f! w m . ■ J* lA h viik 4mm r«*« ■•dal* ki GLASILO SLOVENSKE LETO—YEAR X. Adamsonov zakon jim leži v želodca. Radi bi ga pokopali. • Advokat vidi v njem začetek revolucije. — Profit vstvarja pri podjetnikih človekoljubne občutke! — Zdravnik je postavil današnje pravosodne razmere v pravo luč. Eukost New York, 29. januarja.- — Morgan J. O. Hrien, advokat in predsednik advoikatake zbornice, je govoril na letnem zborni zbor-nice o Adamsonovem zakonu, ki dela mnogo preglavice vsem prijateljem kapitalizma, ki je sinček liberalizma. O'Brien vidi v Adam-sonoveiu zakonu začetek revolucije med delavstvom in podjetništvom. Svoj nazor je takole utemeljil: Adamaonov zakon opisujejo kot zakon za oeemumi delavnik. Zagovarjajo ga v tistimi argumenti kot znižanje delavnika za žene. A-li če zakon analiziramo, vidimo, da m njegov namen skrajšanje delavnika, ampak hočejo njim povišati mezdo in določiti minimalno mezdo. Imamo še druge industrije, pri katerih lahko s takimi navideznimi argumenti potom zakonodaje določimo odškodnino'*za delo (me-ado). To se lahko zgodi »za delavce v rudnikih in na ladjah. Razume se, če zakonodajnim potom varujemo interese delavcev, potem ostane pogodba med delavcem in podjetnikom le še v spominu. Možje, di so izdelali ustavo, niso Imeli nikdar v mielib, da pride čas, ko kongres uravnava plače. Mislili so, da zakon o povpraševanju in ponudbi zadostuje. Splošna stavka je orožje delav-stva, ki se ga delavstvo posluzi napram kapitalistom, splošno izprt-jc je orožje kapitalist, ki jim služi napram .delavcem. Zakonodajne pomoči ne nmejo dobiti kapitalisti in ne delavci. Boj med delavci in podjetniki je star in končno ae ima razvozi jat i ne ne podlagi zakonov ,ampak rešiti se mora v skupnem razumevanju in sodelovanju, ne z bojem in vvitreženo bo vsem". Gospod O'Brien je kot član iino- tako daleč kot sega njih no8, napravi tak oglas vtis, da je v Chi-cagu pomanjkanje delavcev tako veliko, da tovarnarji iščejo že pohabljene ljudi, ker ne morejo dobiti zdravih in krepkih delavcev. Neki "siten" časnikarski poročevalec je šel v tovarno in vprašal je nuperintendenta, zakaj iščejo pohabljence. Tam so mu povedali, da pri teh strojih delajo "dekleta" ali zdaj bodo tudi ponoči delali v tovarni. Ponoči ne smejo zaposliti deklet in tako iščejo pohabljence ,ki ao zelo točni in pazljivi delavci« Nekaj so pa v tovarni zamolčali! Povedali niso, da delavke navadno dobivajo za polovieo nižjo plačo kot delavci. Za tako mezdo se ne priglaai zdrav in krepak delavec, dokler drugod še enkrat toliko zasluži. Za nizko mezdo dela mogoče le še pohabljenec, ki ne more dobiti deja v tpvarni v kateri komaj zdravi in krepgi delavci zmaffujejo delo. Tn zato hočejo poskusiti s pohabljenci. To pojasnuje, odkod prihaja ljubezen za pohabljene delavce. Ob-račajmo podjetniško ljubezen do delavcev kakorkoli, povsod ae nam nasproti reži aatan — profit 1 one podporne jednote daily t Sundays and Holidays. V 0 O, ILL., TOREK 30. JANUARJA (JANUARY) 1917. STE V .—NUMBER 25. koa- Zdrvžene države iii zbornici. PET NEODVISNIH KONGRES NIKOV BO ODLOČALO. Washington, D. 29. jaa. — Voditeljem republikanske stranke poskakuje srce od veselja, ker ao odkrili, da je bilo izvoljenih več republikancev kot demokratov v kongresno zbornico. V splošnem pričakujejo, da izvolijo v bodoči kongresni zbornici James R. Manns predsednikom zbornice, Len-roots iz Wisoonsina ps voditeljem. _ Nekaj jim pa Je kali veselje. V ^^^ zbornici je pet kongrasalkov, Irtf«1 department srnatra še vedno niso pripadniki republikanske in demokratične stranke. Te kongre-snike imenujejo "neodvisne", ki niao pripadniki po številu kongre-snikov najmočnejših strank, o katerih ne vedo, kako bodo glasova li: Bodoča kongresna zbornica bo tak ode raadeljena: , Republ.....210 Dvomljivih .... 1 Demokrat. .213............. Neodvisnih... 5.............. Skupaj 236 Voditelji republikanske in demokratične stranke se zdaj trudijo pridobiti naklonjenost "neodvisnih," kajti od njih glasovanja je odvisno, kdo predseduje bodoči kongresni zbornici. Predsednik v zbornici ima precej ihoči pri razpravah in zategadelj ni republikancem in . demokratom vseeno,, kdo bo predsednik. Progresivni republikanci pritiskajo na starine v svoj! stranki, da se ierečejo za gotove socialne re forme, da pridobe V neodvisne" za republikansko atranko. Demokrat je tudi ne drže križem rok in inešetarijo po svoje, da dobo večino zase. Nekateri republikanci so že zdaj tako trdno prepričani, da predseduje prihodaji fbornici re- ADRBSA NA BAM«!!« = TZ&fZX SEDANJIH PRAVOSObtfIH ^rTTTTT iJfc Ull,ldidat. oc izdelovale granate. DANIELS JE TO POVEDAL JE KLARSKEMU BARONU V OBRAZ. Washington D. 0., 29. januarja. Prizadevanja Ch. Ml. Schwabs, da nastane premirje med mornariškim departmentom in Betleheui Steel kompunije, so končala brez uspeha. Prizadevanja jeklarskega mag nata so le povzročila, da pionari RAZMER. Shelbyvills, nld., 29. januarja. —- Dr. Paul E. Bowers, zdravniški superintendent državne kaznil-niske bolnišnice in norišnice za umobolne kriminalce, je pred člani trgovske zbornice, mnogimi zdravniki in ženami predaval o zanimivem predmetu — o krivici, kise godi dandanes umobolnhn. V"teku svojega predavnja je dejal dr. Bowers: "Človeška družba pošlje vsako leto po krivici stotine norcev in slaboumnih v ječo, da dobi Mann, njih kandidat, 220 glaaov. SODNIK KRITIZIRA POROTNI- vitega razreda zagovarjal njego- ^ »*> prelomili postave, ker niso vc interese. Njegov zagovor ni pičiPri »d»vi pameti. Kaznovanje novega, Čc je podjetniška sila mo-j norcev in slaboumnih je treba od-čnejča kot moč organiziranega de nrftV,,i " lavstva, ima pravico, da jo ata-re. Dogodi se pa lahko, da je moč praviti. Zdravnik je na to dokazoval, kako vdabo jc človeška družba zava- organiziranega" delastva močnejša j rovana, če po kazni zopet izpuaU kot podjetnika in za take sluča- norce in slaboumneže. Norci in priporoča, da delavci prijateljsko! elabttumneži sodijo v bolnišnico in sedejo k mizi z zastopniki svojih »c v ječo. V bolnišnici naj se ta-izkoriščevalcev iu stvari tako ure- siromake pridrži dokler ne o-de, da ne škodijo podjetnikom. (zdravijo. Do danes še nobeden gospodov,! Bowers je nadalje izjavil, ki priznajo načelo svobodne kon-|da i« <*l vneh olwojenoev. ki so v k u renče in da ima gospodamko državi Indiana obsojeni v ječo, 75 močnejši pravico uničiti gospodar-' odstotkov slaboumnih, ki potre- »ko slabejšega, ni priporočal jeklarskemu trust u in drugim trus-tom, pri katerih delavci ni.40 organizirani, naj sedejo k mizi v družbi zastopnikov delavstva in raz mere tako uredc, da delavci ne l>o< do oškodovani. Zagovorniki man-ohesterskega liberalizma priporočajo le delavcem, da se morajo razmere med podjetniki in delavci tako uravnati, da ne bo oškodovan noben razred. To jc ravnotako, če bi priporočali, da naj se ovca in volk padeta 4ia enem pašniku, kjer sta lahko oba sita. S takimi priporočili prihajajo le takrat, če *i>o-znajo, da je moč organiziranega delavstva večja kot podjetniška. Takih priporočil ne morejo »ipre-jeti delavci, ker bi škodovali scfci, če bi se ravnali po njih. ČLOVEKOLJUBJE PODJET-NIKOV POSTAJA NEŽNO-, SNO. Chicago, IB, 28. januarja. - Te dni je bilo citati v velekapitalbti-čnfc Matih, da iščejo tri pphablien-ee s pohabljenim hrbtom za deki v tovarni Na ljudi, ki ne mislijo bujejo zdravniške pomoči izkuše nih zdravnikov. Bowers je priporočal za vsatko sodišče izkušenega psihiatra, ki preišče obtoženčevo duševno stanje, preden se ga sodi kot hudodelce. NEVARNI