POSTNINA PLAČANAV GOTOVINI
SMRT FAŠIZM U - SVOBODO NARODU I
Poljski državniki na obisku y Jugoslaviji — Tov. Edvard Kardelj v Celju — Razgled po svetu — Ob veliki obletnici — Ob otvoritvi gledališke sezone v Celju — Gospodarstvo — Ljudska prosveta-kultura — Maut-hausen — Pišejo nam — Fizkuliura Obvestila
CENA 2 din — Mesečno 8 dia
Leso L - Štev. 29
GLÄSILO ©KEOZMEGÄ ODBORI OF CELJE - 1ZHAJÄ VSAKO SOBOTO
Celje, 26. oktobra 1946
Na podlagi volivne kampanje očistimo in utrjujmo odbore naše oblasti
Jutri bo slovensko ljudstvo izvolilo svoje predstavnike za prvo Ustavodajno skupščino LRS, 27. oktober bo dan manifestacije vsega našega ljudstva, dan v katerem bodo naše množice še enkrat oddale dostojno priznanje Osvobodilni fronti za vse njene ogromne napore v preteklosti, v času borbe za svobodo in neodvisnost ter v času obnove in izgradnje porušene domovine. Istočasno bo 27, oktober potrdil perspektive in program bodočega ustvarjalnega dela naše ljudska oblasti, v katerem bodo zagotovljeni boljši gospodarski, politični in kulturni pogoji delovnega ljudstva.
Vsakemu mora biti jasno, da ti uspehi, doseženi na vseh poljih našega udejstvo-vanja, niso in niso niti mogli biti delo poedincev, temveč so plod sodelovanja in aktivnosti vseh slojev našega ljudstva, preko svojih osnovnih organov oblasti in množičnih političnih organizacij. Iz vsega tega je nujno, da izvlečemo nekaj splošnih ugotovitev in nakažemo napake v predvolivnem delovanju nekaterih ljudskih odborov, kakor tudi odborov množičnih organizacij.
Vodilno načelo vsega našega delovanja in agitacije v predvolivni kampanji (razumljivo je, da se mora po volitvah nadaljevati z istim tempom) je bilo; spoznavanje množic s perspektivo gospodarskega razvoja, njihova mobilizacija za čim uspešnejšo izvršitev nalog krepitve naše gospodarske moči kot temelja neodvisnosti in državne suverenosti ter končno vključitev delovne iniciative najširših ljudskih množic na vseh gospodarskih področjih v enoti republiški in zvezni gospodarski načrt.
Velika večina ljudskih odborov je aktivistov je zravilno razumela to nujno potrebo današnje gospodarske in politične stvarnosti. Imamo primere zares velikega poleta na ustvarjanju komunalnih podjetij v okviru krajevnih in okrajnih ljudskih odborov, primere, ki dokazujejo, kako pravilno je naše ljudstvo razumelo potrebo po ustvarjanju svojih lastnih gospodarskih podjetij, potrebo po graditvi načrtnega gospodarstva, katero bo poleg ostalega, občutno in v kratkem času eliminiralo gospodarske škarje — plod kapitalističnega nenačrtnega gospodarskega sistema. Prav tako imamo primere, ko je ljudstvo zbrano na volilnih sestankih sprejemalo gospodarske obveze (v konjiškem okraju izgraditev ceste Frankolovo —Črešnjica, ustanavljanje gostinskih, čevljarskih in drugih komunalnih podjetij po ostalih okrajih) in na ta, najbolj konkreten način dokazalo svojo pripravljenost v sodelovanju pri dvigu gospodarske moči dotičnega kraja in države kot celote.
Dejstvo je, da so se ▼ toku predvo-livne kampanje pojavili razni nedostatki in napake, katere izvirajo na eni strani iz oportunizma poedinih funkcionarjev KLO, na drugi strani pa iz namernega zaviranja različnih elementov, ki so se uvleldi v odbore ljudske oblasti, da bi od tam pod krinko ljudske volje zavirali gospodarski dvig kraja in njegovo neodvisnost od raznih krajevnih izžemalcev. Dovolj bo, da navedem samo dva primera, da razumemo vznemirjenost teh ljudi, ki s strahom opažajo vse večjo sktivnost in zainteresiranost ljudskih množic na gospodarskih problemih.
Predsednik KLO Pesje v okraju Mozirje se še danes na vse mogoče načine brani, da bi ljudski odbor prevzel v svojo upravo gostilno, ki je last ljudske imovine in se še sedaj nahaja prazna v območju dotičnega ljudskega odbora. Stvar postane takoj jasna, če povemo, da je predsednik KLO Pesje po poklicu gostilničar.
V KLO Loška gora v okraju Konjice se »ahaja precej velika zgradba, last ljud-
Volivci * volivke 1
Jutri 27. oktobra je dan volite? za prvo Ustavodajno skupščino slovenskega naroda. S svojo udeležbo dokažimo, da smo vredni svetlih tradicij osvobodilnega boja, da stopamo po poti katera je začrtana s krvjo najboljših sinov slovenskega ljudstva. Dokažimo vsem imperialističnim kitkam sveta, da smo sposobni sami krojiti si svojo bodočnost, ter da bomo vztrajali do konca v dosegi pravičnih zahtev naših narodov.
Na volitve —za smago programa Csvobodilne fronte, udarec medna-rodni reakciji!
I¥a volitve —za dvig načrtnega gospodarstva!
Ma volitve — za utrditev bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije!
Ma volitve —za dokončno združitev Trsta, Frfmor&ke in Koroške v FLRJ!
! skih narodov. Narod Poljske in narodi i Jugoslavije se zavedajo, da bodo samo j po tej poti utrjevanja bratstva vseh slo-' vanskih narodov učvrstili zveze z demokratičnimi silami sveta dosegli to, kar jim še danes zapadni imperialistični krogi odrekajo.
Voditelji Poljske države so obiskali Jugoslavijo
V petek, 18, oktobra so prispeli na pri- ■ jateljski obisk v Jugoslavijo vodilni polj- ; ski državniki s predsednikom Boleslavom Bierutom in maršalom Rola Zymierskim na čelu. Na zemunskem letališču so jih sprejeli predsednik vlade FLRJ in mini- ! ster za narodno obrambo Josip Broz-Tito, predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ribar, člani zvezne vlade, predstavniki JÀ in zastopniki množičnih organizacij.
S predsednikom Bierutom in maršalom Zymierskim so prispeli tudi minister za kulturo in umetnost Vladislav Kowalski, minister za pravosodje Swiontkowski, pomočnik ministra zunanjih zadev Olszew-ski in še nekateri drugi visoki poljski funkcionarji.
Visoke goste je pričakovala v Beogradu
120.000 glava množica z izrazi bratskih čustev do poljskega naroda.
V soboto je bila v Beogradu velika vojaška parada na čast poljskim gostom. Na deset in deset tisoče ljudi je prisostvovalo paradi, ko so odredi JA izvajali delile mimo tribun, na katerih so bili zbrani poljski gostje z maršalom Titom, z vojaškimi in političnimi predstavniki naše in drugih držav. Isti dan je predsednik Bierut izročil visoka poljska odlikovanja številnim jugoslovanskim voditeljem.
Poljski gostje in maršal Tito so obiskali tudi nekatere druge kraje v naši državi. Po tridnevnem bivanju v Beogradu so poljski gostje z maršalom Titom obiskali Ljubljano.
Veličasten sprejem visokih poljskih gostov in marsala Tita v Zidanem mostu
Dne 22. oktobra ob 7,45 se je na svojem potovanju po Jugoslaviji ustavil v Zidanem mostu vlak z visokimi predstavniki bratskega poljskega naroda. V spremstvu visokih gostov — predsednika poljskega Narodnega sveta g. Boleslava Bieruta, maršala Poljske g. Mihaela Role Zymier-skega in drugih — so se nahajali maršal Jugoslavije Tito, ministri zvezne vlade Aleksander Rankovič, Milovan Djilas, Franc Frol ter načelnik generalnega štaba JA generallajtnant Koča Popovič.
Že v zgodnjih jutranjih urah se je zbralo na lepo okrašeni postaji v Zidanem mostu nad 1500 ljudi, ki so prišli iz bližnje in daljne okolice, da bi v svoji sredi pozdravili predstavnike bratskega poljskega naroda, ki potujejo v spremstvu maršala Tita po Jugoslaviji. Predstavniki okrožnega in okrajnih odborov, žene, mladina in rudarji so s transparenti,
zastavami in nepopisnim navdušenjem dočakali vlak, ki je iz Zagreba vozil v postajo. Vzkliki: »Živeli predstavniki bratske Poljske«, Živelo bratstvo slovanskih narodov«, in skandiranje: »Tito-Bierut«, Varšava-Beograd-Moskva« so se mešali z navdušenimi pozdravi maršalu Jugoslavije Titu. Ko se je par minut po prihodu vlaka pojavil na oknu maršal in kmalu za njim g. Boleslav Beirut, je navdušenje množic prikipelo do vrhunca. Sekretar okrožnega odbora tov. Popit France je ; pozdravil maršala in visoke poljske goste v imenu ljudstva celjskega okrožja, mladinke pa so jim darovale cvetje.
i
Vse do odhoda vlaka proti Ljubljani je j ljudstvo ob zvokih godb in ob cvetju, ki je deževalo na goste, vzklikalo bratstvu j obeh slovanskih narodov in pozdravljalo , svojega maršala-tvorca nove Jugoslavije, j
¥ revirjih
v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju so se zbrale množice na postajah, ki so bile okrašene s cvetjem in zastavami. Ko je privozil vlak na postajo Hrastnik, je igrala rudniška godba. V Trbovljah je obstal vlak nekoliko nižje, tako da množica ni mogla videti maršala Tita in poljskih gostov. Zahtevala je, da vlak potegne toliko naprej, da jih bodo videli, nakar jim je bilo ugodeno. Množica je vzklikala gostom in maršalu Titu, nakar je Tito obljubil, da bo prišel enkrat v Trbovlje med rudarje.
Še ves dan potem so govorili po revirjih o tem sprejemu.
Veličastni sprejemi, katere doživljajo poljski državniki v Jugoslaviji, so dokaz velike ljubezni, ki jo goje naši narodi do nove Poljske in obenem izraz globoke hvaležnosti za vse delo, ki ga je storila poljska delegacija na mirovni konferenci v obrambi pravičnih zahtev jugoslovan-
V Ljubljani
je visoke goste pričakovala več tisoč-glava množica, ki je z velikim navdušenjem manifestirala prijateljstvo do poljskega naroda. — Predsednik Prezidija SNOSa je v svojem pozdravnem govoru izjavil, da smo Slovenci že od nekdaj ljubili in spoštovali poljski narod. Odgovoril mu je g. Bierut, ki je naglasil, da Poljska visoko ceni prijateljstvo Jugoslavije in dal zagotovilo, da bomo, kakor v času skupne tragedije, tudi v graditvi združeni, da zagotovimo slovanskim narodom največje pogoje razvoja in nove sreče ter blaginje. Maršal Tito in predsednik Bierut sta se nato odpeljala v odprtem avtomobilu do vladne palače, medtem ko je tisoče ljudi vzklikalo in pozdravljalo visoke goste. Z balkona vladne palače je nato govoril maršal Tito o visokem obisku, ki ga doživljajo te dni narodi Jugoslavije, o novi demokratični Poljski in o večnem prijateljstvu slovanskih narodov s Sovjetsko zvezo na čelu. Ko je maršal Tito končal svoj govor, je pristopil k poljskim državnikom in jim stisnil roke med navdušenim manifestiranjem zbrane množice.
Ob tej priliki so poljski državniki izročili visoka poljska odlikovanja podpredsedniku vlade FLRJ Edvardu Kardelju, ki je prejel najvišje poljsko vojaško odlikovanje »Grünwaldski križ«. Z visokim civilnim odlikovanjem sta bila odlikovana tudi tov. Vidmar in tov. Marinko,
Po obisku Ljubljane so poljski gostje in maršal Tito obiskali Bled. Na vsej poti so jih pozdravljale številne množice. Iz Bleda so se odpeljali v Zagreb.
ov. Edvard Kardelj v Celju
ske imovine, v kateri je ljudstvo hotelo odpreti svoje gospodarsko podjetje, ki bi obsegalo: trgovino, pekarno, kovačijo, gostilno in mlin. Toda odposlanec za okrajno skupščino Fijavž, se je temu predlogu odločno uprl in je smatral, da takšno podjetje v Loški gori ni potrebno. Imenovani je namreč po poklicu trgovec in gostilničar ter bi mu takšno komunalno podjetje skoraj gotovo onemogočilo njegov dobičkanosni posel.
Iz teh dveh primerov, kakršnih bi pa lahko naštel še več, je razvidno, kako budno mora biti oko ljudskih množic, da onemogoči takšno ali podobno spletkarjenje poedincev ▼ zasledovanju zasebnih koristi, a na škodo skupnih gospodarskih interesov. Volivna kampanja je nazorno pokazala vrednost vsakega odbora, vred-
nost vsakega poedinega člana ljudskih odborov. Zato je nujno, da v interesu izboljšanja dela na gospodarskem in političnem polju a na podlagi analize dosedanjega udejstvovanja temeljito prečistimo tako ljudske odbore kot odbore množičnih organizacij. Brez sentimentalnosti je treba razkrinkati in izločiti vse, kar spominja na staro, vse kar sanjari o »starih zlatih časih« in vse kar stoji napoti delovnemu poletu množic.
Samo takšni, očiščeni in prekaljeni odbori bodo lahko tvorili osnovo naše ljudske oblasti, bodo resnični predstavniki ljudstva in njegovih teženj ter bodo edini lahko zadovoljili vse večjemu gospodarskemu udejstvovanju širokih ljudskih množic.
— Z.
Po svojem povratku iz Pariza, kjer je vodil junaško in odločno borbo za pravice jugoslovanskih narodov, se je tov. Kardelj na svoji poti iz Ljubljane v Maribor, v nedeljo 20. oktobra ustavil vCelju. Nepopisno navdušenje je zajelo mestno in okoliško prebivalstvo, ko se je izvedelo, da pride v Celje tov. Kardelj.
Ob 9. uri je bila zbrana večtisočglava množica in še so prihajali delavci in posamezne skupine z godbami na čelu. Ko je napovedovalec po mikrofonu množici sporočil, da pride na zborovanje tov. Kardelj, ki bo govoril, je množica z navdušenim vzklikanjem dala duška svojemu veselju »Živel tovariš Kardelj! Živel odločni branitelj naših pravic!« se je razlilo po trgu.
Ko je avtomobil s tov. Kardeljem med špalirjem množic prispel do poslopja mestnega ljudskega odbora, je bil ob-sut s cvetjem. Tovariš Kardelj je prišel na balkon v spremstvu ministra za industrijo in rudarstvo tov. Leskoška ter članov okrožnega in okrajnega odbora. Dvignile so se neštete zastave in transparenti in vsa množica je kot en vzklik skandirala: »Kardelj, borili se bomo dalje- Živela naša delegacija na mirovni konferenci!«
Tov. Franc Popit, sekretar celjskega okrožja, je otvoril predvolivni sestanek in je v imenu vsega prebivalstva izrazil srečo, da je v njihovi sredi on, ki je tako odločno branil naše pravice vseh malih narodov na mirovni konferenci.
Navdušeno pozdravljen je nato govoril tov. Edvard Kardelj.
Med njegovim govorom so se neprestano slišali vzkliki: »Živel pravi prijatelj malih narodov! Živel najbolši borec naših narodov! Priborili si bomo pravico! Ne priznamo krivičnim sklepov za zeleno mizo! Nismo kramarji,
Tov, Edvard Kardelj
podpredsednik vlade FLRJ, neustrašeni in nepopustljivi borec za pravice malih narodov
ampak borci za svojo svobodo!« »Tito! Kardelj!« je skandirala množica. »Kardelj! Molotov!« se je prelivalo vzklika-nje dalje. Navdušene ovacije so dosegle višek, ko je tov. Kardelj sedel v avtomobil, da se odpelje. Vsak se je vzpenjal, vsak bi rad videl njega, ki je tako visoko dvignil ime Jugoslavije na med-nardni pozornici.
Tov. Popit je nato ljudstvu sporočil pozdrave kandidata druge celjske vo-ilvne enote tov. Borisa Kidriča, ki zaradi obiska visokih gostov iz bratske Poljske ni mogel priti med svoje volivce.
Navdušeno pozdravljen je nato spre-vogoril kandidat volivne enote celjskega okraja minister za industrijo in rudarstvo tov. Fran Leskošek. V svojem govoru je uvodoma prikazal delo naše delegacije na mirovni konferenci. Poudaril je, da je naša delegacija s svojim delom dosegla zmago, kakršno niso dosegli diplomatski zastopniki nobene druge države. Tovariš minister je govoril o vo-volitvah in naglasil, da hoče nekaj pro-tiljudskih elementov pokazati naše volitve kot nekakšen plebiscit, da bi s tem
Siran 2
NAIE DELO
2 6. oktobra 1946
odvrnili ljudstvo, da ne bi volilo. Te volitve so velika manifestacija naših uspehov. Ravno zato nekaterim niso všeč, ker ne marajo pridobitev naše borbe. Ne marajo zato, ker danes ne morejo več izmozgavati delovnega ljudstva. Zato si žele stare Jugoslavije in starega izžemalskega sistema.
Množica jeves čas vzklikala tovarišu Leskošku, ki je med celjskim delavstvom prav dobro znan po svoji odločni borbi za delavske pravice. Ob zaključku zborovanja je govoril še sokandidat tov. Gradišnik, nakar so se množice med pesmijo in vzklikanjem borbenih gesel razšle po mestu.
Govor tov. Edvarda Kardelja v Celju
Tovariši in tovarišice!
Zahvaljujem se vam za tople pozdrave, ki ste jih izrekli delegaciji naše vlade na pariški konferenci. Kar je naša delegacija storila v Parizu, je storila zato, ker je zrasla iz borbe, ki je dala novi Jugoslaviji ljudsko oblast, ki je ustvarila novo Jugoslavijo in novo Slovenijo. Mi smo govorili v Parizu samo to, kar vi mislite, kar misli vse slovensko ljudstvo. Govorili smo z jezikom, kakor ga govori naše ljudstvo, kakor je govorilo naše ljudstvo ves čas narodno osvobodilne borbe in ga govori še danes. In ko pozdravljate našo delegacijo
teženj, za dokončno združitev vsega slovenskega naroda, vseh njegovih delov. Žrtvam, ki so padle za te velike cilje, se boste najbolje oddolžili s tem, da boste krepko prijeli za delo pri izgradnji in obnovi naše domovine. Storiti morate vse, da bo naša svobodna zemlja postala otok sreče in blagostanja našega ljudstva in da bo kot takšna privlačna sila za vse delovno ljudstvo okrog naših mej. To je naša naloga. Če bo naša domovina taka in mora biti taka, za kar jamčimo vsi ,se ni treba bati, da bi na mogel kdor koli vzeti to, kar je
na pariški mirovni konferenci, po-	|	naše, kar je večno bilo naše in kar
zdravljate vse to, kar so priborili na-	| bo ostalo naše.
ši najboljši ljudje, za kar so dali živ-	i Naj živi svobodna in združena
ljenja naši najboljši ljudje za do-	' Ljudska republika Slovenija v Fede-
končno uresničenje naših nacionalnih	i	rativni ljudski republiki Jugoslaviji!
