ZAČETEK IDRIJSKEGA RUDNIKA
Neki kmet, tako pripoveduje Ivan Vajkard Valvazor v svoji knjigi „Slava vojvodine Kranjske”, je pripravi! svojo leseno robo, da jo ponese drugi dan na prodaj v Škofjo Loko. Ker opazi, da ena posoda pušča, jo nese k studenčku, ki je izviral izpod njegove koče, da bi se zmočila. Tam jo pusti čez noč. Drugi dan pride ponjo, a posoda je bila silno težka. Ko pogleda vanjo, zapazi, da se na dnu leskete nekaj srebmkastega. Odlije vodo in na dnu ostane neka tekoča srebrnkasta snov, ki je naš škafar ni poznal. Bilo je živo srebro.
Zdaj pa hajdi z njim v Škofjo Loko k zlatarju.
škofjeloški zlatar je bil silno radoveden, kje je dobil mož to kovino. Zlatar je dobro vedel, da je ta dragocena kovina živo srebro. Toda vkljub vsemu vpraševanju ni mogel od kmeta ničesar zvedeti. Ta je o vsem lepo molčal in se delal nevednega. Ko je prejel za srebro svoj denar, se je napotil proti domu.
Med potjo se mu je pridružil vojak Kancian Anderlein. Temu človeku se je posrečilo, da je iz kmeta izvabil, kje je našel živo srebro, škafar mu je pokazal kraj, kjer je zamakal posodo. Anderlein je kmalu najel delavce ter začel kopati...
Toda izpočetka ni šlo delo nič kaj od rok. Manjkalo je potrebnega denarja, manjkalo je potrebne vednosti v rudarstvu. Podjetje je prevzela neka družba, kateri je načeloval Valentin Kutler ... Dolgo, dolgo niso mogli zaslediti ži-vosrebrne rude, tako da je Kutler že obupal... Dne 22. junija 1508., prav na god sv. Ahacija, pa so prikopali do bogate rudne žile. Velikansko veselje je navdalo vse delavce ...	Jostp Oblak
Znamenita leta naše zgodovine
1493. so odkrili v Idriji, ki je bila itedaj pod beneško oblastjo, živosrebrni rudnik.
1515. ,sio ise v več krajih na KranjiSikem kmetje uprli graščakom. Iz tega je nastal taikoimenovani slovenski kmečki upor, ki se je razširil na Štajersko in Koroško ter potem skozi štiri mesece vzdržal proti plemiški vojski „boj za staro pravdo“, a končno le podlegel cesarski v/ojsiki.
1525. ,se je začelo širiti tudi na Slovenskem protestantstvo.
1532. so šli Turki prvič in zadnjič iz veliko sultanovo vojsko čez naše kraje in pri tem močno opustošili štajerske kraje.
1547. ,so v Ljubljani nastopili proti širjenju 'protestantstva in med drugimi predikanti se je umaknil na Nemško tudi Primož Trubar. Ko ni mogel več širiti nove vere 'z živo besedo, jo je skušal razširjati s pisano besedo.
1550. oziroma 1551. je dal Slovencem prvo tiskano knjigo: „Abecednik“ in „Katekizem“. P-o njegovem zgledu so delovali tudi drugi.
1573. je izbruhnil velik brvatsko-slovenski kmečki upor pod vodstvom Matije Gubca in vojaškim poveljstvom ILija Gregoriča. Upornike je premagala plemiška vojska s pomočjo uskokov, Gubca pa so v Zagrebu okronali z razbeljeno železno krono.
1575. je ustanovil v Ljubljani Janž Mandelc prvo tiskarno. V tej dobi je imela Ljubljana komaj 7.000 pre-bivavcev, ostala mesta pa še manj.
1584. je izšel Jurij Dalmatinov prevod celotne „Biblije“ v Slovenščino. Protestantska doba je dala Slovencem 50 knjig.
1593. je sloivensko-hrvatska vojska pod vodstvom Andreja Turjaškega na dan sv. Ahaca, 22. junija pri Sisku odločilno porazila Turke, pred katerimi so imeli odtlej naši kraji mir.
1627.	so se prvič uprli kmetje na Tabninskem. 1635. pa so se vnovič uprli kmetje na Štajerskem in Kranjskem,
1628.	je cesar Ferdinand II. izgnal vse plemstvo, ki je postalo protestantsko. S tem je bila tudi po slovenskih deželah končana doba „reformacije“.
1685. se je začel v Podjuni na Koroškem proces proti „čarovnicam“; zasledovanje čarovnic je namreč vse 17. stoletje razburjalo duhove budi na Slovenskem.
1693. je bilo ustanovljeno v Ljubljani prvo znanstveno društvo „Acadeonia Operosorum“.
1712. je sklenil hrvaški sabor priznati le tiste Habsburžane za vladarje Hrvatske, ki bodo vladali tudi slovenskim deželam.
Bodimo narodu sinovi!
V tisočih so Slovenci iz gospodarskih ali političnih razlogov zapustili dom ter se razkropili po zapadni Evropi in po drugih delih sveta.
S svojo bistrostjo, delavnostjo in poštenostjo so si povsod pridobili sloves. Tako so se hitro vživeli v nove razmere ter jim je tujina postala nekako n-ova domovina. Slovenski izseljenci niso iskali mi loščim e, marveč so njihovi žulji marsikaj prispevali za gospodarski dvig zapadnih dežel.
Vise to je prav in lepo.
Ali nastane vprašanje, itežko vprašanje, v kakšnem odnosu naj slovenski izseljenci bodo -do svojega naroda. Ali naj pokažejo hrbet vsemu, kar je slo venskemu narodu svetega, ter se čimprej utope v morju tujine?
To se ne sme zgoditi!
Kri nii veda!
Edino pravilen odnos izseljencev do svojega naroda je izražen v geslu: „Narodu sinovi“.
To geslo pove mnogo.
Dober sin čuti in živi s svojimi starši, četudi so ti skromni in bivajo daleč od njega. Za starše mu nobena žrtev ni prevelika.
Tak naj bi izseljenec bil do svojega naroda. Izseljenec mora čutiti in živeti s svojim narodom. Kar je narodu sveto, naj bo dragoceno tudi njemu. Narodova bolečina naj bo tudi njegova bolečima. Narodovo veselje naj bo njegovo veselje. Narodov ponos naj bo njegov ponos.
Narodu sinovi.
Živimo v velikih časih. Vse se izpremdnja. Stari svet se ruši in na njegovih razvalinah raste nova družba.
Narodi se zavedajo usodnosti časa ter si z 'v'so prizadevnostjo gradijo svojo prihodnost. Noben čas v zgodovini narodov še ni videl tako ogromnih naporov za človeka vrednejše življenje.
Ob tem vrenju s skrbjo mislimo na svoj lasten narod.
Kako se bo Slovenija uveljavila v tej dobi sveto vnaga obnavl j an ja?
Bojazen je upravičena. Kajti majhen, siromašen je naš narod in, kar je najbolj usodno, njegova usta so zamašena ter zvezane njegove roke in noge, da ne more svobodno pljuniti v roike ter si po svoje graditi lepšo pri-holdnost.
In mi, da bi imeli za vse to zaprte oči?
Nemogoče!
*
Narodu sinovi.
Bodimo res dobri sinovi!
Priskočimo na pomoč!
Kako?
Razume se, najprej maramo živeti. Kaj naj namireč slovenski narod počne z grobovi svojih sinov in hčera, ki iso potegnili v molk tudi slovensko besedo in pesem ter upihnili slovensko zavest?!
Mi maramo živeti. Živeti kot narod.
To pa marsikaj zahteva.
Najprej moramo, kot smo že rekli, SLOVENSKO ČUTITI. Biti moramo zavedni Slovenci. Svoj narod moramo ljubiti.
In to razpoloženje ne sme ostati zaprto v naši notranjosti. Roditi mora odgovarjajoč odmev v našem življenju.
Biti maramo Slovenci v osebnem, dru-žiniskem in javnem življenju.
Narodu sinovi.
Jasno je, da se moramo čim bolje naučiti jezika dežele, v kateri živimo. To zahtevata že naša korist in spoštovanje do naroda, ki nam reže kruh.
A najbolj moramo ceniti svoj lasten jezik. In pomislimo, da bi kaj slabo kazali spoštovanje do materinščine, ako bi dopu-
stili, da bi v naši rodbini ta z nami legla v grob.
SLOVENSKO GOVORICO moramo prenesti na mladino.
To ni lahika naloga. Ulica in šola sta v tej tobki proti nam. Tu je treba v resnici plavati proti tofou. Toda številni zgledi kažejo, kaj vse je moč doseči, kjer je dobra volja.
Dobro voljo pa pokažemo najbolje s tem, da z otroki govorimo dosledno slovensko. Tu ne smemo poznati nobenega popuščanja.
Pozneje nam bodo otroci hvaležni za to vztrajnost.
In neupravičena je bojazen za otrokov napredek v jeziku dežele, v kateri živi. Tega jezika «e bo otrok hitro in dobro naučil v šoli in na utici.
Neomajno mora torej biti načelo: „V SLOVENSKI DRUŽINI SE GOVORI SLOVENSKO“.
Narodu sinovi.
Da nam bo moč biti zvest temu načelu, mora naši slovenski govorici priskočiti na pomoč SLOVENSKA PISANA BESEDA. Kakor je vsakemu človeku potrebna telesna hrana, tako sta slovensiki družini v tujimi potrebna dobra slovenska knjiga in časopis. Kdor se ne hrani, omaga. Tako postaja suh list na drevesu sivojega naroda tisti slovenski izseljenec, ki ne bere slovensko. Pisana beseda vedno znova obnavlja vezi z našim narodom in dodaja goriva naši ljubezni, zvestobi in požrtvovalnosti. Našo pisano besedo smemo zato [smatrati za barometer slovenstva na tujem.
Slovenski tisk mora torej najti častno mesto v vsaki slovenski družini v izseljenstvu.
Tu je vprašanje življenja ali smrti in moramo zato biti pripravljeni tudi na občutne gmotne žrtve.
«-
Narodu sinovi.
Težak je boj za narodni obstanek na tujem. Tuje okolje nas pritiska od vseh strani ter redči naše vrste. Če hočemo glavo obdržati nad vodo, moramo krepko gibati.
Družini in tisku mora priskočiti na pomoč naša SKUPNOST. S slovenskimi društvi,
šolo in domovi ostvarjajmo slovenske otočiče v tujem morju.
Imamo že lepo število teh otočiče v, med katerimi nekateri krasno služijo svojemu namenu. A jih potrebujemo še mnogo več.
In ti otočiči potrebujejo delavcev, slovenskih sinov in hčera, ki hočejo in znajo delati, ki se znajo žrtvovati.
Kako malo je talbih ljudi!
Imamo vse polno kritikov in „.svetovalcev“, ali malo nesebičnih in vztrajnih delavcev. In v tem je glavna itažalva v boju za naš narodni obstanek na tujem.
Kj-e ste, Slovenci in Slovanke?
Kje je vaš ponos? Vaša zvestoba?
Zakaj stojite ob strani in dopuščate, da za slovensko stvar .v izseljenstvu garajo in se žrtvujejo samo nekateri?!
Ali nas je res „sirensko petje tujine in gmotnih vrednot“ (K. Mauser) že tako omamilo, ida nimamo več .smisla za duhovne zaklade slovenskega naroda in bi geslo: „Narodu sinovi“ morali zamenjati z geslom: „Mamonu hlapci“?
Bog ne daj! To bi pomenilo konec vsega.
Slovenci in Slovenke, prebudimo se!
Na delo!
Složno in vztrajno.
Toda, čeprav ise nam posreči glavo obdržati nad vodo in se v tujem okolju ohraniti kot narod, nismo še izvršili vse dolžnosti. Samo s tem svojemu narodu še nismo kaj prida po magali.
In pazimo! Če že ne koristimo, vsaj škode ne delajmo!
Kako to?
Omenili smo že, v kakšnih okoliščinah si naš narod v usodnih časih kuje svojo prihodnost.
Tu moremo in moramo pomagati.
Kako?
Bodimo razumni in skozi varljive navidez-nosti glejmo STVARNOST.
PODPIRAJMO RESNICO IN PRAVICO!
Ne bodimo „koristna budala“!
Glejmo na narod in ne na tiste, ki narod drže v suženjstvu.
Bodimo svobodnjaki in ne klečeplazci!
S tem bomo izvajali duhoven pritisk na
Kdo, Marija, ne bi cvetja šopek mal tudi letos tebi, Materi, nabral?
Kadar zvonček beli nam pozvanja že, znamo vsi veseli, da na pomlad gre.
Mati lilij belih, vodi nam srce, v rekih, mislih, delih da posnema te.
Dr. I. Tul
Za prvi maj
Za prvi maj, delavski praznik in začetek lepih majniških dni, ki sredi pomladi ob lepi prirotli dvigajo človeka kvišku in ga bližajo Bogu, objavljamo dve pesnitvi Stanka Janežiča iz njegove knjige: „Moja podoba”.
Vsi so mi bratje, vsi so mi sestre. V Tebi. Vsi so moji roldniiki in moji otroci. Brez pregraj časa, prostora, krvi.
V kalko 'brezmejnost in blaženost me dviga novo občutje in novo spoznanje.
Komaj zdaj bom začel po Tvoje — po božje ljubiti.
Pojem Ti hvalnico: moj Dobri, Veliki, Modri, Vsepričujoči.
Ne bom več onemel.
Naj bom Tvoje živo glasbilo.
Ti sam igraj name, o Harmonija.
Vsa srca in vse stvarstvo naj zedinjuje najin napev.
Slavo in radost naj oznanjuje.
Zdaj in vekomaj.