OASOUM. Douglas, Aril., 29. januarja — Joseph Bsllsrd je opral hlače v gszolinu, da spravi madeže iz njih Ko so bile hlače suhe, jih je oble-kej. Potegnil je po hlačah z vŽi galieo, da si prižge smMko, s 1 t?m trenotku je bil v plamenu Ns pomoč so mu priskoČHi bližnjiki in pogasili ogenj. Zdravniki izjav Ijajo, da je dobil tako hude ope kline, da je njegovo življenje 1 nevarnosti. ponudbe ameriških jeklarekih baronov za nepatriotično delo. Schwab ae je trudil dokazati mornariškemu tajniku, da ponudbe ameriških tvrdk za granate ni-t*o pretirane. Konferenca je trajata dve uri. Po kabinetni seji je tnurnariš-tajnik podal izjavo, da zvezna ada zgradi tovarno za granate jeklene ploftče ne glede na to, ie ponudbe stavijo privatni jetniki za granate in jeklene lošče. Tajnik je odločno izjavil, vlsds ne Izroči naročila za gra-nobeni tvrdki, če ne bo po-Uttdbs zs precejšnjo vsoto nižja. Daniels je po razgovoru s Sebwa'bom rekel: Nimam svobode, da bi we po-Vedal, o-čimur amo govorili. Lahko le rečem, da svojega mišljenja it tej zadevi še nisem* spremenil, nnriške ponudbe za granate so evieoke. Nobenemu podjetniku izročimo naročil po ceni, ki je bila ponujena. Bertlehem kompanija je obljubi-da izvrši granate v vrednosti ,000,000, ki proderejo 14 in 16 •aleev debele jeklene plošče, v 30 odbo. V 30 mesecih bo naša to-ih, če se z njo napravi po rna v obratu. Odločil sem ae, da i del teh granat vlada. In bodo cene znižale, kttftUUM- Be/r KRITIZIRA CER SO OFB KER SO OPROSTILI * ~ MORILCA. St. Louis, Mo., 29. januarja. Pred porotnim aodiščem, kateremu je predsedoval Bodnik W-urde-man, ae je vnšila porotna obravnava proti zamorcu Theodore Washingtonu, ki je bil obtožen u-rnora. Zamorec je na nekem plesu streljal na Roy Andemona. Krogla je zgrešila cilj in zadela nekega drugega zamorca, k ije gledal ples. Porotniki so izrekla da obtoženec ni zakrivil utnora prve vrste in so gs s tem oprostili obtožbe. Po izreku porotnikov je vstsl sodnik in dejal: "Gospodje, vas izrek je črta čez pravico. Če vbodoče kateri vbija-lee napade člane vaše družine, nikar ne kritizirajte postav in uradnikov,ki morajo gledati na spolujc vanje zakonov. Le pripišite vae sebi in ne drugkn ljudem". Obtoženca so na to zopet aretirali in zagovarjati sc bo moral na obtožnico, da je nosil Skrito o-rožje. Mejtem so porotniki šepeta/l i ined seboj in sodnik jim je zakIleal: "Pojdite k pisarju po svojo plačo!" Danea deloma oblačno v Chicago in Illinoiau. Vreme oaUne ne-stanovitno, mogoče dež ali sneg v južnem deki države. Vetrovi iz selfIliads Holnčni vzhod ob 7 :0« s. m ; solnčni zahod ob 6 Al p. m. BOOATA NAJDBA. Maryivills, OaL, 29. jaa. -Alfred Tslbot je v tukajšnji okoli ei poznan lovec, ki lovi razno škodljivo divjačino v pasti. Te dni je naatavljal pasti kunam na Ander-sonovi efrmi. Prišel je do luknje, o kateri je mislil, da je bivališče kune. Ko seže v luknjo, začuti kontraste škatle. Potegne jih iz luknje in razbijč in pred njim za blasts dragulji. Talbot je izročil zaklad, ki je vreden okoli $35 000 šerifu Me-Coy ju, da potfcče laatnlka. Zs še rtfa je to težka naloga,ker papir in škadje dokazujejo, da je ssklad najmanj počival dvajast let v luknji. Papir je rumenostarinake bar ve in škatle so bile raz jedem* od rjo Zaklad oMarie najbrž Tabol-tu. ker bo teško najti pranega last. nika. vse/ Schwab je po konferenci odpotoval v New York. V vladnih krogih sc širi govorica, da se zopet vrne v Washington in predloži mornariškemu tajniku defhiitivno ponudbo. Mogoče vlada sprejme ponudbo, če bodo cene v ponudbi tako znižane, da ost sne za podjetnika le majhen profit. nad olavami mestnih o-cetov se zbira nevihta. Oicsro, HI., 29. januarja. — Mestni svet je sklenil, da proda mestno električno napravo za razsvetljavo privatni kompsniji. Meščani, ki niso zadovoljni s tako kupčijo, so sklicali protest-ni sli od. Neki P. E. je prlporočsl, naj pridejo meščani dne 26. februarja k aeji občinskega sveta s kosi opeke v žepu, Dne 20. februarje bo občinski svet sprejemal ponudbe privatnih drušb. Gdč. Margareta Haley, predsed-niča učiteljske organizacije v Ohi-csgu, je priporočila, da prinesejo meščani s sabo "vrvice." r "Ravnotak boj je bil pred več leti v Toledu, O.," je dejala uči-teljica HaJey. "Meščani so se zdru Žili in so šli na balkon mestne hi-Še. Z balkona so opustili vrvice. Z balkona so vsele vrvice prsv pred obrazom mestnih očetov in Icupčijs ni bila izvršena po načr-tu. Meščani vzemite vrvice s sabo. Pokažite jim, da ste resni." Odč. Haley je obljubile pomoč učiteljske organizacije. K. (Jonrad Carlson, ki je pred sedoval shodu v avditoriju "Haw-thome," je dejal: "Nekaj je na-robe. Povabili smo na shod vse dbčtnskc svetovalce, sem prišel je te svetovalec Joseph Lawks. Ofenziva angleških zaveznikov ni prinesla uspehe. Zadnja poročila so ugodna za ~ centralne zaveznike« transportna ladja z vojaštvom potopljena. - lon-don poroča, da pride kmalu do velike m0r8ee bitke? - v Orni Španiji so za spremembo zopet odkrili zaroto 1? - kruha primanjkuje i ZADNJE VESTI Washington, D. C., 30. jaa. — Prihodnji poadeljak preneha najvišje zvezno sodišče 1 delom in prične šsls 1 0. marcem. Os do ts-ga dns ns izreče sodbe o ustavno-sti Adamsonovega zakona, potem isrsčs sodbo, ko bo zasedanje kongresa Že zaključeno. Bsrlin, brezžično v Tuokerton, N. Y., 30. januarja. — Admirali-teta naznanja včeraj, da js nsm-ška potapljača potopila sovražno transportno ladjo, na kateri ja bi-lo vkroano vojaštvo, dns 20. januarja v Sredozemskem morju. Ladja se js pogresnila v desetih minutah, Depeša pravi: "Nemška potapljača js das 9, januarja potopila v vzhodnem delu Sredossmsksga morja parnik, ki js nosil 0000 ton. Dns 15. ja nuarja js potopila oborožsuo angleško ladjo sa prevažanje olja, Id js bila na potu is Malts v Port Said. Kapitana so odvedli kot u-jetnika. Ista potapljača js dns 25. januarja potopila 250 milj vshod no od Malta transportno ladjo, k) js bila na potu proti vshodu in jo js iprsmljala francoska torpsdov-ka. Ladja m js pogrssnila v 10. minutah. njim napadli s velikimi silami postojanke v Oslioiji, ki jih braaijo turšks čete ob Zlati Lipi. Ruski napad js bil odbit. Bsrlin brssžičao v Sayvills, 29. januarja. — VsUks bitke divjajo na sapadni fronti. Nsmški vojni itan poroča, da so Angleži napadli 1 velikimi silami severno od Armsutisrsia na fraa-oosko belgijski msji, sapadno od Fromslla iu vzhodno od Nsuvills St. Vaaita. Vsi napadi so poussrs-čili . Bliso Le Trausloyja js bila u-j sta britsks prsdstrsža. Na vsrdunsld fronti divja vroč boj la 24 ur. Zapadno od Msss so francoska čsts šaman nsskočils grič 304. Napadajoča legija js vrgsl aaaaj topniški ogsuj. Po budi ksnona-di so frauoosks čsts zopet ponovite napad, a so bile trlsns nasaj. ♦V Vogssih so bile praska med patruljami. Na karpatsid fronti so Rusi dvakrat poskusili prodrsU v atrslsks jarke, ki jih braaijo armada nadvojvoda Jožsfa. Napada sta koa čela s nsuspsbom ss Ruse. Volo£aj na bojUčih, 1 ...... ZAVEZNIKI V OFENZIVI NA TREH PRONTAH. Pariz, 29. jan. - Prejšnjo noč so bili številni spopadi med pstru-Ijsmi, posebno ps v ftampsniji, pri Le* Kspsrge*n (blizo Verdu ns) Inns fronti v Alsaeljl. Nemški aoiatočuo od Few tu be rta, kjer smo ujeli večje število Nemcev, d očim se je naša četa povrnila brez izgub. Artilerijski boji so bili prr. oej živahni sevprno, od Sonuue, v okolišu Heanmont-llauiela, Lei^a in Yprcsa. Naše baterije so bom-hurdiraJe sovražne linije na več krajih. V včerajšnjih zračnih spo-padili so Nemci izgubili štiri ero plane in trije Izmed teh so padli med nase Ikiije. (Turšku fronta: V .