V Konjicah tov. Edvard
Tovariša Kardelja so pozdravljali na vsej njegovi poti v Maribor. Tako so ga kmetje iz okrajev Konjice in Slovenska istrBica pričakali ob cesti z godbami na čelu, z napisi in zastavami. Lep je bil pogled na pojočo kmečko mladino, ki je prišla tudi iz več kilometrov oddaljenih vasi, na kmečke žene, ki so z vzkliki izražale svoje veselje, da lahko pozdravijo tovariša Kardelja.
Tov. Kardelj se je v Konjicah za trenutek ustavil in se prebivalstvu zahvalil za lepi sprejem:
Najlepše se zahvaljujem za vaše besede in vaše pozdrave. Vsakdo, tovariši, izvršuje v naši deželi svojo dolžnost. V Parizu smo izvršili svojo dolžnost do svojega ljudstva, do pravične
Kardelj slovesno sprejet
stvari, za katero se je naše ljudstvo borilo. Prav tako smo se borili na naši domači grudi za to, da bi ta gruda bila svobodna in da bi na tej grudi lahko zgradilo naše delovno ljudstvo sebi svojo srečo. Kakor v preteklosti Je tudi v naprej pred nami ista naloga, Ista dolžnost. Vi se prav za prav nimate nam za kaj zahvaljevati. Napravili smo to, kar smo morali storiti, in prepričan sem, da tudi vi prav tako razumete svoje obveznosti do skupnosti, do naše narodne skupnosti in bodočnosti naše Slovenije in Jugoslavije.
Iz Konjic je tov. Kardelj odpotoval naprej v Marbor, kjer je govoril na velikem volivnem borovanju, ki se ga je udeležilo nad 20.000 ljudi.
Ob drugi obletnici osvoboditve Beograda
izraz velike hvaležnosti do Rdeče armade, ki nam je dala svojo nesebično pomoč, pomoč kakor jo da brat bratu.
Drugo obletnico osvoboditve Beograda je praznovala vsa Jugoslavija. Beograd jo je praznoval s številnimi proslavami in akademijami, ki so se jih udeležile številne ljudske množice.
Naj živi junaška JA in njen vrhovni poveljnik maršal Tito)
Naj živi nepremagljiva Rdeča armada in njen vrhovni poveljnik generalisim Stalin!
Naj živi Beograd, prestolnica Federativne ljudske republike Jugoslavije!'
V nedeljo 20. oktobra je poteklo 2 leti, ko je «iaža junaška Jugoslovanska armada potem, ko se je tri dni preje združila s slavno Rdečo armado, osvobodila prestolnico Jugoslavije ,naš Beograd. Ta dan so vsi jugoslovanski narodi začutili v sebi globoko hvaležnost do naše herojske JA, ki je ob podpori bratske Rdeče armade izgnala okupatorje in njihove pomagače, domače izdajalce iz naše državne prestolnice.
20. oktober bo živel v srcu vsakega Jugoslovana kot dan velike zmage, kot simbol naše velike moči, ki je poosebljena v Jugoslovanski armadi. Bo pa tudi
OB VELIKI OBLETNICI
Od daleč nekod sem tisti večer prišel prav zelo utrujen na bazo 20, kjer sem sicer, če se more tako reči, stanoval. Ni bila prijetna pot v strmi breg in močno sem se kesal, da le nisem ubogal Henrika, ki mi je ponujal konja. Ker mi je srce takrat že hudo nagajalo, sem vsake četrt ure počival in kar koli sem nosil, mi je bilo odveč. Ko je kurir Jože videl, kakšen revež sem, bi me najrajši nesel, kajti močnemu in dobremu lžancu bi kaj takega bilo malenkost. Pa me le ni in počasi sva spet obirala gladko roško kamenje in spet in spet sva počivala.
Trdna noč je že bila in vsak, kdor pozna Rog, ve, kako prav nič se ne vidi, ko se v Rogu stemni. Le s težavo in dobro oznojen sem le prilezel do baze in njene straže, s katero je opravil Jože, ker je vedel znake. Teh sicer tako preprostih vojaških učenosti si nisem nikdar dobro zapomnil in če sem hodil sam, sem imel večkrat sitnosti. Te stvari sem vedno prepuščal Jožetu, ki je danes že poročnik in še vedno isti skromni, iskreni in tako dragi in stari Titov partizan. Poslovila sva se, ker je Jože odšel na desno k zaščitnemu bataljonu, sam pa sem nekaj časa okleval, ali bi stopil le še k Micki, ki je prav gotovo pustila večerjo. Nazadnje sem jo rajši ubral proti kotanji, kjer je ležala naša baraka. Še dobro vem, kako sem padel preko drevesa, ki se je nerodno zvalil preko naše steze, sicer že pred leti.
Ker sem bil resnično utrujen in ker še nikogar ni bilo od večerje, sem se zavlekel na pograd in poizkušal zaspati, čeprav je bilo šele tri četrt na osem. A zaspal nisem, i Velika posebnost naše barake je bil naš radijski aparat, pravi partizanski pa-; tent, ki je ubogljivo kot intendantova mula prinašal novice od vsepovsodi. Včasih se mu je le kaj zataknilo in treba ga je bilo samo nekoliko stresti in spet se je zbudil, pel, čvrčal, cvilil pa tudi govoril. To, da je morda le kaj novega, me je pognalo iz pograda in zvezal in spojil sem vse potrebne žice in zveze. Čeprav je aparat pokazal vso svojo najboljšo voljo, Moskve le nisem mogel uje. ti. Zdelo se mi je sicer, da slišim tiste znane začetke sovjetske himne, ki so se oglašali vselej v kratkih presledkih v pavzi pred sporočili slavnih zmag Rdeče armade, a slišalo se je vse tako slabo in se tudi ni nič boljše, če sem aparat še tako pestil in tresel.
No, začeli so prihajati prebivalci in stalni obiskovalci barake. Ker se je aparat slabo obnesel, sem ga zaprl in kot čudež, se prav nihče ni nič zmenil zanj. Po navadi je bilo vselej tako, da se ga je lotil naslednji, če je ta ali drugi odnehal, a ta večer so ga pustili vsi na miru. Pogovarjali smo se, razpravljali, kaj je z Beogradom, kaj drugod, kdaj bo konec. Da tisto leto še ne, je bilo jasno. Da pa na pomlad, smo upali. Naložili smo spet drva v našo peč, ki je postala rdeča, da je perilo, ki se je stalno sušilo v baraki, na lahko poplesovalo kot zastave v vetru. Bilo je že čez osmo, ko se je nekdo le spet spomnil aparata. London se je dobro slišal, a je že končaval, priporočal
pa je, naj poslušamo glas Amerike. Tedaj pa — prve besede: Beograd je svoboden! Mi pokonci, kaj, Beograd, in skoraj bi zlezli v aparat. Bilo je res! Beograd svoboden! Ob osmih, smo zamudili Stalinovo povelje. Vražji aparat!
Novica se je razširila kot blisk. Baza, ki je bila zlasti zvečer tiha in mirna, kajti zvečer se je po navadi delalo še dolgo in brez uradnih ur, je oživela. Vsak je najprej vprašal, če je res, nato pa od-hitel, padal in se spotikal brez luči in brez slabe volje preko dreves, skal in korenin in hitel sporočat naprej.
Oživela je tudi naša baraka. Skraja smo drug drugega kar gledali, kot da se prav za prav ne zavedamo veličine dogodka. Toda presneto smo se ga! A z nami je bilo že tako: ko je enkrat prišlo tisto, tako zaželjeno in veselo, smo spočetka samo obstali, kot bi hoteli drug drugega vprašati: no kaj bo pa sedaj?
Nato se je počasi sprožil razgovor. Sedaj je Tito dobil svoje pravo pre stolno mesto, sedaj se bo selil Nacionalni konntet, generalni štab. Sedaj je osvobojeno naše glavno mesto. Sedaj je nadvse jasno, da pride res že na pomlad na vrsto Zagreb, Sarajevo in — Ljubljana. Da, Ljubljana. In potem bo konec vojne, potem bo mir in nova Titova Jugoslavija bo zaživela svoje svobodno življenje. Vsem so se nam svetile oči, dočakali smo velik dan in proslavili smo ga, da bi ga danes ne boljše in lepše.
Še večje proslave so bile na terenu. Ko so vojska in ljudje zvedeli veliko in veselo novico, so zagoreli kresovi, v zrak pa so začele švigati rakete vseh barv. Vojska na položajih je začela streljati slavnostne salve iz vseh svojih orožij in
Bela Krajina je v kratkem izgledala tako, kot da so tam vojaške operacije največjih obsegov. Avioni, ki so imeli ravno zvezo med Barijem in našim letališčem ob Kolpi pri Podzemlju, se niso upali spustiti in so prinesli nazaj v Bari vest, da je vdrl sovražnik in da so v teku hude borbe.
Veselja nad zmago, srečnih in navdušenih klicev Titu, njegovi armadi in veliki zaveznici Sovjetski zvezi in njeni Rdeči armadi ni bilo ne konca ne kraja.
Beograd je res postal glavno mesto in naši so se vozili z avioni k Titu, v Generalni štab, h Kardelju in ko so se vračali, so pripovedovali velike in lepe stvari. Pozabili smo že, to smo lahko ugotovili, kakšna je svoboda in še težje smo jo čakali.
V popolni svobodi, duhovni in telesni, praznujemo danes to veliko obletnico. Že lani smo jo, a danes jo še bolj ponosni in še z večjim veseljem. Vse gre in je šlo tako, kot je moralo iti.
Ponosen kot veliki zmagovalec vstaja današnji Titov Beograd, slavno in nepremagljivo mesto, iz svojih ruševin, vidnih in nevidnih. S ponosom gledamo nanj vsi državljani nove Jugoslavije. S ponosom in veseljem, ker ne samo verujemo, temveč tudi vemo, da je novi Titov Beograd resnično naše glavno mesto, tisto naše veliko srce, ki daje prayo in neuničljivo življenje sedanji Jugoslaviji, njenim narodom in njenim republikam.
Zato ob prazniku njegove zmage in svobode nismo veseli samo tisti, ki smo se tega velikega dneva tako prisrčno razveselili kje v partizanih, temveč vsi, ki so spoznali in sedaj dokončno vedo, da je le s Titovim Beogradom možna današnja, večna in neuničljiva resničnost: svobodna, resnično ljudska republika Jugoslavija.
Dr. Metod Mikuš
Tudi žene bomo volile naš prvi slovenski parlament !
Zdaj, ko obračunava jesen z delom vsega leta, so tudi volitve v naš prvi slovenski parlament. O tem, kakšno veliko osnovno državljansko pravico smo si priborile s tem, da smemo voliti, smo že mnogo razpravljale takrat, ko smo volile svoje krajevne odbore in poslance v jugoslovanski parlament. Volitve v prvi slovenski parlament pa pomenjajo za nas slovenske žene, ki smo vse od teh poslednjih let mogle le s srci spremljati is usmerjati razvoj naroda, pomenijo za nas prav posebno lep praznik, ker moremo to pot res aktivno soodločati, kakšni ljudje bodo vodili nas in naših otrok sedanjost in bodočnost. Zavedamo se z vso globino, da bomo volile v naš novi parlament ljudi, ki so že do sedaj i7,kazali zmožnost voditi naše gospodarsko in politično življenje ▼ pravec naše sedaj najvažnejše in osnovne naloge — obnove porušenega gospodarstva in kultnre.
Izključno naša naloga je predvsem v tem, da bomo pristopile k ženam, ki mislijo še sedaj, da je za nje le ozko življenje lastne domačije, da pa nimajo ničesar soodločati tudi v vodstvn širše domačije — v tem primeru svoje domovine. Če bomo to nalogo izvršile na ženi lasten, čuteč in nežen način prepričevanja, bodimo uverjene, da se bo tudi žena, ki stoji še v ozadjn, vključila v skupnost, kjer je danes mesto za vsakega poštenega človeka. Bodočnost celotnega razvoja zgodovine je namreč prav v tem, koliko bo narod kot celota vzajemnih naporov in moči znal voditi predvsem svoje gospodarsko, politično im kulturno življenje.
Da bomo dokazale poleg priznanja dosedanjega dela naše gospodarske in kulturne obnove tudi uspehe organizirane skupnosti žen, bodo tokrat volišča dokazala vse našteto v številu Sen-volivk.
»Nič ni tako silnega in nepremagljivega kakor osvobodilna in protiimperialistična borba zavednega naroda, ki brani svoje pravice in svoj obstanek. Sila, ki izvira iz globine ljudskih množic je silnejša, kakor vsi sklepi za zeleno mizo in vsi poskusi, da se ohrani nekaj, kar ni pravično. Naši narodi se zavedajo, da je svoboda pravica vsakega naroda, a narod, ki se bori za pravično stvar, je vedno nepremagljiv.	(Kardelj)
RAZGLED PO SVETU
TRST
Trst je danes eno izmed središč črne borze v Evropi. Več kakor 20.000 tržaških delavcev je brez posla, na drugi strani pa ne delajo popolnoma poškodovane ladjedelnice in tovarne. Civilna policija mirno gleda, kako fašistične tolpe po ulicah vzklikajo »Smrt Slovanom!« prav tako, kakor so vzklikale še za časa Musolinija. Zavezniška vojaška uprava se ne zgane, da bi preprečila razne izpade, ki jih vršijo ti zlikovci nad demokratičnim ljudstvom.
Slovenske šole so še vedno zaprte. Proti delovnim sindikatom pa ,iasto-pa jo kot »sovražnikom javnega reda«. Vse to se dogaja edino zato, ker hoče delovno ljudstvo svobodo, ker hoia, da se Trst priključi Jugoslaviji.
Takšno stanje je sedaj v Trstu po 15 mesecih zavezniške vojaške uprave. Poprej, dokler so bili v Trstu narodno osvobodilni odbori in je ljudstvo samo imelo oblast v svojih rokah, je bil red in uir. Sedaj pa, ko je po sklepih mirovne konference v Parizu postal Trst z okolico samostalna država in je statut Trsta popolnoma nedemokratičen, kar se imamo zahvaliti angloamerikancem (končno besedo bo dal svet štirih zunanjih ministrov) je postala fašistična drhal še bolj zredrzna.
S tem v zvezi še lahko omenimo, da je mirovna konferenca v Parizu končala svoje delo. Naša delegacija ni prisostvovala sklepni seji, ker je bila mnenja, da je način mehaničnega preglasovanja formalno in vsebinsko napačen in nepravičen, posebno, ker gre za odločitve, ki zadevajo neposredno življenjske interese zavezniških dežel.
ANGLIJA
V britanskem spodnjem domu razpravljajo o vladinem predlogu, da bi se »izbranim« nemškim vojnim ujetnikom dovolilo, da ostanejo v Veliki Britaniji
in da sprejmejo britansko državljanstvo.
Konzervativni poslanec Martin Sind-say je izjavil, da gleda na to vprašanje »brez predsodkov« in smatra, da bi ti Nemci lahko služili kot možje, ker je britansko žensko prebivalstvo preveč številčno, toliko prej — je omenil — ker se hoče 25% britanskih vojakov v Nemčiji oženiti z Nemkami.
Angleške vojaške oblasti sedaj proučujejo vprašanje prestavitve angleškega vojaškega oporišča iz Aleksandrije na otok Kreta, ter predpostavljajo, da to ne bo naletelo na odpor grške vlade.
Predsednik grške vlade Gonatas je odgovoril na vprašanje novinarjev v zvezi s tem, da mu ni ničesar znanega o ameriških namerah.
AMERIKA
V	Ameriki je politični položaj zelo podoben kot v Angliji. Ameriška politika stremi in dela na tem, da odstrani iz vlade vse, kar količkaj diši po demokraciji. Roosweltovih ministrov ni več v vladi po zaslugi novega predsednika Trumana. Ta predsednik je popolnoma pod vplivom trustov in kartelov.
Amerika se vtiče v interese raznih malih narodov, kateri ogorčeno branijo svojo neodvisnost na gospodarskem po-prišču proti izžemanjem ameriških denarnih mogotcev. Posebno Balkan se uspešno upira proti takozvani »dolarski politiki«, ki vsiljuje tem narodom svojo denarno gospodstvo.
V	Trstu pa stoji ameriška vojska češ, da mora napraviti red, ki je tam nastal — ni pa rekel, kdo je temu kriv — kakor se je nedavno izrazil general Eisenhower ob priliki obiska svojih čet v zoni A.
V	njihovi domovini pa delavci stavkajo, zaradi poslabšanega življenjskega standarta. O tem pa molčijo in pozabljajo ,da je treba prvo v svoji zemlji
j napraviti red in blagostanje, da ne bo
brezposelnosti in da se dvigne življenjski nivo na tako višino, da vsaj delavcem ne bo treba se posluževati skrajnega sredstva — stavk.
Po približnih cenitvah ameriškega ministrstva za delo stavka v New Yorku preko 55.000 delavcev in nameščencev, kar znatno ovira gospodarsko življenje trgovske prestolnice. ZDA. Med stavke, ki najbolj zadevajo gospodarsko življenje ZDA, spadata stavki šoferjev kamionov in trgovske mornarice, ki traja že več tednov. 347 ameriških ladij je blokiranih v newyorškem pristanišču, pomoli in skladišča so založeni z milijoni ton blaga, ki čaka na prevoz.
Na drugi strani je več 100 trgovskih delavnic, med njimi tudi dve veliki družbi s številnimi podružnicami zaprtih, od kar se je pričela stavka šoferjev kamionov. 16.000 vagonov polnih blaga stojijo na newyorških železniških postajah.
FRANCIJA
Francosko ljudstvo se je odločilo za demokracijo, ko je glasovalo za ustavo 53% volivcev. Sprejem te ustave je teža kudarec reakciji, ki je poskušala pripraviti pot fašistični diktaturi. Odobritev nove ustave pomeni konec začasnega režima v Franciji. Ustavo so dosledno branili komunisti.
10. novembra bodosplošne volitve. Nekatere stranke so že predlagale svoje kandidate. Po podatkih prejšnjih volitev, imajo demokratične sile velik izgled za zmago. Bivši začasni predsednik francoske vlade De Gaulle, se je postavil na čelu reakcije pri glasovanju za novo ustavo. On je pozval Francoze naj glasujejo proti ustavi. Desnica in De Gaulle sta bila za to, da bi bila oblast združena v eni osebi. Ta človek bi naj bil De Gaulle, kandidat in pre-tedent na položaj predsednika republike.
Drugače pa Francija stoji — kakor je izjavil minister za finance Robert Schumann — pred težkimi finančnimi problemi. Schumann je poudaril, da inozemsko pojmovanje ne more rešiti fi-
nančnega problema, ker je najvažnejši problem pri tem, ravnovesje proračuna in reševanje franka.
PCLJSKA
Podpredsednik polske vlade V. Go-milko ,ki je tudi obenem minster za novo pridobljene oblasti, je imel govor v Wroclaou, kjer se je dotaknil kampanje, ki se vodi v inozemstvu proti zapadnim poljskim mejam in izjavil, da je dala Poljska glede tega vprašanja svojo zadnjo besedo in da smatra sedanje meje na Nisi ,Odri in Baltiku za dokončne in nedotakljive.
Pri izdelavi mirovne pogodbe z Nemčijo bo treba imeti posebno pred očmi, da je nacistična Nemčija pripravljala v poljskih zapadnih oblasteh načrt popolnega iztrebljanja Poljakov. Gospoda 1 Byrnes in Churchil, ki se zavzemata za stvar Nemčije to dejstvo pozabljata. \
GRČIJA
V	Grčiji vlada nered, od kar je tam britanska vojska. Grško ljudstvo zaskrbljeno gleda priprav, po kateri bi naj Britanci pošiljali orožje Grčiji. Po •zadnjih vesteh pa se vidi, da je Anglija opremo grške vojske, ki se v veliki meri uporabljajo proti demokratičnim ljudskim silam v planinskih področjih.