Amen.
tiste, ki izkoriščajo naš narod v domovini m mu kratijo osnovne svoboščine.
s:-
Res veliko uslugo bomo, bratje in sestre, storili Sloveniji, (če bomo v svojem življenju uresničili važni načeli „NARODU SINOVI.
nikomur hlapcu.
V-ko.
Letos praznujemo stoletnico božje poti pri Mariji Pomagaj. Pred sto leti se je namreč zgodil na Brezjah prvi čudež.
Povečajmo vrednost svojega dela!
Vrednost svojega dela lahko povečamo, če ga darujemo Bogu. S tem postane delo v božjih očeh zasiktžnejiše. Papež Janez XXIII. je kot najvišji pastir Kristusovih vernikov iz zaklada zaslužen j a Kristusovega in svetih dulš v Cerkvi 21. nov. 1961 podelil popolni odpustek pod navadnimi pogoji vsem vernikom, če darujejo zjutraj Bogu telesno ali duševno delo celega dne; nepopolni odpustek 500 dni pa vsem, kii obudijo popolno kesanje nad svojimi grehi in delo, ki ga ravno opravljajo, s kakim pobožnim .zdihljajem darujejo Bogu.
Po svoji naravi je človek usmerjen najprej k vidnim, čutnim predmetom in šele preko njih se more dvigniti v duhovne višave. Zakaj nebi torej izrabljali vsakdanjega dela, da se po njem posvetimo? Povečajmo vrednost svojega dela tudi v nadnaravnem pogledu!
Papež je spregovoril človeštvu o miru
„Mir z vami!“ je pozdravil Kristus po vstajenju svoje učence. 0 miru govori po-sdbna papeška okrožnica, 'ki jo je za Veliko noč Janez XXIII. poslal škofom, vsem katoliškim vernikom, pa tudi vsem ljudem na zemlji. Okrožnica se,.«ačenja z besedami, ki označijo vsebino okrožnice: „Mir na zemlji!“
Okrožnica je imela v svetu velik o'dmev. „Svetovni mir je dobrina iza vse ljudi, brez razlike ras in ver.“ Države ne morejo več živeti same zase. Zato pa je treba med njimi mirnega sožitja. Papež obsoja strahotno obciroževalino tekmo, ki lahko privede do uničenja večine človeštva. Treba je prepovedati jedrske poizkuse, treba je prepovedati sploh vsa taka orožja, kot so atomske bombe. Vsi pa naj skrb e za to, da bodo zavarovane pravice človeške osebe, da se bo lahko mirno razvijala in izpopolnjevala. Papež poudarja velik pomen nadnarodnih or-
ganizacij, ki poispešujejo sodelovanje med državami in pomoč bolj razvitih držav manj razvitim. Seveda se za to pomočjo ne sme skrivati kakšno izkoriščanje itn izrabljanje manj irazvitih. Tudi mali narodi imajo svoje od Boga dane pravice. V posebnem poglavju omenja papež pravice narodnih manjšin. Te besede so z velikim zadoščenjem sprejeli naši rojaki na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji, na Koroškem in v Porabju, ki morajo živeti v državah, kjer je večina drugega jezika. Narodnim manjšinam, pravi papež, je trdba pomagati do polnega in nemotenega razvoja.
Ta okrožnica o miru je nekako nadaljevanje znane socialne okrožnice Janeza XXIII. „Mati in učiteljica“, ki je bila natisnjena v vatikanski tiskarni tudi v slovenščini in jo posreduje izseljencem tudi Mohorjeva knjigarna v Celovcu. (Knjižica stane le 12.— šil.)
Zavozlano življenje nekaterih
Na cesti me je ustavil iznanec: „Toliko pišeš, pa povej, kaj je kompleks, o katerem danes mnogo govorijo.“ Poskušal sem mu rešiti to uganko. Ne vem, ali sem mu bil razumljiv ali ise je čutil prizadetega (saj go prijatelji danes tako občutljivi, da še sam ne veš, kidaj ti kaj zamerijo), nič ni rekel, kar odšel je. Od tedaj ga nisem še srečal.
Kompleks je vozel, ki nastane v življenju. Človek dobi v sebi neki občul, ki pa ni upravičen. Za izseljence pravijo na primer, da dobe občut manjvrednosti. Saj je reis težko: prideš med tujce, jezika ne znaš, včasih vidiš tudi posmeh, gledajo te zviška, ponujajo iti najtežja in Slabo plačana dela ■itd. Ako se človek ne zna postaviti, bo kar kmalu žlezdl na stopnjo, ki je malo nižja. V njegovi notranjosti pa nastaja zavesit, da je manjvreden. Zato se hoče sprva oimprej znebiti vsega kar je prinesel s seiboj, hoče čim-prelj postati domačin. Kmalu pa ga izkušnja nauči, idia ta njegova težnja ni pravilna. Uvidti, da bo bolj upoštevan, ako bo kar povedal, da je tujec in svoje delo izvršil po svojih močeh in /zmožnostih.
Glavni kompleks modernega človeka pa je strah, neka zaskrbljenost. Vise ga skrbi: al)i bodo državniki mogli ohraniti mir, ali ne bo 'kdo po nerodnosti prižgali veliko bombo, ali bo zaklonišče zadosti trdno, ali morda ne ho že v zraku kaj takega, da bi mu vzelo življenje.
Med včasih in sedaj je majhna razlika. Včasih so bili ljudje zaskrbljeni za svoje duše; danes pa so zaskrbljeni za gospodarsko varnost, telo, zdravje, lepoto obraza itd. Težko je modernega človeka prepričati, da ta piravdlilka skrb ni povsem upravičena in da je strah le v njem samem. Povrh ima še občut, da je brez moči, da bi v nevarnostih mogel kaj ukreniti1: kot muha se počuti, ki se je ujela v mrežo; pa se bolj in bolj zapleta, ko si hoče s silo pomagati.
Res je, da človeški rod nikdar ni bil brez strahu ali zaskrbljenosti. V stari zavezi govori o tem Jobova knjiga, v novi zavezi Kristus sam v govoru na gori, ko svari pred pretirano in napačno zaskrbljen ost j o za posvetne reči.
Skrb v čloiveku nastaja zaradi njegove omejenosti, končnosti. Rad ibti bil kot Bog, neskončen, in vendar mu vse goivori, da to ne more biti. „Ne bom služil!“ je bil izraz prvega ■ upora v raju, kar je roidii)lo v človeku zapuščenost, osamljenost in trpljenje. Odtod potem tudi strah.
Človek more biti svetnik ali grešnik, more se dvigniti v Večnost ali pa se prepustiti obupu. Tudi za naše dubavno življenje velja, da nazadujemo, ako ne napredujemo; ni ravnine, ali gremo navzgor ali navzdol. Volja more in mora izbirati. Saj poznamo zgodbo o talentih! Neuporabljeni talenti boido odvzeti, je njen zaključek, človek more podrediti dušo telesu ali telo duši. More izbrati ljubezen, pri kateri izključi Boga, ali z Bogom ljubi tudi svet. Merilo njegove ljubezni do Boga bo tudi mera ljubezni do samega selbe. Tudi svobodo more pojmovati talko, d a mu j e vse dovolj eno, kar mu ugaja. S tem postane sam sebi namen. Začne si umtšljati, da je nekaj, kar mi; v tem je napuh. Če se napuha ne zaveda, je neozdravljiv. Je kakor skriti rak brez bolečin. Vzrok te bolezni je, da meni, da je resnica samo njegova resnica. Tako postane sam sebi „bog“. Nekje v globini njegove notranjosti pa tiči bojazen, da bi kdo tekmoval z njim.
Če pa koga drugega človek postavi za „boga“, takrat se „meso“ upre duhu. Tedaj je podoben kači, ki je ujela lastni rep ter sedaj grize samo sebe. Tudi stvari morejo postati čloiveku „bog“. Lov za denarjem je lov za (bogastvom, ki (daje neko zavest moči. Zunanje razkošje skuša zakriti človekovo notranjo praznino. Vodi pa v tiranijo in kri-vičnast do drugih.
Včasih smo to imenovali: napuh življenja, poželenje mesa in poželenje oči ali tudi napuh, skopost in sla oziroma: hudobni duh, »vet in meso. To je nekako neisveta trojica, ki vodi človeka proč od presvete Trojice in življenja. Kristus jih je lepo prikazal v priliki o vdlifci večerji, pri kateri ise povabljeni izgovarjajo, zakaj ne morejo priti. Eden je kupil par volov, drugi se je 'Oženili, tretji gre v nov dom.
Seveda moramo ločiti med rabo in zlorabo. Kut prava ljubezen do samega sebe ni slaba, prav Itako tudi ljubezen do druge osebe ali
stvari ni islluba, dokler ise ne zlorablja. Če postane dilj sama sebi, ise odtrga od Boga. Zato Cerkev priporoča nasproti temu tri evangeljske svate: pokorščino, uboštvo in deviilšltvo.
Zaskrbljenost nastaja le takrat in tam, kjer je naše srce 'oisredotočano na kaj drugega kolt na Boga. Zato smo, ko kaj pričakujemo, polni velsieilja; ko pa se pričakovano uresniči, doživimo razočaranj e. Kdo še ni doživel, da mu je pijanost pustila le dbčut grenkobe?
Zato ne smemo govoriti samemu sebi, da „naj gre, kamor hoče“! Treba je prepustiti duši, da vodi telo; sami sebe moramo disci-plliimirati in se v vsem usmerjati končno le v Boga.
Seveda moramo najprej urediti svoje želje. Kompleksi so izraz neurejenosti, če ne dobimo, kar si ždlimio, smo žalostni. Včasih so si ljudje manij želeli, pa so bili bolj srečni, ker so tudi njihove želje bile urejene. Največja prevara modernega človeka je mišljenje, da sta denar in zabava osnova vsake sreče. A vendar je več ljudi nesrečnih, ker nič ne delajo ali pa imajo preveč denarja. Mnogi trdijo, da je vir nesreče gospodarska negotovost, pri tem pa pozalbijo, da so ob zunanjem gospodarstvu pozabili poskrbeti za svoje duše. Nered v gospodarstvu je znak nereda v dušah.
Vse moramo postaviti v pravd red! To se pravi: najprej iso stvari, potem človek in končno Bog. Naravna je skrb za hrano, stanovanje, obleko. Saj več kot najesti se človek ne more. Ako je obleka topla, primerna in tudi lepa, zadostuje. Denar je umieltno bogastvo, ki ne pozna meje. človek z milijonom ni zadovoljen, ker bi rad še drugega. Ako si želimo posesti, nikdar me bo zadosti. Odtod napačna zaskrbljenost.
(Drugič še kaj)
Samo 17 odstotkov
Po najnovejši statistiki, ki jo je izdelal p. Henrik Emmerich v Rimu je na svetu približno 3 milijarde ljudi. Izmed teh ise priznava h katoliški veroizpovedi le 545 milijonov, to je 17, 7 °/o vsega prebivalstva na svetu. Na to se spomnimo, ko se bomo te dni spominjali Kristusovega naročila pred vnebohodom: „Pojdite in učite vse narode!“
'Tjam . . .
Pozdrav iz Svefe dežele
Že dolgo sem si želel obiskati kraje, kjer je živel, učil lin 'trpel Kristus. Leltois, ob deset-letniici mojega mašniškega posvečenja, se mi je ta želja lurestniičila. Več dni smem pre-živeti v Sveti deželi in to meseca marca, H je po svoji pomladni bujnosti podoben mesecu maju v Sloveniji. iNarava kar puhti življenje iz sebe: vsepiovsoid zeleni in cveti, v nižinah gre pšenica v (klasje, med vejami oljlk, cipres in pomarančnih dreves pa žvrgo-lijo ptiči, da je veselje. Ko prisluškujem temu pamiadainslkemu klicu po življenju, se mi zdi, da k njemu tudi nujno spada velikonočno jutro kot začetek človekove pomladi in poroštvo njegovega vstajenja.
Palestina je danes dodeljena dvema državama, Jordaniji na vzhodu in Izraelu na za-paidu. Večina svetopisemskih mest leži v Jordaniji, kot n. pr.: Betlehem, Jeruzalem (staro mesto s templjem, Oljska gora, Getze-mani in Kalvarija), Betanija (Kristus obudil Lazarja), Jeriha, Judovska puščava (Kristus se poisitill 40 dni), Sihem z Jakobovim voidnjaikom, Samarija, Emavs, Hebron itd. V državi Izrael leži Galileja z Genezareškim jezerom in znanimi meSti, kjer je Kristus preživel svojo mladost in 'del svojega javnega delovanja (Nazaret, Kana, Kafamaum, Tabor).
Vesel sem, da morem vse te svete kraje oibiiškati in si na kraju samem živo predstaviti evangeljske dogodke. Pri tem se mi zazdi, da izginja dvatisočletje, odkar je Kristus živel, in se vse dogaja danes. Ta občutek imam še posebno tedaj, ko se zvečer pomikam po ozkih jeruzalemskih ulicah in mi pogled uide mimo tempelj sikih ruševin na Oljsko goro in na vrt Getzemani.
Ko sem stal na gori Tabor in po dvatisoč letih gledal isto deželo, iste ravnine in griče in daleč v ozadju zasneženi Hermon, kot jih je nekdaj motril Kristus, sem si zaželel, da bi se za obzorjem pokazala tudi Zapad-na Evropa, kjer živi toliko naših rojakov. Nekaterim sem naslednji dan poslal pozdrave po kartici, drugim le v duhu, vsem pa jih pošiljam s tem pismom z veselo novico: Kristus je res vstal, veselimo se!
Jeruzalem, marec 1963 — Ciril Turk
Daleč, daleč čez poljane, čez megleno vzhodno stran, tam cvetijo druge rože, ptica poje celi dan.
