normalen uvoz. Violino vm normalen uvoz. viormu ■ kako pomembno je dosegati izv 11I 4-z* X a ■ z4 ■ - zv 4 1— —, t*^ lili rezultate, četudi Jje tre to a redi doseženi izvoz le v minimalnem" eu zagotavlja normalno pošlo' Iskre. To pomeni, da bo treba t" bodoče dosegati soh dne izvozne tate. Lanski uvoz je bil manjši ko? prej, letos pa bo še manjši. Zaradi bomo morah povečani obseg P1 vodnje alimentirati še bolj s sub8? iz domačih materialov." Seve«-pričakovati, da bo zato trpela, kvaliteta, kot tudi ekonomi"1 proizvodnje. (Nadaljevanje na 3.str' Direktorja TOZD PTT Vukovar Milenko Milinkovič in I.C., TOZD Mat Jože Cvar po podpisu pogodbe. NFLACIJO bomo zajezili le Racionalnim obnašanjem rim, da bomo morali na tem področju v bodoče narediti še vse kaj več. Če se najprej zaustavimo pri strokovnih, vodilnih in vodstvenih delavcih vemo, da stojimo pred neprijetnim in nepotrebnim problemom vselej, ko je komu izmed, teh potrebno poiskati zamenjavo. Že pred časom smo se dogovorili,da bo potrebno za ta mesta vzgajati kadre iz fastnih vrst.Vsakdobo moral imeti namestnika, ki naj bi se v tej vlogi pripravljal, da po potrebi prevzame delo svojega predstojnika. V tem smislu naj bi delovala nekakšna banka kadrov. Drug 'problem na kadrovskem ,i 6l 1° n ^bfeht (na desni) med svojimi izvajanji. M p0se, „ (Nadaljevanje z 2. strani) n0!!lv°2a nr\t Pozornosti je na področju i^fta v zarini6^ .u.voz opreme, saj je tre^ sa^o l1*1 štirih letin padel od 20 aMtoieni tai/ m3ijone dinarjev. Kaj jeiikšnii majhen uvoz opreme na Nodejavnosti, kot jih področju se skriva v stroškovni ekonomiki. V i r 1,menn!!L(lm,un^cije’,ra$una!: dobro izrabiti možnosti, ki jih nudijo inflacijske razmere. Dejstvo je, da so materialni stroški porastli za 53%, in da so cene izdelkov nekaterih DO jev, ki predstavljajo mrtev kapital. Seveda je v tem tudi videti eno izmed naj večjih rezerv. Kaže pa to na slabo ,|pOlyQ^ jv»g -i v*llVmilVdUIJC j IdUUIkU- Vtl 0\J VV11V llV^OVVllll uCi ektroniv nore8ulacijsko tehniko in limitirane. Iz tega seveda nastaja neso-: mM t/0’ kjet 81110 dosegli kar 50 % razmerje med cenami repromaterialov zal%i0 "nasprotju s tem pa ugotav- na em strani ter naših izdelkov na Damenlo oste8a dela elektronike, ki drugi. . J n za vgradnjo in za široki Da]je naj poudarjlI1) da * je 3^. Za j tizacija povečala za 38%, in da so •>-4 ri9{ j . nz^uviju y v/ v vvuuc* »/v/v, Ul vii* [sKV^na l6 dejavnosti je ključnega razmere na področju delitve dohodka >aF-'lto vlaoa anie v razvojno dejavnost, nekoliko ugodnejše. Zmanjšal se je ’ "tto Qri?r 1110 vsako leto več. T ptr,c namreč delež za skunno in snlošno S°Qka ‘ v e i13 vrednost 4,5 Letos namreč delež za skupno in splošno ;o i—vtiKa v" *"* 4,5 % od porabo, vendar pa so izjemno močno cel, ‘ to še Vendar ugotavljamo, da je porastle obresti. .Slednje' so ob koncu piiflj $Vetu v]Pjema!o> saj podobne finne leta že presegle vrednost celotne v razvoj lastne dejav- akumulacije (kar za 200 %!). ^jeTurt-^131 več- Značilno za Toda za letos pričakujemo še težje voHrNe da vlaganje v razvoj raste pogoje poslovanja. Zato bo treba notfnje je 0| ce!otni prihodek. Tovpra- napeti vse sile, da bi povečali in čim n0iT-ye je "" '-vlvuni p; ®s^ro še toliko večjega julilgtero j ,^9 vemo, da je oprema, s * j- ' J° razvojpdd v Iskri, zasta- ,Z r^,eda posledica premajhnega na čas, kije n L":'Hi se ji j8 krazvoj novih izdelkov. iaiPVriL3.?0 ta čas postal predolg /"»eumetiavi 1 posiai preuoig Svetov- $ ^onkurenčnimi firmami erč'18 za iSKrm trgu. Poudarim naj tudi, ijdatkov 13 Problem nakupa in hni 5en tute licence, kajti le-ti sc ;Altrebu£ ’ S5 stanje, ki ga kupimo nostnem m drugih področjih. V sled-bs. ftili j8!®11!0, da bi ga lahko opleme- nJem 80 šlbke prav vse TOZD v izgubi. »a v.. 11 1 * „ 11-i Ki zA/ir-tT-oin"! 1 irrmin denaija v obratovanih stroških, seveda bo v tem morala odigrati posebej pomembno vlogo Iskra banka. Povem naj, da je akumulacija v primeijavi z letom prej upadla, saj je dosegla le 13% glede na dohodek. V tej zvezi naj spet omenim izgube, ki jih beležimo v štirih TOZD v skupni višini 21 milijard. Med vzroki je treba omeniti še vplive predhodnih razdobij, zamrznitev cen in pa seveda tudi slabosti na programskem, likvid- planiranje in temu bi morah v bodoče posvetiti več pozornosti. Na področju kakovosti izdelkov smo lam ohramli raven prejšnjih let. S tem seveda ne moremo biti povsem zadovoljni. Gotovo bo potrebno uvesti vhodno kontrolo posebej za substi-tute iz domače proizvodnje ter posebno kontrolo za izvoz. Na področju zunanje trgovine je zaživel samoupravni sporazum o ŽT dejavnosti. To pomeni, da smo ponovno dosegli uspeh na področju uveljavljanja in širjenja samoupravnih odnosov. Pred nami je plan Iskra-2000, ki se ga bomo morali resneje lotiti. Z njim nq bi izboljšali lastno poslovanje, hkrati pa zadovoljili zahteve širše družbe. Ta dokument naj bi bil obveza ne-le Iskre temveč tudi širše družbene skupnosti. Opredeliti pa bomo morali tiste ciljne točke, kijih bomo sposobni uresničiti. Treba bo prečistiti in selektirati programe ter se izogniti napakam, ki bi jm sicer plačevalf še dolga leta. Mislim, da moramo pospešiti vsebinsko aktivnost v zvezi z Iskro—2000. V ta okvir sega tudi neizogibno prestrukturiranje iskre. Mora- ,e<*lie6ji prohi*a80dl11 kastnim potrebam. 'iZSe r^u Pa J6- kako preprečiti S?ročjU r*°raka’ !? .nastaja na in v r^voia n°vih izdelkov pri ■ Zotnost-^Vltem svetu- Posebno •^ihoma , Zaslužijo strateški projekti, Da bi odpravili te vzroke izgub je seveda treba posvetiti posebno pozornost vprašanjem oblikovanja njihovih programov in zagotavljanju likvidnosti. Če se zaustavimo posebej pri vprašanju zaposlovanja in zaposlenosti delavcev, je treba poudariti neizo- lv=in° Premaiir la znesek pa je še Iskre. Zavedati se namreč moramo, da lin etno nr 2.’ fe hočemo doseči bo sedanja kvalifikacijska struktura v « 0v- tnestrukturiranje progra- Iskri postala že čez nekaj let tako šodna, da bo treba iskati nove |,--»ra je v , , , ucuguuiia, ua uu ueua isiuni nove g,?- hidi z Preteklosti v tem sodelo- ljudi po eni strani ter odslavljati, bh^cijami j311!*™ znanstvenimi druge po drugi strani. Ker na kaj tak- neugodna, To se je izkazalo za Vehit^Tblig rajati tudi r3zyoj?m mogoče zago-°i?0ntično n bodoče kvalitetno in im kompleksom Če * Pr°izvodnjo. Ka^^vinsfcSL,6 &*1 zra; vCiu Drr.:' Sre_cu|emo se s pomanj- 8Fr/1?1?tedalovVOmn!51t kaP3citet in re" ^f8a m pias ’ medtem ko osvajanje L 3n izdelkov za Iskro ni M šnega ne bomo mogli pristati, bo nujno okrog 20-40 % Islrinih delavcev pomakniti za stopnjo više v kvalifikacijski strukturi. Pred nami torej so sorazmerno obsežne akcije na področju izobraževanja Iskrašev. Za takšno prekvalifikacijo naših delavcev bomo morali navezati kompleksnejše stike s celotnim šolskim sistemom. Pri tem naj poudarim posebej to, da se moramo zavedati, daje to naša naloga in ne naloga koga drugega. Zanjo smo odgovorni sami. Ko smo že pri kadrih, naj pouda- li se bomo povezovati ha kar najbolj učinkovit način. Zavedati se moramo, da je bila moč Iskre vedno v tem, da smo se znali dogovoriti in nato tudi v resnici izpeljati dogovore. V zvezi z nalogami za leto 1984 naj poudarim posebej naslednje: Predvsem velja, da je bil plan sprejet in sicer s predpostavko, da je Iskra sposobna dinamične rasti. V vseh planskih postavkah smo namreč predvideli porast. To moramo uresničiti, vsaj v osnovnih stvareh. Osnovna naloga bo spet izvoz, predvsem zaradi zagotovitve Ukvidnosti. Z izvozno dejavnostjo naj bi kompenzirati kreditno monetarne pogoje. Jasno je, da se bomo srečali s problemi, vendar bomo morali doseči kar največ. Težave bodo tudi v uvozu, povečanje bo predvsem zaradi uvoza opreme. Iskra se bo srečala s težavami tudi skupaj z vso predelovalno industrijo, ki jo bodo cene bolj prizadele kot vso drugo jugoslovansko industrijo. Pričakovati je,dabovse več TOZD naletelo na težave, ki pa jih ne 00 mogoče reševati zgolj s trenutnimi akcijami za izvoz. Dalje bo še problem likvidnosti, saj