četrtek ponoči so Turki v okolišu Kut-Kl-Ains-re organizirali protinapad na ix. gubljene pozicije, tod« bili so do-cela odbiti. V petek so naše čete ponovile ofenzivo In okupirale vso linijo turških zakopov. Turki so takoj izvršili dvu silovita protinapada, ali naši topovi iu atrojne puške ao jim zastavile pot. V osvojenih sa kopih »mo našteli 400 mrtvili Turkov, dočim mi znašale na* še izgube 200 mož. Petrograd, 29. jan. — Rumun-ska fronta: Naše Čete ao po artilerijski preparaciji pričele s ofenzivo na obeh straneh ceste Kim> polung - Jakobeui na tuoidavski meji iu prodrlo Čez utrjene pozicije iu tri vrste (dve milji) dolgi fronti. Dobili suio ujetnike in plen, ki pa še ni precenjen. Severna ruska fronta: Neutel so včerij ponovili ljuto napade na naša poaieije na obeh atraneh it-ste Kalnsem-Člok, zai>adno od Ki-ge, toda napadi so btH odlilti ln Nemci so se umaknili v ueredu. Dve url pozneje so Nemci xopet naptfdll ua ravno tistem mestu iu »opet so bili vršen! nazaj. Sever-nozopaduo od vasi Kalnzetn so Nemci napadli ua Štiri milje dolgi fronti, toda njihov napad se je kmalu razbil ob našem topniškem ognju. Boji so se pojavili tudi ob reki ftari v okolišu Železnice lia-ranovIči-Luuinec, ki pa niso pri* nesli sovražniku nobenega uspeha. Južno od Brodi je sovražnik napadel naše prednje straže, toda naš ogenj ga je spravil v zmešnjavo in lomaiu se je vrnil v svoje zakupe z velikimi izgubami, BERLIN PRIZNAVA IZOUBE, A NE POVSOD. Berliu, 2D. Jan. — Rumunaks fronta: V okolišu Meste Csuesce pr i rek i Zlata Histrica so sc naše čete umaknile v nove obrambne pozicije bližje Iztočnega brega reke vsled premočnega pfki»< ka Kusov. Ituska fronta: (Mi reki As so hl< li včeraj siloviti artilerijski boji, Ituski protinapadi ua obeli etre-tieh reke so ss izjslovili z veliki-tni izgubami zs Ruse, Ob Zlati Lipi v Galiciji so turške čete odbile ponovne ruska nspade, Xn pad ns fronta: Angleži so včeraj po ini»čiiI topniški prejsiraciji napadli dH naše zakopne linije Ju-žnozapadno <»d Le Trsnsliya ln jo okupirali. Dalje so Angleži na psdli v treh valovih severno ml A mi en tic reus, sli tam »o bili <»d biti s velikimi izgubami Franco DELAVCI NA ŽELEZNICI SO ZASTAVKALI. napad na naše zakops v Harfrl*! »'- ZS-WsHsiikopfu KO bili odbit! pri Verdunu se also nbaasU. 1 1 (nahaja 15 milj Južno od Vpraša bi 10 »silj /.»pad no .*]„ MmtM. •>-»«« j Z S se ni toliko govorilo in pisalo, da je treba otroke varovati kot drago- y t;^Todill> oen aaklad. Imamo družbe, ki se brigajo da ^ -mora^io 'ne K 8tebcr 51tiritvsvojo dolžnost. Nihče jim tega ne odreka! Vprav ta do-godek pa obuja spomisie, da živi v Ameriki na tisoče takih nesrečnih bitij, kri so postala žrtve razmer, za katere se nihče ne briga, da postanejo zopet koristni člani človeške družbe. In da je temu tako, niso krivi posameaini ljudje, % ampak je kapitalistični družabni sistem, ki vstvarja na eni strani neizmerno bogate ljudi, na drugi pa siromake, ki nimajo najpotrebnejših sredtftev za življenje. Billyja all pa neumnost njegovih poalušaloev. Kongres hoče preiskati vzroke draginje. Preračunih so da bo preiskava trajala poldrugo leto ln bo stala sto in petdeset ttssč dolarjev V tem času lahko delavci stradajo, ljudski oderuhi pa k medenim miljonom lahko nakopičijo nove nI nič drugegs kot orehi in rosi ne "Mašaiah! )?otieaf Nemogoče; po-rogleV Seveda, ampak tej še manjka tretjina. Ooooot sem dejal, ln bogve koliko čoaa bi se teko čudil, ds nhero opssil nekaj. assaeim i KotteeT i tica je vendsfielik! — se smeje- ona I manjka tretjina. i še zraven klel, češ, ds aem mu prevsel boljši proetor m to eelo lite vselej stert te novi naslov takrat, ko sva alnšno lešala v ob- < Val sosed BMrda šs ne ve, da js cestnem jerku zakopana v meh dnevnik "Prosvete* selo priljub kem snegu Naposled sva le priš ljen pri svojih šiteteljih. Oposo k srečno domov. O strašnem meč-i lite ga I ŽENE, KI PEREJO PERILO SE ORGANIZIRAJO. Chicago, m., 29. januarja. — V bogatih družinah imajo navado, da najomejo proletarsko žene, da jpn operejo perilo. Do sedaj so dobile kosilo, $2 na dan in povrnenc vozne troške. Tc perice so se pričele organizirati in pridružujejo se organizaciji hišnikov. Njih zahteve so $2.50 meede, osemurni detouvnik in p<> &teno kosilo, ker nekatere boga-tinke rade tam hranijo, kjer bi ne smele varčevati. VENDAR 1 _ ril* New York, 29. januarja. — Višji sodnik Kaper je obsodil Samuel Bark ins, druga tvrdke, ki je la' sto val a tovarno za srajce v Bmft|{-lynu od 2^ do 5V2 ječo, ker je u gubilo pri požaru v tovarni raxii zaklenjenih vrat več oseb življe-nje. . Prvič sc je zgodilo, da je M podjetnik obsojen v ječo, ki se ni ravnal po zakonih za vorstyo delavcev. MAJHNA ZMAGA NA SODlftM Everett, Wash., 29. jannarja - 74 zsprtih Članov I. W. W. je vojevelo majhno smago pri prizadevanju, da jih taališi in sodi nepristranski sodnik. BeH fn Alt«on. višja sodnika v Everett«, sts odklonjena in governor imenuje upnika v državi Washington, ki »* vodil sodnijsko obravnavo. "PROSVETA" Is eeola^ NoroiiSo eel ■ - -»pr .< KR * Evropska vojna ln ve sti iz Inozemstva (MM^JavMi* la »m a«*ul) IZ MAOEDONSKE FRONTI Pariz, 29. jnn. — Snežni viharji ne nadaljujejo. Artilerijaki boji so bili včeraj v okoliših Prile-pa, Gievgeli in reke Černe. Angleži so izvršili uspešen vpad v bolgarske zakope severno od Bu kova. Spopadi med patruljami ao se pojavili tudi v okolici Korice (Albanija). Berlin, 29. jan. — Spopadi med oglednimi partijami v nižinah re ko Strumice ao dobro izpadli za [Bolgare. V LONDONU PRIČAKUJEJO VELIKO POMORSKO BITKO. s sssm London, 29. jan. — Znapienja kažejo, da ae boata kmalu merili Nemčija iu Anglija v največji morski bitki, kar jih je še kdaj bi Priprav za to bitko aeveda ne oglaiujejo nikjer, toda — kakor rečeno — znamenja ao in lahko so tudi zgodi, da bi ta bitka na morju prinesla zadnje poglavje vojne. Odkar se je v Londonu vrši [ vojni zibor zaveznikov pred enim tednom, je opažati pri admirali-I teti mrzlično delavnost in prvi po I jav te aktivnosti je tesna koope j racija med vsemi zavezniškimi mornaricami. Znano je, da 8C i Nemčija veliko zanaša na avoio : sul?marinsko floto, a katero je bila ► doslej najbolj aktivna. Iz goto vili virov poročajo, da ima nem I ska admiraliteta zdaj na razpolago do 600 podmorskih ladij. Da ni ta ogromna množina submarink namenjena samo zd potapljanje i trgovskih ladij, temveč da računa Nemčija tudi na pomorako bitko I s pomCčjo povodnih čolnov, o tem I dobro vedo v Londonu. Vendar I pa je angleška admiraliteta pri-l pravljena žrtvovati nekaj svojih največjih dreduotk, samo da se ji posreči izpeljati nemško floto več-I jih ladij na odprto morje. Da li [ ima angleška admiraliteta kaj ta-\ koga na programu, je aeveda tajnost. Ravno tako noče vlada pri znati, kako misli vršiti novo kampanjo proti nemškimi aubmarin-kam. Vprašanje glede oboroženja trgovskih parnikov je torej negotovo, skoraj gotovo pa je, da ,ne-mei ava angleška vlada zapreti velik del Severnega morja z minami, da s tem otežkočii izhod podmornicam in križarkam iz nemških luk, ki prežijo na zavezniško plovbo. VpraSanje submarinske kampanje jo postalo že akutno. Odgovorni krogi ne morejo več utajit^ da nemške sulbmarinke potapljajo parnike hitrejše kot jih pa morejo nadomestiti z novimi, in admi-ralifeta dobiva vedno veič vprašanj, kdaj da bo storila konec temu uničevanju. NA ŠPANSKE* 10 NAŠLI ZAROTO PROTI KRALJU. Madrid, 29. jnn. — Ko ae je iralj Alfonso vozil a avojim v latam v