Tam nebo se modro sveti, pod gorami les šumi.
Med skalovjem na planini cvet srebrn planik žari.
Tam so korenine moje.
Brst je padel daleč proč. lezko isce v tuji zemlji novo silo, novo moč.
Brst počasi vene, hira, z njega vrh nov zeleni.
Ta sladkosti, domovina, tvoje nikdar čutil ni.
R, Francija
Razočaranje
Mioj rojstni kraj se mi zdi kot biser na zeleni žametni odeji, rahlo pokrit s tančico medlih spominov moje rane mladosti. Kako čudovito, da smo preživeli ovoje otroštvo v talko lepem koščku, na slovenski zemlji!
Z bratom, ki je bil dve leti mlajši od mene, sva si od srca ždlela, da bi spet videla nepozabne zelene griče, kjer sva se nekoč skupaj klatila; bila siva vedno naraz-družljiivo skupaj, pa najsi bo kadar sva pomagala na domačiji pri poljskih opravilih, na poti v šolo ali pa kadar sva nagajala pri sosedih. Posebno se spominjam sosedove hruške poleg kozolca, ki je bila vedno slajša od domačega sadja. Njen prepovedan sad naju je vztrajno vabil. Kot plačilo za to je po najinih zakrpanih Mačah skoraj dosledno zapela očetova šiba. Zaradi tega se nisva cmerila, ampak sva vsakokrat raje prijatelj,siko sočustvovala nad usodo, ki naju je doletela.
Ko sva odrasla, sva odšla v tuji svet, da bi si našla zajetnejši kos kruha. Mene je življenje zaneslo v centralno Evropo, v pokrajino črnih rudnikov in sivih hiš. Menil sem, tam je bogastvo im denar, ki daje vsakemu dober zaslužek za njegovo težko delo. Na kmetiji smo bili navajeni težkega dela,
Župnijska cerkev na Hotizi v Prekmurju, otl koder je v Franciji mnogo rojakov pa tudi Irugod po svetu ...
zato me to življenje, čeprav enolično in pusto, ni nikoli prevdč prizadelo. — Moj brat se je naselil v Basanju v Franciji in si tam ustvarili družino in nov dom. Nekaj časa sva se še medsebojno obiskovala, kasneje pa je tudi to izostalo. Naiiino življenje je postalo mehanično otopelo kot tdk stenske ure. Privadila sva se na enolično življenje med zadimljenimi tovarnami, skrb za družino naju je priklenila aia ločeni domači oigtnljišči.
Vendar se je nama obema večkrat sanjalo o zelenih travnikih domačega kraja, o dišečih sadovnjakih in o zlatorumenem žitnem polju, ki se je razproistiiralo za vasjo. Ves vesdl sem bil, kadar se mi je v sanjah prikazala sosedova medena hruška, njen nebeški sad in tudi brat tega nikoli ni mogel pozabiti. Hrepenenje, da bi zopet videla Slovenijo, je tiho tlelo v najinih Sircih.
Lansko poletje pa smo 'čitali o skupinah rojakov, ki potujejo domov. Priliiika je bila morda enkratna; zato sem se bliskoma odločil, ne da bi mogel prej o tem kaj obvestiti brata.
Meglenega jutra smo odpotovali proti Sloveniji, opoldansko toplo sonce nas je pozdravilo na pragu domovine. Kmalu se je skupina razkropila po raznih krajih domače dežele. Jaz sem se pripeljal v Krško in obiskal znance im sorodnike. Toplo je bilo svi-
denje z njimi in presenečenj ni primanjkovalo. Opazil sem, da se je v domačem kraju precej spremenilo, a jaz sem se ne oziraje se na to počutil brezskrbno in zadovoljno kot v mladih letih. Spominjal sem se prečudovitih dni, ko sva sie z bratom skupno klatila po gozdu, odkopavala lisičje brloge in razdirala ptičja gnezda . . . Škoda, da ni bilo brata z menoj, da bi se oba veselila domačega kraja in prelestne okolice, ki je zdaj le mene vabljivo omamljala.
Odšel sem tudi v Ljubljano. Obličje nekdanjega mesteca, bi sem ga dobro poznal, s[e je precej spremenilo. Sedaj je mesto polno visokih stavb, urejenih parkov in širokih cest, kar me je prijetno presenetilo. Doživel pa sem v Ljubljani tudi precej nenavaden dogodek.
Prečkal sem ulico, kjer je bilo označeno za pešce in na drugi strani ceste sem naenkrat opazil skupino ljudi. Zdeli so se mi dokaj čudna grupa, saj so se nevešče ozirali okrog sebe, kot da bi bili prvikrat v Ljubljani. Pogled pa mi je nenadoma obstal na nekem moškem starejših let, ki se je še prav posebej nerodno obnašal v množici. V glavo mi je šinilo, da je nemara kaj izgubil, da je tako ves iz sobe. Tedaj pa sem zaslišal kratki, poveljujoči glas: „Komm’ doch!“ od ženske poleg njega. Nisem je dobro videl, ker je hitela dalje. Zavedel sem se, da so ljudje
tujci. „Ti imajo pa res sitne ženske,“ sem si mislil.
Nato nisem več utegnil pr emisij ati o neznancu, »ker je skupina že izginila, ko sem se ponovno ozrl. Vse se je bilo zgodilo tako bliskovito, da sem bil popolnoma zmeden.
„Ta človek mi je vendar poznan,“ mi je vedno znova donelo po ušesih. Pošibila so se mi kolena in moral sem vstopiti v kavarno preko ceste.
Še nekaj dni in vrnili isem se k svoji družinici, oldraslim sinovom. Jasen se je selila v deželo. Počasi, kot da ihi srkal medico iz časa, sem obujal prelepe spomine iz domovine. Zdelo se mi je, da sem prinesel košček toplega sonca s seboj.
Po dolgem času se mi je zopet brat oglasil s pismom. Opravičil se mi je za dolgotrajen molk, češ da je bil poleti zdoma. „Z ženo sva se priključila iskupimi znancev in odšla na obisk v (domačo deželo. Zelo žal mi je bilo, da se v Krškem nisem mogel nič ustaviti. Prijatelji iz skupine so imeli drugačne načrte, pa nam je potem zmanjkalo časa. Samo pogiled z vlaka na moj ljubljeni rodni
kraj pa me je že bogato osrečil. Zdi se mi, da se ni toliko spremenilo', da ne bi več spoznal poti, skednjev, kamor siva se včasih tako rada zatekala.. . Žena mojega navdušenja in nepopisne Breče ni mogla razumeti . ,Čitall isem te vrstice fen vedel sem, ida je bilo bratu zelo hudo, kio je to pisal. Tako si je želel videti domači kraj, kjer sva odraščala! „Kako je vendar mogoče, da sva bila isto poletje oba v Sloveniji?“ se mi je vrivalo vprašanje. Bil sem zelo vznemirjen in z zlo slutnjo sem spet prebiral dalje.
„Najbolj nesrečnega pa sem se počutil v Ljubljani. Verjemi, zdi se mi čisto tuje mesto. Nikjer ni več malih hiš in gostiln, kamor so (kmetje po sejmih radi odhajali na bokal vina. Po cestah sami avtomobili, nevarnih križišč ne manjka, zato sem se dostikrat •zmedel kot majhen otrok... Žena me je klicala in priganjala, sicer bi najbrž zaostal ali pa zašel...“
Čedno me je stisnilo pri srcu, kajti te vrstice so me globoko zadele. V razburjenju mi je pisanje padlo iz rok. Postalo ml je jasno, kaj se je dogodilo v poletju. Z bratom sva oba istočasno obiskala toliko zaželeni
Poletni meseci so meseci novih maš. — Na sliki vidimo slov. izselj. duhovnika Cirila Turka, ki je imel pred desetimi Jeti (1953) novo mašo na Koroškem. Komunistične oblasti mu niso dovolile, da bi prišli njegovi starši na novo mašo. Tem lepše pa so mu pripravili novomašno slavje verniki šmihelške župnije. Iz vseh okoliških župnij so prišli ministrirat, blizu 70 po številu.
domala 'kraj, a drug za drugega nisva vedela. Še več! Na misel mi je prišlo tiuidi ono nenavadno srečanje, iki sem ga doživel v Ljubljani. Tiisitd neznanec, iki se mli je zdel tako znan in s katerim se nisva utegnili a natančnjo videti, je bil vendar moj brat s svojo ženo Fniado.. . Moj brat, moj edini ljubljeni fanat!
Kot pelin grenka je bila bolečima tega spoznanja. Srečala sva se na domačih tleh in vendar se nisva spoznala. Alli naju je hotela Usoda res talko kaznovati? Zmračilo se mi je pred očmi in vprašujoč sem buljil predse.
Kaj naju je tako odtujilo drug od drugega, da ,se nisva spoznala? Mar je mogoče, da je bil to le gol slučaj ? Mar se nisva nekoč neizmerno ljubila, vse, kar sva delala, sva delala kot eno samo bitje?
V srcu mi je kljuvala bolečina krivde, da sem krivec jaz. „Pa vendar, saj bi me brat tudi moral spoznati!“ mi je narekovala vest. Oba sva odšla polna hrapenenjia domov na obisk, da bi si poživila spomine, kjer siva v medsebojni ljubezni v krogu družine prebila nežno mladost. Nikdar nisva dopustila, da bi se najina ljubezen skrhala kot staro orodje, ki ga gospodar opusti im ga vrže proč. Toda bridko je bilo treba priznati, da so se vezli med nama molčimo zrahljale...
Tujina naju je potegnila v svoj nevarni vrtinec odtujitve od samega sebe in drugih in njen kruh, ki nam ga reže, je težak.
Slov.
Ski' jauček po je, hirgoli . . .
Škrjanček poje, žvrgoli, ker tebe, kmetič, gor budi;
„Le vstani in pa pojd' orat, ker čas je žito s'jat.“
Škrjanček poje, žvrgoli, ker tebe, kmetič, gor budi;
„Le vstani in pa pojd' kosit, ker dela se že svit.“
Škrjanček poje, žvrgoli, ker tebe, dekle, gor budi;
„Le vzemi srp, pa pojdi žet, ker žito zrelo je.“
Narodna pesem
K materinskemu dnevu
Kako lep i iso sp ornimi na počiltndc e, ki sem jih vsako lato preživela pri stani mami! Dolge mesece isiem nestrpno čakala, kdaj ho napočil čas 'odhoda. Ves čas vožnje mi je Sirce iburtmo tolklo v želji, da hi ise izza ovinka čimprej pokazala doibro znana bela hiša z veliko hruško in grmi bezgovim«. Vselej me je stara mama čakala na pragu. Gotovo je prisluškovala ropotu koles. Z roko si je zaslanjala oči in njeni beli lasje iso ise že od daleč bleščali. Tedaj me mi moglo nič več zadržati. Planila sem z mazimajunega koleslja, stekla skozi odprto leso, da sio ise rjave kokoši s kokodakanjem razbežale, in pohitela v razprostrte roke sitare mame. Še danes čutim,, kako mehak je bil pražnji „Židani“ predpasnik in še danes me ob ispominn objame duh po sivki, ki je kdt rahel 'obldk vedno plaval okrog stare mame. Spelt čuijem njen glas: „Ja, mej, mej, kako si venldar izrasla!“ in vidim njen mili, sdlzen pogled. iBerunov košati rep je tolkel ob molja kolena in nad vrati je prepeval stari kanarček. „Končno, končno!“ mi je pelo v srou. Drobna, koščena roka me je objela okrog ramen: „Pa žejna si, kajne?“ Seveda, žejna sem bila vedno, ker je stara mama kuhala tako dober bezgov čaj. Mrzeli, z limono okisan je bil boljši od sladkega malinovca.
Skupaj sva Vstopili v mračno vežo in odtod v izbo. Ta je bila še vse po starem: velika zelena peč je stala v kotu, bujno cvetoče fuksije na .oknih, Bogek v kotu nad mizo. Miza je bila pogrnjena z vezenim prtom pa velik hleb kruha je ležal na njej. In — zares — tuldi to pot je stala na omari vrsta kosmačev, moljih najilljubših jabolk. Hvaležno sem pogledala staro mam«, ona pa se je smehljala, da ji je obraz poigraval v drobnih gubicah. „Tista so viša zate! In mlado mucko imamo. — Muc, muc, kje pa si?“ je vabila živalco in mi v modri skodelici prinesla čaja. .Potem je začela prinašati na mizo dobroto za dobroto. „Jej, otrok,“ je prigovarjala.
.Šele ko se je prepričala, da nisem ne žejna ne lačna več, sva istopili po hiši in na vrt in ‘si povedovali novice.
Staro mamo ije vse zanimalo. Imela je potrpljenje pos/lušati, znala se je z menoj smejati, veseli/tii im žafloisitilti. Prihajali so stari znandi in me preko oigraje pO'zdriaviljali. So-sedoiv Jakec je imenitno pdkal z bičem, toda danes me .to ni vabilo. Držala sem staro mamo za roko in uživala, da sem spet pri njej.
Medtem je sonce lezlo za cerkev sv. Jakoba in šli isva v kuhinjo. Stara mama je zanetila ogenj, jaz pa sem stala na pragu shrambe. Koliiko dobrot! Na policah so stali Ikjoizarci z viloženiilmi ičešnijami, trebušasti glinasti lonci z mastjo, ocvirki in „zaseko“, latvice mleka rim rešeto isuhih hrušk.