bo denarja tudi v naprej primanjkovalo. Naj to poročilo sklenem z naslednjo ugotovitvijo: ker ima Iskrina organiziranost kot velik sistem prednosti pred ostalimi, moramo učinkovitosti njenega funkcioniranja v bodoče posvetiti še več pozornosti. Mara Ovsenik TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI Komunisti kritično spremljajo gospodarjenje Ko so komunisti Tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov iz Železnikov 28. marca pregledovali delo v preteklem mandatnem obdobju, so na prvo mesto postavili vlogo osnovne organizacije pri spremljanju gospodarjenja. Ugotovili so, da je bilo njihovo delo vseskozi prisotno, saj so bile gospodarske razmere najtežje v zadnjih letih. Tako so se pridružili prizadevanjem za povečanje zlasti čistega izvoza na konvertibilno področje . Ocenjujejo, da je bilo storjenega precej, vendar bi lahko opravili še več, če ne bi primanjkovalo repromaterialov. Tu so kritično ocenili potek samoupravnega dogovarjanja z dobavitelji surovin in materialov, kjer bi morali stanje izboljšati. Komunisti so menili, da tudi dogovori o varčevanju z energijo in repro-materiaii niso zaživeli v celoti, saj spoznanje o pomenu privarčevanega še ni širše prodrlo. Tudi pri zalogah še ni vse tako, kot so se dogovarjali: na eni strani plačevanje visokih obresti za zaloge, ki zaradi nesortiranosti predolgo stojijo v skladišču, na drugi pa stoji proizvodnja zaradi manjkajočih materialov. Komunisti so menili, da imajo tudi v notranji organiziranosti še rezerve, ki bi jih lahko izkoristili z doslednejšim uveljavljanjem odgovornosti in delovne discipline. Komunisti so obravnavali tudi delo svojih delegatov in ugotovili, da ne opravljajo zaupanega dela. Zato so se dogovorili, da bodo poskušali delo delegatov oživiti, vendar vsemu — predvsem delegatskim gradivom— ne bodo kos sami. To spoznanje bodo posredovali tudi strokovnim službam SIS in zahtevali od njih jasnejša, lažje razumljiva gradiva. Sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami so ocenili za zadovoljivo, kar pa ne drži v celoti za delo z mladimi iz OO ZSMS. Na skupnem sestanku z njimi so namreč ugotovili, da so mladi premalo vključeni v samoupravno in družbenopolitično življenje tozda, to pa bo treba spremeniti. Na zasedanju konec marca so komunisti izvolili tudi novo vodstvo. Naloge sekretarja OO ZK bo še v bodoče opravljal dosedanji sekretar Milan Lotrič. SF Iskrina trgovinska dejavnost pred hudimi problemi Poslovodje Iskrinih prodajaln iz vse Jugoslavije, vodje regionalnih skladišč in prodajni referenti so preučili svoje lanskoletno delo in sprejeli dogovor o poslovni politiki v tem letu. Osnovna značilnost lanskoletnega poslovanja Iskrine trgovinske dejavnosti, ki je združena v temeljni organizaciji Prodaja v Iskri Commerce, je bila v povečani prodaji širokopotrošnih izdelkov, nekoliko pa je stagnirala prodaja drugih Iskrinih tovarn. Iskra je lani prodala preko trgovinske dejavnosti za skoraj 5 milijard dinarjev svojih izdel- nili tudi možnosti za uresničitev letošnje planske naložitve, ki znaša kar 6,5 milijarde dinarjev. Ta naloga gotovo ne bo lahka, zlasti ne zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja, posebno če upoštevamo, s kakšnimi problemi se vse srečuje celotna Iskrina reproveriga. V trgovinski dejavnosti že zdaj ob zaključku prvega trimesečja poudarjajo, da bo najhujši problem do konca leta v zagotavljanju blaga, po katerem je na jugoslovanskem tržišču največje povpraševanje. To so predvsem širo-kopotrošni izdelki, pri čemer pa ne mislimo zgolj na proizvodni program delovne organizacije Široka potrošnja, Delavci Iskrine trgovinske dejavnosti iz vse države. kov, s čemer je plansko nalogo presegla približno za desetino. Na sestanku poslovodij Iskrinih prodajaln iz vse Jugoslavije, vodij regionalnih skladišč in prodajnih referentov so minuli teden v Ljubljani med glavne značilnosti uvrstili tudi to, da so dosegli načrtovano razliko v ceni, to pa jim je pripomoglo k uresničitvi začrtanih nalog. Iskrina trgovinska dejavnost se je lani srečevala z izredno visokimi obrestmi za najem obratnih sredstev, to pa je postavka, ki bo tudi v letošnjem letu v največji meri pogojevala politiko poslovanja. Med hujše probleme so Iskrini predstavniki iz večjih jugoslovanskih mest ter trgovski potniki uvrstili tudi že, lahko bi rekli, kronično pomanjkanje določenih Iskrinih izdelkov, po katerih je na domačem tržišču največ povpraševanja. Po drugi strani se trgovinska dejavnost otepa z velikimi zalogami ne-kurantnega blaga in je verjetno odveč poudarjati, da jim prav te zaloge vežejo velik del obratnih sredstev. Veliko kritičnih besed je bilo na sestanku izrečenih tudi na račun neplačanih terjatev, pa večjih materialnih stroškov poslovanja, spremenjene strukture prodajnega asortimana, in še nekaterih drugih vprašanj, kljub vsej tej problematiki, ki smo jo našteli, pa tudi mnogim drugim manjšim, toda perečim problemom, je lani Iskra prodala preko trgovinske dejavnosti v Iskri Commerce na jugoslovanskem tržišču za de- vanja delavcev v trgovinski dejavnosti Iskre Commerce so v nadaljevanju oce- setino več kot leto prej. Udeleženci ljubljanskega pač pa tudi nekatere izdelke ERO, Te-lematike, Kibernetike, Elementom in tako dalje. Ob tem ne bo odveč podatek, da prav na te izdelke širokopotroš-nega značaja odpade dobrih 60% od celotne prodaje trgovinske dejavnosti v Jugoslaviji. Ljubljanski dogovor je kritično ocenil tudi problematiko zagotavljanja potrebnih obratnih sredstev zaradi visokih obresti. Poudaril je, da bo prav zato treba povečati koeficient obračanja blaga ter z vso angažiranostjo skrbeti za pravočasno izterjavo zapadlih dolgov. LD ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS Je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Poslovanje DO Elektrozveze Delavci DO Elektrozveze so lani uspeli zbrati dovolj moči in volje, da so uspešno zaključili poslovno leto. To je bil velik napor in tudi velik uspeh. Že proti pričakovanju so strnili vrste in z usklajenim delom tako vodstvenih kot proizvodnih delavcev premostili neprestane težave, ki so jih spremljale skozi vse leto. Letos je položaj še vedno težak, vendar neprimerno bolj dorečen. Ni tudi dvoma, da delavci DO Elektrozveze ne bi mogli zbrati dovolj moči in postaviti piko na i dolgoletnim prizadevanjem. Je pa res, da odhod 200 sodelavcev v lanskem letu nazorno kaže, kakšne so obremenitve, s katerimi se ta DO srečuje. Pri tem moramo vedeti, da bi najbrž še marsikdo zapustil svoje delovno mesto, če ne bi sproti ugotavljal, da so s takim proizvodnim programom in predvsem še s proizvodnjo novo razvitih naprav, vendarle dani realni pogoji za solidno poslovanje. Slednje vsekakor drži in delavcem DO Elektrozveze ne ostaja nič drugega kot, da že v letošnjem letu delno to tudi dokažejo. Naši sogovorniki so bili: v.d. glavnega direktorja Franc Štancer, v.d. vodje RR dejavnosti dr. Boris Štemberger, v.d. vodje področja za kakovost, Mi-hailo Žozoli in vodja projekta »Substitucija uvoženega repromateriala z domačim«, Stanko Pavčič. POSTOPNO OKREVANJE Kako je potekalo poslovanje v lanskem letu. Ste lahko zadovoljni z doseženimi rezuzltati? Franc Štancer: Lanskoletni poslovni rezultati so bili glede na pogoje dela in poslovanja ugodni, saj smo kljub stalnim motnjam zaključili poslovno leto brez izgub. Kaj to pomeni, si morda bolje predstavljamo, če vemo, da smo imeli vse od leta 1979 dalje vsakoletne izgube,in da smo kljub kasnitvam za nas izjemno pomembnih razvojnih nalog le-te končno toliko uresničili, da jih bomo lahko v doglednem času prenesli v proizvodnjo. Možne so sicer še manjše kasnitve, vendar "so časovni odmiki danes neprimerno krajši in bolj oprijemljivi. Skratka, nejasen položaj, ki je tako porazno vplival na naše delavce- v preteklem obdobju dobiva vse jasnejše oblike in s tem nastajajo tudi realne osnove za večje združevanje in mobilizacijo naših moči. Ob tem moramo ostati dovolj kritični. Lani smo dosegli le 800.000 din letnega dohodka na