Po zadnjih vesteh, ki prihajajo od tam, je grška vlada izdala ukaz o oborožitvi grškega civilnega prebivalstva zaradi »vzdrževanja reda« v severnem del udržave. Tu se gre naravno za oboroževanje monarhistov. Takšni in razni drugi ukrepi ljudstvu vsiljene oblasti poslabšujejo z vsakim dnem že itak napet položaj v državi.
Poročajo, da so te dni pripluli v grške teritorialne vode britanski križarki »Mauricius« in »Seadler« in rušilca »Sunrise« ter »Woledge« do Krfa, nosilec letal »Owsno« je priplul v Gitium, križarka »Ajax« pa v Patras v Južni Grčiji.
ŠPANIJA
V	španskem Maroku so poslali Arab-tožujejo zaradi samovolje Frankovih
ci spomenico arabski ligi, kjer se pri-hlapcev.
»Maroška fronta svobode« se v spomenici pritožuje zaradi cenzure arabskega krajevnega tiska po španskih uradnikih. V Maroku se vrši politika neomejenega španskega naseljevanja v škodo domačega prebivalstva..
Britanski in ameriški imperialisti se vmešavajo v notranje zadeve Španije, da bi ohranili in obvarovali Frankovo diktaturo. Ti imperialisti nesramno intervenirajo in skušajo preprečiti uvedbo demokracije v Španiji.
AVSTRIJA
General Clark, komandant ameriških okupacijskih sil v Austri j i, je dal v svojem poročilu ministrstvu za vojno, da je položaj na Dunaju »resen«.
General pravi, da je med ljudstvom vedn ovečje nezadovoljstvo, zaradi porasta cen življenjskih potrebščin in minimalnih obrokov.
ITALIJA
Združene države Amerike pritiskajo
na Italijo, da jim odstopi del neapeljskega pristanišča,kar bi pomenilo prekinitev obnovitvenih del in bi še povečalo brezposelnost.
Te dni je bil v Rimu sestanek nacionalnega sveta monarhistične »demokratske stranke« in »liberalne stranke«, ki sta se pred kratkim združili. Nova stranka je odločno nastopila proti sedanji koalicijski vladi.
Glavni predmet razprave na tem se-staku je bilo vprašanje združitve z neofašističnim gibanjem »Uomo Kvualun-que«. To stališče zavzemajo iz svojih ekonomskih interesov veleposestniki iz Južne Italije in neapeljski odvetniki, ki so propadli pri zadnjih volitvah. Toda ta sklep te nove »druščine« je preprečilo samo nasprotovanje Croceai, katerega pa bodo v bodoče odstranili a aktivnega delovanja zaradi »slabega zdravja«.
Tov, Miha Marinko na velikem pred-volivnem zborovanju v Zagorju
Eno izmed največjih predvolivnih zborovanj pretekle nedelje je bilo v Lokah pri Zagorju, kjer je govoril kandidat tamkajšnje volivne enote predsednik vlade Ljudske republike Slovenije tov. Miha Marinko. Od blizu in daleč se je zgrnila velika množica prebivalstva teh premogo-kopnih revirjev. Rudarji so prikorakali na zborovalni prostor v dolgih kolonah z delavskimi in sindikalnimi zastavami na čelu, kmetje pa so se pripeljali na okrašenih vozovih in kolesljih. Hiše so bile vse v zastavah in ljudje so s pesmijo in vzkliki dajali duška svojemu razpoloženju.
Ko je spregovoril tov. Miha Marinko, je pogosto prekinjalo njegov govor navdušeno pritrjevanje in vzklikanje, saj delavci gledajo in cenijo v tov. Marinku svojega tovariša in preizkušenega borca za pravice delovnega ljudstva.
Pred zborovanjem je delavska godba odigrala partizansko koračnico, združeni pevski zbori delavskih sindikatov pa so
zapeli »Pesem proletarcev«. V svečanem razpoloženju, ki ga je ustvarila pesem borbenega proletariata, je spregovoril tov. Miha Marinko, ki se je spomnil časov, ko je še sam delal v teh črnih revirjih in se z drugimi delavskimi tovariši težko boril za zboljšanje življenja delovnega ljudstva v teh revirjih. Nato je orisal zbrani množici, ki je napolnila obširni trg, težki boj naše mirovne delegacije v Parizu ter razložil nekatere velike gospodarske probleme naše domovine, ki jih bo v veliki meri pomagala reševati novoizvoljena Ustavodajna skupščina LRS. Ob koncu je tov. Marinko omenil veliko obletnico osvoboditve Beograda in vlogo junaške Jugoslov. armade.
Vzklikajoč tov. Mihi Marinku in Osvobodilni fronti ter Komunistični partiji, so zborovalci ob zaključku tega velikega predvolivnega zborovanja sprejeli in poslali resolucijo Generalnemu štabu JA in maršalu Titu.
Videli smo maršala Tita
Kakor blisk se je raznesla po hrastniški dolini novica, da se bo dne 22, t. m. peljal skozi Hrastnik naš ljubljeni maršal in voditelj jugoslovanskih narodov v spremstvu maršala Poljske g. Rola - Zymier-skega, predsednika poljskega Narodnega sveta g. Beiruta in ostalih članov poljske delegacije. Vsak si je mislil: »Moram videti Tita!«
Že v zgodnjih jutranjih urah smo začeli krasiti postajo, ki je bila nazadnje skoraj čisto obdana s parolami in okrašena z zastavami. Po sedmi uri se je pred postajo že začela zbirati množica in nazadnje je prikorakala še rudniška godba, za njo pa množica ljudi s transparenti in zastavami ter šolska mladina. Množica je nestrpno pričakovala vlak in ko se je prikazal, se klici: »Tito« niso hoteli poleči. Vendar pa ta vlak ni bil pravi, ampak nam je povedal železničar skozi okno, da se maršal pelje v drugem vlaku, ki bo jkmalu tukaj. Nestrpno Smo čakali prihoda drugega vlaka in nekaj tovarišev je šlo z zastavami vlaku nasproti, da ga po možnosti ustavijo, ker naša največja želja je bila, da bi nam tovariš maršal povedal vsaj nekaj besed. Naposled se je res vlak prikazal in ko je vlakovodja videl mahanje z zastavami, je pričel res počasneje voziti, vendar vlaka ni ustavil. Godba je zaigrala Hej Slovani, a množica je stalno vzklikala Titu, Stalinu in bratskim slovanskim narodom. Ko pa se je pri oknu pokazal maršal Tito, je ljudsko navdušenje prikipelo do vrhunca. Aplavz in vzklikanje je bilo našemu ljubljenemu
maršalu zagotovilo, da ga naše ljudstvo iz črne hrastniške doline spoštuje in ljubi in da bo čuvalo pridobitve naše štiriletne borbe. Maršal Tito je odprl okno in nam začel mahati, kar nam je vlilo še večje navdušenje. Tov. Dušan Povše je tekel za vlakom in prišel do okna, za katerim je stal maršal ter mu oddal resolucijo hrastniškega ljudstva, v kateri mu hrast-niška dolina zagotavlja svojo neomajno vdanost, strinjanje s politiko naših voditeljev in pozdrav delegaciji bratske slovanske države Poljske.
Še dolgo smo stali na mestih in gledali za odhajajočim vlakom, s katerim se je vozil največji sin jugoslovanskih narodov, ter smo trdno sklenili, da si tega, kar smo si pod njegovim vodstvom priborili, ne bomo dali nikoli odvzeti!
Predvolivna zborovanja v volivni enoti Žalec
Živahna volivna razgibanost je zajela Spodnjo Savinjsko dolino, ki spada pod volivno enoto Žalec. Po vseh krajih so se že vršili najmanj po dva predvolivna sestanka, na katerih je bila povsod zelo zadovoljiva udeležba. V živahnih debatah so se razčistila različna mnenja, ter se razkrinkavale različne parole reakcije. ; V zadnjem tednu pred volitvami so bila ; predvolivna zborovanja v Grižah, Libojah,. ! Petrovčah, Zabukovci, Rojah, Grušovljah. Povsod je bila zelo lepa udeležba, ter so zborovalci s odobravanjem potrjevali izvajanja govornikov.
Na večini teh sestankov je govoril prvi kandidat žalske volivne enote, znani borec za pravice delovnega ljudstva, tov.
Hribar Rudi in njegov namestnik tov. Albreht Jože, Prepričevalno sta razkrinkala predvolivne parole reakcije, kot na primer, da ženske ne bodo imele volivne pravice pri teh volitvah, da se bo uredba o zakolu in oddaji prašičev po volitvah spremenila itd. Na vseh teh zborovanjih so prisotni zborovalci zahtevali, da se proti tistim, ki bodo te volitve abstinirali, izvajajo ostre konsekvence od spodaj navzgor.
Predvolivni sestanki v volivni enoti Vransko
Tudi v volivni enoti Vransko se po vseh krajih vršijo predvolivna zborovanja. V tem tednu so se vršila v Braslov-čah, Mariji Reki, Trnavi, Grajski vasi, Dobrovljah in po ostalih manjših vaseh.
Na vseh teh zborovanjih je govoril prvi kandidat te volivne enote tov. Ocvirk Ivan, v katerega imajo vsi volivci neomejeno zaupanje. Saj dobro vedo, da bo on kot sin savinjskega kmeta najboljše zastopal interese savinjskega hmeljarja in vsega delovnega ljudstva.
Tekmovanje med volivnimi t notami v Celju
27. oktobra bomo volili v prvo Ustavodajno skupščino LR Slovenije. Da bodo volitve čim boljše uspele, je I. volivna enota napoveduje tekmovanje II. volivni enoti. Prav tako si je mladina napovedala medsebojno tekmovanje in si zadala skupno z odbori OF sledeče točke:
1.	okrasitev volišč, krajev, oz. ulic;
2.	Čim večje število in lapša vsebina p ar olj
3.	Točnost v poročanju na dan volitev;
4.	Čim večja volivna udeležba že pred 12 uro.
Propagandna komisija OF razpisuje 2 nagradi in sicer:
1 nagrado za najlepše volišče,
in 1 nagrado za najlepše
izložbeno okno.
Predvolivno zborovanje v Sodni vasi v šmarskem okraju
Kandidat šmarskega okraja tov. Sergej Kraigher, predsednik Načrtne komisije pri vladi LRS v Ljubljani, je imel v svojem volivnem okraju v nedeljo dne 20. oktobra več zelo uspelih in lepih vo-livnih sestankov. Žal, mislijo nekatere naše kmečke mame, da taka zborovanja niso zanje, da zanje ni politika, pa kljub temu se vidi, da je led prebit. Na sestankih se opaža čedalje večje število tovarišic, ki tudi aktivno posegajo v debato.
Zvečer je imel naš kandidat v Sodni vasi na sedežu KLO volivni sestanek, ki se ga je udeležilo nad 60 volivcev. Opazilo se je pa, da je bilo vse premalo mladine.
Sestanek je otvoril predsednik KLO, nato pa je povzel besedo tov. Kraigher, ki nam je s ponosom predočil delo OF tekom narodno-osvobodilne borbe kakor tudi ogromno delo, ki ga je napravila za boljšo bodočnost našega ljudstva od osvoboditve dalje. Konkretno je navedel
že izvršena dela, investicije, skrb države, da zgradi svojo lastno industrijo, da elektriiicira zadnjo vas na Slovenskem, da bo vsakemu delovnemu človeku pri nas v bodočnosti domovina nudila dostojno in njega vredno življenje. Dotaknil se je nasprotnikov, ki ne morejo z nami, ker ne morejo nikogar ve.č izkoriščati, bodisi da so to bili bivši velepodjetniki, veleposestniki ali tudi protiljudska duhovščina. Vera in cerkev sta ločeni od države, kakor je že po vseh naprednih državah.
Navzoči so pazljivo poslušali izvajanja tov. kandidata in z vzkliki: »Tako je!« pritrdili njegovim besedam. Vsakemu volivcu je zdaj znana borba onih velikih sil dolarja in funta, zakaj je šlo v Parizu na mirovni konferenci. Maska, ki jo je zapadni svet imel, je strgana raz obraza. Vse delovno ljudstvo nas pozna in ceni našo pošteno borbo, mi pa smo lahko ponosni, da imamo take zastopnike, kot je tov. Kardelj in drugi.
Predsednik OLO Šmarje ,tov. Kovačič, je nato obrazložil pomen sodelovanja med posameznimi federalnimi edinicami. Prostovoljen odkup krompirja, ki se naj povsod izvede, bo služil temu namenu, da bo s krompirjem preskrbljena tudi naša slavna vojska.
Članica okrožnega LO Celje, tov. Helena je nato še v ganljivih besedah označila pomen slovenske žene, slovenske matere, ki naj gre voliti, da potrdi delo OF, da pokaže, da je zvesta po-bornica miru ob strani svojega tovariša tako, kot je bila nekoč borka ob strani borcev. Nikdar več se ne sme zgoditi, da bi slovenska mati rodila izdajalce, ki jih je bilo prav v pretekli vojni prav med nami toliko. V srce so legle njene besede in jo zato slovenske žene hočemo večkrat slišati.
Gornja Savinjska dolina pred voliti ami
Zadnja nedelja pred volitvami je bila v Gornjesavinjski dolini posvečena vrsti zborovanj, katerih so se prebivalci z zanimanjem udeležili. Lepo vreme je omogočilo zborovanja na prostem. Zborovanja so bila v: Gornjem gradu, Ljubnem, Lučah, in Solčavi. V Gornjem gradu je dopoldne govoril volivcem kandidat tov. Kovač Stane, ki je v svojem govoru poudarii predvsem, da so naloge našega dela v miru še zmeraj velike, da se ne smemo zadovoljiti samo z že doseženo svobodo, temveč moramo to svobodo tudi izgraditi in utrditi. Veliko utrditev naše svobode pomenijo volitve naše slovenske skupščine in neprestano sodelovanje v izgradnji naše oblasti in skrb, da bo oblast močna in trdna ter sposobna posebno v LO utrjevati našo obnovo in gospodarstvo.
V istem času je govoril v Ljubnem kandidat tov. Zupan Zvone, ki je volivcem razložil stvarnost sedanjih volitev in primerjavo s starimi časi. V Lučah in Solčavi sta govorila člana celjskega okrožja tov. Kokalj Stane in Hribar Rudi, ki sta v živih besedah prikazala velik pomen volitev.
Popoldne je bilo v Ljubnem zborovanje, na katerem sta govorila oba kandidata. Tov. Kovač Stane je govoril o utrjevanju naše svobode ter o zmoti tistih, ki se še navdušujejo za oblike zapadne demokracije, ki jo danes poizkušajo v Indiji,
Otvoritev druge gledališke sezone Okrož. ljudskega gledališča v Celju
Bratko Kreft: Celjski grofje. Drama v petih dejanjih iz življenja srednjeveških fevdalcev, katerim so tlačanili naši predniki.
Z velikim zanimanjem je celjska publika pričakovala premiero Celjskih grofov, Hiša je biia razprodana pred premiero tudi že za reprizo. Ali vleče Kreft ali snov sama, ki se je drži dobršen kos celjskega lokalnega patriotizma? Ali je to zanimanje porok, da bo v drugi sezoni celjska publika bolj čislala svoje okrožno gledališče, ustanovljeno zato, da nam vzgaja estetski čut in brusi okus s predstavljanjem domače in svetovne dra-matske literature? Naj bo že kakorkoli, glavno je, da je predstava uspela. Brez poklicnega režiserja, brez sistematične vzgoje igralcev se je v našem proviu-cialnem mestu postavilo na oder zahtevno dramatsko delo, kar kaže, da so pri nas ljudje, ki iskreno in samostojno doživljajo umetnost s čustvom, ki že prenese kritiko. Ob taki predstavi, sem prepričan, da se morajo umakniti razni »rodoljubarski« ali celo »klikarski nagibi«, o katerih se je v našem mestu v zvezi z domačim teatrom tu pa tam že šušljalo. Resno delo samo odpihne tako prikazen in si hočeš nočeš utrira pot do razuma in srca.
Utegnilo bi biti res, da si Celjsko ljudsko gledališče odpira pot iz diletant-ske improvizacije. Poseben pomen pri tem pripisujem dejstvu, da je igralska družina uveljavila ob Kreftu, ki ga moremo, če že ne po literarnem pa vsaj po socialno političnem pomenu v zgodovini slovenske dramatike postaviti ob Linharta in Cankarja. Pa bodimo pravični: tudi literarno pomeni Kreft za dramatiko po Cankarju najbolj odmevajoče ime, ki je dobilo priznanje tudi zunaj naših meja so slovanskem svetu. Kreft je v trdih letih jugoslovanskega zakrinkanega fašizma s svojo revijo »Književnost« mnogo pripomogel k razčiščenju naših kulturnih, socialnih in umetniških vprašanj, pakazal pa je tudi s Celjskimi grofi, Veliko puntarijo in Malomeščani, kako se dado napredne ideje vreči med ljudi raz odra v umetniško prepričevalni obliki.
Kje so že časi, ko so Voltaire, Diderot in posebno Mercier (Nouvel essai sur L' art dramatique) teoretično in praktično ustvarjali politično dramatiko, nabito z novimi filozofskimi in etničnimi idejami, ko
je Schiller ob podpori Rousseau-jevega idealizma spisal Razbojnike in Kovarstvo! Prišla je nova dramatika v imenu borbe širokih ljudskih množic za svobodo in vse do danes je prav ta motivnost odločilno vplivala ne samo na socialno, temveč tudi na literarno vrednost novejših dra-matskih del. Tudi Kreft je tak dramatik, ki mu v Celjskih grofih še zdaleka ne gre predvsem zato, da dramatsko oblikuje tragedijo grofovske rodbine, marveč, da prikaže na odru kot tipične predstavnike fevdalne kaste, da jih pasovi y čas in prostor in z njihovo tragedijo ponazori značilno miselnost, miselnost določenega družabnega sloja v etapi fevdalizma. Kreft je z uvodom v dramo in z dramo samo razbijal iluzije ne samo Antonu Novačanu, marveč prenekateremu slovenskemu, še bolj pa jugoslovanskemu rodoljubu, ki je za svoje neznanstveno, neobjektivno, v življenju in v logiki neutemeljeno zamisel jugoslovanskega unitarizma posegel po najbolj nemogočih zgodovinskih lažeh. Volja po moči je vlekla te ljudi stran od resničnosti. Nizki nivo naše sociološke izobrazbe nam pač dokazuje dejstvo, da so se te stvari jasnile šele ob Književnosti in pozneje v Sodobnosti. Subjektivna in objektivna vrednost Kref-tovih Celjskih grofov je torej nedvomna. Da moremo govoriti o objektivni, rekel bi nadčasovni vrednosti, mi med drugim dokazuje tudi večkratni aplavz ob odprti sceni. Socialna kritika v Celjskih grofih se mi zdi močnejša kot n. pr. v Malome-ščanih. Taka je, da se da preložiti na dobo med obema vojnama, da je nekaka primera za nasprotja v moderni kapitalistični dobi.