Pri si v. Jaikobu je zvonilo Ave Marijo. „Zdaij pa bo!“ je rekla, ko sva odmolile in postavila na mizo mileono kašo. Kako sladka je bila! Nihče ni znal mlečne kaše tako skuhati kolt stara mama. Ko isva pospravili tisto bore posode, sva šli „počivat“, kolt je rekla ona. Spala sem z njo v kamri. Tudi tu je plaval duh po sivki, ki jo je stara mama polagala med perilo in obleko. Skozi odprta vrata je padal medel jžarek svetlobe in osvetljevali na sliki nad predalnikom z mdčli prebodeno srce Matere božje. Elektrike takrat tam še ni bilo in petrolejke iz strahu pred ognjem v kamro nisva nosili. Ah, kako prijetno je bilo leči v Staro posteljo! Za hip je Stara mama sedla k meni: „Dečelca, ali moliš Vsaik dan?“ je vprašala in skrb ji je trepetala v glasu. „Molim, mati!“ sem zatrdila in sram me je 'bilo, ker nisem molila tako, kolt bi iona želela. „Otrok, Boga ne pozabi!“ me je svarila, kropila in križala z vodo iz krapilčka. „Zdaj pa le sladko zaspi!“ je želela. Potem je šla utrnit luč in legla tudi ona. Zunaj so peli črilčlfei, fantovski vrisk se je utrnil na vasi in vznemiril našega Pe-runa. Stari mami iso velike jagode njenega molka rožljaje drsele med prsti; mene pa je objel blažen mir.
s:-
Vem, itudi vi velikokrat mislite na vaše matere, isltare matere. V mesecu maju obhajamo materinski dan. Spomnite se naših dobrotnic z dobro, ljubo besedo, s skromnim darilom, s šopkom cvetlic, s prisrčnim pismom. Jaz sftari mami ne morem pisati več, ker že dolgo počiva tam ob cerkvi sv. Jakoba.
K,,'< v „ ’	„4?/	:
lovenci po svetu
______ _____________
Slovensko gledališče v Torontu v Kanadi je nastopilo sredi februarja v cerkveni dvorani „Marije Pomagaj“ z dvema burkama „Dijak na poti v paradiž“ in „Burka o jezičnem dohtarju“. V marcu je pa ponovno predstavilo rojakom poznano Meškovo igro „Mati“. Pred začetkom igre je v 10 minutah prikazal g. Vilko čekuta delo pisatelja Meška. Vsa dvorana se je s tem spomnila gorečega in sivolasega duhovnika v domovini, kateremu na tem mestu pošiljajo igralci še enkrat prisrčne pozdrave. Nastopili so rojaki: M. Gekutova (gospa Strelčeva, vdova inž.), P. Čekuta (Milan), P. Novak (Ivan), Mirjam Čekuta (Tinka), M. Jankovič (Silva, rejenka pri Strelčevih), V. Jankovič (Križnik grofov logar), F. Gamze (župnik), A. Koželj (cigan Sandor), Vilko Čekuta (režiser in scenarist), Milan Martinčič (šepetalec). — Na vseh prireditvah je bil obisk kar zadovoljiv. Z vsemi igrami so igralci nastopili na povabilo č. g. Kopača tudi v dvorani „Brezmadežne“ v New Torontu in so čisti dobiček poklonili tamkajšnji župniji. Sodelavcem Slov. gledališča iskrene čestitke! — M. M.
Zadnjega marca so priredili v Torontu v Kanadi v cerkveni dvorani razstavo slovenskega tiska po svetu. Tudi „Naša luč“ je bila razstavljena.
Slovenski dušni pastirji med lizseljenci v Argentini so se zbrali v februarju in se pogovorili o delu za rojake. Med drugimi sklepi, ki so jih naredili, je tudi ta, da se bodo pismeno obrnili na društva rojakov in na razne društvene domove, naj pomagajo, da bi se skupno 'Ustavljali veliki nevarnosti veseljačenja in popivanja. Take razvade vodijo rojake v plitvost in končno v propad. Skrbeti je treba, da se razne prireditve, zlasti družabne, ne sprevržejo v golo veseljačenje. Tudi družabna prireditev naj ima nekaj kulturnega programa! Iz programa prireditev naj bi črtali vse neprimerne plese in prav tako določili uro. kdaj se prireditve, tudi družabne, končajo. Tudi ni primerno, da bi se mladostniki udeleževali prireditev, ki se vlečejo pozno v noč.
Notranjost cerkve na BLEJSKEM OTOKET, v kateri je danes bogoslužje prepovedano in v njej ni Najsvetejšega. Kako to vernega slovenskega izseljenca žali in moti med bivanjem v domovini! Kdaj bo tudi pri nas končno Cerkev zopet svobodna?
Nekateri rojaki iz Bruslja v Belgiji se spominjajo mladega mizarja Janeza Tadina. Sedaj se je v Avstraliji poročil z neko Nizozemko.
V Avstraliji so pokopali 58-letnega Jožefa Bera (iz Podlehnika pri Sv. Trojici v Halozah.
Živci so odpovedali v januarju rojaku Ludviku Rusu iz Laz pri Ljubljani, ki je živel že nekaj let sem v Avstraliji. Zapušča družino s svojim lastnim domom. — Kmalu nato je našla policija avto z mrtvim truplom, v (katerem so prepoznali Jožeta Ramovša, doma 'iz Ljubljane. Pred dobrimi petimi leti je prišel v Avstralijo z ženo in dobil tja tudi hčerko. Kako je prišlo do smrti, še ni jasno. — Slovensko društvo v Melbourne je začelo izdajati svoj Vestnik tiskan v itiskami. —- Pater Odrlo Hajnšek vneto miisijonari med rojaki v Avstraliji, jih uči peti, muzicirati in kaže tudi izredno lepe slike iz življenja našega svetniškega kandidata Antona Martina Slomška.
slovenci doma
Okoli Ormoža je ‘bilo okužene 70% goveje živine zaradi 'zamočvirjenih zemljišč. V tej občini se še vedno 70% prebivalcev uikVarja s kmetijstvom. — V Turnišču bodo v prostorih stare šole uredili otroški vrtec. — V soboški toivami perila „Mura“ skoraj tako hitro .izdelajo srajco kot v tovarnah Združenih držav.
Za lažnega kaplana se je izdajal okoli Celja in kradel pri tem — 24-letni Franc Jurak. Zaprli ;so ga in obsodili na dve leti zapora. — Podjetje „Modna oblačila“ v Ljubljani je prodalo tisoč ženskih plaščev iz doma tkanega terilena iv Zahodno Nemčijo. — V Mariboru je bil tretji sejem gostinske opreme. — Cesto Želin-Spodnja Tribuša na Primorskem modernizirajo. Izboljšati nameravajo tudi cesto iz Želina v Cerlkno.
Podjetje „Ribnik“ na Jesenicah ob dobrem lovu izvozi za sladkosnedneže v Franciji, Švioi, Nemčiji in Avstriji do 2000 živih žab ali žabjih krakov. — Planinsko društvo v Žireh je odprlo na Goropekah planinski dom, eno uro daleč od Žirov.
V	tovarni emajlirane posode v Celju dela blizu 3000 ljudi. — 360 vlalkov pripelje in odpelje vsak dan z železniške postaje v Ljubljani. — Z mesecem aprilom je odpravljeno v mariborski 'bolnišnici plačevanje po oskrbnem dnevu, ampak je treba plačati račun za določeno bolezen.
V	Dolenji stari vasi pri Št. Jerneju na Dol. se je igral otrok z vžigalicami pod kozolcem. Ogenj je vnel kozolec, ki je zgorel, z njim vred pa seno in -kmečko orodje. Poslopje ni bilo zavarovano.
Brezverci nemo strmijo ... Ker ne marajo krščanskih izrazov sočutja in sožalja, bereš po časopisih v domovini tudi take-le fraze: „Prijatelji in delovni tovariši nemo strmimo -ob praznini, ki jo je v nas zapustil nenadni odhod tovariša...“ Res obžalujemo to praznino v glavah.
Sprejeta je bila nova ustava „socialistične Jugoslavije“. Naslednje dni so tudi po vs-eh republikah sprejeli podobno ustavo „socialističnih republik“. Zaradi javnega mnenja so pa morali umakniti predlog o novi zastavi. Nova ustava daje razne svobode posameznikom in -veni, vendar se te svobode ne sme nihče posluževati, da bi škodoval komunizmu in njegovim ustanovam. Potemtakem bo ostalo v tem pogledu pri starem: vso svobodo ima le komunistična stranka.
V	Ljubljani podirajo velik del hiš na Gradišču, da bo prostor za lepo široko podaljšano Dunajlsiko cesto proti Trstu. — Letošnji mraz je močno prizadel nasade vinske trte in je zato pričakofvati jeseni manj vina kot druga leta.
Voščilo
Mousiguorju dv. Janku Hovnböcku, ki cdgovavja za uredništvo našega izseljenskega lista žc od njegove prve številke, prisrčno čestitamo ob njegovi srebrni maši!
Se na mnoga letal V imenu bralcev „Naše luči — izseljenski duhovniki
Ljubljana je dobila pomožnega škofa
Ljubljanski nadškof Anton Vovk je zaradi svoje bolezni, ko se je mudil lani na koncilu v Rimu, zaprosil sv. očeta, da naj mu da pomočnika, ki bo pravi škof in mu bo lahko v vsem pomagal. Sedaj je imenovanje dospelo in na cvetno nedeljo so imeli v ljubljanski katedrali veliko slovesnost: poisvečenje novega škofa dr. Jožeta Pogačnika.
Novi škof je že doslej pomagal nadškofu Vovku kot generalni vikar. Izhaja iz dežele „rajskotmiiile“ med Brezjami in mogočnim Stolom, ki je dala našemu narodu že toliko pomembnih mož. Rodil se je y Kovorju pri Kranju leta 1902. Bogoslovne študije je po končanem študiju v Ljubljani nadaljeval v Innsbrucku. Kot kaplan je deloval v Kranju in v Trnovem v Ljubljani. Bil je ravnatelj Marijanišča, postal je kanonik ter ravnatelj bogoslovnega semenišča v Ljubljani. Med vojno je tudi urejeval knjige Družbe sv. Mohorja.
Posvečenje se je izvršilo v prenapolnjeni ljubljanski stolnici ob navzočnosti zagrebškega nadškofa, mariborskega in senjskega škofa, beograjskega pomožnega škofa in številne duhovščine. Naprsni križ je novemu škofu daroval sam sv. oče. Hvala Bogu, da se je izvršila ta lepa slovesnost brez motenj, kajti iofo posvečevanju nadškofa Vovka pred leti so rdeči zlikovci vrgli v stolnici solzilno bombo.
''"""Novemu škofu čestitamo: „Na mnoga leta!“ Nadškofu Vovku pa želimo zdravja, saj je bolezen zanj nova preizkušnja po prestanem preganjanju in zaničevanju. O njem je nedavno govoril newyorski pomožni škof Shean, kako so ga občudovali na vesoljnem cerkvenem zboru. Tudi škof iz Linza v severni Avstriji je nedavno pripovedoval, kako so se škofje na koncilu s svetim spoštovanjem dotikali brazgotin njegovega vratu, posledic tistega sramotnega dejanja v Novem mestu, ko so naši brezverci škofa podili *z bencinom in ga hoteli zažgati.
G ©
Prihodnja številka „Naše luči“ izide j meseca julija 1963.
ANGLIJA
Zdi se, >da je pri nas na Amgdešikem naj.lepše v mesecu maju: ne zaradi priroide, tudi ne zaradi „šmarnic“, (ki jih moremo imeti skupno ile v malo krajih, pač pa zaradi Wa-goisloiviiitev in sicer iMagoslioiviilteV otrok. Kjer imiamo islkupne šmarnice, vedno starši pripeljejo svoje otroke, ne isamo večje, ampak tudi dojenčke, da (so pri iblagioisiloivu, ki je vzet iiz obrednika. Imiamo tudi mašo, -da ne bi billi v nedeljo brez maše; govor je le kratek in najmlajši radi pomagajo pri pridigi (kot tudi pri petih litanijah. Vedno pa še kaj drugega pridružimo; v Worthingu pripravi sestra Ljudmila malico, v Rochdale imamo „piknik“, v Bedfordu in Londonu primerno prireditev. V Londonu pia praznujemo še žegnanje kancem maja po prazniku Marije Pomagaj. Letos Iboido šmarnice — da dopolnimo prilogo „Naše luči“ —: v Worthingu 5. majia s sv. mašo ob 5.30 pop., v iRedfordu na Midland iRd 12. maja z mašo ob 4. pop.; v Rochdale Ibo sv. maša 19. 5. oh 13.45 popoldan v kapeli šole „Beech-wood“, Manchester Rd, po maši procesija do kapelice na vrtu in nazaj v šolo, kjier bo blagoslov; v Londonu pa v nedeljo 26. maja ofo 5. popoldan.
V zadnjem času pa je bilo tudi nekaj drugih blagoslovitev domov, saj mnogi žele imeti kmalu po vselitvi svoj dom blagoslovljen. Tako so bili v marcu Magos! ovij eni domovi: pri JBvanlsovih V Coventry, pri Grebenarje-vih (Viljem) v Clhaddertonu in pri Pajkovih, Audenshaw pri Manchestru.
In še krstili smo: namreč malega Romana Branika pri Lavričevih {Ivan) 17. marca v župnijski cerkvi Edmonton (Lonidan); za dopolnitev obredov so prinesli v cerkev sv. Ane v Keigbleyu v nedeljo 9. aprila Tere-ziko Zajc {Rudijevo). Ker so s,e bali, da bi malo življenje ugasnilo, so jo (krstili že v bolnišnici, a sedaj krepko raste vsem v veselje.