zaposlenega, kar je za razvojno in tehnološko zahtevno proizvodnjo ter visoko strokovno kadrovsko strukturo v naši DO vsaj za 50% pod tovrstnim povprečjem. Lani smo plan dohodka presegli za 13%, bistveno smo povečali izvoz, čeprav le naklirinško področje to je za 60%, slabše pa smo zaradi izpada določenih naročil uresničili konvertibilni izvoz, saj smo se morali soočiti celo z njegovim rahlim zmanjšanjem. Predvsem nam je zatajilo povečanje poslovnega sodelovanja, oz. nekatere oblike kooperacijskih in kompenzacijskih poslov (SEL,SAT itd.) še posebej z IRETOM in tu bo potrebno, da skupno najdemo v Iskri prave rešitve, ki bodo omogočile razširitev tega sodelovanja v obojestransko korist. Lani smo ustvarili za približno 20 milijard sredstev za sklade, od česar 11 milijard akumulacije. To sicer ni toliko kot bi naša DO morala doseči, vendar je to za 2,5—krat več od planiranega. Povprečni neto osebni dohodek je znašal 18.696 din, kar je posebej ob upoštevanju visoke strokovnosti zaposlenih, daleč pod Iskrinim povprečjem. To nam je skupno z nezaupanjem v bližnjo izboljševanje poslovnih rezultatov povzročilo izredno veliko fluktuaci-jo. Samo lani nas je zapustilo 200 delavcev, od tega dobršen odstotek strokovnjakov in nosilcev projektov. To je morda danes tudi naš najhujši problem in čeprav smo najpomembnejše Montaža regulacijskih tranformatorjev v Horjulu. RAZVOJ PRAVNEGA SISTEMA Z VIDIKA EKONOMSKE STABILIZACIJE Stanje in glavne smeri razvoja samoupravljanja v organizacijah združenega dela UVOD Samoupravljanje in družbena lastnina — medsebojno pogojena predstavljata temelj odnosov v naši družbi. Samoupravljanje se kot družbeno razmerje izraža v pravici dela z združenimi sredstvi; družbena lastnina pa kot družbeno razmerje pri upravljanju, uporabi in razpolaganju z družbenimi sredstvi. Uresničevanje samoupravljanja in družbene lastnine predstavlja osnovno izhodišče pri delu na nadaljnjem razvoju celotnega pravnega sistema. To osnovno izhodišče je še posebej razvidno iz stališča,vsebovanega v gradivu Kraigherjeve komisije »Razvoj pravnega sistema« kot tudi na tej osnovi razdelanih tez (dr. Nikola Balog), da določila Ustave in temeljnih vsebinskih opredelitev ZZD ne morejo biti spremenjena, ali dopolnjena. Lahko so le predmet drugačnih razlag, kot so danes prevladujoče. Vse druge pravne norme, tako državnega, kot samoupravnega prava so na rešetu. 1. Ocena razvoja samoupravnega prava Obdobje po sprejemu zadnje Ustave in ZZD karakterizira pravo kot pomemben instrument ureja- nja in razvoja novih odnosov. Težnja po univerzalnosti pravne norme je imela za posledico pretiran normativizem na številnih področjih, tudi na takšnih, ki.niso bila ustrezna za pravno normiranje. Pretirano normiranje se je odražalo tudi v reproduciranju, t.j. prevzemanju istih norm v različnih normativnih aktih, nenehnem spreminjanju pravnih norm. Pretiran normativizem se je v končni fazi odrazil v premajhni učinkovitosti pravnih norm. Navedene ugotovitve veljajo, tako za državno, kot novo nastajajoče samoupravno pravo, ki je doživelo v tem obdobju kvantitativno ekspanzijo (hipertrofijo) brez primere. Kvantitativni rasti samoupravnega prava ni sledila ustrezna kvaliteta, kar se je odražalo zlasti v prepisovanju zakonskih besedil v samoupravnih splošnih aktih ter v njihovi dokajšnji vsebinski nedefiniranosti in v pomanjkanju sankcij. Družbeni dogovori so v nasprotju z Ustavo dobili neposredno regulativno funkcijo in so postajali na splošno obvezni za sub- razvojne naloge pripeljali h koncu, je za prenos razvojno in tehnološko tako zahtevnih projektov v proizvodnjo potrebno še veliko visoko specializiranega znanja in dela ter je osip strokovnega kadra za nas resnično hud udarec. Po vrhu vsega smo zaradi naših slabosti v preteklosti in s tem slabe ekonomske baze še vedno omejeni pri pridobivanju novih sodelavcev, kar pomeni, da so nam ključni strokovnjaki marsikdaj obremenjeni še z dodatnimi opravili. Rešitev je seveda v boljšem poslovanju in višjem dohodku. Na žalost pa je ta pogojen z vrsto podedovanih težav in zagona, oz. kasnitev nekaterih naših projektov. Delavci v naših temeljnih organizacijah so že pokazali, da znajo krepko poprijeti za delo, če imajo re-promaterial. Drugače je z zagotavljanjem denarnih sredstev za repromaterial. Težave iz prejšnjih let nam vedno znova prihajajo v različnih oblikah na površje. Predvsem so tu izpadi proizvodnje zaradi premajhnega izvoza in s tem pomanjkanja konvertibilnih deviz v preteklih letih nas še vedno bremenijo, posebej še ker smo tedaj sprejeli od posameznih kupcev avanse in jih nenamensko porabili, proizvodnja pa je zaradi pomanjkanja repromateriala stala. Nastale so kasnitve pri izpolnjevanju obveznosti do naših kupcev in te moramo sedaj poravnati, pri čemer je repromaterial sedaj nekajkrat dražji kot je bil ob prevzemu avansov. Skratka izgube in obveznosti iz prejšnjih let nam mečejo senco na našo sicer tržno in dohodkovno zanimivo proizvodnjo. Prodamo vse, saj naša proizvodnja niti ne more zadostiti tržišču in tudi dohodkovno so ti naši izdelki ob sklenitvi pogodbe s kupcem prav tako zanimivi, vendar so kot rečeno tu obveznosti iz preteklosti, ki nam povečujejo nelikvidnost, zaradi katere nam vse bolj zmanjkuje sredstev za pravočasno financiranje proizvodnje. Ob nepopolni izkoriščenosti proizvodnje pa seveda moramo pokrivati vse obratovalne stroške in ostale nič kaj majhne dajatve. Tako nastajajo izredno močne ovire.indanam je v lanskem letu kljub enakim težavam uspelo pozitivno zaključiti poslovno leto je vsekakor uspeh. Iz navedenega tudi sledi, da je pravočasno zagotavljanje repromateriala za nas bistvenega, pomena in na tem področju smo v preteklem letu dosegli dobre rezultate. Z nadomeščanjem uvoznih komponent smo bistveno zmanjšali potrebo po uvozu, torej po konvertibilnih devizah, od domačih kupcev pa smo večkrat dosegli devizno soudeležbo, kar nazorno kaže, kako so naši izdelki za kupce zani-jivi. To dvoje je tudi krepko zmanjšalo našo devizno odvisnost, ki pa na žalost še vedno ostaja prisotna. Vendar upamo, da si bomo letos, predvsem pa v letu 1985 lahko vseeno zagotovili devizna sredstva, ki nam še primanjkujejo za sprotno zagotavljanje repromateriala, in da bomo letošnje leto prav tako zaključili pozitivno. Bistvenega, morda celo odločilnegia pomena pa bodo pogoji in možnosti financiranja, tako Iskra Banke, kot naših namenskih kupcev in ob tem seveda razumevanje in zaupanje le-teh v našo proizvodnjo. V naslednjem obdobju pa nam ostaja, da z zagonom nove, dohodkovno izredno zanimive proizvodnje prebro- Iz proizvodnje v TOZD TTS. dimo likvidnostne težave ter postanemo ena od uspešnejših DO v Iskri in prav letos bi že morali doseči prve oprijemljive rezultate tudi v tem smislu. RAZVOJNO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST V DO Elektrozveze je razvojno-raziskovalna dejavnost izjemnega pomena. Kakšno je stanje na tem področju? Dr. Boris Štemberger: Osnovna ugotovitev, ki velja za razvojno-razisko-valno dejavnost v naši DO je, da imamo veliko razvojnih nalog in premalo razvijalcev zanje. To nam tudi povzroča težave, saj so naši razvijalci zaradi tega preobremenjeni, dohodkovno nezadovoljiv položaj naše DO pa nam preprečuje, da bi te ljudi nagradili tako, kot so lahko nagrajeni drugod, oz. da bi pridobili nove sodelavce. Ta nevarnost nadaljevanja izredno visoke fluktuacije nam tudi preti, da bomo ostali brez strokovnega kadra in s tem brez naših nedvomno tržno zanimivih programov. Glede razvojno-raziskovalnega dela v preteklem letu pa lahko rečem le, da smo uspešno končali nekaj večletnih nalog, vendar brez uspešnega prenosa v proizvodnjo, kar ostaja naša najpomembnejša letošnja naloga. Sicer pa smo v lanskem letu nadaljevali delo na naših — recimo jim »strateških« nalogah. Te so praviloma večletne in tu velja ugotovitev, da je delo potekalo naprej z večjimi motnjami. V letošnjem letu nas čaka še ena zelo pomembna naloga — formiranje RR področja na ravni DO. Ta bi sicer