Ornnndo zadnjo soboto, so odkrili na tiru mnpuščene tračnice, kar smatrajo za zaroto, dn je nnmreč nekdo hotel vreči vlnk z tira m s ttm usmrtiti poleg drugih tudi krnljn. Dnnes so nreti-rali več anarhistov, katere dolži-jo, da so v zveni n <4aaroto*\ V BERLINU IMAJO ENAK KRUH ZA VI*. Berlin, 29. jan. — Občinska vlada v Berlinu je določila enak kruh za vae pre'bivalatvo. Tn kruh ne ame peči iz 50 procentov ržene moke, 40 procentov ječmenove im deset procentov psenišne moke. Vsak drugi kruh je prepovednn in rnvno tnko so prepovednne tor te in potice. Vne pekarije ao do bile nalog, da se strogo držijo te ga predpisa. V MOSKVI NI KRUHA. Berlin, 29. jan. — Prekomorska časnikarska agentura poroča :Vo jaške oblaati v Aschaffeuburgu na Bavarakem, kjer je taborišče na ruske ujetnike, ao našle v ploče vinaati škatli a aladkorjeni pismo, ki ga je poslala Rusija is Moskve svojemu soprogu v nemškem u jetništvu. Pismo je datirano z 18. novembrom in ae glaai: "Zdaj živimo v časih nezaslišane špekulacije z živili in velikanskega po manjkanja hrane. Kruha, bodisi belega ali črnega, ni več mofcoče dobiti in surovo maslo se prodaje po pet rubljev funt; Mesa ni več. Ljudje ao ailno razburjeni in go vori se, da bomo pomrli lakote, ako se bo vojna nadaljevala še drugo leto. V Petrogradu ao se spuuftali lačni ljudje in vojaki ao potlačili upor s strojnimi puškami. Položaj je tak, da nam je obupati." BELGIJSKI POSLANIK ODGOVARJA NEMČIJI. NA NEMfiKEM OBREŽJU VRV! Amsterdam, 29. jan. — Semkaj prihajajo vesti, da se Nemčija pripravlja za veliko pomorsko kampanjo. Na nemški obali od Eni-dena do Memela prevladuje največje vrvenje. V ladjedelnicah v Kielu izdelujejo vojne suhmarin-ke z največjo hitrostjo in v Cux-havenu ter Hamburgu so na delu cele armade delavcev, ki izdelujejo torpedovke. Zrnčnn ohrnm-ha vseh nemških pristanišč in la-t djedolnic je dogotovljena; postaje za zeppeline so zelo ojačsne v Ouxhavenu, fimdenu, Wilhelms-havenu in Kielu. Podnevu kar mrgoli zeppelinov v osrnčju, ponoči pa raca vet I ju je jo oblnke neštevil ni žnrkometi. Washington, 29. jan. — Belgij-Wki poslanik Havenith je izdal porodilo, v katerem pobija zagovor nemške vlade z ozirom na depor-tiranje belgijskih delavcev, kateri je bil objavljen pred nekaj dnevi po državnem departments Poslanik zavrača trditev nemške vlade, da je angleška blokada povzročila brezposelnost v Belgiji kot prosto laž in pravi, da je rav no narobe, da je namreč Nemlčija povzročila breapoaelnogt, ker je zaplenila vae aurovine v belgijskih industrijalnih središčih in jih odpeljala čez mejo. Razen tega je Nemčija — pravi poslanik — naložila Belgiji mesečni davek osem miljonov frankov, kar je tudi pomoglo, da ae je razširila beda in brezposelnost. Kako malo se briga Nemlčija za koristi bel-gijakih delavcev, čeprav trdi, da skrbj za njihov blagor a tem, da jim preskrbijo delo, navaja poslanik za dokaz izjavo prešnjega neiriikega genernl-guvernerjn Bia-singa, kateri jo rekel, da ni v Belgiji zato, da bi gledal za koristi Belgije, temveč zato, da pazi na interese Nemčije. okoipnti v gasoiinu, ki nnfiiori oo lezenske bacile. Ko je torej včeraj ajutraj prišla prva Četa MehiČnnk iz Juarezn, ki so bile na potu na delo v KI Paso, ao jih ustavili zdravstveni oblaatniki na mednarodnem mostu in jih povabili aa poatajo, da jih oiropajo v gasoiinu, cakor se je glasila odredba. Me-hičanke seveda niso razumele, kaj pmvnnprnv to pomeni, in tedaj so [Mšepetnle druga drugi, dn jih mislijo Ameriknnei kuhati v vrelem olju. ^ Ta vest se je razširila ■ kakor plamen v Juaiezu in kiunlu ae |e nabrala velika množioa Mehičank ki ao mzanjnle po ulioah, zrušile iu pohodile nekaj nmoriških aa stav in uetavile poulične kare, k vozijo iz El Pane. Razjarjen« Žen-ake no potegnile sprevodnike ln mot omike a kar, jih preteple in kare ao bile kmalu iz tira in v pin menu. Četicn Cnrreuzinih vojn kov je skušala narediti mir, todn proti velikemu nnvnlu množice n mogla opraviti ničesar, k Ženskam so ne kmnlu pridružil tudi moški, po večini priproati te žaki nli ipeoni, ki so aevedn verje li, da jim hočejo Amerikanci po pariti žene v vrelem olju. Rabuka je trajala ven dnn in danea je pa stvar že resna, kajt ob mostišču pri reki ae je že na bralo kakih par tieoč Mehikancev in na mostu ne vrši n«prestano pehanje in ruvanje, kjer atoji n meriška straža. Med Mehikanci je veliko število delavcev, ki so vpo-sleni na želenniškem tiru na a me risk i strani, ali na delo ne mo rejo, dokler ae ne podvržejo ka ranteni, o kateri pa nočejo nilč slišati. Danoo zjutraj je prišla na most vojaška kompanija A zvez ne mfanterije, ki neprestano odbija zaganjanje mehikanske množice, katera sili čez most. Ženske ao tudi že vrgle nekaj kamenov na ameriško atran in dva Ameri-kanca sta bila pribita. Vojaki ao ustavili nadaljuo kaiunanje z grožnjo, da bodo streljali. Na ameriSki atrani se je tudi nabralo več sto radovednežev in oblaati se boje, da pride do kakih resnosti, ako ae ne ,pomiri množica. Druga kompanija zveznih vojakov čaka ob reki za slučaj, da nenkočijo most, če pride do 'nasilja. Carranzino vojaštvo je včeraj popoldue korakalo, po ulicah s praporjem na čelu, na katerem je bila naslikana mrtvaška glava s kostmi, kar pomeni, da bo vsakdo Ustreljen na mestu, kdor bo še delal kravale na ulicah. Nemiri so se torej omejili samo na most čez reko, kjer ameriško vojaštvo ne \>usti nikogar na to stran. Washington, 29. jan. — Vojni department je dnnen- obelodanil odredbo, s katero je ukazano gen. 'erohingu, dn odmaršira iz Mehi-ie. Pershing ima 12.000 mož on-iraj meje in vzelo bo teden dni, preden bodo ameriške čete zapusti mehikanska tla. Čete so na od-lodu Že od aobote. time," torej niso naštrajkell. V slučaju, da bi vodUči štrajkali, ne <»i prevnogarji nikoli prevceli njih meat. (Cenjene doipisnike prosimo, da nam take stvnri vedno nntnn-dno raztolmačijo, da ne bo kakega neaporaauBuljeujn. Op. ured.) Red Lodge, Mont. — Starificm Mlekui je umrla dne 18. januarja edina hčerka, stara Šele petnnjat meseoev. Žalujočim moje iskreno sožaljel — Poročevalec. ISOEJOBE zastopniki na prodajo zemlje, zgla-ni te ae osebno nli pa pismeno na naslov: 118 W. Randolph St., Room 318. hicago, IU.1 StoVMki Mirom« UnOnnevljaiMa t. aprila O LA TNI •TAN t MOT—00 lakorp. IT. Jualjn 1907 v 4r§. Illinois. CHICAGO, ILLINOIS* RAD RI IEVBDEL kje ae nahajajo moji prijatelji, rad bi izvedel aa.njih natančno na olove. Uljudno proaim oenjene ro jake, če kdo ve za nje, da mi naznani bivališče John (Jrum, Silve-oter Sitar, Milko Ainbroiič. John Marte, Lovrenc Eržen in Bvgen Mikuš. Zelo rad pa tudi vidita, da oe mi nami prijavijo, ko čitajo ta oglas. Naslov: Prank Martb, R. F. D. No. 36, Box 751—3, Oarrette-ville, Ohio. IE VEDETI ŽELIM kje oe nahaja MATH TBKAVKC, doma in Ravnika, pri Novi vaai na Notranjakem. Uljudno proaim vse cenjene rojake, nko kdo ve za njegov nnslov, dn mi gn nazani ali pa naj ne mi ker kar prijavi, ako bo čitnl tn oglas. Za sporo čiti mu imam zelo vnžno novico. Pran Južna, B. 42«, Biwabik, Minn. (Jnn. 29—30-31.) POEOR ROJAKII Nnznnnjam rojnkom, dn aem odprl trgovino a mešanim blagom in se priporočam za obilen obiak. — Vaakemu bom hvaložno poatre gel po zmerni oeni. ANTON ZORNIK, HKRM1N1E, PA. •O. LAWN DALI AVE, UTEAVNI ODBOB: Prsdsašatkt Jaka Vogrtl, bo« 200, La Balls, m. I. Podpr*da«daik: J. BraUevt«, B. F. D. 4, box 00, Olrard, laaa II. Pedprsdssdnlkt JoM Kuhalj, 0400 Bwiag ara., gs. Okloago, IU. Tajnik: Joka Tardarbar, STOS Bo. LawadaU Ava., Oktaaga, IU. Blagnjalkt Aataa