BELGIJA
Liege-Limburg
Slovensko društvo „Slomšek“ je na sired-poisitno nedeljo priredilo lep slovenski večer. 'Na sporedu je bilo narodno petje „Slomškovega“ moškega zbora in „črni križ v gozdu“, igra v 7 dejanjih. Nabito polna dvorana je
v popolni tišini sledila izvajanjem naših igralcev, ki so se za nastop zelo skrbno pripravili. Igro je režiral g. Jurij Jakelj. Večer je potekal v zelo prijetnem razpoloženju. Za obisk sie zahvaljujemo posebno številnim rojakom iiz Genka, Charleroi-ja im Liege-a.
V	Vicenzi je 17. 8. 1962 naš rojak g. Ivan Rot iiz Cheratte-a poročil gdč. Lino Bavuce. G. Albert Zornik je v Xhenlddlesse v decembru 1962 popeljal pred oltar gdč. Ano Marijo Julemont. Obema mladima paroma iskreno čestitamo!
V	družini g. Romana Avsec in njegove soproge ge. Ljubice iz Viemesmeera se je irodil drugi sinček, ki je pri krstu dobil ime Pater. V družini g. Avgusta Tanšek se je rodil 3. sin, ki je bil krščen na ime Tonček. Tudi v družini g. Viktorja in ge. Dragice Oštir iz Zwatlberga se je rodil sinček, ki je bil krščen na ime Boris. Veselimo se blagoslova naših mladih družin.
Še vedno boleha ga. Kravanja iz Wandre.
V	Genku zelo trpita ga. Francka Avsec in ga. Angela Markovič. Oa. Matilda Cvahte se je po težki operaciji že mogla vrniti domov. G. Matija Kladnik je dobro prestal operacijo v bolnici v Hassdlt-u. Zadnje čase je bolezen pogosto obiskala družino Teskač v Eisdenu. Zdravniško pomoč sta potrebovala oba, ga. Rezi in g. Anton. V rudniku sie je ponesrečil g. Jože Murtimšelk. Ga. Marica Mak iz Vucfhta je bolehala slkoro vso zimo. Tudi v -družini Jalkelj v Eisdenu manjka zdravja. Komaj se je vrnili iz bolnice gospodar g. Jurij, je zbolela soproga ga. Ida. Že dalj časa boleha ga. Virant iz Meche-ilema. G. Ivan Hozijan iz Retine is-e že poldrugo leto zdravi oid (težkih poškodb v rudniku. Omenjenim in za katere morda še ne vemo, želimo iskorajlšnjie okrevanje.
Slovensko društvo „-Slavček“ v Genku namerava letos -piri-rddliti izlleft v Nemčijo ali Luk-sielmibiurig. Tisti, ki se izleta žalijo -udeležiti, naj se javijo v društvenem domu. Društvo „Slavček“ prosi svoje člane, da sami poravnajo -članarino v društvenem domu, V kratkem ho v dr-uš-tvenem domu -odprta slovenska knjižnica.
Našo skupnost v Eisdenu je globoko pretresla vest o nenadni smrti 38-letnega iStaška Ritk o-rsky, soproga naše rojakinje ge. Mimi -Rutar, ki je pred kratkim izgubila tudi -svojega -očeta. Njegovi -otroci: Nestr-o, Norbert in Suzaneke »o kot „.Slomškova“ mladina nastopali na naših -odrih. -Globoko užaloščeni soprogi im isorodmiikom izrekamo krščansko sožalje. — V Cheratte-u je v februarju vdano
zaspala v Gospodu blaga mati ga. Marija Klavora, roj. 1. 1875 v Cazisoiči. Vidova je bila 22 lelt. V Belgijo je prišla k družini svoje hčertke ge. Juste Kavs, 'kjer je bila deležna mnogo ljubezni. Bila je spoštovana kot žena, ki je v življenju veliko .trpela, a je z vztraj-nofstjo in močno vero v Boga znala premagati vse težave. Vise ido visoke starosti, saj je idočalkala iskoro 88 lldt, je (bila izredno bistra in delovna. Naj bo dragi Bog njena nagrada! Ge. Justi in vsem Kavsovim izrekamo krščansko isožalj«. — V Waterscheju je po idolgoitrajnem trpljenju umrla gospa Gus, dobra krščanska žena. Že pred leti je izgubila svojega moža g. Aloijiza, ki je bil iz Lombaja v Slovenski Benečiji. Hčerki ge. Slavki in .sinovom g. Pepiitu, g. Janezu in g. Francu izrekamo krščansko sožalje. — Naj vsi naši idragi pokojni počivajo v miru! Opozarjamo na „šmarnice“ v Eiisdenu-Cite. Pri imenih zastavonoš društva „Slomšek“ je v zadnji številki po pomoti izpadlo ime g. Vilka Lipovška. S tem poročilo dopolnjujemo.
Charleroi-Mons-Bruxelles
Dne 6. aprila se je poročil v župnijski cerkvi v Siv.ry (Beaumont) rojak g. Janez Kankelj iz La Louviere z (domačinko gdč. Glaire dihoma. Obilo 'božjega blagoslova!
V Dampremy je med prenosom v bolnišnico umrla ga. Marija Volarič, Vdova Flais. Srce ji je obnemoglo. Dočakala je lepo starosit 76 det. 'Naj počiva v miru!
Med 'delom v rudniku se je ponesrečil dne 19. marca g. Ciril Škribe iz Aiiseau. Ima le nalomljeno levo nogo ,in bo kmalu okreval.
Naknadno sporočamo, .da (se je v družini Ga-ber-Lah v Pomt-de-Lotip rodil 18. okt. 1962 sinček Jean-Pierre; v družini Pangerl-Lope v Maurage pa hčerkica Roza-Marija in sicer 4. nov. 1962; v družini Bajt-Druart v Havre-lez-Moms .tudi 'hčerkica Ančka, ki se je rodila 2. nov. 1962. Seveda 'so vsi d otroci sprejeli tudi sveti krst in postali tako otroci božji. Čestitamo vsem tem družinam.
FRANCIJA
Pas-de-Calais
iRojakom ipo svetu še nismo sporočili, da je 7. nov. 1962 v Lensu umrla Marija Korber, roj. Grabner. Dočakala je 76 let in bila pokopana 10. nov. Zapušča dva sina in dve hčerki. Naj se spočije v Bogu! — V starosti 73 let nas je v Bruay zapustila Marija Po-tisek, roj. Poglajen, iz Bukovca, Šmartno
pri Litiji. Bila je radodarna, dobra krščanska mati 8 otrok, članica in v odboru tajnica Bratovščine živega rožnega venca. Bila je tudi podporna članica Društva sv. Barbare. Verouk in prve pevske vaje so bile pri njeni družini. Do zadnjega je vneto pela tudi v zboru. V dramskem odseku nam je velikokrat igrala vlogo matere. Ker je bila šivilja, je za igre pripravljala brezplačno obleke in 'okraske. Znala je delati lepe umetne rože im je lepo pripravljala cvetje za šmarnice. Preostalim štirim sinovom in štirim hčeram ter njihovim (družinam izrekamo sožalje, posebej še Rudolfu, zvestemu raznašavcu „Naše luči“.
Kdor želi iti iz nami v Lurd, naj se nemu-doima ipriglasi. Doslej se je prijavilo že čez 150 'rojakov.
ZAHVALA. - Ob izgubi nepozabne mame Ma-
jen, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami jSfUt	sočustvovali, darovalcem
'n spremljevalcem na njc-
Pariz
Sv. maša za Slovence je vsako nedeljo ob petih popoldne v kapeli Montcheuil, 35 rue de Sevres, Pariz 6, metro: Sevres-Babylome. — Slovenska pisarna je odprta vsak torek in vsak četrtek popoldne: 7 rue Gutenberg, pritličje, levo, Pariz 15. metro: Charles-Michels, tel. BkOmet 89-93.
Društvo Slovencev v Parizu bo priredilo na prvo nedeljo v maju (6. 5.j veseloigro: „Micki je treba moža“. Igrali bodo v dvorani na 35 Avenue Emile Zola, Pariz 15 (metro: Javel ali Gbarles-Micfhdls). Skupna sv. maša bo na istem naslovu ob petih popoldne, takoj nato 'se začne igra. V 'domači družbi se boste lahko oid srca nasmejali.
Na praznik Vnebohoda, 23. maja, bo sv. maša kot ponavadi ob petih popoldne.
Na binkoštni ponedeljek (3. junija) bo izlet v dolino Loire, kjer sii bomo ogledali svetovno znane gradove Chaimboud, Chenonce-aux, Amboiise, kakor tudi mesta: Orleans (kjer bomo imeli «veto mašo), Blois in Tours. Prijave sprejema Slovenska pisarna. Procesi j o sv. Rešuj ega Telesa bomo imeli v
Vsak ženin in nevesta si rada napravita sliko v spomin na poročni dan.
Zgoraj:
Poroka Franca Golemko in Marije Magdič v St. Brice (S-et-O) v Franciji. Družici sta: Terezka Baudry in Martinka Petovari.
nedeljo, 23. junija, na vrtu pred našo oifoi-čajno kapelo.
Argenteuil, (Seine-et-Oise) — V soboto 31. marca je ‘bila v Aingenteuil redka slovasnoist: zakonca Gregor Poilanec (rojen 1887. v Laporju) in njegova žena Ana Kaukler (rojena 1'889 v Holšnki) Sta ob (hčerki Mariji in sinu Toneltu slavila svojo izlato poroko. Slovesnost se je začela is sv. mašo, pri kateri so Ibili obredi zlate poroke. Po maši je bil krst tretjega Tonetovega sina, Zlatka. Zlato-poročencema, ki imata tudi eno hčer v Kanadi, enega sina pa v domovini, želimo, da bi vesela in čvrsita dočakala še mnogo ju-bilejev.
Mantes-la-Jolie, (Seine-et-Oise) — 10. marca je bil pri islkupni sloivensfki maši krščen Marko Brezovšek, sin Ignaca in Štefanije, rojene Velkavrh. Botrovala sta Franc in Alojzija Jderčič.
Indre — Vse rojake vabitno k skupni sv. maši v nedeljo, 12. maja ob 11. dop. v cerkvi Notre-Dame v Chateauroux (rue Amiral Ribout).
Creuse — Skupna maša za Slovence bo v nedeljo 26. maja v župnijiski cerkvi v Clu-gnat. Vsi prijazno vabljeni.
La Machine, (Nievre) — Slovenci se bomo zbrali kot ponavadi k skupni maši v nedeljo 19. maja. Tokrat bo maša darovana po namenu družine Franca Udovoa.
Puy-de-D6me — Slovenski duhovnik Vas bo obiskal v (tednu med 19. in 26. majem.
Iz vzhodne Lotaringije
Iz nase pisarne:
Nova pisarna naše Misije;je že izelo obiislkana: prihajajo vesele iin žaloisitne vesti.
Malla 'Natalija je irazvesielila driuižino Antona Brečko iz Hochwalda, krščena 28. marca v Merleibachu; enako sinko Edvard, katerega so veiselo spre j elld v družino Alojzija Brili v Cite Jeanne d'Arc, krščen 7. 4. v Merle-baohu. Obilo sreče detetoma in staršem!
Z žalostjo so sorodniki sporočiti, da je 26. marca umiri rojak Johan Klakočer, rojen v Veterniku pri Kozjem, cerkveno pokopan 28. marca v Merlebachu. V tem listu še nismo sporočili, da je umrl 10. idec. 1962 Martin Mavrovič, rojen 24. 12. 1900 v kraju Slavslki Laz pri Kočevju, cerkveno pokopan v Merlebachu 12. 12. 1962. Bil je stalen naročnik „Naše luči“ in dolgo časa bolan; zdaj je odšel po večno plačilo za svoje pridno delo in veliko skrb za svojo družino. Naj počivata v miru, vsem sorodnikom pa izražamo krščansko sožalje!
Med mnogimi bolniki moramo omeniti, da smo s skrbjo zvedeli za bolezen č. g. Dejaka iz Aumdtza. Zelo smo ga pogrešali v Merle-bachu posebno pred velikonočnimi prazniki. Zvedeli smo tudi, da je zadela možganska kap župnika in kanonika g. Jožefa Halter, našega velikega prijatelja iz Stlring-Wen-dela, ki se zdravi sedaj v bolnici Ste. Ma-deleine v Forbachu. Obema želimo ozdravljenja, da bi mogla z nami praznovati prvi
majniik v Habsiterdidku pri Mariji z Brezij. Po vseh slovenskih kolonijah se z veseljem pripravljajo, da bodo z avtobusi ali svojimi avtomobili pohiteli 1. majnika v Habsterdick. Skrbelo nas je, kako bo rojalkom iz daljnih krajev letos mogoče priti na našo božjo pot, ker je 35-dnevna stavka hudo zadela vse delavske družine. Ljubezen do Marije pa je ukoreninjena med našimi dobrimi rudarji in drugimi delavci, zato jih spet pri-čakujiemo res veliko v Habsterdick.
Lepi majnik bo povabil po 3-mesečni hudi »zimi vse v svežo naravo: društva in posameznike prosimo, da ob nedeljah ne pozabijo sv. maše ali pred odhodom ali med izletom. Skoro ni več cerkve, da bi ne bilo svete maše tudi »večer — zalto pridimo po božji blagoslov, da sredi množice vseh vrst vozil srečno pridemo domov.