morala biti izpeljanaže vletu 1983, vendar je v sredini lanskega leta kazalo vse aktivnosti v tej smeri prekiniti. Šele s koncem februarja letošnjega leta, ko je dosežen dokončnejši dogovor o obliki organiziranosti DO Elektrozveze, so bili dani vsi pogoji, da s tem nadaljujemo. Najvažnejši učinek, ki ga od tega pričakujemo je predvsem dolgoročen in sicer oblikovanje enotnega pogleda na DO in na vse njene proizvodne programe. Na ta način si bomo lahko veliko laže izborili tudi dohodkovno takšno mesto znotraj panoge telekomunikacij, kot je glede na pomembnost in obseg pričakovati. USPEŠNO NADOMEŠČANJE UVOŽENEGA MATERIALA Z DOMAČIM Zmanjševanje konvertibilnega uvoza je v DO Elektrozveze dalo izjemno solidne rezultate. Kaj nam lahko poveste o tem? ,19? (, Stanko Pavčič: Proti koncu leta ■ .n smo le uspeli oblikovati projekt: sv“. tucija uvoženega repromateriala z, i mačim, s poudarkom na tehn^, možnostih, z najpomembnejšim c11) (Nadaljevanje na 5. Stanetu Kolencu v slovo Kar ne moremo verjeti, da te več med nami, dragi Stane. dan smo te videvali na tvojem de' lovnem mestu, kjer si toliko $ vestno opravljal svoje del°\ Vedno si bil pripravljen ponuiga!l in čeprav si bil pri svojem delu,z' postavljen raznim težavam in <'1°'. veški muhavosti, si vedno naredi tako, kot je bilo potrebno. _ Težko se bomo sprijaznili L dejstvom, da te ne bo več. TezP bo tvoji ženi, sinu in ostalim nt>l' bližjim, ki so te imeli radi. Hud0 bo prijateljem, znancem in na00’ ki smo s teboj delali več kot 20 Id Zaupali smo ti in še posebu0 spoštovali tvojo poštenost ier skromnost in prav zato bo penina, ki je nastala s tvojim odh°' dom še toliko večja. Vendar tolik' šen del skupne življenjske poti',e. more biti nikoli pozabljen. O-P boš v našem spominu, kot dobd sodelavec in zvest dolgoletnit0' variš. J Sodeluj DO Elektrozvd * D Z|tia j&o V vert lov, frat Pot, lam žta, bilo roči Pač, Z ■Pač P) s, Po Pte PlOj »ih »se, site, sPre 0t8a '»o, ■»el hf l»kc V k jekte določene družbenopolitične skupnosti in ne samo za podpisnike (delitev čistega dohodka). 2. Način in raven uresničevanja neodtujljivih pravic ZZD je v 13. členu podrobneje opredelil pojem neodtujljivih pravic, (glej združeno delo 2-82 dr. Janez Šinkovec — obvezno odločanje delavcev z osebnim izjavljanjam), katere delavci uresničujejo z osebnim izjavljanjem v temeljni organizaciji. Med neodtujljive pravice delavcev sodi odločanje o delu in poslovanju, o združevanju dela in sredstev v DO in druge asociacije, o zadevah in sredstvih v celoti odnosov družbene reprodukcije, 6 dohodku, o razporejanju čistega dohodka, o delitvi sredstev za OD in skupno porabo, pridobivanje OD po rezultatih dela, urejajo medsebojna razmerja pri delu. Poudariti velja, da so po veljavnih razlagah subjekt odločanja o neodtujljivih pravicah vedno le delavci TOZD (14. člen Ustave SFRJ). Zato so lahko družbeni dogovori in samoupravni sporazumi sklenjeni le, če je o njih odločila večina delavcev TOZD (531. in 593. čl. ZZD). V uresničevanju neodtujljivih pravic je treba ločevati urejanje odnosov od njihovega izvrševanja. Ustavna sodišča v Jugoslaviji poudarjajo, da delavci z osebnim izjavljanjem odločajo o vseh primerih, ko se kreirajo, konstituirajo, ali na splošno urejajo odnosi, pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev TOZD v celoti. Delavskemu svetu se lahko prepusti odločanje, ki ga bo delavski svet uresničeval, tudi s sprejemanjem samoupravnih splošnih aktov s katerimi se urejajo razmerja pri katerih gre za uresničevanje in izvrševanje že konstituiranih in urejenih odnosov, pravic in obveznosti. Če se s samoupravnimi sporazumi urejajo pravice in obveznosti, se prepusti delavskemu svetu način njihovega uresničevanja, ne pa tudi urejanje samih pravic in obveznosti (takšna rešitev je možna n.pr.: pri sprejemanju pravilnika o delovnih razmerjih, v kolikor SaS o združevanju dela delavcev določa osnove za urejanje delovnih razmerij; podobno v postopku planiranja — smernice za plan na zboru, temelji plana z referendumom, plan — delavski svet). Razširjene teze za razvoj samoupravnega prava (dr. Nikola Balog izhaja pri uresničevanju pravice dela iz drugačnih tolmačenj ustave. Teza je naslednja: »Iz ustave izhaja, da se pravica dela ne uresničuje le v TOZD, ampak v vseh oblikah združevanja dela in sredstev (14. člen ustave). To je vsebovano v dikciji — vsakemu delavcu je zajamčeno..., da v TOZD in drugih oblikah združevanja dela in sredstev odloča o delu in poslovanju... odloča o dohodku, ki ga pridobiva v različnih oblikah združevanja dela in sredstev. Pravica dela je generalna in univerzalna pravica posameznega delavca in vseh delavcev skupaj ih ne more biti omejena le na TOZD. Svoje pravice, obveznosti in odgovornosti delavci TOZD določajo konstitutivno s SaS o združevanju v DO in SOZD (105. člen ustave). Ta konstitutivni sporazum, ki bi moral v največji širini urediti uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev vsake TOZD na način, ki ga določa SaS sam. Takšen sporazum bi moral biti splošne narave in na temelju tega sporazuma bi se urejanje % neodtujljivih pravic uresničevalo na ^ ganizacijskih ravneh, v skladu z doloc' . ganizacijskih ravneh, odstavka člena 100 ustave. Osebno izjavljanje delavcev bi ^ ralo biti v glavnem omejeno na konstitu ^ samoupravne splošne akte. Poudarje*1 tč moral biti delegatski značaj del3'5 ... sveta, katerega odločanje naj bi bil° • čeno z osebnim izjavljanjem delavk sprejemanju vseh, razen konstitutivn ^ moupravnih splošnih aktov (98. členv ([ s čl. 100y2 ustave). Seveda delavski L. vseh organizacijskih ravni lahko od*0^, tioš kij % da se odločanje o določenih neodtuj^, pravicah prepusti osebnim izjavam Zakonodaja naj bi le izjemno d°^jt,j kdaj je za odločanje o posameznih 1 Ijivih pravicah potrebno osebno izj ak^ delavcev. Pri tem pa naj bi veljala n1‘-- ^ da je določitev načina sprejemanja sa , pravnega prava avtentična pravica de'a^ ki ga ureja ustava in konstitutivni SP akt. , vsk«? X X \ "iije kav, Piavi kavi, Poudarjena regulativna vloga delavS sveta, kot delegatskega organa uprav^lS; k zahteva samoupravno razčlenitev de' ■ V, X S\ S skega načela, da delegati delajo po , čah delavcev, oz. delavskega sveta in ^ za svoje delo odgovorni (101/4 uS ^ Takšna izhodišča utrjujejo delegat®*1^ čelo kot eno izmed temeljnih načel 3, Zbori delavcev, ki so se v praksi uve i/ ke A Si ktej K X; Se kot oblika predhodnega obravna' vanja' moupravnih splošnih aktov in kot obl^ ločanja, naj bi svojo funkcijo zadržali p i i vlogi, kot je predvideno v že ob d l,t sl Ra Poslovanje Do Elektrozveze (Nadaljevanje s 4. strani) j||*anjšatj konvertibilni uvoz za 1 mili-dolarjev v enem letu (20%). Verfletu 1981 smo potrebovali za kon-lar' ■ *ni uvoz skupaj 11 milijonov do-ti0Jev’od tega za civilni uvoz 5 milijo-»r ' Zaradi izteka posebnega pro-Po^ So se v letu 1982 zmanjšale tudi ''am 6 P° konvertibilnem uvozu za ta gtg en> povečale pa so se za civilni pro-Mlo*1 na ^ milijonov dolarjev. Pri tem je t^. Plasiranih za ca. 1,5 milijona na-j, J ’ ki so bila s stališča gospodarskega ^la nedefinirana. ipjjv.^ačetkom intenzivne uporabe do-iji komponent (kondenzatorji, feri-p0 0 v letu 1982 nastale realne potrebe f.