J. Tarboraa, F. O. Bes 1, a««*, DL XaplMikar: Joka ktolak, 4000 W. list St., OkUag«, DL n &n 1 oluhuk^« J al« Ambroll«, SOI be* Oaasasbsrf, Pa Paul Bargar, Til—lat St., La Balls, DI, F. B. Tauekar, 074 Akssj Ava, Bssk Bpriags, jtfs. POBOTNI ODSBKt Aatoa Hrast, 811—OOtk Ava, New Dslatk, Mlaa. JoSa Bad i lak, STO bo^ BniUoa, Pa. Badolf Platariak, 410 bas, Bfidgavills, Pa. ^ ubs1imul "pbobtbtbi Jola levsrtalk. . v TBEOTMX BDRAnmit F. J. Kam, M. D., 0101 Si Olatr Ave, Otovslnad, Okla. YBB DBXABMB SADITI » BXTABZ, IB 00 lMo|e gL apsai in B. N. F. J. aal ns poOUJaJs an annlevi TAJNIŠTVO B M. F. J, 1007—00 B*. LamaOall Ata, FUTOftll OLBDI OBNBBALMBOA POCLOTAIJA i snalevi Joti AMBBOftlO, Boa ail, OsaaiaOlisg, Fa. saditi fufultxti Tsnori, umu* som wm bi staaea, os poOUJnjo aa anslevi ANTON HRAST, 011 — OBtk Ava., Naw Dululk, Min«. TSS DOPISI Mprsvs, Nankt, aaainnlln tli. aa "Fssevaos" * as naaUv: UBBDNItTVO "PBOBVBTB", mot—bo Be. Lnwadnls avs, Okloago, Dllaola TBS UPEAVNlBHB BTVABI, naroOalaa, sglaM, oo »a«a)a}s na anslevi \TBAVNIBTV0 "PBOBVBTB", B007—M §9. ISWMiSlS AVSh OBISSgS, DL T koraspoodaod a taJnlAtvom S. V. F. J- arsšalMvsm la apravattkvsai "Prosrtts" as rabita Unas nmdnlkev, aurrsO aiHlhi nnalev, ks |s le aava d nko Oslito, da bo vsaka Mvnt kltis riliaa. Saj« glavnag« upravaaga «db«r« m vrlije va«k« pm srade la lr««JI i«trt«k w aaaaacu. Z«C«t«k eb a«i ari popold««. NAPRODAJ JE Slovenske vesti. 180 MOŽ SE JE POTOPILO Z ANGLEŠKO KRIŽARKO London, 29. jan/ — Admiralite ta jc dnnes naznanila, dn je bilo na pomožni križnrkiN Lnurentic :i00 mož pomorskega rezervnega vojnitvn in od teh sc je rešilo 122 mož. Is tegn sledi, dn ae je moralo potopiti 178 mož, ko je šla kri/arka na morsko dno blizo irskega obrežja zadnji četrtek. Kapitan križarke Reginald Norton je ŽELEZNIŠKA NESREČA NA RUMUNSKEM; 100 MRTVIH. Berlin, 29. jan. — Prekomorska časnikarska agentura javlja, da jc pred nekaj dnevi akočil vlnk iz ti-rn blizo Cure nn Rumunakem in veš kot ato Rumuncev, ki no bili nn potu v Runijo, je nnšlo amrt v razbitih vozovih. Med mrtvimi je mnogo Rumuncev iz vlaoklh rod bin. _ IZGREDI NA MEHIŠKI MEJI Zdravstvana odredbe ameriških o-blasti ao povzročile velik otpar od strani pahtkBsskUi delavk in vslad ftaga ja priHo do sami. rov ln isgradov v E1 Pbbb. — Ameriška milica odbija auoftioo Mehikancev KI Pano, Te*., 29. jnn. - Pm zen atmh v srcih prfcprostih mehi knnskih delnfk, dn jih bodo Ame riknnci kuhnli v vrelem oljn, jo povzročil včernj zjutrnj velike prot inmeriške izgrede v Junresu Chicago, 111. — Žertsfto društvo štev. 78 K. S. K. J. vprizorilo je v nedeljo 28. janunrja igro "Prisegam," ki je prav dobro izpad n. Goepici E. Jorgn in Jožica Ve aelova in gospa KuSarjeva no naše poznane igralke in no tudi to pot rešile svoje vloge imenitno Gospa Blaj je bila nekoliko pre tiha, a v zadnjem dejanju je bilo aelo dobra. Gospica Krnica Ke-nig je igrala vlogo stare vdove tako inhorno, da kar verjeti niamo mogli, da je prvič na odru. Naj hi nastopila še večkrat. Gospa Novlna menda še nikoli ni bila tako naravna, kot to pot v vlogi služkinje ftpedc. Gospica Zorica Jnneš je mnogoobetojočn mAnds moč. Sna novejših moči je tudi gdč. Anion Kenig, ki je bHn v vlogi ntnre, do ušes neljubi jene de vice, naravnost očarljive. Tudi petje je bilo krasno. Oder in dvorana pa nlkokor nista priprnvns, kar je mnčao za igralce in gledalce. — O. Soprog in soproga osvobojeni: , Mož so je osvobodil pljučno bo leeti, soproga pa 15 letne želod, čne bolezni; Zahvaliti ae imata H. H. von Schdicku glnsovitemu prirodnemu zdravniku in izdelovalcu, Bolgarskega Krvnega Čaja, katerega zdravilo sto in sto tisočev bolnikov hvali. Rojak Joseiph Ladanji, 401 B. Pike nt., St. Clarksburg, W. Yn. pisal je sledeče pismo s "Pošljite mi takoj ie en zavoj Bolgarskega Krvnega Oaja, ker smo že nekaj dni bfez njega in že spoznavamo, da nam nekaj važnega manjka. Mene je to zdravilo oevobodilo pljučne bolezni in mo-jo soprogo pa 151etnega trpljenja nn želodčni bolezni," Eno veliko škatljo Bolgarakega Krvnega Caja, ki traja pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli. V Canad pa za $1.20. Marvel Products Co.f 8 Msrvel Bldf., Pittsburgh, Pa. pripomba: Ako hočeie pošilja tov osigurati pošljite 10c več. 40 akrov obsežna farma, kdor jo namenjen kupiti fanno, so mu nudi lepa prilika prihraniti si p»rtllu _____kajti vaahaker he saahaale drage. Priporočam avojo gostilno v oblek veem 8lo-venoom in Hrvatom v okolloi Youngatown, O. Kadar potojoU skosi mesto nil po opravku, m o-glasite pri meni. Imam raznovrstne dobro pijačo, sveže pivo brin-joveo, olivovoe, viskj, omotko Itd. JoiBf (Hgole, B. 897 Federal Si O. ROBERT W. LAYER ARCHITECT 118 N. U Silil St,f Chlcifo, kija izdelal načrt za gl. urad S. N. P. J. bo priporoča Slo-vencem za izdelovanja atavbinakih načrtov. Tsl. Franklin 0001 TEL. NA DOMU AUSTIN 8000S Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 838 Petin Av., PitUburgh, Pa. mmiiaaaiaiiiinnnNmnmiMM. H saiaLiw. UJnlK «MS«ia Slsy wv.'i't la a m al e. ur a 7. krll*a Ca imu m-aalja ali «»a-________ turih« |Ni la- ggsbja^"" ^ Vil Solatni, ki prUMJala M iMltaku »SraviM M »mjlaai a»«u4i. K« EEw^WSiire lii *m j« Hm aaeai povraU- kM« ataravua v s« arah la alaav Waa •»- ^^■^"t.naruti ipuliaaja vaša. aašravlai • «ai«va»Ua. ki naaunaj« v kratka« tea a M (arsis. aa«r#lk la iSihlW fj^sw s|s» t raj 4u §, ura »vater. — Ok a»4«l|ak pa lio 4 V#ll |N^lls8li 0 palU aa Mm. — FrMlla aaakaa. — Sa paaaMta Ism Im Mavtlbal ZSrarlai mm gilln aaaka. S^I. alpj iwj<|.......... ... jgfjm ffk NORTH SIDE STATE BANK hock srm/tos. wyo. , i ima kapitala in rezerve »100,000,00 »ravlien In opromljan za poalovanla n ...... in artikli SLOVANI. VS^ISI pHjlilljS® 9 lilPI 88 S8|8l8j®l 88SI^' ILOVENCI, HSVAtl, SLOVAKI In Ml nslnlaaa 0 oSefalae okreell ns Isslsa vlage. y in , Of ......ilLai im —------ I««|UmaIU. aiaoaa, sne psspvempv PoMl|alel|em denarja! "ned rednimi. Pomožnn krUnrkn I ki leži nn drugi stmni reke (imn linnrentle je hHn oborožim a še- de. Tuknjisije zvezne stlmi Spslčnimi topovi in razen! ne oblasti ao namreč odredllejla tega je imela na krovu več br- se mora vsakdo, ki pride i« meki- zoatridnlh topov. Pred vojno je bila ta ladja petnMki f»amik družil« White Htar Lina, ki je vozil med Kanado in Anglijo. kanake atrani In ki nima dovolje n ja od vojaškega poveljništva . po8fiebrunrjn v Narodni dvoraniX —___^ COSNOlJt Livingston, 111. - Poroča *e -"J* tSLT^ m ^ rti:,,:::;: z: s - I« vsdao — lahke d«aar peftlja v sUro domovino pm krasili«««i kra«)«a« In potom polu, toda aprsjsmamo ga I« pod pegojsm, ds se valed vejns mo- gole Izplsčs a samsdo. ' V ------ D«««r M k« v ««ka«««i •!«!