Naj omenim še novo Stanovanje: trenutno ni še napeljane vode, vrt nima še ograje in nekatera druga dela bo treba še izvršiti, da bo ta kraj res primeren prostor za našo Misijo. Da so prostori primerno urejeni, pa je velika zasluga vseh itistih, ki so naredili razne zbirke, tilstih, ki iso z velikim razumevanjem darovali za ureditev prostorov, tudi občina in mnogi domačini iso priskočili na pomoč, rudniška direkcija pa je pred stavko in po stavki mnogo -sitorila, da bi imela naša Misija primerno središče. Vsem se prisrčno zahvaljujem, posebno še itistim, ki stalno pomagajo v novem stanovanju. Vso naklonjenost so pokazale tudi č. sestre pod vodstvom dobre
prednice iiz Hospice Ste. Elisalbet'h! Vsem, prav vsem: itiisočkratini Boig plačaj! Rojaki, pridite brez stralbu vedno, kadar greste m:imo ali morate čakati na avtdbuse im vidite, da ■so oikna odprta. Tu je proistoir, da počakate vlakov ali avtobusov. Ko bo urejena knjižnica, boste lahko vzeli iS söboj tudi dobre knjige. — Vaš izseljenski duhovnik ,Stanko iz Merlebacha.
Ob Luksemburgu
Uckange: 15. marca nas je zapustil Franc Sever, upokojenec, star 69 let, doma blizu Gorice. Na (dvorišču doma mu je na ledu spodrsnilo, padel je in si zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolinišnico, a Itu mu niso mogli pomagati, da bi mu za kaj dalj časa podaljšali življenje. Ženi in otrokom naše iskreno sožalje.
Za velikonočne praznike je spet prišel v naše kraje msgr. Griros in so tako naši rojaki v Aumetzu, Tucquegnleux in Algrangue imeli priliko pri njem opravki »v. spoved. Za njegov prihod in delo iskreni Bog plačaj.
Tucquegnieux-Marine. — Po končana zimi se je led izpremeniil v vodo, (ki je zalila ceste. Istočasno z ledom in .snegom iso ise pa stopili tudi bacili, napadli naša telesa in začeli krožiti po njih. Mrazu smo ise umikali v zakurjene sobe, bacilom se nismo mogli skriti. Glavobol, kašelj, vnetje pljuč ali pa vsaj njih vršičkov, motnje v prebavi in druge nadloge so pridrvele nad nas. Zdravniki so ugotavljali gripo in njene komplikacije. ■Naj (bo bolezni ime tako ali drugače, huda je bila in neusmiljeno mesarila. (Ni gledala
na narodnost, ne na starost, ne na spol, ampak napadala kar od kraija ter mučila in izčrpala, kogarkoli se je lotila. K »reči ni zahtevala smrtnih žrtev. Upajmo, da bo kmalu Vzela slovo, kajti bliža se sončno poletje, ko se bomo lahko veselili v lepi pr osti naravi.
Ob zaključku te številke je (dospela tudi žalostna vest, da je umrl v Tucquegnieux dobri slovenski katoliški rudar Franc Selšek. Pokojni se je rodil 1. 1898 v Kalcu pri Mirni na Dolenjskem in prišel v Francijo 1. maja 1923. Večino svojih let je preživel v tikenjskem rudniku. Leta 1936 se je poročil s pridno Slovenko Julko, ki mu je podarila osem otrok, od katerih živi 6 fantov in eno dekle. Dolgo časa je rajni Franc bolehal na jetrih. Ves čas bolezni mu je verna soproga, ki je tudi cerkvena pevka in raz-naišavka „Naše luči“, potrpežljivo stregla. Njuni otroci radi govorijo slovensko in lepo napredujejo tudi v francoskih šolah, nekateri že v višjih. Težko prizadeti družini izražamo sožalje, pokojnemu pa naj Vsemogočni poplača njegov trud in trpljenje.
Rudar Franc Selšek, ki je umrl v Tucquegnieux v Franciji.
Dve fotografiji iz življenja naših mladih v Nici ob francoski sredozemski obali (Berite naslednje poročilo!)
Nica
Mnogio se je idogoddilo od zadnjič. Nekaj tega vam sporočamo. Prvič: Imeiii smo pustno za-'bavo. To je sicer najmanj važno, toda Nica je znana po svojih pustnih prireditvah. Celo iz Amerike in Azije prihajajo pustne dnii sem, da vidijo „velike .glave“, ki defi-lirajo po najvažnejših ulicah mesta. Njegovo veličanstvo „Cameval“ potem „vlada“ ■sredi najlepšega trga štirinajst dni. Končno se mu dogodi tako kot mnolgim: po njegovi „slavi“ ga na pepelnično (sredo zažgejo z največjim pompom na Promenade des An-glais, najlepšam sprehajališču oh morju. Mi smo ise skrili v oaš^ dom in nismo si mogli kako drugače, kot d,a smo zaplesali v prijetni slovenski družbi.
Seveda smo imeli tudi poroke. Glejte ga, Golobovega Cirila, kako prijetno se počuti, ob avtu seveda, s svojo nekdaj iPodbrščekovo Gabrijelo! In drug par: Ivančičev Vinko, pridem Slovenec, fant-možak! Vesdl je bil, da je mogel skleniti zvezo z Danico ob božjem blagoslovu po tolikih težavah! Še imamo na vidiku nekaj parov. Vam bomo že sporočili. Na velikonočni ponedeljek je sledil izlet kakšnih 100 kilometrov ven ilz Nice v planine. Tam smo videli (Spet enkrat sneg ter si ga privoščili v obraz ali pa za vrat, kamor je pač priletelo. Vse je bilo Vzeto za dobro. Rasno sporočamo vsem Slovencem, da naj se prijavijo koj po prejemu Naše luči „pri fzirii“ na 6. Rue ide France -za romanje v Lurd, ki bo od 18. do 24. junija. Brez čakanja se je trdba kaj prijaviti ter plačati za enkrat vsaj polovično vsoto iza vožnjo tja in nazaj. Za drugimi Slovenci iz ostale Franciji ne smemo zaostajati. Turška Marija je tudi za nas pač nekaj velikega! Kar pogumno se prijavite!
Za biinkoštae praznike nas bo 'obiskal ravnatelj (slov. kat. trniisilj č. g. 'Čretnik iz Pariza. Dobrodošel med nami! Več drugič. Ne moremo povedati vsega naenkrat. Pozdravljeni vsi Slovenci v Evropi in z nekaterimi na svidenje v Lurdu!
Nemčija
Bavarska
Kempten: Poročila sta se Karel Stoff in Jožefa Menaigar, oba, ženim din nevesta, prekmurska rojaka. Na skupno pot jima ždlkno sreče, zadovoljstva in božjega blagoslova!
München: V tednih pred Veliko nočjo je slovenski duhovnik ohiškoval rojake po Bavarskem. Doživel je marsikaj zanimivega. Najprej bi «e rad vsem rojakom zahvalil za njih res slovensko gostoljubnost! Kamorkoli je prišel, povsod so ga sprejeli in pogostili, tako da je bilo včasih že res nerodno. Zakaj? Povsod so mu ponujali domačega žganja, vina, pivo in druge pijače, če bi povsod to gostoljubnost sprejel, hi z avtom ne prišel daleč, kajti bolje je voziti z bencinom kat alkoholom . . . Veliko veselja je užil v družinah, kjer so otroci lepo vzgojeni: ubogljivi, radi molijo. Kar škoda se mu je včasih zdelo, da zlasti doraščajoči fantje gredo v službe, ker morda ni denar j a za šollanije v gimnazijah. Marsikdo bi dobil veselje do duhovniškega poklica, tako pa Skrb za vsakdanji kruh morda zaduši božji klic. Naši starši pozabljajo, da so človeški
družbi poitröbni ne samo mehaniki, delavci, mšltalatenjii, temveč tudi duhovniki. Kako lepo bi bilo, oe bi iz vinsit naših rojakov prišli tudi duhovniki! Kaj se vam zdi? — Nekateri so ®e sraim-ovalii, ker nimajo še lepih, uidobinih stanoivanj. Naj take potolažim: 'baraka, kjer otamiujejo pošteni in verni ljudje, je več vredna kot palača brez-vamiih, brezvestnih ljudi! — Skoraj povsod imajo naši rojaki po stanovanjih lepe venske slike. Talko je prav! Ne pozabimo pa: slika na islteni ne vodi iv nebesa, pač pa redna molitev, obisk nedeljske maše in ljubezen do vtseh ljudi!
Porurje
V	Essenu je dne 6. marca 1963 slavil svojo 80-lebnico naš dragi in dobri očka Ograj en-šek! Fred dobrimi 55 leti je prišel v Nem-čijo s par isto drugimi (slovenskimi družinami na delo v rudnik. V mudniiku je delal 42 let, a je še vedno čil in veder. Trdi, da
'je on edini, zadnji še živeči član sl o venskega 1 rudarskega pevskega društva sv. Barbare v i Essenu. Slovanski rojaki v Porurju ob tem redkem jubileju Ograjenškovemu očetu iz vsega srca kIMčemo: „Bog živi Te, še mnoga leta!“	i i •
V	mesecu marcu nas je pretresla nadvse žalostna novica, da je v bližini Kolina v Gum-mersihadhu umrli mllald .slovenski fant Vladimir Kovač, star komaj 24 let, doma iiz okolice Ljubljane. Prišel je kolt tisoč drugih
j na 'delo v Nemčijo. Komaj par mesecev je ' bili tukaj, rad bi si nekaj več zaslužili. Na-‘ padla pa ga je neka zavratna bolezen in moral je v 'bolnico, katere ni več živ zapustil. Dal je še poklicati slovenskega dubov-' niika, prej,dl j:e sveto popotnico in sveto maziljenje in čez dva dni je nato umiri. „Večina luč naj mu sveti, mir in pokoj njegovi duša“! Domačim v domovini naše globoko in iskreno sožalje, nam drugim mladim pa svarilo: „Odprta noč in dan iso groba vrata, ail’ dneva ne pove nobena pratika“!
Sedaj pa krsti v Porurju, isdveda čist,o na kratko, da se v Essenu ne bodo jezili, da so krstna poročila v „Naši luči“ predolga in nezanimiva: Rodile is o is e nam same deklice! 'Sicer ne moremo trditi, da so bili kje zaradi tega nejevoljni. Prekmurca Štefan in Anica Hozjan sta dobila žie drago punčko; krstili smo jo za Suzano, da bi bila modra kot Suzana! V Essenu smo krstili tudi Birgit Rajnar, hčerko Franca in 'Kristine Raj-nar. V Langenbergu pri Hattinigenu pa sta Ljubljančana Tome im Marija Menart dobila kar dve deklici. Kdo jima ne bi od sr-
ca čestital? Pri sv. krstu smo dali oni ime Apolonija, drugi Marinka. Podobni sta si pa tako kot jajce jajcu; uboga mama, kako se mora truditi, da razpozna Apolonijo od Marinke! Seveda, z otroci je križ že v začetku!
V	Ober hausen - Sterk.r aide ista dne 8. marca 1963 sklenila sv. zakomisko zvezo Franc Bo-rovimšek in Frančiška Maroun. Obema čestitamo in želimo, da bi bila vedno srečna!
V	pradpustu so imeli tudi v Rheinhausenu poroko. Tine Turšič, po rodu z Dolenjskega, je popeljal pred oltar Margareto Grahot iz RJheinbamsena. Imela sta lepo slavje v cerkvi in na domu. Vso srečo tudi njima!
Baden-Württemberg
Dne 29. marca .sta se v Rohrdorfiu pri Na-goldu poročila Anton Ahlin, doma iz župnije Videm-Dobrepolje, in Marija Mrhar iz Ribnice. Naj jih spremlja vise dni njihovega skupnega življenja božji blagoslov!
23-letni slovenski fant France R. živi od leta 1957 v Nemčiji. Medtem je s svojim motorjem obiskal že skoraj vso Zapadno Evropo. Naštejemo samo nekaj mest, kjer je že bil: Paris, Lurd, Marseille, Barcelona, Zürich, Genova, Milano, Benetke, Trst, Inemost, Dunaj, Amsterdam, Brüxelles, Luksemburg in vsa večja nemška mesta. Letos namerava v Latimo. — Pravi, da med potjo rad obišče tudi cerkve in v svojem stanovanju ima res celo kopico lepih razglednic s cerkvami. — Predno se poroči, bi rad videl še nekaj sveta.
Po krstu male Marine-Jožice v Ciglarjev! družini v Malmö na Švedskem.
V župniji KiroMieim/Tedk smo ob priliki poroke, ki je bila navedena v zadnji številki, ugotovili, da biva tudi tam precej naših ljudi. Domenili smo se za službo božjo v bližnjem Jesingenu četrto postno nedeljo dopoldne. Prišlo jih je štirideset, večinoma Ribničanov. Med mašo so lepo peli in kar je glavno, lep del od navzočih je prejel sv. zakramente. Ribnica si res dela čast v verskem življenju tu v tujini!
1 Med našimi rojaki napreduje motorizacij^, j V izä3njiH~mesecih si jih je precej nabavilo iavito. V priznanje jim je treba šteti, da ga \radi uporabijo tudi v dobre in koristne na-Vmene in ne le za zabavo. Skoraj v vseh večjih (krajih, kjer smo od jeseni sem imeli mašo, je bilo opaziti tudi udeležencev iz 30, 40, ali pa celo 70 km daleč; tako zlasti v EssiMngenu, Nagoldu, Calwu in Pfullin-genu. Rojaki, lepa je ta vaša požrtvovalnost in gotovo ne bo ostala brez posebnega božjega plačila!
ZAHVALA. — Vsem, ki so mi zaradi nesrečne smrti mojega moža hoteli izraziti sočutje v obliki daru, katerega skupni znesek je bil 500 DM, se prav iskreno zah valujem, jih lepo pozdravljam, dušo dragega pokojnika pa priporočani njihovi molitvi. — Marija Pangerlova.