‘ (p Razveljavitvi nekaterih naročil jif '|-(iedvsem posameznih enot pri SEL), d«’ tudi zgodilo, žal pa to ni bilo ■J Hitj e za nekatere enote, ki jih nismo |p l(j^Potrebovali. Tako je bil že v letu Hjv. izvršen preobrat v vrednosti 1,2 fd 'JčjJ0/13 dolarjev, ki pa je imel največji siti ' v Ičmeljni organizaciji elektron-ppRHstrumenti (usmerjena magnetna dj: ,e.yina, komponente) in delno v ra-sh l" zvezah, medtem ko pri telefon-te, 'a telegrafskih sistemih nadomesti-C. dala pravih učinkov, predvsem Kg,. . tega, ker v spletu okoliščin ni bil vfran Program Z12F. N etU Pa smo porabili za sku-ljt. konvertibilni uvoz 5 milijonov do- Vji':’’ oa tega 3 milijone za cisti * ■ namen (V tej vredno-n- je tudi nekaj nepotreben uvoza> ki je bil naro-jjjj in skladiščen pri raz-tse Posrednikih v tujini).v- Pri sttg .lem pa je bil dosežen, v zelo zao-Spronik Pogojih gospodarjenja, ki so ga ttljale še težave v sami sestavljeni Ofj, • vv v aaiiu acaicivijem L aizaciji, zelo soliden gospodarski krtiu "a ravn' delovne organizacije. K ine,u Je seveda največ prispevala te-g,.jaa organizacija telefonski in tele-tavRki sistemi, organizacija, ki je bila ^ tekoč že odpisana. sita Sanacijskem načrtu (modra knjiga t5 — kot organ predhodnega ^aavanja odločitev. N jet*ena izhodišča bi nedvomno imela za spl.aiCo zmanjšanje števila samoupravnih aktov v OZD, hkrati pa bi njihova nyj? na uporaba pomenila bistveno racio-ljJV|.acii0 postopkov sprejemanja in uve-'Miv 3 delegatskega načela, pri čemer delavcev na sprejemanje samouprav-1, jušnih aktov ne bi bil zmanjšan. vezava pravice dela z obveznostmi in ™8ovomostmi ^^tev komisije zveznih družbenih ik V ie> da se pravica do dela premalo in ° n° Povezuie z obveznostmi in odgo-delavcev. Delavec, ki ne izpol-p,9 sv°jih dolžnosti, določenih s samou-PravjIIn‘ splošnimi akti, bi moral izgubiti skif 'j PtaVj 0 dela, saj se ta ne more odraziti kot -1 '-'tj R9 d° nedela,nediscipline (15. čl. usta- hr,... KOni. ki ne ve7ein nravire riela 7 Hnlž- Nnv 0ni’ ne vezej° pravice dela z dolž-Vr ''.aa^ajo biti revidirani, idf/^ajenih tezah o problemih in razvoju !ve;jUPravnega prava (dr. Balog) sq s tem v v naslednje pobude: li(0l.^heben je disciplinski postopek, v ko-113 ^juktiven način ugotovi, da de-|)e,ne izpolnjuje svojih obveznosti. 4tgj,aVec ne more odbijati izpolnjevanja to, . del in nalog kot tista, na katera je raz-v- kolikor to neizogibno izhaja iz h delovnega procesa (že vsebovano v IjR l|0r 0Vni odmor ne sme ovirati dela. V ko-j, tte ,,®a delavec ne more izrabiti, se za pol HaRaiša delovni čas. kt0ri R5'1' je potrebno pravne probleme ega dela v tem smislu, da bi sezonski delavec šele po določenem čgsu pridobil pravico dela. S posebnimi ukrepi, kot na primer oprostitev plačila prispevkov in davkov, stimulirati zaposlovanje mladih. Zaposlovanje pripravnikov je potrebno sankcionirati. Uvesti možnost brezplačnega zaposlovanja pripravnikov na posebno strokovnih delih pod pogojem, da OZD ne razpolaga z zadostnim dohodkom. Takšno zaposlovanje naj bi ne bilo nezakonito. 4. Družbena lastnina Družbena lastnina se odraža v upravljanju, uporabi in razpolaganju z družbenimi sredstvi (čl. 13-15, 24. člen Ustave). Ugotovitve komisije družbenih svetov so, da je sistem upravljanja, uporabe in razpolaganja z družbenimi sredstvi premalo izpopolnjen ter da bi moral preprečevati neupravičeno državnolastninsko, skupnolastninsko in zasebnolastninsko ravnanje. Razširjene teže (dr. Balog) konkretizirajo ugotovitve komisije zlasti z naslednjimi: a) Upravljanje z družbenimi sredstvi se uresničuje na vseh organizacijskih nivojih (glej tč. 2 tega prispevka). V pojem upravljanja sodi tudi izbor tehnologije. Tehnološka celovitost v okviru DO in SOZD je v skladu s programom stabilizacije pomemben pogoj za nadaljnji razvoj celotne družbe. Po obstoječih pojmovanjih je izbira tehnologije stvar delavcev TOZD. Po mnenju avtorjev razširjenih tez razvoja pravnega sistema izbor tehnologije ne sodi v neodtujljive pravice delavcev v TOZD, ampak je stvar večinske volje delavcev DO, oz. SOZD. Samo v izjemnih primerih (narava produkcije, skupna vlaganja) lahko SaS o združevanju v DO (SOZD) dopušča TOZD, da sama izbira tehnologijo. b) Uporaba. V zvezi z uporabo družbenih sredstev prihaja do situacij, ko sredstva v eni TOZD niso družbeno smotrno uporabljana (na primer neuporaba osnovnega sredstva). Delavci v DO kot celoti nimajo pravnih možnosti za prenos sredstev v druge TOZD iste DO, kjer bi sredstva lahko racionalno uporabili. Zato se predlaga, da se absolutizirana pravica uporabe družbenih sredstev TOZD relativizira. V tem smislu bi bilo potrebno pravno urediti možnost prenosa družbemih sredstev TOZD v drugo TOZD brez soglasja delavcev TOZD, ki ima sredstva v uporabi, vendar jih ne uporablja, ali jih ne uporablja smotrno (tu ne gre za začasen prenos v smislu 234. čl. ZZD). Na uporabo družbenih sredstev se navezuje tudi ohranjanje vrednosti družbenih sredstev. Zato ustava zahteva permanentno revaloriziranje družbenih sredstev v skladu z zakonom. ZZD (233. čl.) in izvedbeni zakon predpisujeta revalorizacijo osnovnih sredstev. Zaradi obstoječe ureditve, ki ne določa revalorizacije obratnih sredstev (surovine, repromaterial), prihaja do zmanjšanja vrednosti družbenih sredstev. Tudi obratna sredstva bi bilo potrebno revalorizirati in to brez zvečanja dohodka. Revaloriziranje vseh družbenih sredstev tudi nasprotuje delitvi po delu in rezultatih dela, saj se lahko deli le dohodek, ki je rezultat dela, sprememba vrednosti namreč to ni. Prepoved uporabe družbenih sredstev v zasebne namene je sicer kazensko pravno sankcionirana, vendar bi morali privatizacijo preprečevati tudi s samoupravnim pravom in moralo. V samoupravnem pravu bi morali privatizacijo družbenih sredstev sankcionirati z izgubo pravice dela. c) Razpolaganje z družbenimi sredstvi se navezuje na pojem pravnega prometa. Sedanja ureditev razpolaganja z družbenimi sredstvi je določena v 244. čl. ZZD (TOZD ima pravico razpolagati z družbenimi sredstvi, s katerimi upravljajo delavci. Pravica razpolaganja je prenosljiva na DO, SOZD ali drugo OZD v mejah pooblastil) Razširjene teze vsebujejo naslednja izhodišča: — DO (SOZD) razpolaga z izjemnim dohodkom v skladu z 18. čl. ustave, — DO (SOZD) razpolaga z rezervnim skladom, pri čemer je združevanje rezervnih sredstev na DO (SOZD) obvezno, — DO (SOZD) razpolaga z združenimi sredstvi, — DO (SOZD) bi morala razpolagati tudi s sredstvi TOZD v pravnem prometu, s tem da se le-ta seveda vodijo kot sredstva TOZD (odločanje o razpolaganju — kot pod tč. 2 tega prispevka je 2. odst. čl. 100 ustave). 5. Poslovodni organ V samoupravnem pravu je potrebno okrepiti pravice in odgovornosti poslovodnih organov v skladu z ustavo in ZZD. Ob tem pa razširjene teze za razvoj pravnega sistema poudarjajo, da: — v zakonodaji (516. čl. ZZD) ni razrešeno vprašanje vertikalnih povezav TOZD — DO — SOZD, — bi TOZD imel lahko le IPO ne pa KPO (stališče bi morali vključiti v ustrezne druž- bene dogovore), — KPO DO (SOZD) bi moral biti sestavljen iz direktorjev TOZD (DO). — delovne skupnosti (strokovne, oz. skupne službe) morajo obstajati lev DO, oz. SOZD. 6. Razširjene teze o smereh razvoja samoupravnega prava poleg omenjenih vprašanj obravnavajo še vprašanja razvoja delegatskega sistema in razvoja delitve po delu in rezultatih dela, vendar v teh segmentih ne prinašajo rešitev, ali pa stališč, ki niso vsebovana v tem prispevku, ali pa so največkrat strokovno splošno znana dejstva. Izjema je stališče, da bi bilo potrebno odpraviti avtomatizem, po katerem imajo zakonske obveznosti prednost pred osebnimi dohodki, iz česar bi seveda izhajala potreba po širših spremembah zakonodaje v zvezi z delitvijo dohodka. 