«)« lagvklja^ ampak nasUtl aamorsjo ls tanouda fm kr«aIU««M bra«)«*« M zamora poslati le okroglo sn«aka po ato, ne prim«r 100, 200, S00, 400, »00, 000 In Uko dnlje do deset Uaol kron Jta brzojavno stroške je najboljle, da m nam poltjo $4 aa vsak naslov; ako bodo kaj preveč sli prmnslo, bomo poslslf nsasj, oziroma pisali ss primaajkljaj. O oslrom aa sedanj« resmsre, ksr ae veljsvn denarja skoraj vsak dan |gpr«m«nl, nam je nem«go*« sa oddaljon« kraj« prleblmraU naUnln« eeiie d«narjs, Ur kodemo od sdaj n.praj do pr«klUa rnlsaall krono po t«nl, kskor ~~ Naroda" IsU dan, ko anm do«p« v rok« d«n«r, slalsj, ds ki rsamer« nnaeal« Inke. -_^ . . . . . u. ^ nl, |M mm "r^LTTrr-lZU^ST Kšm- ftell, da m IsptaSllo Isvrll po krosUaom krs«J«v., naj prlpoSMl ^i^ojedelo IndohHi i^p^ M d#B.n,i nakaankl "pollj. naj 00 hnmjsv^". fU i ttMnSzZ3«U5Sr- -----TV*IKA FRANE BASSES, |Spinal B. M.Kft!fSf2R{ In šc nekaj. A kaj bi govoril! Ti ai lepa, Ko»aiia, in lepša bodeš od dne do dne. Razcvitež se kakor roža o mladem poletji. Ve« molki svet I »ude obračal oči m teboj. Ponujal ti bode bele gradove. Kako net Ti ai vredna kraljevega prestola ; iu vendar, Roaana, '.ako rad, tako is area rad te ne bode nUn* imel, kakor te ima ubogi Marko. O Koaaue, kaj ao beli gradovi, kaj je vse zlato in arebro proti zvesto ljubečemu srcut Ali tega ti ne umeješ; tvoje mlado, nedolžno sree ne ve, ne aluti še, kaj je ljubezeu. A prižel bode čas, iu ta čas ni daleč; prišlo bode trenotje, ko ae ti bode aree zbudilo, in tega trenotje se bojim. V tvoji roki je moje življenje, moja *nrt. O kaj sera ja«, kaj naj it* obetam, siromak t In vendar, Roaana, sama misel nate mi daje pogum, zbuja inr moči ; vae ae mi zdi mogoče zate. Mlade; čile rake, zdrav um, krepka volja in podoba ivoja pred očmi — kaj mi je nedoaežno? O Ross-na, ko bi botela, ko bi mogls čsksti dve, tri lets; ko bi se ti vrnil z obiliui blagom obložen in bi ti dejal: Glej, vse to je tvoje; sli hočež biti moja? Kaj bi mi odgovorila, Roaana?" Kedo ve, kako bi se bil končal ta prizor, ko bi se ne bil v tem trenotji začul od grsds doli krepki Skalarjev glss; "Rosana, Rosana!" Zdaj ae mi bilo več pomirjati. Urno si podasts roko in Murko .krene proti polji, kjer ga je čakala ko-sa mokra že od večerne rose. Z griča doli pa je donela po tihi dolini otožna pesem: Potoček, pošto j, jaz pojdein s teboj, Sirota iz tujega kraja. y Ne moreš z menoj, jaz moram nocoj fte biti, kjer aolnce zahaja. VI. Nekaj časa žc jc bil Skalar čudno izpreme-njcn. Prej jc bil vodno enake volje, ne žalosten, ne vesel, tih, miren, malo prijazen, a navadno tudi ne preoaottsr, zdsj je bilo vse njegovo vedeuje nekako pemirno strsatno, skoraj razdraženo. Knjige ga niso več veselile, ne tiata skrivuostna opravila v onem hramu, kamor ni ainHa živa duia. Zamišljen, s povešeno glavo, z rokami na hrbtu jc hodil okolo gradu, po vrtu, po host i, časi je celo sam a sabo glaano govoril. Zdaj je sedel po več časa na klopi pod hrastom, ter je zdaj v tla upiral oči, zdaj nepremtfno zrl tja po dolini; slednjič jc kakor srdit planil kvišku, ter stresel glavo, kakor da bi se hotel šiloma iznebiti ne-prijetne misli, ki utu je rojila po glavi. Z Roas-no jc bil zdaj nenavadno prijazen; čudno mehak, ginjern je bil njegov glas, ko je govoril z njo; potem je bil zopet — ne vedi zakaj — odljuden, trd, -skoraj osoren z njo. Zgodilo sc je celo, da jo jc i|H*ijazno za roko prijel, potem jo irtrastno sunil »d sebe. Zdaj jo je nalašč srečeval, kjer je mogel, potem sc je zopet ogibal ddklicc; večkret sc jc hitro obrnil v stran, ko mu jc šla naproti. Prej ji ni nikoli prav v obraz pogledal, tudi ne, ko je govoril * njo, taka je bila »njegova navada. Tudi Histana je vedno nekako boječa povečala oči pred njim. Zdaj jo je več časa skrivaj ogledoval od strani. Zdaj, ko sc ji je ozdravilo telo zo-pet polniti in ruileti upalo bledo lice, ko se jc po-v 1*11 U prejšnji ogenj otcinnclemu očesu, naravna Živost in giln'MKiat vsemu njenemu životu; zdaj ko jc bila kakor vrtnica, ki se raacvita v prvem poletji, in jutranje rose kapljica trepeče na njej v žarku zg*>diijega solnca; ko jo je zdaj ogledaval in ogledoval, ko jc videl te oči, to hojo, to gibanje; zamislil se iiiu je duh v pretekle čase, Kakor luna izza oblaka jela mu jr vzhajati podoba, bolj iu bolj jasna, nekdaj tako ljubljena, potem tako sovrašeua podoba! Te oči, to raat, to gibanje, to hojo, o vse to jc videl nekdaj, in kar vidi zdaj, 1o jc njeno vse njeno, taka jc bila ena sama ženska na svetp! Iu ta glir.<, kdor ga je slišal enkrat, ne pozabi ga več! O sladki spomin, o bridki spomin! 4Sloj jo, vsa taka jc, ki hc iiiu bliža po otrp-čjc vesela žareč itn jabolkom v roki, in njen je gltta, ki ga čil je*. "tHejte, kako lepo jabolko; tam pod ono staro jablano sem ga pobrala." In Kosiinu nitt |H>da jabolko; ali sreče ni i~ mrla m svojim prijaznim darom. Skalar ji ga sicer vaame iz roke. ali v tem trenotji ga obale, kakor je bilo videti, neprijeten apomin; jezen za-žene jabolko v stran. Kdo ve, kak pomen jc imel* ta sad v njegovem živi jenu J HoaaiTi ae milo stori v srcu, moIzc ji silijo v oči. Molče obrne, ter otitic. Ves dan potem mu ni prišls pred oči. £sl je bilo možu, rad bi bil poravnid svojo krivico, ali deklica se ga je skrbno ugibala. .......„ T t««l <> i u m* m dolgo čas s mogls /unputi Miali- la jr m nudila, kaj jc pač pregrešila, s čem je ra/i.alila avojega dobrotniku. da je zdaj tako hud na nj«» Morebiti m* je naveličal imeti jo še dalje p« m I ojo streho. Ako nc pokaže, ds jc tako, akle-nila jc, da hoče takoj zapustiti njegovo hišo, ter iii *\oiu, aama ni vedela kam Takoj drugi dsn, k.r^a /.nslcda. hoče stopiti proden J hi vprašal i ga, /akuj je hnd. ; >• Tudi Skslsr ni imel pokoja. Očital wi je sani Mvnjo ostrost t idiogim, ncdoliiiim dekletom. In če je tndi ic* njens lh'i, dejal si jc, nagrje pre« grehe *ad. kaj more ona /sto. kaj ni že dovolj tinarečna, milovanja v redit s? ftaloaten zakon na« i sv e jr. du *e otrok pokori za «vojih roditeljev grehe, trd, krivičen zakon, ki v nebo vpije, ali nebo nima vmuiljenja Ah ni dolžmait človeku, j /lajšali to krivico po svoji močif In ti t Dosdej ai | domišljal m, da 'm blagega srca. ds nmi ntoril ** nikomur krivice, č# tudi *i ju min »r»|>f*l v »»bdi j uicri, in /daj žali« brez .auiiljcuja ubogo »iroto, i maščuje« se nad njo, ki ti ni storila ničeaar; zakaj je nhu rajši pustil, kjer je bila! Sram te bodi takega podlega čuta. Ne, uboga Roaana, ur srečuo dete; ti ae mi ne bodeš pokorila za avoje matere pregreho! — Ali kdo mi je ps porok, ds ja Rosana rm njena hči t pomišlja sc zopet čeec nekaj čaaa. Da ji je tako podobna? Kolikrat ae primeri, da je človek človdtu podoben, če tudi sta ai popokioma tuja! Te negotovosti bodi konee; najprej se prepričsm, je li res njens hči, potem bodem vedel, kaj mi je storiti. Tako je v tem boju premagala boljŠs stran njegovega srce; strast se mu je pdegla; ali kdo ve, koliko čmia bode mirovala t Drugo jutro sta se kmalu sešls, ker »ta sc iakala. Ko ga zagleda Rosana, pozdravi ga prijazno kakor po navadi, potem se mu približa, rekoč: "Nezadovoljni ate z mano. kakor vidim in čutim. gospod: sko ste ae me nsveličsli, prosim, povejte mi nsravnost, Ukoj zapustim vsi d«u." Beseda "gospod," katero je zdsj zopet sli-šsl čez dolgo čaaa, zadela je Skalarja neprijetno; nekako užaljen je bil, zato mu je bilo v tem tr*-notju nemogoče govoriti z njo tako prijazno, ka "kor je b* sinoči sldenil; premagovala je zopet druga stran srca. Nekako mrzlo ji odgovori: "Že zopet tako govoriš, defelef Zdi se mi, da se že kesaš svoje obljube. Nestanovitna stvar je ženska, tudi ti si žensks!" Te bridke besede so v zadrego pripravile u-bogo deklico, tako da ni vedela pri tej priči, kako naj bi odgovorila. V tem se Skalar pomisli, da ji ni dal pravega odgovora na njeno vprašanje: mirno ji reče, a tudi ne kaj prijazno: "Jaz se te nisem nsveličal, brez skrbi bodi!" Na to Roaana: "Če je res tako, zdaj pa drugo vprašanje, kaj sem vara atorila, da vam ni prav: s čim sem vas razžalila, da ste tako hudi name; kaj sem pregrešila, če tudi nerada t" "Ti nič, ti nič!" odgovori ji on strastno obr-nivši se v stran. Roaana ga ni razumela; vedeti ni mogla, da mu je s svojim nedolžnim vprašanjem razdražila staro rano ; nerazumno ji je bilo, zakaj je tako povdsrjal besedico: ti. Molče je stala, ne vedoč, kaj bi mislila, kaj govorila. Čez nekaj časa ae obrne