Ne morem se ubraniti misli, da je za režiserja lažje delo Novačan nego Kreft. I am so posamezne osebnosti začrtane, nič jih ne ovira v njihovem osebnem uveljavljanju. Pri Kreftu pa je stal režiser Fedor Gradišnik sredi težke naloge: posamezniki ste tu duše pod značilnostmi kolektiva, vrste se dolgi prizori, ob katerih se utegne zbuditi nešteto misli, čustev ti pa ne bi razgibali prav nič. Gradišnikov namen je bil, da znanstvenost dela, »nivo teorije« v njem ogreje s ka-rakterno igro, ki je te tipično simbolične, »razredno disciplinirane« ljudi obložila z mesom in krvjo. Zdi se mi, da bi delo, režirano na drug način, izgubilo na svoji dramatski vrednosti. Navajeni smo pač,
da gledamo na odru žive ljudi, papirnate stvari se hitro preživijo. Spopad dveh mogočnih družbenih sil, sprostitev nasprotij v fevdalni družbi je brez dvoma silna snov za dramatika, pa tudi zelo zahtevna stvar. Študij še ne zadostuje. To kažejo nekateri prizori, pri katerih se ta študij posebno pozna. Režiser je tudi to svojo režijo docela obvladal. Pri taki igri je igralec glavno, on je in ostane središče igre, v primeri ž njim je vse drugo malo važno: dekoracija, kostumi, maske in scena. Pa je bilo tudi za te stvari lepo poskrbljeno. Godil nam je zgodovinsko dokaj verno nakazan celjski quattrocento. Pri nekaterih igralcih bi bilo želeti več oblikovalnega, ustvarjalnega dela (n. pr. pri orožarju, trgovcu, padarju, pri Ulriku). Skoraj pri vseh igralcih mi je ugajalo ne prehudo psiho-logiziranje, nepretirano povdarjanje vsakega količkaj govorniškega mesta, ki jih je v takemle zanesenem in simboličnem delu dovolj. Take partije so skoraj vsi rešili obzirno, brez literarnosti, teatrali-čnnosti in deklamatorskega patosa. Mislim, da se ne motim, če vidim za tem naravni in sugestivni vpliv režiserja. Tudi tempo igranja v dialogih mi je dokaz njegove sposobnosti.
Hermana celjskega je oblikoval režiser sam. Izredno močno razvita zavest kaste živi v grofu, ki ga že od nekdaj upodabljajo vsi kot tip močnega človeka, silaka, ki živi svojo naturo s silnim hotenjem in velikimi, nenavadnimi cilji. Če se tragedija človeka zaključuje v trenutku, ko se na sebi prepriča, da mu ni moči uiti iz okov svojega značaja, potem doživi tudi Kreftov Herman s spoznanjem, »zastonj sem moril« svoj tragični zlom. A to ni tako važno. Bolj nas zanimajo tragedije Hermanovih nasprotnikov. Vloga predstavlja —da rabim izraz Stanislavskega —. nekak kliše iz zgodovine dramatskih tipov, ki ga ni ravno težko sestaviti, če se preprosto zadovoljiš tudi z igralskim klišejem. Gradišnik ga ni samo sestavil, marveč tudi doživel. To pa je težko in zahteva celega igralca. S Friderikom je imel Čuk težje naloge, ker je v tej osebi več problematike in do neke mere razvoj. Predaja se iluzijam, a se kakor sredi sna zave, da je počel vse kakor v nekem začaranem krogu. Pri vsem zgražanju nad celjskimi zločini in celjsko naturo je zakoreninjen Celjan in zagreši svoj drugi umor. Muta-
tis mutandis te ta figura lahko spominja na Leoneja v Glembajevih. Čuku se pozna, da je na odru precej doma; glas, intonacija, barva glasu in kretnje mi to dokazuje. S temi sposobnostmi bi mogel Friderika izdelati plastičneje posebno v začetku. Za Barbaro, ki jo je igrala Tea Rakuša, velja isto kot za Hermana, V vlogi je pokazala resno delo in napredek. Ulrik se mi zdi na znotraj in na zunaj premalo izdelan. Ne bi bilo napak, če bi to vlogo naštudiral še kak zrelejši igralec. Veroniki je Kreft odločil razmeroma majhen delež, Z neke strani je to nehvaležna vloga; prav za prav pa nehvaležnih vlog ni. Sonja Rakuša se je z vlogo potrudila, imel sem pa vtis, da ji ni ležala. Ostale osebe, ki so tu zato, da izpolnjujejo duh časa, so Pravdač, Pic-colomini in oba patra. Tomažič, ^vegelj, Grobelnik in Sedej so vloge skrbno na-študirali in z njimi na odru v resnici živeli. K uspehu predstave so vsi štirje ogromno doprinesli. Prav poseben napredek sem opazil pri Grobelniku. Pravdač je naporna vloga, ki te spominja naSchil-lerjevo »Nosilec idej« ali »Rezonerje« v kasnejši meščanski drami, Tomažič se je dobro izognil vsakemu pretiravanju in v nekaterih scenah res ogrel. Občutno pa je motilo prepogosto zatikanje in to na mestih kjer ga ni moči zakriti. Od ostalih oseb sta rešila najbolje svojo stvar pekovski mojster (Zorko) in sodnik (Velušček). Ostali trije igralci pa so bili preblede figure in bi bile na mestu korekture.
Tudi v pogledu književnega dialekta je bilo opaziti napredek. Šibka točka pa je še vedno poudarjanje tvorno preteklih deležnikov po tipu vrnil. Tu je celjski dialekt dosledno odrinil svojega književnega konkurenta. Glasba zasluži posebno strokovno oceno.
Ni to vse, kar bi se dalo reči, a predstava zasluži, da dobi v našem lokalnem listu svoje spremstvo. Prepričan sem, da bo dosegla svoj namen. Učila bo publiko, od kod in zakaj razvaline Starega gradu] učila pa tudi, da je bila samo ena pot do svobode slovenskega ljudstva v dobi, ko je grofe zamenjal Vesten ali Rakuš (tudi ti so se razpredali po vsej srednji Evropi in Balkanu tja do bele Turčije): Pot, ki smo jo prehodili v narodno osvobodilni borbi in pot, ki jo hodimo danes. In kaj hočemo še več? Treba je samo poslušati Krefta in odpreti oči za režiserja.
kjer v velikih mestih pada za svobodo na tisoče ljudi, v Indoneziji, kjer uporabljajo nosilci zapadne kulture najbolj nečastna sredstva, da zatro žejo po svobodi prebujenim kolonialnim narodom. Tudi blizu nas imamo primere nasilja zapadne demokracije, v Grčiji, kjer vsiljujejo ljudstvu monarhijo in tiranijo, ko jo ljudstvo ni zaslužilo. Za nas pa je najbolj živ primer naše Primorje, naš Trst in Gorica. Odrekanje narodne svobode našim bratom in teptanje najosnovnejših človečanskih pravic mora odpreti oči vsakemu, ki še ne vidi. Tov. kandidat je naglasil tudi drugo obletnico osvoboditve Beograda, ki nam je pred dvema letoma naznanila prihod svobode.
Tov Zupan Zvone je govoril o veliki razliki med sedanjimi volitvami in volitvami stare Jugoslavije. Naglasil je volivno pravico vojske, žena in mladine.
Govorila je še tovarišica Majcen Tončka, sekretar AFŽ za celjsko okrožje. V klenih besedah je pozvala žene na volišče. Tov. Hribar Rudi pa je v zaključnih besedah podkrepil uspelo zborovanje.
Izdeiali smo prvi avtomobil
Postavljeni so temelji naše avtomobilske
industrije
Delovnemu kolektivu industrije motorjev v Rakovici je bila lani naložena velika in odgovorna naloga: izvršiti vse priprave za proizvodnjo avotomobilov in postaviti temelje naši avtomobilski industriji. Ko so bili po vestnem študiju pripravljeni načrti in je bila izvršena delitev dela, so šli vsi na posel, ki je zahteval mnogo prizadevanja, truda in spretnosti. Seveda ni šlo brez ovir in težav. Šef oddelka za vzdrževanje strojev Stanoje Markovič je moral izdelati specialni stroj, ki so ga Nemci odpeljali in brez katerega naloge ne bi mogli rešiti. Mojster Markovič je s tovariši v svojem oddelku sam izdelal načrte za ta stroj, vse posamezne dele in v enem mesecu je bil stroj montiran. Izdelati so morali tudi druge pomožne stroje. Vse ovire so delavci, inže-nerji in tehniki uspešno premagali. V tovarni so izdelali vse potrebne sestavne dele avtomobila z motorjem.
Lani so se obvezali, da bodo do druge obletnice osvoboditve Beograda izdelali prvi avtomobil. Svojo obvezo so častno izpolnili. V nedeljo 20. t. m. je delovni kolektiv industrije motorjev proslavil do-vršitev prvega avtomobila. Svečanosti so prisostvovali predstavniki oblasti in sindikalnih organizacij. Ob navdušenih vzklikih delavcev je na dvorišče pripeljal nov tovorni avtomobil, ki predstavlja vzorec, po katerem bodo pričeli v tovarni izdelovati avtomobile v serijah.
Temu prvemu kamionu bodo sledili nadaljnji v vedno večjem številu. Uspeh delavcev industrije motorjev pa je obenem uspeh naše ljudske države, uspeh vsega delovnega ljudstva.
Obvestilo svojcem ustreljenih taicev
Svojce leta 1941. in 1942, v Mariboru, Celju, Trbovljah in Begunjah na Gorenjskem ustreljenih talcev obveščamo, da so prispele žare s posmrtnimi ostanki muče-nikov dne 21. t. m. iz Gradca v Maribor. Svojci, ki žele dvigniti posmrtne ostanke (žare) žrtev, jih lahko dvignejo pri upravi mestnega pogrebnega zavoda na Pobrežju v Mariboru vsak dan od 16. do 18. ure.
Krajevni LO naj izdajo svojcem potrdilo, iz katerega bo razviden dan aretacije in ustrelitve upepeljenega. Na podlagi tega potrdila svojci lahko dvignejo žare.
Po okrožnici ministrstva za notranje zadeve 160-45 brzojavka 1824 od 18. VI. 1946 imajo svojci, ki bodo dvignili žare, pravico do brezplačne vožnje. V ta namen morajo vložiti pri pristojni odhodni železniški postaji prošnjo za brezplačno vožnjo. Te prošnje reši uprava železnic v Ljubljani v 2 do 3 dneh.
Demobiliziranci pridejo
V dneh od 27. oktobra do 7. novembra se bo vrnilo na svoje domove večje število demobilizirancev Jugoslovanske armade. Sprejmimo jih, kot to zaslužijo borci jnnaške JA, ki je in mora biti ponos vsakega Jugoslovana. Prišli bodo, prekaljeni v borbah, kot junaki, izšli iz kovačnice novih ljudi, da polni elana zastavijo svoje mlade sile za izgradnjo, procvit in boljšo bodočnost nove, Titove Jugoslavije.
Prva nagrada je že priznana!
Kakor smo v zadnji številki našega lista objavili, bomo podeljevali za vsak najboljši dopis, ki bo priobčen v »Našem delu«, knjižno nagrado. Uredniški odbor je priznal kot najboljši dopis v zadnji številki prispevek z naslovom: »Sv. Jurij ob Taboru se skrbno pripravlja na volitve.« Pisec dopisa tov. Šmid Ivan dobi knjigo: Gorbatov, Neukročeni.
Kdo bo prihodnjič deležen nagrade, bomo zopet objavili. Vsekakor ostanemo pri tem, da bomo nagrajevali najboljše dopise. Pričeli bomo tudi s šolo dopisnikov, tako da bomo podajali oceno po-1 sameznih dopisov.
GOSPODARSTVO
bi uspešno gnojili težko in zamočvirjeno zemljo
Da je gnojenje z umetnimi gnojili po- I leg hlevskega gnoja za uspešno kmeto- j vanje neobhodno potrebno, je pri naših kmetih že ukorenjeno. Vendar se mnogi j še ne zavedajo, da je uspešna uporaba umetnih gnojil uspešna šele takrat, če je v zemlji dovolj apna. Tudi hlevski gnoj v apneni zemlji več zaleže kot v zemlji, kjer apna ni.
Našim tlem v glavnem primanjkuje j apna. Predvsem so mišljena tako zvana »kisla tla«. K tem prištevamo močvirna zemljišča in tla, iz katerih je apno izprano. Da odvzamemo tem tlom odvišno kislino, ki rastlinam preprečuje rast, posipamo zemljišča z apnom. S tem dosežemo dvoje: rastlini dodamo hranivo, na drugi ktrani pa vežemo t. j. nevtraliziramo odvišno kislino.
Do sedaj so se pri nas posipala zemljišča z žganim apnom. To gnojenje pa ima poleg svojih dobrih tudi svojo slabo stran. Žgano apno namreč prehitro izčrpa zemljo, razen tega pa rastlinam lahko škoduje, če ga damo preveč. Priporočljivo bi torej bilo, da pričnemo našim tlem dodajati apno v drugi obliki in to s tako zvanim »peskanjem«.
V	naši državi imamo dovolj pesko-lomov z dolomitnim peskom, ki vsebujejo do 55 odstotkov apna. Tovrstno apnenje je še eno najboljših in najrentabilnejših. Pesek vsebuje poleg gotovega odstotka apna tudi druge rudninske snovi, ki so rastlinam samo v prid.
V	Sloveniji se ta način apnenja še ni uvedel, uvaja pa se v večji meri v južnih krajih, posebno v Kordunu.
0 uspehu in načinu peskanja v pravkar omenjenem Kordunu so se lahko prepričali člani ekskurzije slovenskih agronomov in kmetovalcev pod vodstvom tov. ing. Beltrama, ki je tam dalje časa živel in na tem delal. Ekskurzijo je or-
ganiziralo Ministrstvo za gozdarstvo ljudske republike Slovenije.
Z ozirom na tamošnje po okupatorju opustošene kraje, kakor tudi na pomanjkanje živine iii s tem v zvezi gnoja, je peskanje velike važnosti.
Da je zajelo peskanje v tem predelu tako širok delokrog, je zgolj naključje in delavnost tov. ing. Beitrama.
Fred približno 50 leti se je v vasici Clinici pri Slunju na njivi slučajno prevrnil voz z dolomitnim peskom, katerega je prizadeti nameraval uporabiti za zidavo hiše. Z začudenjem je posestnik, ki peska z njive ni odpeljal, opazil, da je bil pridelek koruze v naslednjem letu neprimerno boljši. Ugotovil je namreč lahko, da je na kraju, kjer se je voz prevrnil, zrasla mnego večja in lepša koruza, kot na ostali posejani površini.
Značilne so prislovice posestnikov iz tega okoliša. Navajamo jih samo nekaj:
»Več velja napeskati 1 oral zemlje, kot dokupiti dva.« »Brez peska ni kruha.« »Naši pridelki iz napeskanih tal niso nikakor slabši od pridelkov v Vojvodini.«
Za napeskanje 1 ha površine je potrebno približno 120 do 120 kubičnih metrov peska. Uspešno je peskanje v krajih, kjer so peskolomi v neposredni bližini zemljišč, katerim primanjkuje apna.
Posipanje s peskom se vrši podobno kot gnojenje s hlevskim gnojem. Pesek in drobno kamenje do velikosti 'oreha se raztrosi po njivah. Najprimernejše je trošenje v jesenskem času. 2'rak in voda ter 2emeljska kislina polagoma razkrajajo pesek. Priporočljivo je ,da se raztro-seni pesek takoj zaorje, ker se razkroj vrši hitreje in je zaradi tega uspeh vidnejši.
Omembe važno je, da razkraja zemlja zgolj toliko apnenca, kolikor ga potrebuje
sproti, dočim ostanek siuži kot nekaka rezerva za naslednja leta.
Učinek peskanja traja do nekako 30 let. Zapomniti si je treba, da peskanje samo brez gnojenja z ostalimi gnojili ne daje pravega uspeha. S peskanjem se namreč dodaja samo manjkajoča količina apna, dočim je ostale hranilne snovi dodajati v obliki drugih gnojil.
Priporočljivo bi bilo, da se pred peskanjem ugotovi z analizo kakovost zemlje in v njej se nahajajočega apna. Ma podlagi takšne ugotovitve bi se dodala količina peska, ki bi jo potrebovala analizirana zemlja. V celjskem okrožju je precej kamnolomov, iz katerih se bo lahko pridobil pesek, ki vsebuje izdatni odstotek apna.
Stremeti moramo za tem, da tudi pri nas uvedemo to ceneno gnojenje, ki ga kmet tako rekoč zastonj opravi s svojim delom, in ki nam nudi najlepšo priliko, da izboljšamo naša tla, katerim v pretežni meri primanjkuje ravno apna.
Na pobudo minstrstva za kmetijstvo ljudske republike Slovenije je na vidiku peskanje tal tudi na področju celjskega okrožja in sicer v predelih, kjer je potreba in so dani drugi pogoji.
Izvajajmo peskanje v polni meri; to je najcenejši način za izboljšanje kislih ze-melj, apnenega peska pa nam narava nudi v izobilju.
Začnimo že letos. Komur zemlja slabo rodi in je nerodovitnosti verjetno krivo pomanjkanje apna, naj še to jesen poišče kje v bližini apneni material in naj za poskus pripelje samo en voz. Čim mehkejši je apnenec, tem boljši je za peskanje. Nič ne škodi, če je vmes tudi debelejše kamenje. V nekaj letih ga bo zemlja razjedla, lahko se pa pozneje tudi pobere. Kmetje, posvetujte se z okrajnimi kmetijskimi referenti in na delo!
disi s sočno in presno krmo, bodisi s krepkimi krmili.
Oglejmo si vrednost posameznih vrst slame: Ržena slama je po svoji sestavi in po hranilni vrednosti na zadnjem mestu. Le če je rž zelo zgodaj požeta, prej kot pšenica, je ržena slama boljša od pšenične. Ali pa, če je morda pšenična slama od dežja izprana ali od rje vsa rjava. Le tedaj je ržena slama boljša od pšenične. Na splošno pa je slabša.
Sicer se pa tudi vrednost pšenične slame ravna po zemlji, podnebju, vremenu, gnojenju, sorti, načinu pridelovanja in po plevelu, ki raste med pšenico. Slama j arine je na splošno boljša od slame ozimne, ker hitreje raste.
Ječmenova slama je boljša od pšenične, za krmo molznic pa celo prekaša ovseno slamo, ki je znana po tem, da vsebuje največ hranil. To pa zato, ker odlično deluje na izločanje mleka. Slama jarega ječmena ima dvakrat več beljaka, razmeroma obilo maščobe in manj surovih vlaken, kot slama ozimnega ječmena. Je torej mnogo več vredna.
Ovsena slama prekaša po hranil-nosti in prebavnosti vse slame. Uporabljajo jo kot glavno voluminozno krmo za konje.
Kravam ne pokladaj preveč ovsene slame, ker dobi mleko grenak okus.
Koruznica je po hranilnosti in po kemični sestavi mnogo boljša od slame belega žita. Beljaka vsebuje štirikrat več in tudi na apnu in fosforju je bogata. Vsebuje pa tudi znatno več vode in bolj trda je, zato praktično vzeto koruznica ni mnogo več
vredna za krmo kot dobra slama. Je pa velika razlika med hranilno vrednostjo koruznega listja in ste-blovja. V listju je dvakrat več beljaka.
Prosena slama je po mehkobi in rediinosti podobna ovseni ali ječmenovi slami. Poklada se največ molznicam.
Z ležanjem izgublja slama na vrednosti.
S cepmi omiačena slama je bolj trda. Z mlatilnico omiačena je mehka. Dolga stisnjena in vezana slama je mehkejša.
Brejim živalim ne smeš pokladati preveč slame.