7. Za konec bi rad le še omenil, da samoupravno pravo izhaja iz ustavnega položaja delavca in delovnih ljudi, kot nosilca vseh pravic, obveznosti in odgovornosti. Seveda mora biti v skladu z ustavo in ne v nasprotju z zakoni, t.j. kogentnimi normami državnega prava. V skladu s takšnim položajem delavcev bi nas morala pri kreiranju samoupravnega prava v odnosu do državnega voditi maxima, da samoupravno pravo lahko originalno ureja odnose v družbeni reprodukciji, v skladu z ustavo in ne v nasprotju z moralo in kogentnimi normami državnega prava. Nasprotno pa državno pravo, t.j. državni organi lahko določajo pravice, obveznosti in odgovornosti le kadar so pooblaščeni z višjimi akti. Jože Golob m———i—m—>—m»i nMMiaaMnMiun t mirri Okrogle mize in programsko-volilna konferenca KS ZSMS Iskre IEZE Prejšnji konec tedna se je v Dolenjskih Toplicah zbralo okrog trideset predstavnikov osnovnih organizacij ZSMS Iskra IEZE na seminarju in programsko volilni konferenci koordinacijskega sveta ZSMS. Mlade je najprej pozdravil član KPO DO IEZE Jože Sure, ki je nato v zanimivem programu predstavil delovno organizacijo in s komentirano govorico številčnih podatkov tudi njen nekdanji in današnji ekonomski položaj. Zoltam^Zemljič, vodja službe kako- spremljal tovrstne težave, vodil evi- mlade nadvse zanima, to so krožki za izboljšanje kvalitete proizvodnje. Govoril je o uvajanju teh krožkov v Iskri, o prvih krožkih v IEZE, njihovem pomenu in izkušnjah, ki jih imajo v svetu s to obliko dejavnosti. Popoldanske okrogle mize, kjer so jeno gradnjo za vse TOZD in opravljal vse naloge na področju družbenega standarda. Mladina zahteva, da se ti zaključki posredujejo vodstvu DO in DPO v TOZD in DSSS, ki naj o tem razpravljajo in zavzamejo stališče. Programsko-volilno konferenco KS pogovarjali o inventivni dejavnosti, uvajanju krožkov za izboljšanje proizvodnje, stanovanjski problematiki in nagrajevanju po delu, so spodbudile živahne debate, številna vprašanja in predloge. Namen okroglih miz bo uresničen, če bodo udeleženci vsaj del živahnosti in zanimanja za obravnavane teme prenesli v svoje sredine. V tem smislu so ob zaključku oktoglih miz sprejeli tudi sklepe. Skupina, v kateri so razpravljali o uvajanju krožkov, vodil jo je Sašo Ličar iz Polprevodnikov, je sprejela sklep: udeleženci razprave o inovacijah predsednik koordinacijskega sveta Roman Topole, nakar so izvolili delovne organe konference, med njimi tudi največkrat ustavimo, predvsem zaradi subjektivnih razlogov. Kljub temu so rezultati dela veliko boljši kot so bili v začetku, se pravi pred slabim letom. Največji uspehi so še vedno na področju športa in kulture, saj mladi sodelujemo na vseh športnih prireditvah v okviru občinske konference in SOZD Iskra. Tudi glede organizacije in izvedbe proslav ni večji problemov. Pri mladinskem prostovoljnem delu je treba poudariti, da so mladi vse manj zainteresirani za takšno obliko družbenega angažiranja. Vzrokov za to pasivnost je več, vendar še vedno odide na zvezne in republiške MDA vsaj po en mladinec iz vsake OO. Vidni so tudi uspehi pri organizaciji internih mladinskih delovnih akcij v posameznih 1 OZD-ih. Mladi smo vedno priprav- naši delovni organizaciji opažamo čeprav sodelujemo pri sodelovanju in-se vedno različno aktivnost osnovnih temih glasil, pišemo plakate, urejamo stenske časopise... Se vedno se pre- organizacij ZSMS — od zelo aktivnih in številčno močnih do osnovnih organizacij, ki obstajajo le na papirju in štejejo le nekaj članov. Pojavlja se problem kadrov, . , r rujavija se problem kadrov, ki so in krožkih za izboljšanje proizvodnje se pripravljeni delati v mladinski organiza-zavezejo da bodo prenesli informacije ciji. Večjim OO je pri tem lažje, ker O krožkih V SVOIP. QT*pHiTIP in C*» i o krožkih v svoje sredine in se povežejo z Zoltanom Zemljičem in Lotarjem Kozino. V zvezi z inventivno dejavnostjo — ta pogovor je vodil Jože Pucelj iz Šentjerneja — so sprejeli naslednje sklepe: da bo inventivno dejavnost v posameznih TOZD čutiti, je potrebno večkrat letno zbirati čim več predlogov iz posamez- nih sredin in jih tudi ustrezno nagrajevati. Da bodo uspehi pri inoviranju in razvijanju lastne ustvarjalnosti doseženi, morajo biti tudi poslovodni organi nosilci no-vacij. Koordinacijski svet naj ima v planu mladinske organizacije tudi skrb za delovanje in pospeševanje inventivne dejavnosti v posameznih temeljnih organizacijah. Okrogla miza o nagrajevanju po delu, ki jo je vodila Anica Kapus iz DSSS je prinesla vrsto konkretnih vprašanj, na katera so mladi dobili tudi konkretne odgovore. V vsakem primeru so iz dveume debate na to temo mladi odnesli več, kot kaže sklep, ki so ga sprejeli in v katerem pravijo: mladina podpira in se zavzema, da čimprej v DO pristopijo k enotnemu in skupnemu urejanju delitve po delu na osnovi enotnega razvida del in nalog v skladu z družbenimi usmeritvami in samoupravnimi sporazumi s tega področja na ravni SOZD Iskra. Zaključki okrogle mize o stanovanjski problematiki, ki jo je vodila Vlasta Krapež — Blagšič, so naslednji: — stanovanjska problematika, zlasti mladih družin po TOZD in DSSS je pe- rnato zavedamo pomena hitrega in kvalitetnega informiranja. Nalogi podružbljanja SLO in DSZ mladi posvečamo premaleT pozornosti in se ne vključujemo v delo komitejev za SLO in DSZ v temeljnih organizaci- Del udeležencev seminarja in konference v Dolenjskih Toplicah. imajo večji potencial za kadrovanje. Pojavlja pa se tudi že znan problem — ko mlade izvolimo v druge DPO in samoupravne organe pustijo delo v mladinski organizaciji, delno tudi zaradi preobremenjenosti. Do sedaj so v naši DO nekatere OO precej dobro delovale, predvsem tiste z območja Dolenjske, sam koordinacij- jah. Čeprav imamo komisije za to področje v skoraj vseh OO, so te komisije povečini le okras osnovnim organizacijam. Pri vključevanju mladih v samoupravne organe in DPO vidimo, da se mladi delegati premalo zavedajo odgovornosti do mladinske organizacije in največkrat zastopajo le svoje lastno ----- J — .— ~ -J *-*»1» IV vy vv i vil 11 ct W J J J v) i. vy j KJ IV- OVVJV ski svet pa še zdaleč ni opravil svoje na- mnenje. To je tudi napaka vodstev OO, loge. Spomladi 1983 je bito izvoljeno ki te mlade delegate prepuste same novo vodstvo KS in pokazali so se nekateri premiki na bolje. Tako smo v mesecu maju organizirali srečanje mladih IEZE na Mrzlici. Mladi iz Polprevodnikov'so v ta namen pripravili kuitur-no-zabavni program, tako da je sreča- sebi. Za konec naj omenim še dokaj dobro sodelovanje z ostalimi DPO, samoupravnimi in poslovodnimi organi v okviru TOZD kakor tudi na nivoju DO IEZE. Seveda pa moramo temu , , P iiu-zaudvm program, taKO aa je sreča- uu ttizLti. Seveda pa moramo temu reca, se posebej zaradi zaostrenih go- nje povsem uspelo. Sklenili smo, naj bi sodelovanju posvetiti še več pozornosti SpOdarSkih pogojev in nestabilnosti to srečanje nnstaln tradieinnalnn kniti le c clrimnlml m-OCml :« —____ trga in s tem možnosti pridobitve stano- vanja — nujno je treba zagotoviti medsebojno povezovanje temeljnih organizacij in DSSS in s tem v zvezi združevati razjx>ložljiva sredstva. V ta namen je potrebno v samoupravne splošne akte vključiti kot vir pridobivanja sredstev možnost sklenitve SS za zagotovitev sredstev za reševanje skupnih stanovanjskih problemov, še zlasti, če gre za reševanje stanovanjskih problemov zar koncev, zaposlenih v DO. — udeleženci okrogle mize smo ugotovili, da je na področju stanovanjske problematike zelo malo storjenega, ker ni ustreznega kadra, ki bi se s tem konstantno ukvarjal, saj reševanje te vrste problemov ni samo v tem, da se razdelijo razpoložljiva sredstva, marveč bi bito treba zaposliti delavca, ki bi trajno k to srečanje postalo tradicionalno, ven- kajti le s skupnimi močmi in poenote-darvsakokrat v drugem kraju. Naša de- nimi akcijami lahko dosežemo kvali-lovna organizacija je namreč lokacijsko tetne premike naprej, precej raztresena po Sloveniji in iz tega Na poročilo predsednika in poročila izvira tudi nekaj dodatnih težav, predv- o delu OO ZSMS po posameznih tešem pri povezovanju aktivnosti posa- meljnih organizacijah in DSSS ni bito meznih OO ZSMS. Veliko pozornosti smo namenili reševanju dohodkovnih odnosov v naši DO. Pobuda je prišla iz OO ZSMS TOZD, ki je udeležena v dohodkovnih odnosih. Skupaj z ostalimi DPO in po- pripomb. Po razrešitvi predsednika so izvolili novo predsedstvo KS ZSMS Iskra IEZE in sicer: za sekretarja so izvolili Janjo Habjan, za namestnika predsednika Staneta Slugo in za predsednika Franca Hudoklina iz Šentjer- ----j- —j — * v 11* pv/ i 1 UUV.C1 l 1 UV-J 1 slovodno strukturo smo dosegli podpis nejskega TOZD Upori, samoupravnega sporazuma med tremi Med udeleženci, ki jih še nismo ome- TOZD. V okviru koordinacijskega sveta smo formirali delovno skupino za obiske najbolj kritičnih sredin naše DO. To delo se je izkazalo kot zelo pozitivno, saj aktivnosti v teh OO naraščajo. Na predsedstvu KS redno obravnavamo poslovanje naše DO, vendar se tu Novo predsedstvo KS ZSMS Iskre IEZE: od leve: Stane Sluga, Janja