Skalar zopet proti njej: "Roaana, kako je bilo ime tvoji materi t" "Mstikla." Rosana ni opazila, kako ga je zadelo to ime; kakor blisk je nekaj šinilo čez njegovo obličje. Ali še mu ni bilo dovolj gotovosti; čez nekaj čaaa vpraša v zamolklem glaau: -r-"Ia katerega kraja t" "Imena ne vem; ali ga nisem slišala nikoh; ali aem ga pa pozabila. Samo toliko ae spominjam, da niso bili prav iz mewta, vendar blko nekega mesta doma; v samski hiši pod gričem; kolikokrat so mi pripovedovali, kako srečni so bili tsm I" Zdsj je bilo Skalarju vse gotovo, vse jastio. Molčal je nekoliko ča»a; nasprotna čuta sta se borila * njegovem srcu ; boj je bil kratek, vsmi-ljenje je premagalo strast. Otajal se je sovraštva led, ki mu je obdajal srce; tako gorko mu je bilo srce; tihe radosti žar mu razsvetli temno obličje, oko mu roii, lep je bil Skalar v tem tre-notju. "Pridi, pridi sem na srce moje," vabi jo z odprtima rokama: "pridi, Rosana; če tudi niai moja, bodi moja. Tola&ba mi bodi, radoat moja na at src dni; pozabljeno bodi, kar je bilo; poleg tebe hočem pozabiti, kar sem pretrpel; skupaj bo- deva živela kakor oče in hči!" # — Rosana se ne gane z mesta; čudne, nerazumne »o ji bile njegove besede. "Vi Mtc 'poznali uiojo mater 1" "Poznal — zdi se mi, da som jo poznal. Ali pustiva to; misli si, da som tvoj rtric, ujec, ali ksj takega. Ali noče* biti moja, Rosana?" "Ali ate mi v rodu?" "V rodu, ali ne, kaj to. Jaz bi tudi lahko imel tak-o hčerko, prav v tvojih letih bi bila in ravno taka, ravno tako lepo, ljubo, srčno dete, kakor »i ti, liosauka moja!" "Govorili ate o moji materi, odgovorite mi še, najljubše, najslabše mi je govm-iti o njej. Poznali »tc jo, morebiti veste kaj več." "Dovolj, preveč; ali govoriti ne morem, ne smem; ne uiucla bi me, iu to je dobro; ti ai še mlada, nepokvarjena, nedolšna." "Moja mati so bili tudi nedolžni," zavpije strastno Rossna. Vaa irpromeujena je bila v tem rrenotju, to ni bila več krotka, boječa deklica. Oči ao nc ji svetile, stala je in govorila slovesno kakor priča pred aodbo, priča za ncdolžnoat svoje matere. Pred očmi ji je bila bleda materina podo ba, ko je ležala na smrtni postelji, spominjala ae je njenih zadnjih besed, njene oporoke, da naj priča za njo pred svetom; zdaj prvič je imela pri liko izpolniti avojo dolžno*. "Moja uiati so bili tudi nedolžni!" te hcaede je govorila v tako pre liričevalnem, i« gtohočime srca ishajajočega glaau, da bi bile tudi pri sodbi veljale. Skalar ji odgovori z neskončno bridkoat jo. "Tvoja mati nedolžna! Ne govori, dekle, če aar ne uiueš!" « "«laz nič ena ne umom, samo to vem. da ao hiti tuoja mati nedolžni! Molčala ne Ixidem, pred \«cm »vetom hočem pričati in vpiti: Moja mati ao bili nedolžni!" "Tvoja mati nedolžna t" ponavlja Skslsr: "Da"< nedolžni; sami ao mi rekli, in kako «o mi rekli! Na arartni postelji, ko se najlMtdobncjši človek ne laže, in moja mati se niao lagali!" Oba molčifta. t'es nekoliko čass, po kratkem premisleku aeže Roaana v svoje nedrije, vzeme is njega povezane liste, kl jih je vea ča* zvesto hranila, ter jih poda možu rekoč; ".laz ne vem, ah je prav, ali ne; vendar He moram si kaj: ako ne vemjeSe mojim l»e*rdam, nate. tu, so dokazi, berite!" (Dalje prihodnjič.) Alkoholizem. Spisal dr. Ivan Robida. (Nadaljevanje.) Kdo je kroničen alkohoUst? Strogo vzeto vsakdo, ki dan na dan zauživa alkohol, t. j. skoro mi vsi. Vendar si mislimo, da so zmerne množine nekaterih centriranih pijač tako neškodljive, da jtb naše telo zvečine premore Vendar si ne velja v tem oziru po stavljati posebno ohlapnih, raz tegnjenih mej. Medicina uči, da sta 2 1 piva ali % 1 vina ali 0.2 1 žganja zadnja meja, preko kate re se nc sme segsti, dovolj na dan. Že pri teh množinah se pojavljajo nedostatki v percepciji po naših čutih. Osebe, ki so se dolgo vzdr Žale vsake opojne pijače in so po tem radi eksperimenta pile n. pr. 2 1 piva na dan, so pokazale, kako jim pešajo čuti — oko vidi slabše, uho sliši slabše, okusu in tipalnosti mine finost. Kako o-grorana pa postane stoprv ondi škoda, kjer se pije preko nazna-čene mere, zlasti pa katerekoli vrste žganje! Pri kroničnem alkoholizmu trpi cela konatitucija, kakor tudi posamezni organi — pred vsem srce, jetra, obisti in centralni živčni sistem. Kake vrste bolezni nastajajo, tega ne mislim opisovati, povem naj le, da anatomično-pa-talogično kažejo kronična vnetja v posameznih organih. Najžalost-neje pri celi stvari pa je to, da so zvečine vse po rfkoholu pro-vzročene bolezni neozdravljive in smrtne. Kako pa pod vlivom kroničnega alkoholizma trpi ves organizem, uči najbolje statistika, kate ra nam pripoveduje, da pivcev malokdo, vsaj pa ne večina, ne doživi visoke starosti, da njihovo slabotno telo jako lahko oboli na drugih boleznih, n. pr. tuberkulozi, in da pri epidemijah pijanci obolevajo in umirajo v večji meri nego drugi ljudje. Vse to pa kažejo še posebno rezultati angleš-cih zavarovalnic za Življenje, v katerih so osebe, katere se vzdržujejo popolnem vsakega alkoho-a, v posebnem oddelku zavarovane. Tako zavaruje "United Kingdom Temperance and General Provident Association" v drugem oddelku osebe, ki ničesar ne pijejo, v drugem vse ostale. V oddel ku onih, ki se vzdrže alkohola, je nastopila v 1. 1866—87. od 3937 pričakovanih smrtnih slučajih smrt v le 2798 — 71% slučajev, doČim pri ostalih 6144 — 5984 — t. i. v 97%, tako da jih jc pri teh 26% več pomrlo nad V\. Pa tudi umrljivostno število po sameznih opravil in strok nas u či, da narašča pri vseh obrtih, pri katerih se notorično mnogo pije (vozniki, oštirji, pivovarnarji), le ono število. Skoro hujše pa nego telesne posledice kroničnega alkoholizma so psihične. Cela vrsta živčnih bolezni je posledica neizmernega u-živanja pijač; od navadnega vnetja živcev do alkoholično mctavice (epilepsije) pa vodijo vse te bolezni v —blaznico. Ne mislite, da je ta slika pretirana! — Povprečno je vsak peti ali šesti bolnik v blaznicah alkoholik; poznam pa zavode, pri katerih raste število teh ljudi tako, du je vsak 3. ali 4. novosprejetih — pijanec. Omenil sem že, da sc na podlagi vnetja živčevja in epilepsije razvijajo kaj rade psihoze. 15% vseh alkoholikov v blaznicah tudi v istini lomijo krči, ali jih meče božjast. Poleg teh naštevajo zdrs vniki šc dvoje glavnih bolezni duševnih Vsled alkohola: t. j. tako iiueuovani dilirium tremens in ljubosumnost na blaznost. Prva bolezen se ponavlja v treh znakih, da je bolnik zmešan in bloden, da sc trese na cclem životu, in da se kažejo med psihozo večji ali manjši pojavi vnetja le-die. K sreči velika večina teh bolnikov ozdravi, vendar jih umre primerno 12%, Obče znano je, da imajo pri tej bolezni bolniki |k>-goMo vizije in halucinacije, zlasti nadlegujočih jih živali, podgan, miši, bolh i. t. d', (esto pa so te prikazni tudi tako »trašne zs bol-nika, ki n. pr. misli, ds ga hote raztrgati zvezi, ali da streljajo vojaki nanj, da popolnem zbezni in postane občenevaren. V tem stadiju so težke telesne poškodbe, uboji in umori neksj vsakdsnje-|a. Socialno še dosti večjegs pomene ps je ljuhosnmnofttna blsz-nmt, ker ni tako očita, da bi jo bolezen spoznsli in preprečili mar siksko nevarnoat. Bolnik si namreč navidno ua uiišlja, da mu je žena nezvesta. Na podlagi te a priori bolne, blaane misli zida celo poslopje svojih opazovanj in domnevanj ki jih podpira z dokazi, kateri imajo zanj absolutno veljavo, a se seveda pred kritičnim očesom razka-de v nič. Vse konaek venci je, katere potem bolnik iz blazne svoje domišljije izvaja, so pravilne; in tako je mogoče, zlasti ker