Slama stročnic lahko povzroči zapeko in prebavne motnje. Preveč je okužena in živina jo preveč pohlepno žre. To velja za slamo gra-šice, graha in fižola. Grašica rada za-peče zlasti konje, zato jo le zmerno pokladaj. Raje jo pokladaj govedi. Ajdova slama in slama repic in ogr-ščice je na zunaj podobna slami stročnic, po rediinosti pa slami ozi-min. Uporablja se podobno kakor slama stročnic. Ajdovka lahko povzroči enake bolezni kot ajda sama v zelenem ali suhem stanju. Ovce in svinje dobijo ajdovo bolezen — fa-gopirizem. Govedo in konji redko obole. Znaki bolezni so: vnetje kože najraje na glavi, licu, vekah in ušesih. Tudi vnetje možganov pri ovcah ni redek pojav. Le v sončnih dneh nastopa ajdova bolezen. Ob deževnem vremenu brez skrbi lahko spustiš ovce na ajdišče ali pa pokla-daš ajdovo slamo.
(Dalje prihodnjič.)
Kako bomo lelošnjo zimo krmili živino
Nadaljevanje
Drugič: slama, pleve in stročje.
Rabiti letos slamo za nastilj, pomeni potrato, če ne kaj hujšega. Prav vso slamo mora porabiti za krmo oni kmetovalec, ki ima malo mrve. Vso koruznico, vso ajdovko, pa tudi fižolovo, grahovo, bobovo, sojino in ne vem še kakšno slamo. Nobeno steblo koruze ne sme ostati na njivi čez zimo; prav tako ne razno listje, repno, pesino, zeljno in koren j evo.
Pleve so dobra krma razen resja, ječmena in pšenice. Fižolovo stročje je odiično za svinje.
Oglejmo si najprej slamo!
Dobro seno vsebuje vsa hranila, dražila in zdravila, ki jih rabi živina za dober razvoj. Paše in seno
nudijo živali vse ono, kar dobiva — za primer povedano — človek iz mesa, masti in kruha. To so beljakovine, škrob, sladkor in rudninske snovi, kakor apno, fosfor, železo, natrij itd. Slama je senu najbližja, najbolj sorodna naravna krma, ki ga lahko deloma, včasih tudi popolnoma nadomesti. Ne drži več zastarelo mišljenje, da slama ni za nič drugega kakor da nabunka želodec. Kemični, prehranjevalni poskusi in praksa dokazuje, da ima slama tudi znatno hranilno vrednost.
Slama ima razmeroma majhno hranilno vrednost v primeru s svojo prostornino. Draži prebavila. Hranila v slami in senu so si v razmerju 1 : 1,5. Razlika med senom in sla-
mo v tem pogledu torej ni ravno ! tako velika.
Prostornina (voluminoznost) slame in sena je važna za krmljenje govedi
— konjev, kajti ako prebavila živine niso polna, čreva ne morejo izrabiti krepke krme in se rada zamaše, kar povzroči smrt ali pa vsaj nastanejo težke motnje pri prebavi.
Slama vsebuje mnogo rudninskih i snovi. Današnja veda pripisuje rudninskim snovem velik pomen za prebavo, za dihanje, brej ost, plemeni tev, tvorbo krvi, kratko za vse življenj-| ske potrebe. Rudninske snovi uskladijo kisline, lužine v živalskih organih in staničjih, zato je s senom ali slamo krmljena živina zdrava. Bolezni (rahitis), pomanjkanje soli in še drugi nevšečni pojavi so posledica preveč enostranskega krmljenja bo-
Ulrjujmo zvezo med delavci in kmeti v skupni borbi za boljše življenje!
Koline
Ena najboljših in najbolj cenjenih poslastic je domača ali kranjska klobasa. Klobasa bo najboljša, če dodaš mesu le sol, soliter, sladkor, fino zmleti poper in česnovo vodo.
Predvsem bodi povedano, da je treba meso zrezati z noži in ne s strojem. Meso je sestavljeno iz samih celic, v katerih se nahaja neka snov, ki se imenuje protoplazma. Če zrežemo meso z noži, se razrežejo samo one celice, ki pridejo pod nož, v ostalih pa protoplazma ostane. Če zrežemo meso s strojem, je pritisk v stroju tako visok, da se razbijejo : skoro vse celice in skoro vsa protopla-, zma odteče. Takšna klobasa je borova, ! suha, kot da je v njej žagovina, medtem ko je klobasa, katere meso je rezano z I noži, sočna.
Meso stehtamo, dodamo na 1 kg mesa 2 J/j dkg soli in eno desetino od tega, to je 2% grama fino zmletega popra, nadalje na vsakih 10 kg mesa 1 dkg fino-
Domr.če mesene (kranjske) klobase
stolčenega solitra. Za vsakih 10 kg mesa vzamemo 2 glavi česna, ga stol'6emo_ in
: rsalijemo na to 1 liter vode ter pustimo kakšno uro, da se česen izluži, nato precedimo na situ in končno še česen iz-prešamo z roko. To česnovo vodo zli-jemo na meso. Sedaj pride pa glavno delo mesenje:
Celo to zmes moramo mesiti najmanj *U ure, boljše več kot manj, ttako, da postane zmes kot testo in še-le tedaj se spravi ta zmes v črevo. Ko so klobase gotove jih s tanko iglo večkrat prebo-demo, da odstranimo še morebitne zračne I mehurčke. Klobase obesimo in pustimo, I da se osušijo in pridejo suhe v dim. : Dimimo jih s hladnim dimom tako dolgo, i da postanejo rumene do rudečkaste. j Tudi tukaj naložimo na žerjavico od ča-I sa do časa po par brinjevih vejic. Upo-i rabljamo pa samo suha, zdrava bukova drva.
Kmetje,
s prostovoljno prodajo krompirja ! zadrugam boste v dejanju manifestirali bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi!
V nekaterih južnih krajih naše domovine je bila letos suša, zaradi tega je dosti manjši pridelek. Posebno se to občuti pri koruzi in krompirju, ki so ga pridelali precej manj kot bi ga sicer. Naša ljudska oblast jim bo pomagala, toda njena pomoč bo toliko uspešnejša, kolikor večje bo vaše razumevanje za njihove potrebe. Prodajte zadrugam in Navodu ves oni krompir, ki ga ne boste rabili za svoje potrebe in za seme. Stem boste pomagali tovarišem kmetovalcem v južnih predelih države, oni pa se nam bodo oddolžili z drugimi artikli, predvsem z maščobami.
Ni treba tega poziva smatrati kot neko bojazen pred lakoto. Lakote pri nas ne bo. Naša ljudska oblast stremi za tem, da bo odvišne pridelke smotrno porazdelila med potrebne.
S tem, ko pomagamo ostalim pokrajinam v državi, šele prav manifestiramo naše bratstvo in enot ust med jugoslovanskimi narodi, ki naj se ne kaže samo v besedah, temveč tudi v dejanju.
Vototoe
v Ustavodajno skupščino bodo okrepile in poglobile enotnost slovenskega ljudstva!
Praiika za de!o v gozdu
Pogozdovanje.	Nadaljevanje
Pogozduje se s setvijo semena in s sad-njo sadik. Ako pogozdujemo s setvijo semena, gozdno tlo predhodno zrahljamo. Se-jemo, čim smo seme nabrali. Če želimo sejati pomladi, shranimo seme v zračnih prostorih, kjer ni vlažno in pretoplo. Shranjeno seme moramo večkrat premešati in ga čuvati pred mišmi. Pogozdovanje s setvijo bodisi v jeseni, bodisi pomladi, priporočamo. V priemru, če smo seme nabrali sami, je zelo poceni, a tudi uspešno. Priporočamo ga zlasti letos, ko je vsega semena v izobilju.
Jesensko pogozdovanje s sadnjo sadik v Sloveniji ni uobičajno. Vendar bomo letos saradi neuspešne pomladne sadnje mladik, pogozdovali tudi na ta način, če bo dovolj dežja. Pomladi se je zaradi tedanje suše posušilo okoli 70% sadik. Ni pa potrebno pri sadnji tekmovati. Držimo se načela: »Manj, toda boljše«. Neuspešna in nevešča pomladna sadnja je izčrpala naše gozdne drevesnice. Sadik torej v drevesnicah ni. Toda ne ustrašimo se tega. Zaradi obilnega rodu semena v zadnjih letih je v naših gozdih bogat podmladek, iz katerega na-berimo najboljše sadike in jih presadimo na zaželjeno mesto. Da sadike ne bi vzdignila zimska srž, obložimo po sadnji okoli njih težje kamenje.
Kot pri nabiranju semena, tako pri pogozdovanju naj ponovno pokaže pred vsem mladina svojo voljo te vdanost obnavljati in graditi domovino.
j Čiščenje in sečnja gozdov.
S 1. oktobrom začne redno zimsko čiščenje in sečnja v gozdih. Očistimo in sekamo vse, kar v gozd ne spada: manj vredne vrste drevja, boTano in krivenčasto drevje itd. V gozdu puščamo zdravo drevje. Pri tem pazimo predvsem na to, da vzgojimo mešan gozd, ki je mnogo bolj odporen pred raznimi boleznimi in drugimi godnimi nesrečami od čistega gozda. Zlasti priporočamo mešan gozd smreke-jelke in bukve z malo primesi drugega iglastega in listnatega drevja (pred vsem onih tujih vrst, ki izredno hitro rastejo: duglazija, amrikanski bor, amerikanski hrast itd.). Priporočamo tudi vnašati v gozdove plemenite vrste drevja kakor: javor, oreh, kostanj. Za okras vnašajmo v gozdove tudi eksote.
Kleščanje stelje in listnika.
Zaradi letošnje suše je mnogi kmetovalec letos prisiljen, čeprav morda nerad, da kleše drevje, ter se na ta način oskrbi s steljo in listnikom — krmo za živino. Priporočamo pa, da se temu čim bolj izogibamo. S tel j a, zlasti iglavcev je slaba, da slab gnoj, ki silno počasi prepereva. Korist take stelje je majhna, a škoda, nanešena gozdu, velika. Okleščena drevesa postajajo grčava in trhla. Sušijo se in predčasno jih moramo posekati.
Pripominjamo pa, da je kleščanje dopustno le v mesecu juliju, avgustu in septembru, dočirn je v ostalih mesecih zabra-njeno.
Zabukovški rudarji med Halozam
Pred nekaj tedni je priredila sindikalna organizacija rudnika Zabukovca izlet rudarjev v osrčje haloških goric in ga združila s pevskim in godbenim koncertom pri Sv. Barbari.
Na dveh velikih avtomobilih smo pohiteli v Haloze, kjer se je pravkar končala bogata trgatev. Krasen jesenski dan je še podčrtal lepoto in uspeh izleta. Haloški kmetje in viničarji so nas navdušeno sprejeli, Z vinorodnih gričev so se ob spremljavi klopotcev razlegali zvoki rudarske godbe in vesela pesem je privabljala vini-čarje, ki so se kaj kmalu udomačili in se živahno razgovarjali z rudarji o njihovem delu in življenju.
Popoldanski koncert pri Sv. Barbari v Halozah je zbral v kulturno-prosvetni dvorani številne kmete, viničarje in domačo ljudsko inteligenco, ki so z zanimanjem sledili pestremu sporedu pevskega in god-benega odseka zabukovške sindikalne organizacije ter izrazili toplo priznanje z dolgotrajnimi aplavzi.
Zlet zabukevških rudarjev je dosegel svoj namen, povezati delavstvo s podeželjem, kajti Haložani so rudarje povabili na ponovno gostovanje, da se med seboj še bolj seznanijo, ker si želijo zlasti, kulturnega doživljanja po trudapolnem delu, ki spremlja vsakega haloškega delavca od zibelke do groba.
čju dska p m svda in IcuUum
Skupno prelita kri je uSrdila
večno prijateljstvo
Ob obisku pevskega zbora učiteljev iz Moravske
V soboto dne 19. t. m. smo sprejeli v svojo sredo odličen pevski zbor moravskih učiteljev. Na svoji turneji po Jugoslaviji, ki ima namen utrditi v borbi skovano veliko slovansko bratstvo, so se ustavili tudi v Celju, da s svojo pesmijo manifestirajo večno prijateljstvo med dvema slovanskima narodoma — Čeho-slovaki in Jugoslovani. Celje se je vabilu prirediteljev častno odzvalo tako pri sprejemu na kolodvoru kakor pri obisku koncerta in s tem dokazalo, da Celjanom ni beseda slovanska vzajemnost samo na ustih, ampak tudi v srcu.
Gostje so bili s sprejemom, kakor s koncertom nad vse zadovoljni, saj so bili trenutki, ki so jih preživeli med nami po njihovih izjavah eni najlepših v njihovi turneji po Jugoslaviji. Vsi pozdravni govori so tolmačili najodločnejšo voljo kovati to slovansko bratstvo še v nadalje v končno zmago resnične demokracije nad mračnimi imperialističnimi silami.
Gostje so nam s svojim petjem na koncertu nudili prvovrsten umetniški užitek in bodo celjski kronisti lahko v svojih analih beležili koncert moravskih učiteljev kot kulturni dogodek prve vrste.
Na večerji po koncertu, je po prisrčnih besedah okrožnega sekretarja OF tov. Popita, spregovoril podpredsednik pevskega zbora moravskih učiteljev tov František Kadlčik:
»Na naši turneji po Jugoslaviji vidimo povsod veliko ljubezen in navdušenje. Ta veličastni sprejem v Celju nam vzbuja misli na preteklost, kajti naš zbor ima z bratskim slovenskim narodom že dolgo prisrčne stike. Prvič je bil naš pevski zbor v Sloveniji 1. 1907, drugič pa 1. 1928. Spomini na te turneje so lepi,
kakor je lepa vaša in naša pesem. Ko smo sedaj zopet med vami, prihajamo, da vam s pesmijo zasladimo delo za obnovo domovine. Vsi slovanski narodi tekmujejo v naporih za čimprejšnjo obnovitev svojega ozemlja, pri vas pa vidimo prave čudeže obnove. Človek ne more verjeti, da je mogoče v tako kratki dobi toliko doseči, kakor vidimo pri vas na vsakem koraku.
Lepo je reke! moj predgovornik, da se v nesreči spoznajo pravi prijatelji. Ko je bilo Čehom 1. 1938 najhuje, tedaj so se priglašali desettisoči slovenskih in jugoslovanskih omladincev kot prostovoljci za borbo proti sovražniku češkega naroda in Češkoslovaško republiko. Ko pa je Hitlerjev škorenj stopil na jugoslovanska tla, tedaj so pomagali jugoslovanski osvobodilni borbi tudi naši prostovoljci v brigadi Jana Žižkte iz Trocnova, pa tudi naši rojaki v Vojvodini. Vse nas je vedno prevevala misel, da smo se v borbi za našo svobodo prav tako boriii tudi za vašo, kakor sta se vi v boju za vašo svobodo bojevali tudi za našo.
V teh bojih je skupno prelita kri še utrdila bratsko vzajemnost med Jugoslovani in Čehi ter Slovaki in ustvarila ljubezen in zvezo, ki sta večni. Ni sile na svetu, ki bi mogla kedaj razbiti to naše bratstvo.
Na naši poti po Jugoslaviji nam na vse mogoče načine izkazujete svojo ljubezen. To, kar smo doživeli med slovensko mladino v Mariboru, je naš največji doživljaj iz naše poti po Jugoslaviji. Mi smo vem iz dna srca hvaležni za vse to in vas prav prisrčno pozivamo k nam.«
Zdravilišče Topolšica
ima svojo igralsko družino
Tudi naš prosvetni aktiv noče biti med zadnjimi. Med Cankarjevimi deli je izbral najboljšo stvar in sicer Delakovo kolektivno dramo »Hlapec Jernej.
Delati smo pričeli z vso resnostjo. — Mnogo truda in naporov je stalo vsakega posameznika, največ pa tov. režiserja, preden je dobil Hlapec Jernej svojo odrsko podobo. Zbor štiridesetih ljudi izoblikovati in spojiti v eno organično celoto, v lik hlapca Jerneja ni bilo lahko, posebno zato, ker je med njimi malo takih, ki so že kdaj preizkušali svoje zmožnosti na odru. Igralska družina sestoji iz nameščencev zdravilišča, sodeluje bolniško osobje, delavci, perice in zdravniki.
Naš Kulturno prosvetni aktiv je igral v Šoštanju dramo »Hlapec Jernej!« Gledalci v nabito polni dvorani so napeto zašle» dovali pot Jerneja, ki zaman išče pravice pri županu, sodniku in cesarju. In ko jo tudi pri Bogu ne najde, se odloči za revolucionarno dejanje ter zažge hišo laži in hinavščine, kjer je 40 let suženjsko
Zadnjo nedeljo so hrastniški steklarji predvajali v Rogaški Slatini »Radikalno kuro«. Sprašujemo se, kaj smo se iz te igre, ki je dala toliko truda, naučili? Zapravljati in pijančevati ter piti v tako zvanem »eksu«. Ali da naj poljubljamo jari domišljavosti roke, ali da naj se naučimo zasmehovati preprosto kmetico, ki se obriše v predpasnik. A da naj s,e
Vprašanje vzgoje naših vajencev
garal. Omagal je stari Jernej, a za njim soji dolga vrsta mladih Jernejev, ki bodo postavili na ruševinah stare hiše, nov dom, kjer bo za vse dovolj prostora.
Z močnim aplavzom se je drama zaključila. Vendar so se našli ljudje, ki niso razumeli, ali pa niso hoteli razumeti pomembnosti drame ter so v najresnejših trenutkih upadali z opaskami in smehom. Ocenjevalna komisija, pa je izrazila delu svoje pohvalno priznanje.
Na okrajnem festivalu v Mozirju je odnesel kulturno prosvetni aktiv Topol-ščice s svojo dramo prvo mesto. Tudi v Celju, kjer so jo predvajali 6. t. m. so doživeli lep uspeh. Po volitvah bodo še v marsikaterem kraju prikazali ljudem umetnost, kot si jo zamišljajo.
Podvig kulturno prosvetnega aktiva v Topolščici naj bo za vzgled, kaj se lahko doseže z organizacijo, povezanostjo, voljo in požrtvovalnostjo, zlasti vsem onim, ki so se iz bojazni do prevelikega truda odpovedali tekmovanju.
J—šek
Kot da nimamo boljših iger
„Radikalna kura" v Rogaški slatini.
učimo poniževati tiste ljudi, ki delajo in jih prikazati kot »kajfeže«? Ne moremo zagovarjati napak, ki so bile prikazane, vse do gotove meje. Vprašamo se, kaj so rekli naši bratje iz Primorja, ki so videli tukaj tako igro. Sploh smo mnenja, da je čas, da se vse take igre odstrani in nadomesti z boljšimi, ki jih je dovolj na razpolago.	Tovornik.
Da vprašanje vzgoje naših vajencev še ni rešeno in da bo za to potrebno še veliko, veliko dela, se je pokazalo pri izpitih, ki so se do sedaj vršili pred okrožno pomočniško izpraševalno komisijo.
Ne samo, da se čuti pomanjkanje strokovnega, praktičnega in teoretičnega znanja, pa smo ugotovili, da so v prvi vrsti odgovorni za to delodajalci, ki svojim vajencem niso nudili tistega, kar jim je pri njihovem vsakdanjem delu, to je v stroki, potrebno. Ugotovili smo n. pr., da vajenec sedlarske stroke v delavnici Že-rovnik v Celju izdeluje svoje izdelke avtomatično, ne da bi pri tem vedel, koliko stane njegovo delo-izdelek in material, katerega je pri delu uporabljal, skratka, vzgojen je vajenec-avtomat. Koga naj v tem primeru krivi vajenec in skupnost, katere član tak vajenec postaja?