Habjan in nili, je bil Ivo Jan iz ljubljanskega No-vuma, ki je nadvse zanimivo govoril o inventivni dejavnosti, problemih in rešitvah v zvezi z energijo ter sprožil vrsto vprašanj na te teme; seminarja in posebej okrogle mize o stanovanjski problematiki pa se je udeležila Draga Vukovič, tajnik DPO v DO IEZE. Na koncu so mladi sprejeli še program dela in aktivnosti KS ZSMS Iskra IEZE v mandatnem obdobju 1981—1986, v katerem so zapisali: Zveza socialistične mladine se z organiziranjem družbenopolitičnim, idejnim, izobraževalnim in vsem drugim udejstvovanjem nenehno zavzema, da mladina skupaj z vsemi delavci uresničuje načela in cilje socialističnega samoupravnega razvoja. V skladu s temi načeli je poglavitna stalna naloga organizacijska, idejna in kadrovska krepitev osnovnih organizacij v IEZE. Koordinacijski svet bo vzpodbujal vse osnovne organizacije, da se mladina organizira in kar najbolj angažira na vseh področjih družbenega življenja, dela in ustvarjalnosti. S svojim delovanjem bo mladinska organizacija vplivala na tiste mlade delavce in organizacije, ki še niso politično aktiv- ——lil llllim Hill IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIUUIIJU 8 ■■■ ■ ■ ^ 'M Mladim iz IEZE je govoril član KPO Jože Sure o delovni organizaciji, o krO$ l za izboljšanje proizvodnje pa Zoltan Zemljič (prvi z leve) ni. V osnovnih organizacijah, kjer aktivnost in delo potekata po dobro pripravljenih programih, bomo zagotavljali aktivnost vsaj na dosedanji ravni. Delovanje mladih na področju LO in DS je zelo pomembno. S svojimi programi se vključujemo z ostalimi DPO v program te dejavnosti. Koordinacijski svet bo skrbel za informiranost in izmenjavo izkušenj na tem področju. Sodelovali bomo v akcijah s sindikatom. Športno dejavnost bomo gojili v okviru organiziranih športnih iger v vsa*' j1' TOZD, DO in SOZD. Sestajali se bomo najmanj VJ-. ^ tromesečje, ko bomo pregledali d6*, vanje na vseh področjih in se dogov01! o konkretnih akcijah za naslednje 0 dobje. Osnovne organizacije bodo red116 obveščale predsedstvo koordina' skega sveta ZSMS IEZE o svojem d£l redno vsake tri mesece. Vsak del£$! lif iiit tila . raz i)1 Pri ’i» bij, že| koordinacijskega sveta pa bo vesti0 ^ celovito informiral svojo osnovno0 ganizacijo o skupno dogovorjenih ^ jah in zadolžitvah. ^ |,| Vključevanje v Iskrin informacijski sistem V eni izmed zadnjih številk glasila Iskra je bil objavljen prispevek Stanku projektne skupine za vodenje programskega paketa »Proizvodni "i 'žt «1.. *, J „1----------2___il_ £• 1 A aicuaatu vrjvavmv m.a v |J1 Vgl ttlliaikCgU fJliahCm IU1Z, v UV*' < terialni planski sistemi« v TOZD delovne organizacije Široka potrošnj8,. ponedeljek, 26. marca se je z istim namenom v Iskrini poslovni hiši skupina 31. delavcev: organizatorjev, delavcev iz tehnologije in operflli' priprave dela iz delovne organizacije Avtomatika oz. njenih temeljnih 0$ 1 nizacij in delovne skupnosti. Dne 6. marca sta delovna organiza- pili; predviden je nakup računali'^ cija Avtomatika in Zavod za organiza- oz. strojne opreme od cijo in informatiko — ZORIN, podpisali Iskra—Delta, pri čemer smo upoštevJ. pogodbo o nakupu programske opreme tako ceno opreme, ki mora biti v skl3”” PMPS. Nosilec projekta, ki so ga pri- z našimi finančnimi možnostmi, za!j, pravili v TOZD Center za avtomat sko obdelavo podatkov je Janež Novak, sodelovala pa sta tudi Jaflez Božič in Marjan Murn. Projekt so pripravili v sodelovanju s KRKO iz Novega mesta, kjer že teče od maja 1983. Prva izvedbena faza zajema osnovni modul in sistemska orodja ter vodenje zalog in obračun skladišč, druga faza pa dobavitelje, planske p^edkalkulacije in planiranje virov, tretja pa neto potrebe, iz katerih izhajajo spremljanje in termini-ranje proizvodnje. Na omenjenem sestanku so se udeleženci seznanili z vsebino programskega rovan je obdelav v primeru izpada nalnika kakor tudi povezovanj0 Iskrino računalniško mrežo. Nato P'1" gramske opreme, ki je nujna za ob*1”' vanje računalnika, terminalske n*! in o povezovanju z drugimi računali',! in že omenjene aplikativne program5'j opreme — programski paket PMPSy bo omogočil realizacijo računali!5', podprtega informacijskega podsist0"! nabave, materialnih tokov in planiral) proizvodnje. Ometi jena kompleksna izhodišča z” htevajo tako dosledne in temelj1' predpriprave kot postopno instaliral) Prvi sestanek projektne skupine za vodenje programskega paketa PMPS. paketa in baz podatkov ter z osnovnimi pojmi o računalništvu. Predavanje je bito spremljano s praktičnim prikazom na računalniških terminalih. V torek, 8 t.m. pa bodo na osnovi gradiva, ki so ga prejeli vsi udeleženci, že obdelovali osnovni modul in posamezne baze. Za nosilca izvajanja programskega paketa PMPS v delovni organizaciji Avtomatika je bil s strani Zorina zadolžen Niko Bavec iz delovne skupnosti za skupne zadeve. V delovni organizaciji Avtomatika se je zahteva po izgradnji informacijskega sistema intenzivneje pojavila po obsežnejši reorganizaciji delovne organizacije v 1979. letu. Izhajajoč iz ugotovitve, da učinkovitega informacijskega sistema za tako zahteven kompleks kot je Avtomatika, ni možno realizirati naenkrat, smo v sporazumu o temeljih plana za obdobje 1981--85 zapisali: — poleg obstoječih obdelav na CAOP naj bi prešli na dnevno tekoče podatke o materialnih tokovih oziroma računalniško izvajanje nabave in planiranje proizvodnje po navedenih fazah; — modernizacija programske opreme: faze podatkov, transakcijsko procesiranje, terminalska in računalniška mreža; — investicije v strojno opremo (računalnik in ostala periferna oprema). K izvajanju teh odločitev, ki so danes aktualnejše in nujnejše kot v času sprejemanja, smo v Avtomatiki tudi pristo- upreme in vpeljavo računalniške ob* lave podatkov, ki ne dopušča nikakb0 improvizacije. V to vključujemo: —- izdelavo tehnološke dokumei'” cije, — podatkovno analizo in analizo p°’ treb uporabnikov vseh služb od oper” tivnega do poslovodnega nivoja — definiranje obsega, strukture periodike informacij za posamezne 11 voje odločanja in doprogramiranja — opredelitev pooblaščenih upora0 nikov— delavcev, ki lahko uporablja)” določene programe — usposabljanje kadrov v TOZb — nalaganje baze podatkov s sistei1-skinii datotekami, matično datotek” materialnih postavk, datoteko Pr01' zvodnih postopkov itd. — vprašanje dejanskih stanj pronre*11 in paralelne obdelave — prehod na normalno računalnišk obdelavo. Zavedati se moramo, da uvedba ra’ čunalniške obdelave proizvodne^3 kompleksa sama po sebi ne bo reši|a problemov kot so nelikvidnost, visok” zaloge itd. Nudila bo le ustrezne kval' tetne informacije. Od nas, oziroma *' lavcev, ki bodo delali na tem področj” posredno ali neposredno pa je odvisi”: v kakšni meri jih bomo znali uporab1" ter z njihovo pomočjo hitreje ukrep3" in sprejemati odločitve. Š.P' Slo 60 š,ROKA potrošnja ^ve temeljni organizaciji Poslovali neuspešno Videti je torej, da so vam glavne težave povzročala tako imenovana ozka grla kot orodjarna, konstrukcija in podobno. »Res je, nikakor ne moremo mimo dejstva, ki se vleče že vrsto let mimo dejstva namreč, da vsi činitelji kot so orodjarna, konstrukcija in elektronika Dve temeljni organizaciji v Široki potrošnji sta lanski rezultat zapisali z ne rešujejo dovolj zavzeto problema-rdečimi številkami in to v dobršni meri na račun objektivnih razmer. Zlasti tiko v proizvodnji opreme, kar nam temeljna organizacija Tovarna gospodinjskih aparatov iz Reteč, kjer je splet kaže na veliko nedokončano prpizvod- dejavnikov »pripomogel« do 94 milijonov dinarjev izgube in manj v Sežani, njo v orodjarni. Sleherni v tej verigi se kjer je TOZD Elektroakustika z nujnimi, že nekaj let odlaganimi odpisi, lani mora namreč zavedati, da plan proi- zabeležila 50 milijonov dinarjev izgube. zvodnje sloni na predvideni opremi in w 'C®aČe pa 50 bi,e razmere za vse polnoma normalno (morda celo spod- da siehern' dan zamujenega roka po-,J#1 k a organizacije v Široki potrošnji bujano) početje, so bile tovrstne po- J6 •V Posamezni "• ''ma"' —" ' 1 • ' ' slovne odločitve brez dvoma pametne. "! 