sloni dober del bolezni na kombinaci jah, da tudi ožji krogi ne vidijo v bolnikovem pripovedovanju nič čudnega. Jasno je, da mrzi žena moža-pi janca, ki jo pretepa, ki zaprav Ija denar, dočim nima družina kaj jesti — za bolnika pa je to mrzenje jasen dokaz, da mu je soproga nezvesta. In prigodi se, da se najde morda v hiši pošte njak, kateremu se smili uboga že »a, ter jo izkuia ščititi proti brutalnemu podivjancu — evo novega dokaza, baš ta je njen ljubi mec. In v tej smeri gre sumničenje dalje, dokler ne pade uboga žrt va pod nožem ali polenom takega vzornega člana človešfce družbe, če ga ne spravi preje oblast pod ključ ali pa v blaznico, kamor spada v prvi vrti/ Že pri tej tej bolezenski sliki stopajo značilno surovost, podivjanost in brutalnost pijanca na dan. In v istini — najžalastnejša posledica alkoholizma je — tako-imenovana etična, nravstvena de-generacija alkoholikov, katera se razvija ob propadanju razuma i» srca. Istodobno pa gre tudi s telesnim zdravjem navzdol — pogosto jutranje bruhanje, želodčni katari, tresenje jezika in rok, glavobol kažejo, da tudi sicer ni vse v redu. Kaj značilno za take ljudi je zlovoljno8t, s katero se v jutru česrto prav zgodaj vzbude in takoj prično razsajati po hiSi. Pogosto prihaja tedaj pijancu na um, ali bi ne bilo najbolje ,da si zadrgne vrv okrog vratu ali se sploh spravi s sveta. To premine tekom dopoldneva, ko je popil bolnik zo pet zadostno Število potrebne mu pijače. Po gostilnah se shaja : najrazličnejšimi ljudmi, pripove duje tujcem najinteresantnejse familiarne razmere svoje, zabav Ija črez ženo ni otroke, oblastva in politiko; on ve hajbolje, kako bi se imela vsaka stvar urediti žal, da ne zna oskrbovati svojih lastnrh razmer — kajti premoženje gre v nič in gospodarstvo propada od dne do dne. Če se mu o-črta, da pije nad svoje razmere da pije preveč, tedaj zarohni div je in bodisi na najbolj prijateljskem svarilu — zanj nihče ničesar ne plača, on dela kakor črna ži vina — kako tudi ekscelentno sto ji n. pr. njegova obrt. Mož je se veda pozabil, da mu vstaja ubo ga žena ob zarji in da lega o pol noči v postelj ter izkuša rešiti se kar je inogoče. A za take reči žc nima več razumevanja — toda ne delnjmo mu krivice! Morda je prišla kdaj ura, ko inu> jc oči tala vest zločin, ki ga izvršuje vsak dan na svoji rodbini, morda se je cclo "ponižal" in poprosi soprego odpirflčanja ter ji oblju bil, da ne bode več pil. Pa raz memo intelektu propada tudi vo Ija pijancu — prva prilika, morda šc isti dan, privedla ga jč zopet do čaše — in potožil si je očitanja svoje ohlapne vesti s kakim sofiz mom, kakor jih ima človek vedno pripravljeuo, kadar ve, da je gre šil, in se pere pred samim seboj. In tako jadra v pogubo. De lati nc mara in tudi ne more, pi jače rabi vedno več, sčasoma tu di vedno krepkejše, ker mora gle dati ua to, da na najcenejši na Čin dospe do omotenosti in onega duševnega razpoloženja, katero mu je najljubše v njegovem ne možatem, nečastnem življenju Brezskrbno in bedasto gleda, ka ko strada družiua in hodijo zakr pani in raztrgani otroci v šolo, ne brigs se, kaj poseko znanci in pri jatrfji, ne, kaj sorodstvo — naj gre preko njega zaničevanje sta novakih sodnikov njegovih,-z be dno apatijo in topo obupanostjo gleda v mračno prihodnost. Ta ko tava nekako v vednem orno-čenju, živi med mrakom m nočjo m ho vesi med brezponosno sraea-noatjo in nemožsto jokavostjo. Zabavlja, prepiri, surovoati, silo- ptfdivjanoat in brutalnost, ki« nadvladmje, kjer je gospod'^ m drugi odvisni od njega. Ruin pa se bliža in z družabni^ propadom gresta korakoma ^ spodarski in nravstveni. PijaJU(. prods, kar mu pride v roko, b mu zmanjka laatninc, poseže ^ Obleki žene in otrok, in tako prj. dc dan, ko zastavi ih proda ta. di zadnjo' svojo vrednost — zakonski prstan, da zadosti *Vo. jemu demonu. Ko pa je stauovi. nje prazno iu nima razen golil, sten ničesar več v hiši mu pouežc. jo prsti tudi po tujem blagu tedaj se ne plaži pred slepargtvoiu in goljufijo, ne pred tatvino, Ue pred ječo, tedaj je dosegel, kar se da doseči — in je svoj iUe(j svojimi, soenakimi dušami iz cest-nega jarka ! Ne zamerite uii, da sem zi. mudil pri tej sliki nekoliko dalje; gotovo vam je vsem, še že ne v ee-losti, tedaj vsaj v posameznostih poznata iz vsakdanjosti. Opozuri-ti sem hotefl, da je vprav ta moral-na izprememba v značaju alkoholikov, kar se tiče praktičnega živ-Ijenja, največjega pomena, h po-dane dlike se razvidi, da ne spravi pivec ob rob propada le samega sebe, temuč tudi celo rodbino. ECjer pa propada zakonsko in rod binsko življenje v Sirih slojih, on-di propada vse. Omenim naj le še to, da tndi zarod pivcev noei prepogosto p«, čat .bolezni ali celo zgodnje smrti I na čelu.' Mnogo otrok pivcev pri. I de slabotnih in ne dovolj razvitih ! na svet; mnogo izmed njih trpi ' na histeriji in božjasti; mnogo jih zaostane v telesnem in psihičnem razvoju, da ne govorim naravnost žalostnih slučajih imbecilitetc, idioti je in takoimenovane "moral insanity" t. j. prirojene moralne slaboumnosti. < s Ne manj važno je pa tudi alko-hoLsko vprašarfje še v drugi smeri, v nacionalno-ekonomičnem o-žiru. Videli smo, da' pijanec te-leeno in duševno boleha, da ni za nikako delo, da je parasit najprej svojega sorodstva, pozneje držav« ali sploh človeške družbe. Njegova produktivnost je skrajno majhna, zato pa njegove potrebščine jako velike in drage. Povedal sem že pričetkom, da morajo tuldi oni, kateri še dandanes zastopajo mnenje, češ, alkohol redi, alkohol je živilo, prizna ti, kako visoka je cena te gotovo slabe hrane. In prav te konsumi-ra pijanec največ, on, kateri ima vsled svoje neplodnosti in nedelavnosti najmanj pravice posegati po njej. Toda še z ene strani je treba premotniti to sliko — namreč s kriminalneiga in splošno juridič-iiega stališča. (Dalje prihodnjič.) MONTANA PRIČAKUJE, DA 8E VANJO IZLIJE TOK NA 8ELJEN0EV. Helena, Mont., 29. Jannarja. - Tukaj sodijo, da bo Fcrriseva za k on »k a predloga, ki zvišuje d«n°-više no enoto na 640 akrov, če do-moviše služi za pašo, privabila mnogo naseljencev v Montano. Za kon je že podpdaal predsednik. Navadna domoviščna enota j' 160 akrov, v krajih, v katerih pade malo dežja je 320 akrov. Nova enota v am i slu Perrisovega zakona pa znaša 64 Oakrov, ker p« mneju izvedencev 320 akrov ne zadostuje za pašo, če pade malo dežja. Poznavalci Montaue trdijo, d» ima Montana najmanj prostora z« 10,000 naseljencev, ki dobe po W akrov sveta, zategadelj pričakuj? jo, da aežejo ljudje, ki sc miahjj pečati z živinorejo, po domovišM v Montani. POROKA ČEZ VODO. Bluefield, W. Va., 29. januar ja. — George Vancc si je preskr bel oblastveno dovoljenje, du V\ roči gdč. Minnie Bennet. Ko i* 1,1 tel s svojo nevesto in ohksrtvenis dovoljenjem k rev. W. A. Sand" »u, da izvrši zadnji del eerenion'* je imel smolo. Big Brush Creek Ji tako narasel, da ni mogel čezenj Rev. Sander ae tudi ni hotel s«'«* niti z mokrim elementom irl> tvegati svojega življenja, in taw ni preostalo drugega, da sta in nevesta stala na enem bregu na _____________,___ raslegs potoks, pridigsr pa nl vitosti in trpinčenjs svojcev, po- drugem, ko se je vršila cerem^i slov in živine so edine preminjs- js. Seveda ao morali napenjati m« ve v tej temni sliki. I lo bolj pljuča kot jc v navadi Pr Značilno za pijanca je njegov takih eeramonijah, pri katerih nf dobrohotni, ponižni, uslužni na vesta navadno ihti, ženin ps ' top v družbi in ondi, kjer se ims i t-iho govori ds gs je komsj sorodstvo m okolica lshko kot'bsti preglede — in vsa njegova1 ti.