Tudi sindikalne in mladinske organizacije so ta steber naše bodoče države v nekaterih primerih, bi lahko rekli, čisto zanemarili. Postavlja se vprašanje, koliko sestankov in tečajev se je nudilo vajencem, da si pridobe vsesplošno zna-
nje, ki jim je pri opravljanju njihove strokovne in državljanske dolžnosti potrebno? Da ta naloga ni bila povsod izvršena so tudi pokazali ti izpiti, ker bi sicer znanje bilo boljše, kot pa je v resnici bilo. Na drugi strani pa lahko navedemo lepe in pohvalne primere sindikalnih podružnic »Železnine« in Mohorjeve tiskarne v Celju, ki so svoje vajence usposobile tako, da se njihovo znanje ne da primerjati znanju ostalih vajencev.
Jasno pa je, na drugi strani, da so največji krivci takega stanja vajenci sami, ki so dobo od osvoboditve do danes malo, v večini primerov pa zelo malo izkoristili za svoje izpopolnjevanje. Osnovna znanja iz računstva, zgodovine, zemljepisa, slovenščine, socialnih in drugih ved, so tako pomanjkljiva, da bomo morali vsi, skupno z vajenci, dobro zagrabiti, da bomo odpravili pomanjkljivosti, ki jih je na naših vajencih pustila štiriletna okupacijska doba. Da se to da odpraviti, da se lahko dosežejo lepi uspehi, dokazuje primer tov. Turnška iz Naproze v Celju, ki se je s svojim znanjem vidno uveljavil med svojimi tovariši.
To, kar smo do sedaj navedli, so ne ravno razveseljiva dejstva. Naloga nas vseh je sedaj, da to ne ostane samo pri besedah, temveč da z raznimi sestanki in tečaji, v posameznih primerih tudi z drobnim delom t. j. z vsakim poedinim vajencem, delamo tako dolgo, da bo doseženo vsaj povprečno znanje, ki je potrebno pomočniku. Jasno pa je, da brez sodelovanja vajencev samih, ne bomo dosegli ničesar. Ne sme se dogoditi, kakor se je to zgodilo v brivsko-frizerski stroki, ko so predstavniki sindikalne podružnice organizirali tečaj za ispite, pa so na tečaj prišle, od 14 kandidatov, samo dve tovarišice. Tako razumevanje vzgoje in tečajev ne more roditi uspeha in vajenci te stroke tega uspeha tudi na izpitu niso mogli pokazati.
V interesu nas vseh je torej, da stanje popravimo in da bodo vajenci, ki so pri izpitu dobili 1 ali 2 meseca odloga, z izpopolnjenim znanjem ponovni izpit z lahkoto položili. Zavedati se moramo, da bo izpopolnjeno znanje v prvi vrsti koristilo vajencu in delodajalcu, na drugi strani pa tako znanje zahteva od vajencev in nas vseh naša nova država.
Rimske srednjeveške najdlje v Celju
V Zidanškovi ulici v Celju grade letos na parcelah št. 65 in 73-1 novo stanovanj- , sko hišo, kjer so dne 14. 2. 1945 bombe porušile obe stari hiši. Pri kopanju kleti so odkrili dne 9. 9. 1946 na obeh parcelah ob ulici in vzporedno z njo rimski kanal, i ki se pa sredi parcele št. 65 zaobrne proti ! jugu. Na obeh parcelah je bil tudi delo- ; ma viden rimski tlak iz debelega, črnega ; gotoveljskega kamenja 1,80 m pod nivo- I jem današnje ulice in 60 cm nad obokom j rimskega kanala. V sredini parcele št. 65 > ob rimskem kanalu, ki se proti jugu od- I cepi, pa se je našel marmornat, proiiiiran i podstavek velikega spominskega stebra ; v premeru 1 m, iz česar se lahko sklepa na javen prostor v okolišu tega stebra, j Od stebra samega pa ni bilo najti ostankov. Važnejše kamenje je bilo prepeljano v lapidarij muzeja v Grofiji.
Pri nadaljnjem kopanju temeljev se je videlo, da so bili temelji srednjeveških stavb postavljeni samo na rimski tlak, na nekih mestih pa niti ne tako globoko. Na rimskem tlaku so bile vidne plasti ogija-stočrnega, z gruščem in zemljo pomešanega nasipa, kar kaže, da je tako rimske kaKor tudi srednje veske stavbe večkrat ! uničil požar, luai pod rimskim tlakom so i bile vidne razne piasti črne zemlje in na- j sipa, kot ostanki od še starejših, pred- ' rimskih selišč.
Zgodovinarji poročajo, da je savinjski mejni grot Gunter Vovbrški, ki je tukaj vladal od 1122 do 1140, s svojimi furlanskimi podložniki pozidal celjski gornji grad in tudi prvo naselje za te svoje pod-ložnike na razvalinah porušene Ceieje, najbrž na najvišje ležečem mestu, to je ob obeh straneh današnje Zidanškove ulice. Postavili so si tudi cerkev v tem svojem novem naselju in jo posvetil sv. Danijelu, ker so pač tako cerkev imeli tudi v svojem starem kraju v Furlaniji v okolici Vidma.
Na rimske kanale in rimsko zidovje so letos pri prezidavanjih naleteli tudi v hiši Gams in v Mohorjevi tiskarni v Prešernovi ulici.
Najvažnejša najdba pa je bila dosedaj v Gregorčičevi ulici, kjer gradi tvrdka »Gradiš« Dom ljudskega zdravja. Na tem stavbišču so dne 14. 10. 1946 naleteli delavci pri kopanju temeljev južne strani novega upravnega poslopja v globini 3 m,
ravno nasproti glavnega vhoda starega Zdravstvenega doma, na rimski kamen iz marmorja, ki je bil takoj prepeljan v lapidarij muzeja v Grofiji.
Spomcnik-oltar je visok 93 cm in širok 26 cm in je razmeroma dobro ohranjen. Ker je ležal v grušču, je bil ob priliki kakšne posebno velike povodnji, ki jih je Celje v prejšnjih stoletjih mnogo prestalo, z gruščem vred semkaj naplavljen, najbrž od bližnje rimske ceste, ki je peljala na zapadni strani mesta na današnje naselje Lavo, kjer je najdišče več rimskih spomenikov, Latinski napis na kamnu sestoji
iz devet vrstic (SEDATO AUG ET CUL-TOR EIUS L. UA LENIU CRISPiNUS SIGINUM ET ARAM D. D.) in nam pove,
da je bil spomenik postavljen .»miroljubnemu Avgustu in njegovim častilcem«!
Nam pa vzbuja ta najdba spomin na okupacijo naših zemelj po rimskem cesarju Avgustu in na ljuto obrambo takratnih prebivalcev, ki so celo nameravali Rimljane napasti v sami Italiji. Cesar Avgust je v senatu vzkliknil: v desetih dneh je lahko sovražnik pred vrati Rima. Umrl je leta 14, zato spada ta sedanja celjska najdba med najstarejše ohranjene rimske spomenike one dobe.
Martin Pere.
K*I*N*0
J
Sovjetski film „ßestednii tatet"
Film »Poslednji tabor«, ki ga te dni predvajajo v kinu Metropol v Celju, prikazuje spopad dveh svetov: urejenega sovjetskega sveta in neurejenega, divjega ciganskega sveta. »Poslednji tabor« je močna prepričljiva podoba o življenju ciganov, ki spoznajo krivičnost in krutost ciganskih zakonov, zapustijo staro življenje in se pridružijo kolhozu.
Ciganski tabor se slepo pokorava mogočnemu poglavarju in njegovim postavam, ki temelje na divjem polnomadskem redu. Nekoč pridejo cigani v kolhoz, kjer opazijo čisto drugačno življenje: povsod red in delavnost, med kmeti pravi tova-riški odnos, nikjer izkoriščanja in poniževanja. Mlada ciganka Aljta prva spozna krivičnost ciganskih zakonov in se odločno upre. Pridruži se ji tudi njen oče Judko, ki se v kolhozu nauči poljskega dela in se odloči, da bo postal kolhoznik. Po zapletenih in napetih prizorih končno doseže svoj ciij in je neskončno srečen.
Njegova družina ima kruh in streho, on pa bo postal najboljši kolhoznik na svetu. Tedaj pa se zgodi nekaj, kar je odločilo usodo vsega ciganskega tabora. Ciganski poglavar je namreč na večerni gostiji iz maščevanja in užaljenosti zabodel njegovo hčer, kakor zahtevajo ciganske postave. Tedaj spregledajo vsi cigani, kako strašne so ciganske postave. Zato se odločijo za Judkovo pot in odidejo v kolhoz. Nič več ne bodo podložniki, svobodni in enakopravni bodo obdelovali zemljo in živeli lepše, pravičnejše življenje.
Film »Poslednji tabor« je tako po globoki socialni vsebini kakor tudi v igralski dovršenosti prava umetnina. V glavnih vlogah nastopajo: Nikolaj Mordvinov kot Judko, Ljalja Černoja kot Aljta in Aleksander Sranaš kot Danilo. Sodelujejo tudi člani Moskovskega ciganskega gledališča. Film je izdelal »Nežrabpromfilm« leta 1936, režirala sta ga E. Šnajder in M. Oldblat, glasbo je skomponiral O. Lobačev.
S svojo udeležbo pri volitvah bomo glasovali za program Osvobodilne fronte, za načrtni dvig našega gospodarstva za bratstvo in edinstvo vseh narodov Jugoslavije in končno, za priključitev Primorske in Koroške k FLRJ,
Franc Hribar - Savinjšek:
Mauth
(Dalje)
Ko so židje opazili, da kupujemo	;
čepice, so nam pričeli ponujati svoje.	■ Pokazalo pa se je, da so smeli trgo- j
vati le tisti, ki so imeli »obrt« za to.	;
Židje niso smeli niti hoditi okoli	j drugih barak. Odganjali so jih z gumijevkami, čim so se približali.
Transport ruskih ujetnikov
O velikem transportu ruskih ujetnikov se je govorilo že dalje časa. Iz poročil OKW se je lahko izračunalo, da bo kmalu več ujetih vojakov RA kot šteje vsa Sovjetska zveza. Hitler je nekoč učil, da je treba na veliko lagati. Od velike laži vedno nekaj ostane. Tako je iz govoric, da jih pride 30.000 ostalo 1900 ujetnikov. Bilo je to zadnje dni septembra. Z delovišča na Siedlungsbau-u smo opazili, da ženo esesovci kolone vojakov. Bili so res Rusi, odnosno Ukrajinci. Našteli smo točno devetnajst kolon po sto mož.
Že od daleč je bilo lahko spoznati, ! da so do skrajnosti izčrpani. Strašno ! so izgledali. Kosmati, umazani in j -7B.I EmocaiuBu ijiC iq 'iub3j;zbj i
trgali. Lačni in utrujeni so bili, da so se komaj vlačili.
Manjša skupina teh ujetnikov se je v bližini Linza uprla in pobila nekaj esesovcev in žandarjev, nato pa pobegnila v šumo. Takrat so zagnali hitlerjevci po vseh časopisih strahovit krik in vik. Hkrati pa spravili na noge ves policijski in vojaški aparat. V tej hajki so te junake ujeli, jih grozno mučili in končno pobili. Ta zverstva so opisovali v časopisih, ki so jih razdeljevali po vseh blokih. Takšne samohvale in povzdigovanja, kot so ga opisovali hitlerjevci v listih, revijah in v literaturi sploh, zgodovina ne pomni. Na drugi strani pa tako ogabnega besednjaka, kot ga je imel »nacionalsocialistični slovar«, v vsej svetovni zgodovini literature ni najti.
Opisovali so te ruske junake kot nekakšne nestvore, kot si jih niti najbolj zverinska domišljija ne bi mogla izmisliti. Pod vplivom takšnih časopisov in literature vobče ni čuda, da se je porajal v Nemčiji tip kolektivnega A. Hitlerja — bandita.
Vsi esesovci so zaradi omenjenih pobeglih ruskih ujetnikov zlivali svoj žolč na ves transport. Med potjo so jih neprestano suvali, brcali in tolkli s puškami. Kolone pa so se zaradi popolne izčrpanosti vseeno pomikale po polžje.
Ko so končno le prilezli v taborišče, so bili mobilizirani vsi brivci. Ves dan so jih strigli in kopali po že opisani metodi. Po kopanju pa so gole strpali v bloke štev. 16, 17, 18 in 19. Približno po pet sto v en blok. Zunaj teh blokov so obesili veliko tablo z napisom »Kriegsgefangenen — Arbeitslager«. Te barake so posebno skrbno zamrežili z bodečo žico, da nas ne bi »okužili«. Nismo jih smeli niti od daleč gledati.
Štirinajst dni so bili potem bosi in le v srajcah in spodnjih hlačah. Po tem času so jim obleke desinficirali in jim jo deloma vrnili. Tople vatira-ne bluze in značilne ruske škornje pa so jim odvzeli. Te so si prisvojili Kapi in blokpersonal. Ruskim ujetnikom so dali cokle.
Ko so za ruske ujetnike pripravili štiri omenjene bloke, so prejšnje »stanovalce« premestili v preostale bloke. V našega je prišlo še dve sto Poljakov in Cehoy. Bil je takšen drenj odslej, da nas je v širini osem
metrov ležalo po štirideset. Na en meter torej 5 oseb. Ležali smo samo po strani in se obračali na komando. Kakor smo bili že shujšani in tanki, smo v tej tesnobi komaj dihali. Ko jih je nekaj pomrlo, je bilo spet več prostora. Pa ne za dolgo. Novincev ni nikoli zmanjkalo.
Po nekaj tednih so poslali tudi ruske ujetnike na delo. Tako smo potem le prišli v stik z njimi. Pripovedovali so nam, kako so jih šest tednov vlačili po vsej Nemčiji. Razkazovali so jih na mnogih postajah. Niti enkrat se ves ta čas niso mogli umiti. Jesti so jim dali le vsake tri dni enkrat.
Ruske ujetnike so zaposlili na La-gerbau-u. Na najslabšem delovnem odseku. Izgladneli kot so prišli, so morali zdaj opravljati najtežje delo. Bil so po večini mladi fantje, ki so delali prej pri utrdbenih delih v Ukrajini. Krasnoarmejcev je bilo le manjše število, morda kakih dvesto.
Izčrpani in sestradani sovjetski ujetniki so pri težkem delu in nezaslišanem zlostavljanju s strani esesovcev hitro opešali. Od dela na Lagerbau-u so privlekli zvečer polne sani mrličev. V dveh mesecih jih je pomrlo šest sto. Tudi zmrznilo jih je mnogo. Ponoči umrle so metali kar
skozi okno. Videl sem jih večkrat zjutraj pod okni križem kražem nametane. Čez dan so jih znosili v kre-matorij.
Hrano so dobivali nekoliko drugačno kot mi. Kolerabe in zelja več, kruha pa polovico manj. Tudi niso smeli od nikoder prejemati pakete. Angleški in ameriški ujetniki so n. pr. prejemali od Mednarodnega Rdečega križa izdatne pošiljke v paketih. Imeli so vsega dovolj od čokolade do pre-pečenca — dočim so sovjetskim ujetnikom odrekali najosnovnejše pravice, ki gredo vsakemu vojnemu ujetniku. Sovjetski ujetniki niso smeli niti pisati svojcem in so bili tretirani kot najhujši zločinci. Tako so pogazili nemški fašisti vse mednarodne pogodbe o postopanju z vojnimi ujetniki. Sovraštvo esesovcev do sovjetskih ujetnikov je bilo brezmejno.
Po njihovem mnenju so bili državljani SZ ljudje brez vsake kulture. Zato so hoteli raztegniti svoj »nacio-nalsocializem« kar preko vseh dežel velike Sovjetske zveze. Bili so celo prepričani, da je tam mnogo ljudi, ki komaj čakajo Hitlerjev »raj« — koncentracijska taborišča, kremato-rije in druge blagodati fašistične kulture dvajsetega stoletja.
Dalje prihodnjič.
éPiècjo nam...
Uspešno reševanje gospodarskih problemov - najboljše priprave za volitve Ustavodajne skupsčine LRS
Prebivalci vasi Sv. Lovrenc, Šešče in Matke so se zbrali dne 18. oktobra 1.1. na masovnem predvolivnem zborovanju pri Sv. Lovrencu. Tov. Kač Ivan, tajnik KLO, je otvoril zborovanje ter pojasnil namen današnjega sestanka, pozdravil vse navzoče ter predsednika 0L0 Celje-okolica tov. Ocvirk Ivana in okrožnega predsednika LO tov. Hribar Rudija. Tov. Hribar je kot kandidat tukajšnje volivne enote prikazal delo naše ljudske oblasti na gftspodarskem, kulturnem in političnem polju v pretekli dobi ter v jasnih besedah orisal načrte dela za bodočnost. Danes ne prihaja ljudska oblast pred volivce kot nekdaj z raznimi obljubami, temveč z obračunom o storjenem delu, o naporih in konkretnih načrtih ljudske oblasti za bodočnost. Nato je spregovoril tov. Ocvirk Ivan, ki je prikazal uspehe naše ljudske oblasti na gospodarskem poiju_ ter primerjal iste s stanjem v sosednih državah, kjer se borijo s težavami, ki smo jih mi že zdavnaj uspešno premagali. Nato je prikazal delo, ki se je izvršilo na obnovi in nadaljnji graditvi v okraju Celje-okolica. Za tem se je razvila živahna diskuzija o vseh problemih lokalnega pomena. Sklenili smo, da se ustanovi v okviru KLO v Matkah apnenca, ker je teren zelo ugoden in je na razpolago prvovrsten material, apno pa se kot važna surovina pri obnovi nujno rabi. Z delom začnemo takoj, v tem oziru nam je priskočila na pomoč ljudska oblast — država ter nam dala iz fonda za obnovo podeželja 10.000 din. za ureditev ceste do kamnoloma in apnence. Na tej cesti, ki je bila v odseku 300 m
prestavljena, je bilo storjenega dela prostovoljno že za preko 5000 din.
Ker je prebivalstvo iz kraja Matk precej oddaljeno od Sv. Lovrenca, kjer je zadruga in kamor so morali hoditi po svoje potrebščine, se je sklenilo, da se ustanovi v Matkah trgovino, ki jo bo vodil KLO, kjer je lokal na razpolago, in je ista tam že nekdaj obstojala. Tukajšnje prebivalstvo je to odločitev veselo pozdravilo. Tudi za prodajo hmelja so se zanimali posebno hmeljarji in jim je tozadevna pojasnila o ugodni prodaji letošnjega pridelka hmelja podal tovariš Ocvirk Ivan. Tako smo se v tukajšnjem kraju najbolj temeljito pripravili na volitve s tem, da smo reševali probleme, ki nas vsak dan zadevajo, kajti le uspešno reševanje gospodarskih težkoč je osnova za hitro izgradnjo domovine, ter s tem dvig življenjskega standarda širokih ljudskih množic. Na volitvah dne 27. t. m. bomo volili naše najboljše, ko bomo volili tukajšnjega domačina tov. Hribarja Rudija, ki je znan po svoji borbi za pravice delovnega ljudstva že iz stare Jugoslavije, takšnega se je pokazal tudi med okupacijo, ko je stal v vrstah borcev že od leta 1941 in bo kot tak tudi najboljše zastopal interese tukajšnjega prebivalstva v bodočem slovenskem parlamentu.