1 temeljm or8anizaclJ' združenega If r«tLrnrnrnr> "Žol ^^ dela.« j ob' red«« na' nd elež1 tnf jv manj enake. Proizvajalci izdel-rgoVj amenjenih za prodajo na pultih itepaij’So se bolj ali manj neuspešno vsat1 ni hL z >>.argumenti« administracije, del«; bilev,:,,v;<,|jevala oblikovanja cen, ki bi /0rii iiiti n, ^ kolikor — toliko v skladu z div-^atgrj^čanjem cen reprodukcijskih D'" 'kCi|P,nslov'čno pomanjkanje repro-id $aj so ■ .matei"ialov je prizadelo vse, jel- razp0i'meli. Prav vsi premalo pravic za ijiPri^g £anJe z ustvarjenimi devizami. % 0Val° Pa Je prav vsega, kar bi želčz ^ nabaviti na domačem tržišču: !||h pi ’ ba,"vn'h kovin, plastike, električ-Ovj entov 'td. Mib *>i|0 'f3 ,Za boljše gospodarjenje pa je tudi letnih izredno hitro naraščanje 'Oemun'". mer- Kako izredno po- Seii °je t0za Široko Potrošnjo naj- ■ til,SredUstrira podatek, da je delež naje-Večjj r,,itev za poslovanje kar nekajkrat V, *astnih sredstev. Zato seveda letuj j./ ne Preseneča, da je bil lansko-Od oaj a,n srSdstev za plačevanje obresti o s^delts {‘‘h kreditov toliko presežen (in-ilič1' izpoln: ^a med ostalimi podatki o ij8'' ižstopaCVanju začrtanih ciljev krepko itivt,.Zvodn0datk.i Pa 50 tudi zgovorni. Proi-0$ lačrto*3 n' h'*3 dosežna tako, kot je bilo S^n0 (zaostanek nekaj manj kot večji i °j,_eelotni prihodek je za 13% načrti °! ie h'*0 predvideno, hitreje od stev L Pa narasla tudi poraba sred-celo’^'Je z indeksom 114 prehitela rast Oitiej:, 8a prihodka in temu ustrezno rač«’ !0'ka Dlrast dohodka. Slednjega je Ši-iie 1 S ie kn 0snia dosegla za desetino več Jp(iylcK,„ Uo predvideno, vendar na ie že Vsaj kratkoročno. Žal se položaja ne da spremeniti čez noč, zato tudi napovedi, kako bo Široka potrošnja ob napovedanih nadaljnjih povečevanjih obrestnih mer poslovala, nihče ne daje rad. Dejstvo je namreč, da v okolju (panogi, družbenopolitični skupnosti) poslujejo z večjim deležem lastnega premoženja v poslovnih sredstvih, da pa se v Široki potrošnji stanje iz leta v leto celo poslabšuje. Nič bolje ni tudi s financiranjem zalog: prav vse so pokrite s kratkoročnimi aranžmaji, izjemi v Antenah in spodnjeidrijski Montaži pa pravilo le potrjujeta. Kvalitetnih virov je — pa če jih primerjamo s komerkoli — obločno premalo; kako drago je to danes, vemo. Kako bo jutri, pa kot da nikogar ne zanima: učinkovito finančno načrtovanje z zabetoniranimi tozdovskimi blagajnami vsekakor ni možno. Bo morda Kako pa je s proizvodnjo polizdelkov? »V proizvodnji polizdelkov smo glede na že omenjene težave z materiali plan zadovoljivo izpolnili. Vendar smo zmogljivosti vseeno premalo izkoristili predvsem v plastiki in pri aluminijastih ohišjih, ker orodja, ki so bila potrebna za to proizvodnjo, niso bila izdelana v zadovoljivi kvaliteti, prav tako pa ni vzdrževanje orodij na tdkšni ravni, da bi tako zagotavljali stoodstotno izkoriščanje teh zmogljivosti. Glede ozkih grl tod pa bi lahko rekel, da je ozko grlo v proizvodnji polizdelkov poleg strojev v metalizaciji (stroj za metalizacijo, stroji za rezanje) tudi oprema za abizolacijo žic in pocinjevanje, saj smo se morali za izpolnitev planskih obveznosti posluževati kooperantov, ki pa so nam obremenili dohodek, ker so te usluge pri kooperantih zelo drage. Zato IfliKJ V<>. tevf' klad1 za'1«' ,„f^“rrairc7^"ie m atleaTi.- Str ” W - prašanja samoupravne organiziranosti brtsane izdeTe1 'l ^ ^ “ ;„=k= „c„oi„ic dan,, res n, morem,, "b™ o na področju zunanje prodaje dosegli in ;d>V,n - predvideno, vendar pa je že :8d uohodka le še za 91 % načrtova- SPfr’- akumulacije le še slaba petina kfg-ie, ki je sicer retorično po-'MlL 0 ze v uvodnem odstavku. PS*K'tVe v uvoclnem odstavku, y»Nl(e re°krat ponovno postavimo. Je -teirS i;Zultate — ki prav gotovo niso ’ njfFobrim ^ 80 želeli člani kolektiva pred Navn P10™ dni, ko je bil plan v -.»h S|:„;VV1 mogoče označiti za rezul-•a L- abega dela tistih, ki v Široki - ' med ir , ,liiii|Xii r —“■*» v t Vei: Pruzujejo delo in sredstva? [L rogoji tno bolj težko, saj je bilo m H ^dohi P°d katerimi je bilo mogoče P ^ katVat' ^obodek, vse preveč takih, Me(|s]^e »bazB« ni mogla vplivati. 0mend|n,e prav gotovo sodi, kot smo dajnih *vPrašanje oblikovanja pro-Vsemu dogajanju v tozdih Jet« v J,e ° tem, izredno pomemb-Koi^ašanju, odločal nekdo drug. toltoj K »kri"de« za nenormalno vi-S|tani d av"eva tje sredstev za obresti na JPtaian'6 avcev ^'r°ke potrošnje, je Mio DrJe’ Podobno vprašanju, kaj je VčaVk JajCe.ali kokoš? dražji- J11- ko Je bdo najemanje (tudi • kratkoročnih) kreditov še po- Široke potrošnje danes res ne moremo postaviti nikomur drugemu kot — Široki potrošnji. Temeljne organizacije (ki pa bi jih skoraj lahko poimenovali »delovne«) združujejo v okviru DO zelo malo poslovnih funkcij (izjema je del prodajne, finančne in razvojne dejavnosti), vse ostalo pa opravljajo same. Že bežen pregled zasedenosti posameznih služb pa, žal, odkrije resnico, da se je režija v tozdih razbohotila, da bi z gospodarnim povezovanjem v okviru DO lahko precej prihranili in opravili z manjšim številom zaposlenih. Naslednje vprašanje, ki ga nikakor ne gre zanemariti, je povezano z deviznim pokrivanjem Široke potrošnje. Posledice prepogostih deviznih blokad so neprijetne, saj ovirajo dotok reproma-teriala in s tem neposredno prekinjajo proizvodnjo. Da bi bilo takih prekinitev kar najmanj, je bilo lani najetih več komercialnih kreditov, ti pa so skupaj s terminskimi nakupi tudi za letos skrčili možnosti, da bi se Široka potrošnja devizno pokrivala. Lanske poslovne rezultate bo v teh dneh obravnaval delavski svet DO Široka potrošnja, ki bo o zaključku lanskega poslovanja v razpravi prav gotovo dodal še svoje ugotovitve, vključno s tistimi o notranjih rezervah. O tem pa več prihodnjič. Stane Fleischman celo presegli planske številke«. D.Ž. l ^ Mehanski deli in naprave — semič fodobne težave Ikc kot drugod Ko smo direktorja TOZD Mehanski deli in naprave DO ondenzatorji iz Semiča napro-j ■> naj nam na kratko oceni po-avanje njihove temeljne orga- j 'zarije združenega dela v minu- i UZD 1 m 1 UZD 2. Zavoljo tega pla-$Ža |ln elu’namiezauvo Poli |Po; bi] Hib Križanka za razvedrilo kal, itiai VODORAVNO: 1 obiskovalec, 5. ena od ožin med Evropo in Azijo, 11. slovenski šahovski velemojster (Bruno), 12. večje industrijsko mesto v severni Bolgariji ob reki Jan tri, kjer je bila leta 1908 proglašena neodvisnost te balkanske republike, 13. vrsta glasbila (na splošno), 15. orientalsko gostišče, 16. avtomobilska oznaka Libanona, 17. Aresova sestra, grška boginja prepira, 19. pisalna potrebščina, 20. za pol tona zvišana nota g, 22. banda, drhal, 24. sredstvo za čiščenje, 25. Madžari, 27. italijanski arhitekt, graditelj palače UNESCO v Parizu (Pier Luigi), 29. kemijski znak za telur, 30. naj višji izvršni organ v državi, 32. rumena ali rjavkasta rudnina, kalcijev in titanov silikat, sfen, 34. spogledljivka, 36. velika morska riba severnih morij, 37. nekdanji svobodno voljeni vrhovni kozaški poveljnik, 38. eno od velikih jezer na meji med Kanado in ZDA. NAVPIČNO: 1. enota za pospešek v B 2 3 4 14 17 22 31 37 v£[t 'ftri CGS sistemu, imenovana po itabja^CjVorj fiziku Galileu, 2. roparski delfini, ki 0i dajo kite, sabljali ce, 3. glavni junak an% ^ kih satiričnih detektivskih zgodb, 4. "ALj ^ antičnega prava, pri katerem je bila k° 0(]j enaka hudodelstvu („zob za zob“),5- mobilska oznaka Bitole, 6. rimski bajeslovno grško podzemlje, rimski smrti in krajina umrlih, ki jo je stražil glavi Gerber, 7. povezano žito, 8. P kuhinjska posoda, 9. vnetje jajčnikov, ^, igra z žogo, 11. človek, ki govori več j' kov, 13. prodajalka, 14. odhod letala z ie?| lišča, 18. italijanski operni pevec, 81 (Giuseppe, 1734-1813), 21. črnobeli1'^ z dolgim klinastim repom, 23. tvorec^ ^ pisec, 26. latinsko: isti, isto, 28. sred1 . romunske Moldavije, 31. oče, 33. svel°b semska oseba, ki je edina z družino P*8 vela vesoljni potop, 35. avtomobil* oznaka Ancone. kki so