ŠVEDSKA
Končno je prišel k nam na švedsko slovenski duhovnik. Njegov naslov’je začasno: Pastor JTisepb Fiiisri~Lil)la Evarngatan 9, Malino: telefon 79.795. — Zaenkrat še ne more povedati določenih dni in ur, kdaj bo na tem naslovu 'siprej'ama'l. Najprej želi iti naokrog po Švedski, da lobišče Slovence povsod, kjer ®o. Seveda mu bo osebno nemogoče obiskati vse, iker še nima avtomobila, vlak pa ne
gre k vsaki hiši im je treba hoditi tudi peš, s čimer bo izgubil mnogo dragocenega časa. Potrudil pa »e bo, pravi, da obišče čim več rojakov. ■— V aprilu je bodil največ po Malmö, v Halmstadu in Götehorgu, na južni in jugozapadni obali Švedske, kjer nas je največ, ker je tukaj najbolj toplo in pa najbližje domov... V maju in v juniju bo obiskal rojake v srednji Švedski: Jöoköping, Växjö, Norrköping, KarlMcoiga in Degerfors, örebrö, Västeras, EskilStuna in Stockholm; v severni Švedski pa, v kolikor bo zvedel za naslove. Natančnejše programe boste dobili po pošti. Ker nima naslovov vseh naših ljudi, prosi tiste, ki boste programe prejeli, da obvestite tudi druge rojake, ki jih poznate. — Sedaj v velikonočnem času je namen njegovega obiska predvsem, nuditi vam priliko, da prejmete svete zakramente. Če pa imate še druge probleme in bi se radi o njih p o,s vet ovali z njim: pridite, z veseljem vas bo «prejel in /vam pomagal, kolikor bo mogel, saj je iv tem duhovniška služba. — Našemu novodošlamu dušnemu pastirju želimo mnogo zadovoljstva v švedski deželi, mi pa obljubljamo, da mu bomo pomagali, kolikor je v naši moči.
Malmö: Giiglarjeva družina se je pomnožila za enega člana, oziroma članico. Dne 20. februarja se jim je rodila hčerka, ki so jo v soboto 16. marca krstili v katoliški župnijski cerkvi v Malmö na ime Marina Jožica. Oče Jožef je doma iz Korovoev, mamica Marija, roj. Novak pa iz Gibirae, oboje v Prekmurju. Botrovala sta g. in ga. Hozjan, rodom iz Hotize v Prekmurju. Krstil je č. g. Coigliati, velik prijatelj naših izseljencev. Srečni družini in njihovim botrom čestitamo in želimo mnogo božjega blagoslova!
Degerfors. — Letošnja iziima je bila 'zelo huda m ostra, 'tako da so bila tu viša jezera zamrznjena. Otroci im ribici so bili 'tega seveda 'veseli; eni, ker so se lahko drsali, drugi pa, ker so lahko piridmo loviti. Tako so se tudi 21. marca leitas otroci drsati im med njimi komaj dobra 4 leta stani Ladi Oblak. Prostor za drsoaje se mm je zdel premajhen in ,ga je zvleklo k vodi. Tam mm je spodrsnilo in je padel v vodo. Tanka plast ledu je namreč ob teži počila in .globina vode je Ladija pogoltnila. Nihče od ostalih mu ni mogel pomagati, tudi njegov ata ne, četudi je bil že 4 minute nato na mestu. Tudi reševalci, ki so prispeli, niiso imeli uspeha. Šele po treh dneh so ga našli — 50 m od kraja, kjer je zdrknil v vodo. Strašno je ta nesreča zadela staše, ki so talko usodno izgubili ljubljenega sinčka edinčka. Pa tudi vsem ostalim, posebno rojakom je hudo za ponesrečenim prikupnim fantkom.
V soboto dne 30. 3. smo Ladija pokopati na tukajšnjem pokopališču. Pogreb je bit katoliški; prišla sita dva katoliška duhovnika iz Karlstadta in dve č. sestri; prisoten je bil tudi tukajšnji protestantski pastor in je spre-
Ponesreteni Ladislav Oblak iz Dcgcrforsa na švedskem, ko je dopolnil 4 leta.
govoril lep nagrobni govor navzočim švedskim družinam, ki so sočustvovale ob nesreči naše družine. Pogrebu iso prisostvovali skoraj vsi priseljenci raznih narodnosti. Nesreča ljudi zbližuje, kar so pričali tudi venci in prekrasno cvetje.
ZAHVALA. — Družina Oblak iz Degerforsa se ob tako težki preizkušnji prisrčno zahvaljuje vsem, ki so ji kakorkoli priskočili na pomoč v tej nesreči in vsem, ki so spremili ljubega Ladija na zadnjo pot ter darovali cvetje v znak sočutja in ljubezni.
NIZOZEMSKA
Peto nedeljo v marcu je slovenski dekliški krožek, ki ima svoj sadež v Heerlerlheide imel svoj redni letni občni izbor. Za novo poslovno dobo je bil izvoljen sledeči odbor: predsednica Hilda Rajh, tajnica Mici Čebin, blagajničarka Štefka Jančič. Pomočnice:	za
Brunssum Marta Händler, za Geleen Jožica Muha, za Eygelshoven Fani Jančič. Dekliškemu krožku, ki ga že več let vodi č. sestra Justina, tudi v prihodnje želimo veliko uspeha.
Društvo sv. Barbare v Limdenibeuvel-u je za tekočo poslovno dobo izbralo sledeči odbor: predsednik A. Kropivšek, podpredsed-nik J. Kropivšek, L tajnik St. Reberšek, 2. tajnik I. Hanssen, blagajnik St. Kropivšek, zastavonoša A. Muha, preglednika J. Ložnik in N. Habets. Zanimivo je, da se holandski rojaki včasih bolj zanimajo za našo stvar kot mnogo naših.
Zveza slovenskih katoliških društev na Nizozemskem je za leto 1963 izbrala sledečo delovno ekipo: predsednik Ivan Banič, podpredsednik Anton Kazele, 1. tajnik Leon Kaj bič, 2. tajnik Štefan Povh, 1. blagajnik Franc Selič, 2. blagajnik Franc Krošelj, preglednika Janez Kropivšek in Jožko Resnik, zastavonoša Martin Poglajen in g. Barbič. Naša „Zveza“ predstavlja vse katoliške Slovence na Nizozemskem. Nedvomno vrši veliko nalogo. Vodi naše lorganiizirano delo in pomaga pri uveljavljanju islo v eniškega imena v tujini. Dolžnost Slovencev je, da razumejo poslanstvo svoje organizacije ter so pripravljeni pomagati. Računati moramo s tem, da je vse delo v tujini združeno s posebnimi žrtvami.
Ponovno je težko zbolela ga. Žohar iz Hoens-broeka. Želimo, da bi se kmalu mogla vrniti domov.
LEV DETELA:
Du&fk&fc -s s&M&m
VESOLJSKA POVEST
5.
Ddbrejiev odgovor me ni presenetil. Predvsem isem biil vesel, da aločrinec oib svojem podlem dejanju ni olb spiremembi smeri vMjiulčill ituidi nadsvetlobne (bilbroisifci. Tega se je zagotovo ibal. To pa je ibiillo dobro znamenje, ki je pomenilo, da zločinec ni blaznež, Iki booe pogubiti selbe in celotno posadko, [temveč dela po naltainlko določenem naiorltu, ki ob koncu zagoitavo predvideva njegovo rešitev in nagrado. Zaradi teh dejstev se nam bo piolsireoilo rešiti — in to ne le lastnih golih življenj, temveč tudi celotno človelšibvo — z našo težavno, :a sijajno akcijo.
„Dietbre,“ ®em rekdl, „Kaj miislite, po kakem načrtu detla züoiöiinec?“
„Ho,“ je odvrnil pilot veselo. „Preveč me vprašate. Kako naj ito vem.“
„Ah,“ isem rekel, „oprostite neumnemu vprašanju.... Miene sedaj predvsem skrbe ognjene pošasti in tragična smrt Rusa Lo-patkova. Kaj mislite, ali je umni v boju z nekakšnimi pošastmi? Ali verujete v kaj takega?“
„Vsdkakor ise sliši kot pravljica,“ je rekel Ddbre. „Toda zakaj ne bi bilo možno. Seveda pa je lahko bilo tudi kaj drugega. Mogoče je šlo za samomor, za politični umor ali pa za sabotažo. Mogoče je zadeva podobna naši, mogoče nas doleti ilsta usoda! Le zakaj sem zašel v te višave!“
Vsdknil se je v robec in me divje pogledal.
„Da, imate prav,“ sem rekel. „Vaše sklepanje utegne biti pravilno.“
Obšla me je temna slutnja. Kaj, če je Lop.altkin umrl drugačne smrti; morda ni šlo za ognjene pošasti, temveč ga je umorila navadna umazana -sabotaža. Sklenil sem, da -svoje idvoime in izsledke sporočim na Zemljo. Morda nam bodo vedeli kaj pametnega svetovati. Lahko je seveda tudi, da bo to'naše zadnje Sporočilo.
Stopil sem k oddajnemu aparatu. Vključil sem odgovarjajočo anteno in čakal, da zasveti zelena luč. Nič takega se ni zgodilo. Aparat je molčal. V temni isilutnji sem odprl varovalni pokrov: notranjost aparata je bila popolnoma uničena. Stekel sem k učenjaku in mu povedal vznemirljivo novico. Nad nami je raslo orjaško breme; pomikalo ise je v našo notranjost kot težak črn oblak; nisem vedel, kaj nam je storiti.
Učenjak je vstal in se opotekel.
„Ne vem,“ je tiho dejal. „Dvomim, da se bomo vrnili na Zemilijo živi in zdravi.“
Učenjak je stal v kotu našega glavnega prostora. Sedel sem in namignil mehaniku 'činu. Le-lta se je odplazil v kuhinjo in mi prinesel na ličnem pladnju okusno servirano jeguljo.
Riba je bila kačasta; .gledal sem jo in nehote se mi je zastudila. Med nami se je ta čas neovirano premikal morilec; sabotaža se je vrstila za sabotažo, med nami se je premikala smrt!
Čim je porožljaval s posodo; z zahrbtno kretnjo je postavil na mizo puding in ananasov kompot.
Jegulja me je sovražno gledala z mize.
Čin je bil isumlljiv; to mi je pravil nek globlji notranji glas in zdelo se mi je, da se ne motim.
Nenadoma sem sunkovito vstal trn odhitel v pilotovo kabino.
„Ddbre,“ sem rekel, „vodstvo ladje bom sedaj prevzel jaz. Kot veste, smo v eni uri na začetku nevarne cone, v kateri se mogoče nahajajo ognjena bitja... Med tem časom mi, prosim, pripravite naboje z atomskim eksplozivom. Nikakor ne želim, da bi nas napadla nepripravljene. Želim si pač, da storimo, kar moremo storiti. Ždim, da imam orožje v primeru nevarnosti takoj pri roki.“
Debre je prikimal in se oddaljil.
ViSddel sem se. h krmilu in se zatopil v temo . . .
Lopaitikova smrt je morala biti grozna, sem premišljeval. Morda pa ognjena bitja vendarle niso pravljica. Kdo ve, koliko nenavadnih stvari se iskriva v širjavah neskončnega nebesnega prostora. Vsekakor sem moral biti pripravljen na vse . . . (Dalje)
Ko čez vrt sem takrat stopal, tulpo sem občudoval.
Nihče mojih misli bral ni, nihče me opazoval.
Tvoj’ga cveta, lepa tulpa, se pozabiti ne da.
Jaz sem v daljni tej tujini, ti pa cveteš le doma.
Rdeča tulpa, živa tulpa, bodi mi pozdravljena!
Misel nate bo ostala, z mano tudi v grob bo šla.
Bogdan Anžej, Nemčija
Veseli dogodki
Msgr. Stanku Grimsu za imendan
Leto dni je že za nami, ko Vaš god smo praznovali.
Kako hitro minil je čas in majnik nov je spet pri nas.
Te dni so le na Vas spomini.
Da bi Vaš god prav počastili, želimo Vam prav iz srca, naj ljubi Bog Vam zdravje da, obilo sreče in veselja!
Na Vaših potih naj Vas spremlja!
Ker dobri pastir ste bil čredi izbran, bomo vedno slavili Vaš imendan.
To Vam želijo prav iz srca:
Slovenci in Slovenke iz Creutzwalda.
P. Stok o w s k i, Francija
Pred letom sem ipastail naročnik vaše revije. List mi zelo ugaja, zato ga ob tej priliki, ko zanj pošiljam letno naročnino, priporočam iSilehernemu Slovencu dn Slovenki v zamejstvu. Bratje in sestre, radi prebirajte članke v „Naši luči“! Ob tej priliki pa tudi pošiljam lope pozdrave moji dragi mami v Trstu in vsem svojim dragim v domovini — Sloveniji. — Peter Novak, Toronto, Kanada.
Pozdravljam nasvet ge. Majde v prejšnji številki Ni,. Mi imamo tudi malo 'hčerkico Brigitko. Kmalu bo stara dve leti in tako lepo govori slovensko, naš ljubi materin jezik. In nič se ne bojimo, da tse ne bi zraven tega naučila nemškega. — Marija iz Rheimhauisena.
TULPA
Tulpa, tulpa rdeče barve sredi parka tam cveti.
Ko tam mimo se sprehajam, daleč misel mi hiti.
Tvoja barva mc spominja na minule čase že.
Bili težki so in hudi, v srcu nosim jih pa še.
Dom sem moral zapustiti: sedemnajst imel sem let.
Vse še dobro sc spominjam: šel tedaj sem v daljni svet.
Vsak stan ima tudi 'svojo sončne sltranii, talko Ibudi poklic prevajalca in tolmača, katerega isom dolgo lat opravljal na rudniku.