Na volitve gremo z jasno perspektivo,
ki nam jo je pokazala OF v času borbe in po kateri poti gremo tudi sedaj ko si gradimo domovino prosti kapitalističnih trustov, prosti klerofašizma, v bratskem sodelovanju vseh narodov FLRJ.
obljub svojim volivcem, opozoril jih je le na razliko med nekdanjimi volitvami in volitvami 27. oktobra, ki bodo krona vsega dela OF za slovensko ljudstvo. Orisal je napore ljudskih oblasti pri obnovi naše porušene domovine, pri preskrbi z industrijskimi izdelki, pri izdaji zakonov v korist ljudstva itd. Volivci so z zadovoljstvom vzeli na znanje izjavo tov. kandidata, da bo kot predsednik Načrtne komisije na merodajnem mestu poudaril
potrebo, da prejmejo KLO zopet v last in izkoriščanje svoje bivše gozdove, ki so sedaj pod upravo države. S tem bodo prejeli najsiromašnejši prebivalci potrebno kurivo, pa tudi razni uradi in šole bodo z njim oskrbljeni.
V diskusiji je nato predsednik OLO Šmarje poudaril potrebo, da se državni uslužbenci razmeste, kakor jih domovina potrebuje. V tem pogledu ne sme biti nihče ozkogruden.	O, M,
Naši najmlajši se zahvaljujejo
Dopis iz Mladinske ga doma „Vere Šlandrove" na Polzeli
Predvolivno zborovanje v Laškem
V Laškem smo imeli preteklo nedeljo predvolivno zborovanje, katerega se je udeležilo nad 800 volivcev. Govorila sta tov. Uhan in kandidat tov. Lešnik, ki sta v svojih govorih prikazala ogromne uspehe, ki jih je dosegla Osvobodilna fronta pri obnovi in izgradnji naše domovine ter pomen volitev v Ustavodajno skupščino LRS. Poudarila sta tudi odločno borbo jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu, kateri bomo s čim večjo udeležbo na volitvah dali priznanje ter tako dokazali, da stojimo
strnjeni v Osvobodilni fronti in da ne bom popustili v borbi za naše pravice.
Ob zaključku je godba zaigrala »Hej Slovani«, nakar se je razvila povorka, v kateri je ljudstvo vzklikalo Osvobodilni fronti, maršalu Titu, Jugoslovanski armadi, bratstvu in edinstvu jugoslovanskih narodov ter našim kandidatom.
V nedeljo pa bodo naši volivci dokazali zaupanje Osvobodilni fronti s čim večjo udeležbo in glasovanjem za kandidate Osvobodilne fronte.
K. C.
Predvolivni sestanek v Podčetrtku
V soboto zvečer je bil pri nas živahen in razgiban predvolivni sestanek, ki se ga niso udeležili samo domači volivci, temveč tudi volivci sosednih krajevnih LO, ki so se zbrali v dvorani pri tov. Staro-veškem. Tukajšnja OF je dvorano lepo opremila in veselje je bilo pogledati po množici volivcev, ki jo je do zadnjega kotička napolnila.
Prvič po osvoboditvi so naši volivci imeli priliko imeti v svoji sredi znanega partizanskega borca na Kozjanskem, sedanjega predsednika Načrtne komisije pri predsedstvu vlade LRS kot prvega kandidata na listi OF za šmarski okraj, in sicer za kozjanski del, tovariša Sergeja Kraigherja.	I
Tovariš kandidat je bil navdušeno j sprejet in volivci so ves čas z napetostjo I
sledili njegovim izvajanjem. Sestanek je otvoril tov. Kovačič, ki je po pozdravu razložil pomen sestanka. Nato je predal besedo tov. Kraigherju, ki je v dveurnem govoru omenil tako vsa pereča vprašanja kot tudi pomen volitev dne 27. oktobra v prvi slovenski parlament, v slovensko Ustavodajno skupščino. Želji volivcev se je odzval in prišel med nje.
Stvarno je podal vse delo v 0F, vse njeno zgodovinsko poslanstvo in žrtvovanje za prespeh in dobrobit slovenskega ljudstva.
Spomnil je na čas okupacije, dobo krute borbe in borbene doslednosti OF. Tudi danes ona brezkompromisno nastopa proti vsem, ki bi hoteli porušiti in uničiti pridobitve, izbojevane v hudi borbi. Tov; kandidat ni dajal nikakih
Podpisani gojenci »Mladinskega doma Vere Šlandrove« na Polzeli se Vam naj-iskreneje zahvaljujemo za poslane darove. Veseli smo bili Vaše skrbi in pozornosti, ki nam jo posvečate. Spričo mraza in bližnje zime so nam zelo dobrodošli poslani suknjiči, plašči, nogavice in ostala oblačila. Ob priliki obdaritve dajemo obljubo, da bomo zvesti čuvarji Titove Jugoslavije, ko dorastemo, dobri in koristni državljani ter polnovredni člani delovnega ljudstva naše republike.
V prepričanju, da nas tudi v bodoče ne boste pozabili, Vas pozdravljamo s pozdravom: Za Tita, za domovino, naprej!
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Turnšek Oskar, Osterman Hilda, Ko-lenc Eva, Riger Helga, Riger Herta, Osterman Rezi, Turnšek Loti, Bački Pavla, Zimidej Hilda, Radči Flori, Elijas Elvira, Kantužer Jožef, Klajn Evgen, Rednak Jože, Jeselik Vili, Fišer Helmut, Polak Jano, Krajnc Lojzek, Agrež Lojzi, Felici-jan Štefan, Šraml Vinko, Agrež Franci,
fktedùatUèe
j Levičar Viktor, Strnad Milan, Petek Drago, Guček Milan, Turnšek Lojzi, Kasper Traute, Arh Ivan.
Naša krojaška delavnica jim je trn v peti
Iz Rogaške Statine
Krojaška delavnica KLO je začela obratovati 15. septembra in je dosegla že lepe uspehe. Mnogim ni po volji ta delavnica in gre mnogo napadov na njen račun. Pozvali smo krojaške mojstre, naj nam stavijo svoje mišljenje o sodelovanju, toda ! na žalost nismo našli razumevanja. Verjetno jim je hudo, ker so delavnico ustanovili ljudje, ki vedo, kaj je za ljudstvo predragoceno in da so v delavnico prišli strokovno sposobni ljudje v zavesti, da hočejo postati resnični člani skupnosti in delati samo za ljudstvo in njegove koristi.	Tovornik.
Volivni sestanek v Gornjem Logu
Povabili so nas na sestanek v Zgornji log-Trlično, KLO Sv. Rok ob Sotli. Že v dolini smo videli, da tukaj ni prijetno življenje. Skoraj vse je treba znositi na hrbtu. Ko smo prišli na vrh hriba, smo opazili raztresene lesene hišice po hribih daleč narazen. Videli smo, kako je z zemljo, spodaj skala, zgoraj pa tanka plast zemlje, kjer se je letos od vročine skoraj vse speklo. Trave so le malo kosili, za živino so nasekali hrastovih vej in jih posušili. Edino upanje je zaslužek v kamnoseški industriji, ki pa ne zadovoljuje potreb delavstva. Lahko rečemo, da je v tem kraju najbolj trdi boj za kruh v vsem šmarskem okraju. Ko smo prišli na kraj sestanka, smo našli pri čedni hišici 50 ljudi, ki so čakali, da zvedo, kar mora danes vedeti slehernik. Po referatu se je začela diskusija, ki je pokazala, da se ti ljudje zavedajo, da bodo tudi oni dosegli lepše življenje v svobodni FLRJ. Ni bilo raznih brezsmiselnih pritožb, vse so lepo vprašali, kako bi to in ono naredili.
Ob Sotli
Rogaška Slatina in njena okolica je tudi živahno razgibana v pripravah za volitve. Pred nekaj dnevi je bil sestanek volivcev v vasi Nimno ob Sotlii. Na sestanku je bilo 62 ljudi. Razpravljali so o vseh problemih, največ gospodarskih. Debata je bila zelo živahna. Sklenili so, da gredo vsi do zadnjega na volišče v Brestovec. Njihova želja je, da tudi aktivisti v zimskih mesecih pridejo večkrat med nje in držali sestanke, zlasti za študij naših zakonov, o katerih so še nepoučeni.	Bauer Vencel.
Kako je na Mladinski progi. II. proletavska Ne obljubljamo,
zvečer na XV. diomci	temveč delamo!
Ura je osem zvečer. Kompresorji brnijo, samokolnice cvilijo, in naši mladinci ter mladinke z neuklonjeno voljo nakladajo in vozijo material na 150 m oddaljeni nasip. Štiri brigade delajo noč in dan, kajti komaj 1 kilometer od nas slišimo žvižge lokomotive in ti žvižgi nas vspodbujajo še k večji intenzivnosti. Od našega sektorja zavisi, če bo predor Ma-jevica pravočasno preskrbljen z materialom ali ne.
Velike karbidne svetilke razsvetljujejo preko 800 m dolgi teren, na katerem je zaposlena naša brigada. Luč osvetljuje četni zastavi II. (trboveljske) in Ili. (zagorske) čete. Poleg njiju visi medčetna tekmovalna zastava, katero si je prav danes od Hrastničanov priborila Trboveljska četa. Čudovit je pogled na naše mladince. Vaneli vozi v samih spodnjih hlačkah, dve dekleti mu polnita dve sa-mokolnici in komaj sproti zdelujeta, s tako brzino vozi. Progo preko 100 m na neravnem terenu in poleg tega ob neenaki razsvetljavi preleti v obe smeri s polno samokolnico v 40 sekundah! Tudi drugi ne zaostajajo; tako Žagarjeva, Logarjeva in Alaubova trojka, tudi te izredno padejo v oči.
Pa tudi dekleta prav nič ne zaostajajo in so neverjetno vztrajna. Košičeva Silva iz Zagorja odtehta s svojim delom marsikaterega tovariša, potem Štendler-jeva Minka, ki skozi vztraja pri najtežjih delih, tako Plahuta Anka. Iz Radeč je posebno pridna Bogve Tončka, tiha in
j resna tovarišica. Na zasipu samem dela i 10 tovarišic.
Prišli smo na teren I. hrastniške čete. Tu so pogoji nekoliko drugačni. Material vozijo v vozičkih in sicer do 600 m daleč na isti nasip. Proga je slaba in temna, pa vkljub temu niso Hrastničani izgubili poguma in elana v tekmovanju za naziv »Udarna brigada«.
Pravkar so pripeljali nazaj prazne vo- i zičke. Material kar dežuje v nje. Tek- 1 mujejo kdo bo preje napolnil. Voziček, ki drži 0,60 m3, je napolnjen v 50 sekundah. Vozički so polni in že hitijo proti nasipu, ki bo požrl 30.000 m3 zemlje.
Čakamo in gledamo na uro, kdaj se bodo prazni vozički vrnili. Pesem ». . . kak se ne bi mlado momče . ..« zveni v temo. Po 7 minutah se vračajo vozički eden za drugim in zopet novo tekmovanje. Kdo bo preje napolnil?
Prav težko je določiti kdo je boljši. Spredaj nekje kriči Možina (med tem časom je že proglašen za prvega udarnika v celi brigadi!): »Dajmo, dajmo!« in že poriva poln voziček proti nasipu. Za njim se trga iz teme cela vrsta ropotajočih vozičkov. Odličen je tudi Jazbec »Skalolomec«, Biderman, reflektant za novo udarniško značko in tihi Berlak, od deklet pa je najboljša Zorko Martina, udarnica iz Maribora, takoj za jno pa Kavškova Olga, ki neutrudno drži korak pri vseh najtežjih delih s tovariši.
O polnoči je delo za danes končano. Pesem in godba igra našo novo himno: Zdenka Rainer.
Ob drugi izjneni gradnjo ceste Čre&njicc-Frankoiovo
Pred 4 tedni so se začela dela na tej cesti. 45 mladincev s podporo strokovnih moči je doseglo v tem času velike uspehe. Odprli so dela na dolžini 1J4 km s sklepom, da se to dokonča pred zimo. Njihova obveza enomesečnega prostovoljnega dela so končuje. Te tovariše je treba zamenjati in v četrtek 24. t. m. bo odšla na gradnjo le ceste II. izmena, brigada, ki šteje 130 mladincev. Delo bo izvršeno v roku 20 dni. Iz celega okrožja se mladina prostovoljno prijavlja, čuteč, da je s tem predelom, ki so v času naše narodno-osvobodilne borbe najv^efrirtvo- , vali za svobodo — res treba pomagati.
Črešnjevski kmetje vedo, da jih naši bivši partizani niso pozabili. Z lastnimi očmi vidijo, kaj ustvarjajo danes 16 letni mladinci in kakšen je elan dela, naše mladine v Titovi Jugoslaviji. Ne govori se jim na predvolivnih sestankiih o tem, : »da naj gredo voliti in zgrajema jim bo t cesta.« Oni so očividci tega, Ikar je 45 mladih zgradilo v 4 tednih. Večinoma pomagajo vsi mladincem, vedoč, da bo ta cesta res zgrajena. Danes čutijo, da so partizani res nenehno z njimi v borbi in obnovi. Nekdaj borci, junaki s puško, danes pa s pemnožitvijo te armade, v borbi s krampom in lopato za boljšo bodočnost.
V, Mojorova
Kako je v Sovjetski zvezi
Organizacija zdravniške službe v sovjetskih
vaseh
Zdravniška služba na podeželju v ZSSR je organizirana na dva načina. Deluje obsežno omrežje zdravniških ustanov, zdravstvenih postaj in porodnišnic neposredno v vaseh in organizirana je posebna zdravniška pomoč v rajonskih središčih, kamor spadajo tudi bolnišnice, ambulante sanitetnih postaj itd.
Obsežno omrežje teh ustanov in brezplačna zdravniška pomoč omogočata najširšim plastem podeželskega prebivalstva, da se poslužuje potrebne zdravniške pomoči.
Po en zdravnik je pristojen za en podeželski odsek. Leta 1945 je bilo v ZSSR le 15.000 takih odsekov, po novem petletnem načrtu se pa bo število teh odsekov zvišalo do leta 1950 na 16.385.
Kako se organizarajo ti podeželski zdravstveni odseki?
Število odsekov se določi po zdravstvenih razmerah posameznih področij. Imamo sedem tipov podeželskih odsekov. Odseki so, ki ji vodi po en zdravnik, pomagata mu pa eden ali dva zdravnika. Tu imamo ambulanto, bolnišnico, lekarno in prevozna sredstva. V rajonih na okrajnem severu, v planinskih rajonih in v nekaterih rajonih sred-njeazijskih republik uporabljajo v zdravstveni službi tudi letala.
V mnogih podeželskih zdravstvenih odsekih delujejo zdravstvene postaje in porodnišnice, ki nudijo zdravniško pomoč v krajih, v oddaljenosti največ 6 km. Pri vsa-
kem vojaškem sovjetu (na 1300 prebivalcev v RSFSR odpade po en vaški sovjet) deluje vaška zdravniška postaja ali zdravstvena postaja, odnosno porodnišnica. Večje upravne enote, za katere je pristojen vaški sovjet, imajo po dve postaji, včasih pa tudi po tri. Takšnih postaj je zelo mnogo. Samo v RSFSR je bilo leta 1945 razen 8070 zdravniških postaj še 15.334 zdravstvenih postaj, 12.216 zdravstvenih postaj s porodnišnicami in 1548 porodnišnic.
Kaj je prav za prav zdravstvena postaja s porodnišnico?
Ta postaja ima zdravstveno osebje, na čelu z babico, ki je napravila bolničarski tečaj in ki ji pomaga bolničar ali babica. Osebje zdravstvene postaje obiskuje bolnike, razen tega pa vodi statistiko o epide-mičnih obolenjih, o tuberkulozi, trahomu io garj^h. Vodi tudi statistiko o rojstvih in umrljivosti ter o invalidih, ki potrebujejo zdravniško pomoč. Cepi prebivalstvo in nadzira noseče žene in dojenčke. Dalje ima zdravstveno nadzorstvo nad šolami in otroškimi jaslimi, prirejuje predavanja med prebivalstvom o zdravstvenih vprašanjih itd.
V rajonskih središčih navadno obstoji naslednji kompleks zdravstvenih ustanov: bolnišnica s 2 —80 posteljami, ambulanta za terapijo, kirurgijo, porodništvo, ginekologijo, za ustne in zobne bolezni, tuberkulozo, kožne in spolne bolezni, dalje spada sem tudi epidemiloška postaja in otroške jasli.
Petletni načrt določa zvišanje števila bolniških postelj od 193.300 leta 1945, 301.700 leta 1950. Število epidemioloških postaj se bo povečalo od 1803 leta 1940 na 2624 leta 1950. Stalnih otroških jasli se bo povečalo od 381.500 leta 1946 na 495.000 leta 1950, sezonskih otroških jasli pa na 4,600.000.
Veliko pozornost posvečajo izboljšanju zdravstvene pomoči v vaseh in v zdravstvenih ustanovah rajonskih središč. V ta namen so v vsaki polikliniki ali ambulanti v rajonskih središčih uvedeni kabineti in laboratoriji. V polovici rajonskih središč bodo med petletko urejeni tudi rentgenski kabineti. Vsaka zdravstveno epidemiološka postaja bo imela bakteriološki laboratorij, de-sinfekcijsko ekipo, postajo za cepljenje in kabinet za zdravstveno prosveto. Število lekarn v podeželskih krajih se bo zvišalo od 5580 leta 1945 na 7936 leta 1950.
Osrednja oseba zdravstvene službe na vasi je zdravnik. Vaški zdravnik je ljudski zdravnik. Zanj skrbi sovjetska oblast. Sleherni zdravnik, ki dela plodovito 10 let na podeželju, si pridobi pravico do častnega naslova zaslužnega zdravnika republike. Sovjetski zakonik določa število ugodnosti za podeželske zdravnike: brezplačno stanovanje s kurivom in razsvetljavo ter nakup živil in drugih potrebščin po ugodnih pogojih. Razen tega država pomaga zdravnikom, da si uredijo svoje vrtove, prejemajo posojila za zidanje domov, za nakup živine itd.
Veliko pozornost posvečajo izpopolnitvi in specializaciji podeželskih zdravnikov. Vsaka tri leta obiskujejo podeželski zdravniki tečaje, ki trajajo 3 do 4 mesece, da se specializirajo. Vse podeželske zdravniške postaje prejemajo potrebno literaturo, kar omogoča zdravstvenemu osebju, da zasleduje napredek sodobne medicine.
Sli smo na Kozjansko
Skozi sive megle so prodirali prvi sončni žarki v nedeljsko jutro, ko nas je vozil kamion na prostovoljno delo za obnovo. Naša pesem se je izgubljala med travniki, odmevala med gozdovi, skozi katere smo hiteli, in zastave so prešerno plapolale. . . Naši obrazi so žareli...
Prisrčen je bil pozdrav g tovariši — sindikalisti iz Rogaške Slatine. Bilo jih je kar dva kamiona. Na poti do cilja so nas Koz-jani veselo pozdravljali.
Vasica Sonovo. Bila je, a sedaj je porušena — a zopet jo bomo zgradili, da bodo njeni prebivalci srečni v svobodni domovini. Mi smo pa doprinesli majhen del k tej obnovi, izkopail smo temelj novi zgradbi. Bodoči lastnik nas je bil vesel, saj si je tako prihranil precej delovnih dni. Pa smo bili tudi pridni. Posebno uslužbenci zadrug, Navoda in iz Okrajnega LO. Popoldne nas je presenetil nepričakovan obisk: tov. poslanec Svetek, ki si je ogledal temelje bodočih zgradb.