Bo približno že 25 let tega, ko mi nekega dne pošlje ravnatelj štiri strani dolgo pismo, naj ga prevedem v francoščino. Pisal ga je nebi ‘rudar, ki je bil zapustil rudnik, se pa poltem kesal in ždlal priti nazaj. Ko sem pismo prebral, sem se skril v drugo sobo iin se prav od srca nasmejal. Svojim (soiuradmifcom nisem maral povedati 'Vsebine pisma in sklenil sem, da bom to, kar je smešnega, prikril tudi ravnatelju. Prevedel sem ga v kratkem izvlečku in odšel k „pa-tromu“. Ta je vzel v eno roko piismo, v drugo pa moj prevod prebiral, kar sem bil napisal, nato pa zapičil vame svoje oči:
„Piismo je dolgo štiri strani, vi ste mi pa prinesli štiri vrstice. Kako naj si to razložim?“ — „Vam ‘bom jaz razložil, gospod ravnatelj“, sem rekel in nadaljeval: „Naši ljudje ne znajo vselej na kratko povedati, kaj bi radi, ampak se vrtijo okrog in izklobasajo sto reči prej, ko pridejo do glavnega. Napisal sem vam zato na kratko, kaj mož želi, misleč, da vam bom s tem ustregel, saj drugo ni važno; je celo nekam smešno lin mi je bilo nerodno, da bi vse prevajal.“ — „Vse, prav vse mi, prosim, napišite, vsak stavek, vsako miisiel, kakor jo je pisec pisma povedal“, je Ukazal ravnatelj. Treba je bilo ubogati. Ko sem končal, sem vnovič odšel v najvišjo pisarno. Ravnatelj je bil sprva resen, potem se je pa vedno bolj
smejali. Pmsltopill je k memi, me potrepljali po rami, rekoč: „Sedaj vas iraziumem. Nič vam naj ne bo nerodno. In konično, zakaj se ne bi smeli vžiaisiiih ibuidi golsipoldar rudnika razvedriti in nasmejati...“
V pismu je pa blillo a oikorno pisavo zapisano (tole in takole: „Preljubi moj rudniški ravnatelj, moj prvi komandant! Prej ko vam nadalje pišem, vas prav iz srca lepo pozdravtjam, pa ne samo vais, ampak tudi vašo ženo, vaše otroke, igioispoida jamskega in zunanjega limženirja, gospoda „obarštaj-garja“ in vse, ki so nas v jamii komanidiirali. — Zdaj bom pa povedal, kaj bi rad. Takrat, ko sem zapustil vaš rudnik in odšel domov, sem ga foiil pošteno pokiidal. Pravzaprav je tega kriva žena, ki je hotela iti domov, da bi bila zopet pri mami in da bi zopet videla lipo, ki raste pred hišo. Saj ne rečem, da ni lepo ljubiti svoje starše, ibudii jaz imam rad svoj domači kruh, toda kadar ga ni, ga je treba iskati tam, kjer je. Zdaj je tudi ženi žal, 'da je ustrelila kozla in bi šla rada nazaj. Prosim torej, da mi pošljete garantno pilsimo za povratek. — Zapisati moram pa še to: če me vi, gospod ravnatelj ne morete Vzeti v delo, vprašajte gospoda jamskega inženirja, ki me poizna. On me bo vzeli. Če bi ise pa še on oboitavllljall, stopite pa do gospoda ,oberštaj)garja‘; zanj sem pa čisto goltov, da me bo vzel, ker siva si šla vedno na roko. — Prej ko končam s svojo kurjo pisavo, vas pa zdaj še enlkrat lepo in tisočkrat pozdravfljam jaz in moja žena. Pozdravljava kakor sem že spredaj 'zapisal, tudi vašo ženo, vaše 'otroke gospoda inženirja, gospoda „oberštajgarja“ in vse, ki so nas v jami tako lepo komandirali. — Mojega naslova najbrž nimate, zato vam ga tu napišem. Če bi ga vi ne anali prav napisati, naj ga pa napiše tolmač, ki pozna našo „širifto“ im vsako našo vas. Pa še njega pozdravite! Mu biom že (dal za poli litra, kadar pridem k vam, saj ni ,zieht“ človek. Podpis in naslov.
Naj (dodam, da je ta (originalna prošnja spravila (ravnatelja v talko dobro voljo, da je prosilcu res ustregel.	J. J.
• •
REŠITEV uganke v štev. 4. se glasi: Kdor počasi vozi, daleč pripelje, pravi pregovor.
Otroška. — Sin: „Očka, ali te smem nekaj vprašati?“ — Oče: „Kaj bi rad vedel?“ — Sin: „Adi pes, ki je ukradel klobaso, lahko še kdaj postane podiicijiški pes?“
Filozof Voltaire je rekel o zdravnikih: „To so ljudje, ki dajejo zdravila, ki jih ne poznajo, v telesa, ki jih tudi zelo slabo poznajo.“
Kdo ugane? — Roberta Kocha, znamenitega 'bakteriologa, je obiskal mlad zdravnik. Znanstvenik je imel na bencinskem kuhalniku dobro pokrit lonec, v katerem se je nekaj kuhalo. „Uganite, kaj se kuha tu v loncu!“ reče profesor Koch zdravniku. — „Bakterije!“ — „Ne.“ — „Streptokoki?“ — „Ne.“
—	„(Potem pa si ne morem misliti, kaj bi lahko bilo,“ pravi zdravnik. „Klobase, moj dragi, klobase“, se zasmeje Koioh.
Ko sami zmorejo. — Zdravnika so vprašali, kdaj lahlko pričnejo mladi ljudje kaditi. Takole je odgovoril: „Takrat, ko si lahlko cigarete sami plačajo.“
Med tatovi. — Tat leži na smrtni postelji. Pride ga obiskat prijatelj in ga vpraša: „Kako ti gre, stari?“ — „Slabo. Žena je pravkar odšla v mesto, da ukrade nekje črno obleko.“
Z otroki je križ. — Mati se je vrnila in vprašala sinka, ‘ki je oistal doma: „Ali je bil kdo tu, ko sem bila jaz zdoma.“ — „Da.“
—	„Kdo pa?“ — „Jaz.“ — „Ne, mislim, če je kdo prišel?“ — „Da.“ — „Kdo pa?“ — „Ti“, odvrne sinko.
Najlepša muzika. — Oče in sin sta čakala na žgance. Gospodinja je vzela vročo mast in polila pripravljene žgance v skledi. Močno je zašumelo. „Vidiš, fant, to je pa lepa viža!“ pravi oče. „Da, samo prekratka je,“ odvrne sin.
Stari in mladi. — Dedek je sedel v gostilni in pripovedoval prijatelju ob litru vina: „Čuden je današnji svet. Pomisli, kaj se vse luči j o danes v šoli! Naš mali Juro je prišel včeraj domov iz šole in mi je rekel: ,Dedek, vrabec je samostalnik.“ Hudimana, odkar sem živ, je bil vrabec ptič, ne samostalnik. . .“
Mali oglasi
Živini v Avstraliji, star sem 29 let, imam svoj lasten dom in vse, kar k domu spada. Moja mama, vdova, mi gospodinji. Resno iščem pošteno, verno dekle. Ne zahtevam kake imovine, le poštenost, pridne roke in snažno gospodinjo. — L. B. — (Naslov posreduje uprava „Naše luči” dekletom, ki pošljejo poštni kupon oziroma kaj za stroške odgovora.) (3)
Katero slovensko katoliško dekle si želi deliti življenjsko pot s samskim slovenskim inženirjem, ki živi v Nemčiji in dobro zasluži? „Adam” je zdrav, vesele narave in „fejst poba”, star nekaj čez 30. Zaželena starost „Eve” je od 24 do 28 let (po možnosti z višjo šolsko naobrazbo). S sabo naj prinese odkrito, iskreno ter ljubezni polno srce. Ponudbe s sliko je treba poslati na naslov: T. T. Življenjska sreča, 741 Reutlingen, Hauffstr. 29 (b. Brändle), Nemčija. (4)
„Sem še neporočen in se želim seznaniti z zvestim, poštenim dekletom srednje starosti in želim, da bi bila poštena katoličanka in dobra gospodinja”, piše rojak iz Ontario v Kanadi. (Naslov posreduje resnim dekletom uprava „Naše luči”, če pošljejo kaj za stroške odgovora.) (5)
• ®
„Ženska in družba”, tako je naslov nove knjižice v zbirki KNJIŽIC. Spisala jo je Miranda Zafred. Ženska nekdaj, ženska danes, žena mati, ženska narava, ženska in moški, družinsko življenje, žena v okviru družine, ženska in delo, samski stan, ženska in moda, krščanstvo in ženska, to so naslovi te koristne knjižice. Naročajte: Knjižice, Marija-nišče, Opčine-Opicina (Trieste), Italia. (100.— lir).
VABILO. — Društvo sv. Barbare v Eisdenu (Limburg) priredi veseloigro v 3 dejanjih „Namišljeni zdravnik” dne 25. maja ob štirih pop. Po igri prosta zabava z jedačo in pijačo. Igral bo prvovrstni slovenski orkester iz Holandije. Vljudno vabi vse rojake k udeležbi.
Lep Marijin molitvenik
Marijina kongregacija slovenskih bogoslovcev v Argentini je založila lep molitvenik, ki ga je natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. Ta molitvenik je poseben v tem, da je izključno namenjen marijanski pobožnosti, zato nosi naslov „Zdrava, Marija, milosti polna”. Priredil ga je dr. F. Žakelj, obsega pa 1264 strani. V molitveniku je zbrano kolikor mogoče tega, kar vesoljna Cerkev in posebej slovenski narod molita in pojeta v čast nebeški Materi in Kraljici, pravi pisatelj sam o tem molitveniku. Res, Slovenci do sedaj še nismo imeli knjige, ki bi bila tako obširna v molitvenem delu kot tudi razlagi, saj so omenjena vsa Marijina božja pota, kjer prebivajo Slovenci in pri vseh je dodana primerna molitev. Prav gotovo velja za ta molitvenik rek: Vzemi in moli! — I. K.
Naša pošta
K. S., Nemčija. — Nekaj smo objavili. Praznik varstva sv. Jožela je pa bil pred leti odpravljen, ker so uvedli praznovanje sv. Jožefa Delavca na 1. maja.
RAZNIM: Nismo mogli tokrat objaviti vsega, kar smo prejeli. Prosimo potrpljenja! Članek ob obletnici pokolja 12.000 slovenskih domobrancev je tudi mora! odpasti.
NASLOVI SLOVENSKIH IZSELJENSKIH DUHOVNIKOV
ANGLIJA:	Ignacij Kunstelj,
Offiey Road 62, London S.W. 9., England (Tel. RELiance 6655, izg. Rildjens).
BELGIJA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Liege, Belgique (Tel. 04/233910). - Kazimir Ga-berc, Grand’ rue 211, Charieroi, Belgique (Tel. 07/328435/.
FRANCIJA: Nace Čretnik, 4 rue S. Fargeau, Paris 20, France, (Telefon MENilmontant 80-68) Ciril Lavrič, 7 rue Gutenberg,
Paris 15, France, (Tel. BLOmet 89-93). — Stanislav Kavalar, 17 rue Claude Debussy, Lievin (Pas-de-Calais), France. — Anton Dejak, 33 rue de la Vic-toire, Aumetz (Moselle), France. — Msgr. Stanko Grims, 1 rue du Dauphine, Merlebach (Moselle), France. — P. Jakob Vučina, 6, rue de France, Nice (A. M.), France.
NEMČIJA: Ciril Turk in Ivan Ifko, oba: 42 Oberhausen-Sterk-
rade, Mathildestrasse 18, West-Deutschland (Telefon 62676). — Di. Franc Felc, 7 Stuttgart-S, Heusteigstr. 49/11, W. Deutschland (Tel. 707970). — Dr. Janez Zdešar in Franc šeškar, oba: Zieblandstr. 32/11 Rgb., 8 München 13, W. Deutschland, (Tel. 550296).
NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Bclgie.
ŠVEDSKA:	Jože Flis, Lilla
Kvamgatan 9, Malmö, Sweden, (Tel. 797.95).
NAŠA LUČ
mesečnik za Slovence na tuje m
12. letnik 1 9 (i 3
O
Izide desetkrat v letu (vsak mesec razen junija in avgusta).
Za uredništvo odgovarja dr. Janko Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu.
Printe d in Austria
Dopise za številko, ki izide konec meseca, mora uredništvo prejeti vsaj do 10. v mesecu. Člankov ne vrača.
©
List lahko naročiš pri bližnjem poverjeniku ali pa naravnost pri upravi v Celovcu.
©
Če list naročiš pri upravi, stane na leto 30 šil. ali protivrednost: 60 bfr, 6 N F, 4,50 h. gld, 5 DM, 750 lir, 12 angl. šil., 8 nori. kron, 6 švedskih kron, 9 danskih kron, 15 avstralskih šil., 1,50 dolarja.
e
Uredništvo in uprava imata naslov:	„Naša luč”, Viktrin-
ger Ring 26, Celovec-Klagenfurt, Austria.
Možje v tej številk!
nimajo posebnega kotička. Jim pa velja uvodnik, ki udarno posega v življenje naših družin. Gotoio boste prebrali pozdrav iz Palestine in pa voščilo našemu odgovornemu uredniku.
Novic je kar veliko in z vseh krajev, kjer bivajo rojaki po z::p. Evropi. Od novic iz domovine je najpomembnejša vest, da je bil posvečen v Ljubljani nov škof, pomožni škof ljubljanske nadškofije dr. Jože Pogačnik.
Na 4. strani tudi zveste, kje lahko naročite papeško socialno okrožnico .. M a! i in učiteljica”.
Ko boste številko prebrali, pa se vprašajte, če ste za „Našo luč” že letos kaj dali...