Med delom je bilo živahno, pa so padale tudi opazke. Dejstvo je, da bi se udarniškega dela lahko udeležilo več sindikalistov, in da se nekateri vedno odzovejo, drugi pa zopet (in to so navadno isti) najdejo zmeraj primerne izgovore! Lep primer nam je tov. Tonček. Ko je tovarišica za šalo dejala, da podpira podpise za veselico v Kozjem, je hotel podpisati, toda ko je prečital, da gre za udarniško delo — je prav junaško odklonil!
Delali smo nepretrgano šest ur. Uspeh je bil zadovoljiv. Veselo smo se poslavljali od Slatinčanov in Kozjanov. Pesem na poti domov je bila lepa v zavesti uspešnega dela, ki smo ga opravili za obnovo domovine.
ZMAGA
Osvobodilne fronte pomeni zdrušitev vseh sil za gospodarski dvig in čuvanje neodvisnosti FLRJ in z njo LRS ter bo j m zdruzitev vseh delov našega naroda p FLRJ, sa uničenje imperialističnih osvajalnih klik
v svetu!
Poročilo o delu uprave „Socialnega fonda 0FU celjskega okrožja v septembru 1946
Na podlagi 51. VIII. Statuta »Socialnega fonda OF« in i4. čl. Poslovnika o poslovanju »Uprav socialnega fonda OF«, izpolnjujoč načelo javnosti, izdaja Uprava socialnega fonda pri Okrožnem odboru OF v Celju za september 1946
naslednje poročilo:
	Okrajne uprave socialnega fonda OF						Skupaj celotno okrožje
	Celje-mesto	Celje-okol.	Konjice	Mozirje	Šmarje j	Trbovlje	
1. Število okrajnih USF, ki					1		6
so predložile poročilo	1	1	1	1		1	
2. Število kraj. USF, ki							47
so predložile poročilo	15	8	4	10	3	7	
3. Število rednih podpor-					384	891	5.617
nikov USF v teh enotah	2.828	679	316	519			
4. Skupno vplačani zneski						21.645,—	73.607.50
v teh enotah	28.205 —	8.431.50	1.764,—	10.282 —	3.280.—		
5. Za patronate nabrani						11.000,—	17.863.50
prispevki	4.200,—	—	—	2.663.50	—		
6. Izredne akcije »B«	—	613,—	—	—	10.056.—	—	10.669.—
7. Povprečno nabrani redni						3.092,—	1.566 —
prispevki kraj. USF	1.880,—	1.054,—	441,—	1.028.—	1.093.—		
8. Povprečno nabrani redni						24,—	13,—
prispevki na osebo	10.—	12.—	6,—	20.—	9,—		
Gornji zneski pod 4, 5 in 6 s* bili razdeljeni na posamezne ustanove:
Okraj	Skupno nabrani vsi prispevki (redni izredni, patronati)	Od tega so zadržale USF odno^no prejeli :						
		Krajevne USF	Okrajne USF		Okrožne USF	USF pri IOOF	Mladinski dom Vere Sland rove na Polzeli	Dom onemoglih Trbovlje
Celje-mesto	32.405,—	5.641,—		5.641,—	5.641,—	11.282.—	4.200,—	_
		552,—				61 —		
Celje-okolica	9.044.50	1.686.—		1.686.—	1.686.—	3.373.50	—	—
Konjice	1.764.—	351.—		351.—	353.—	709.—	—	—
Mozirje	12.945.50	2.056.—		2.056.—	2.057,—	4.113,—	2.663.50	—
		9.050,—				1.006.—		
Šmarje	13.336,—	656.—		656.—	656.—	1.312.—	—	—
Trbovlje	32.645,—	4.329.—		4.329.—	4.329,—	8.658,—	4.000.—	7.000,—
Celotno okrožje	102.140.—	24.321,—		14.719,—	14.722.—	30.514.50	10.863.50	7.000.—
Medtem, ko smo ob koncu avgusta 1946 zavzeli izmed vseh okrožij predzadnje mesto in nabrali v okviru socialnega fonda OF le 390 din, smo v prete-čenem mesecu dosegli neprimerno lepše uspehe, tako v zbranih prispevkih red-
nih podpornikov socialnega fonda OF, kakor tudi pri zbirkah za patronate in na izrednih zbirkah.
Čeprav ti uspehi niso z ozirom na potrebe zadovoljivi, se vendar vidi, da so vsaj nekateri okraji zajeli smisel in na-
loge, ki so bile postavljene pred Uprave socialnega fonda OF, ko je zlasti Okraj Celje-mesto zaktiviziral preko 70 % svojih krajevnih enot, dočim sta doslej pokazala najmanjše razumevanje okraja Šmarje in Celje-okolica,
Na podlagi teh ugotovitev je bilo ob koncu septembra zaktiviziranih le komaj 15 % vseh krajevnih odborov ÖF, atko, da še vedno stoji 85% krajevnih uprav socialnega fonda izven vsake aktivnosti. Upošteva se povpreček, ki so ga nabrale doslej zaktivizirane Krajevne uprave socialnega fonda in če bi sleherna Krajevna uprava pokazala vsaj tisto minimalno aktivnost, kakršno je do sedaj pokazalo 47 krajevnih enot, bi pomenilo to mesečni dohodek s približno pol milijona dinarjev, ki bi predstavljali izdaten vir in doprinos h kreditom, kateri so na razpolago odsekom za socialno skrbstvo in zdravstvo za potrebe socialnega skrbstva.
Izmed vseh množičnih organizacij je zlasti AFŽ iudi v pretečenem mesecu — kakor vedno doslej — pokazala polno aktivnost in skrb pri zbiranju prispevkov za vzgojne in ostale socialne ustanove.
V tabeli priobčeni uspehi so najvzor-nejši dokaz, da smo s tem delom šele stopili na pot in da stojijo pred nami še velike naloge in mnogo dela, katerega bodo morale' opraviti vse Uprave socialnega fonda OF od najvišje pa do najnižje, če bomo hoteli izdatno koristiti onim, ki se z kakršnegakoli razloga še niso mogli vključiti v delovni proces.
Poleg akcije in uspehov v gornjem poročilu pa je bila izvedena na področju Okraja Trbovlje še posebna zbirka za pogorelce v vasi Turje, ki je sicer že zaključena in bo uspeh te akcije upoštevan v poročilu za oktober.
Naša najvažnejše naloge v bodoče bo, da vsi Krajevni odbori OF brez vsakega odlaganja takoj po končanih volitvah postavijo zares dobre Uprave socialnega fonda in vzpodbudijo slehernega aktivista k zbiranju rednih podpornikov; tiste Uprave pa, ki so s tem delom že pričele v septembru, pa da to svoje delo še bolj poživijo. Pri zbiranju prispevkov in rednih podpornikov mora vsak aktivist zasledovati ne le cilj: doseči čim večji materialni uspeh, temveč s pristopanjem do najširših ljudskih množic dvigati v njih socialno zavest in pripravljenost pomagati tistim, ki so radi posledic vojne socialno ogroženi.
Uprava socialnega fonda pri Okrožnem odboru OF — Celje
Smrtna obsodba
narodnega zločinca
Pred okrožnim sodiščem v Celju je bila razprava proti Zabukovniku Alojzu, električarju iz Sv. Janža na Vinski gori, ki je 14. aprila 1945 v Brcah pri Sv. Janžu na Vinski gori ustrelil partizana Zajca Mihaela v trebuh tako, da je po nekaj minutah umrl.
Pokojni Zaje je bil na patroli. Pri izvrševanju te dolžnosti so Zaje in tovariši naleteli na Zabukovnika, ki je bil znan kot skrivač in prijatelj zloglasnih skrivačev Ovčjakov iz Brc. Dočim sta tovariša ostala na domu Zabukovnika, je odšel Zaje z njim k Ovčjakovim, odkoder so odšli Zaje, Zabukovnik in Ovčjak star. k sosedu Trnku Jožefu. Zabukovnik je šel iz hiše in je zunaj govoril z Ovčjakovo hčerko. Zabukovniku je sledil tudi pokojni Zaje, pa brez puške. Ko je Zabukovnik to opazil, se je vrnil v hišo, vzel puško in prišel pred hišo in jo takoj naperil proti Zajcu. Vkljub posredovanju Trnka Jožefa, ki je stopil med Zabukovnika in Zajca in opozarjal Zabukovnika, naj da mir, se Zabukovnik za opomine ni zmenil in je zahteval od Zajca, ki je imel dve bombi za pasom, naj odloži orožje, dvigne roke in naj se mu legitimira. Ko mu je Zaje odgovoril, da nima nobene legitimacije in nič drugega orožja, je Zabukovnik pozval pričo Trnka Jožefa, ki je stal pred Zajcem, obrnjen proti obtožencu, naj stopi vstran, ker gre krogla skozi dva človeka. Komaj se je Trnek nekoliko obrnil in še svetoval Zajcu, naj se umakne v vežo, je Zabukovnik že sprožil, smrtonosni strel je podrl Zajca. Takoj po dejanju je Zabukovnik brez znakov strahu ali kesanja hladnokrvno rekel proti žrtvi: »S tvojo lastno puško sem te ustrelil.«
Okrožno sodišče v Celju je Zabukovnika obsodilo na smrtno kazen z ustre-litvijo. Vrhovno sodišče LRS je to sodbo v celem obsegu potrdilo.
Za republiko naorej!
(Nadaljevanje
V fizkulturnem gibanju so pri nas še dandanašnji ostanki posameznih sistemov in smeri, se še dandanašnji potegujejo nekateri ljudje za tisto, kar se jim je z mnogoletnim delom vsadilo v dušo; tega se zelo težko otresajo.
Na mnogih sestankih pogostoma razpravljajo o tem, kaj je pomembnejše, ukvarjati se s »športom« ali s »telovadbo«, ali naj vzamemo ta ali oni sistem telesne vzgoje, ali naj razvijamo ali zaviramo rekorderstvo itd.
Četudi smo o teh problemih večkrat razpravljali na skupščinah in sestankih, četudi se z vsakim dnem bolj izpopolnjujejo in uresničujejo osnove fizkulturnega gibanja, vendar se doslej še ni pokazalo nič občnega, skupnega, nič tistega novega, kar bi v svojem praktičnem izvajanju jasno očrtalo naš novi sistem, naš novi program v fizkulturnem gibanju. Tekmovanje za ZREN bo postavilo našo stvar na mnogo trdnejše temelje, postalo bo osnova fizkulturnega gibanja in bo doprineslo, da bomo skupaj z doseženim postavili nov sistem, ki ne bo posnetek nobenega starega sistema, marveč bo sistem, ki bo osnovan na dobrih izkušnjah in uspehih, ki bo črpal moč iz bogatih ljudskih virov in bo prikladen našim občnim prosvetnim, zdravstvenim, fiziološkim, družabnim in političnim pogojem in dinamiki naših narodov.
Te lastnosti tekmovanja za fizkulturni
z 26. številke)
znak kažejo, da ne more biti to samo vprašanje ene organizacije, temveč je jasno, da je to vprašanje mnogo širše in da bodo pri njem sodelovali več ali manj vsi osnovni činitelji našega družabnega in narodnega življenja.
Ne nameravamo razpravljati o nalogah, ki jih morajo opraviti Fizkulturna zveza in njeni organi v tekmovanju za fizkulturni znak. Vse to je izraženo že v sami njegovi pomembnosti za izpopolnitev fizkulturnega gibanja in novega sistema dela. Iz vsega se vidi, da ima izpred vseh Fizkulturna zveza Jugoslavije ustrezne dolžnosti in naloge. Tekmovanje za fizkulturni znak mora postaviti na prvo mesto v svojem delu, da pripravi in usposobi svoja društva, aktive in posamezne opravnike za praktično izvedbo množičnega tekmovanja.
Tu je treba podčrtati pomen ostalih osnovnih činiteljev, ki si brez njih ne moremo misliti uspešne organizacije tekmovanja, Razen sodelovanja v pomoči, skrbi, nadzoru naših ljudskih oblasti, ki je neogibna in razumljiva že zaradi samega obče-ljudskega, vsedržavnega pomena tekmovanja, je treba tu podčrtati v prvi vrsti pomen, ki ga ima sodelovanje naših mladinskih in sindikalnih organizacij, V vsem svojem dosedanjem delu smo lahko ugotovili, kakšen je bil pomen teh množičnih organizacij v razvoju fizkulturnega gibanja. Jasno je, da mora biti v organiziranju tekmovanja za fiz-
kulturni zank še večji. Gotovo je, da si brez popolnega sodelovanja teh organizacij ne moremo misliti množične in uspešne akcije za fizkulturni znak.
Naše mladinske organizacije bodo sprejele to tekmovanje kot eno najpomembnejših nalog v občni vzgoji mladine. Mobilizirale bodo vse svoje članstvo; to pomeni pripravljati vso našo mladino za osvojitev fizkulturnega znaka,
Mladina bo organizirala v vsaki tvornici in šoli, v vsakem podjetju in vsaki vasi skupine tistih, ki se bodo pripravljali na to, da s tekmovanjem dobijo pravico do fizkulturnega znaka. Tekmovanju za ta znak bo dala naša mladina vidno mesto v svojem splošnem tekmovanju. Imeti fizkulturni znak bo pomenilo visoko odlikovanje za vsakega fizkulturnika, za vsakega mladinca in mladinko. S ponosom ga bodo nosili na svojih prsih.
Podoben pomen bodo imele tudi naše sindikalne organizacije, ki bodo skupaj z Ljudsko mladino množično poslale svoje članstvo v tekmo za fizkulturni znak. Udar-ništvo je danes postalo način dela, a delovna odlikovanja najvišja priznanja delavcem v obdobju izgradnje domovine; zato je tekmovanje za fizkulturni znak v širšem pomenu tudi priprava za udarništvo.
S tem tekmovanjem je treba končno pridobiti še nekaj. Naši ljudje, zlasti naša mladina, ljubijo tekmovanje kot obliko dela; naši mladi tovariši so v juriših tekmovali, kdo bo pobil več fašistov, kdo bo v domovih naučil več nepismenih pisanja. Naša mladina je tekmovala in tekmuje, tekmuje v udar-
ništvu pri delu, učenju v šoli itd. Naši kmetje se zberejo na livadi in suvajo kamen z rame, skačejo čez jarke, se mečejo, streljajo ptice v letu. Pri našem človeku je občutek za ponos, za borbo, ki nas čaka na vsakem koraku v življenju, zelo živ, ker nismo nikoli ničesar brez borbe dobili. Naši ljudje ljubijo svojo domovino, naša mladina koraka z velikanskimi ustvarjalnimi silami v boj za delo, za boljše in srečnejše življenje; zato je gotovo, da bo tekmovanje za fizkulturni znak, zaradi vsega, kat smo rekli, naletelo na največje razumevanje pri najširših slojih ljudstva. Gotovo je, da bo vsako leto zamikalo in objelo vse več in več tekmovalcev v vaseh in mestih, tovarnah in šolah, pa v enotah naše armade in da bo vsako leto vse večja, močnejša in sil-nejša armada mladih ljudi, ki bo njih prša krasilo to odlikovanje —• armada fizkultur-nikov, ki bo vsak dan, vsako uro, na vsakem koraku uresničila osnovno geslo tekmovanja: Miroslav Kreačic.
ŠAH
Prvenstveni turnir FD Celje
Dne 15. t. m. se je pričel turnir FD Celja, katerega se udeležuje 26 igralcev. Na turnirju igrajo vsi najmočnejši igralci Celja, s čemer je turnir veliko pridobil na pomenu.
Dosedaj so bila odigrana dva kola in so v vodstvu z dvemi točkami: Cijan, Hočevar, Rudolf, Šmigovc in J. Šnajder.
Turnir se igra vsak torek in petek v vrtni dvorani hotela Evrope s pričet-kom ob 19,30. Sama organizacija in izvedba turnirja je na taki višini, da lahko služi za primer tudi najboljšim mojster-skim turnirjem.
Niti za trenutek u c smemo pozabiti, da je naš nacionalni obstoj in bodoči razvoj mogoč izključno samo pod pogojem ohranitve skupnosti enakopravnih jugo-slov. narodov.
911. Marinko
Vladimir Dedijer
Ljubo Dedijer in njegova jablana
»Tam so rastle najboljše breskve v \ vsej Kaliforniji. Ali nekega leta, ko jim ; je bila cena padla, je gospodar posekal vse breskve in izpremenil sadovnjak v pašnik, ker mu to donaša več dolarjev. Sam sem imel vinograd, prav kot v starem kraju. Ko je cena grozdju padla, so me obirači več stali, kot pa da bi ga kupil na trgu...
Ljubovo pripovedovanje ni ugajalo njegovemu bratu Nikoli. Očala z zlatim okvirom in zlata verižica preko telovnika sta dajali Nikoli videz pravega Amerikanca. Ce bi ga tudi stokrat videl, ga ne bi v ničemur prepoznal, da je naš človek. Je meščan. Imel je malo garažo na Nob Hillu, enem izmed najvišjih vrhov San Frančiška in bil osebni šofer bogate Judinje, ali za časa krize leta 1929. je izgubil 14 tisoč dolarjev in je zato sedaj taksi v San Frančišku, ki vozi vso noč za osem dolarjev.
»Pusti, Ljubo, sorodnika s temi stvarmi«, ga je opominjal Nikola. »Naš Ljubo je že več kot tri in trideset let v Ameriki, pa še vedno govori samo o ovcah in kravah, kot da bi včeraj prišel iz starega kraja. Da ga vidiš, ko pride z
(Iz knjige: Beležke iz Amerike)
dela domov: gre naravnost v vrt in tam koplje pol ure ...«
Dospeli smo v Sacramento, prestolnico države Kalifornije. Nikola je tolmačil, kaj vse se nahaja v mestu, posebno se je zadržal pred parlamentom in pred guvernerjevo palačo, potem pa smo se odpeljali iz mesta, ker smo imeli še deset kilometrov do Ljubovega doma. Obstali smo pred tipično ameriško hišico manjših mest: štrleča veranda z nekaj pletenimi stoli, na katere se poseda zvečer in vidi vse sosede, a pred hišo nizko pokošena trava. Naleteli smo na desetino avtomobilov, s katerimi so se pripeljali Ljubovi prijatelji, da vidijo partizane iz starega kraja. Prva nam je prišla nasproti močna žena z dolgim, čistim predpasnikom, a prehitela jo je deklica, močno ji podobna po rasti in noši.
»Halo, dedi! (Zdravo, oče) je vzkliknila deklica in objela očeta. Bila je Lju-bova mlajša hčerka Pegy. Dobila je irsko ime, ker ji je mati Irkinja. Mati in hči sta me pozdravili v angleščini, ker n*so znale niti besede srbskega jezika. Naš prihod je prekinil baseball igro
nekaj dečkov, eden izmed njih, močan kot Ljubo, je prišel k nam, s palico za baseball na ramenu.
»To je moj sin, Vladimir,« mi je rekel Ljubo.
»Halo der!« (zdravo) mi reče in mi mahne z roko.
V hišo je prvo stopil tovariš Zujovič, a za njim mi ostali. Tu so bili zbrani Ljubovi prijatelji. Dvignili so se s stolov, nas gledali nekoliko začudeni, izgovarjali svoja imena, se rokovali z nami in ko sem stiskal njihove težke roke, polne žuljev, sem se spomnil onih Lju-bovih besed, da je naša moč gradila Ameriko.
Tovariš Zujovič je s prijatelji sedel, a mene je Ljubo povedel, da mi raz-kaže hišo. Vodil me je iz sobe v sobo, a nato v kuhinjo, kjer je Irkinja pripravljala večerjo, a nato smo šli iz hiše ven in obstali poleg ograde, kjer so bila zaprta jagneta:
»Glej, nekolikokrat zakoljem jagnje in ga dam na raženj, da me ne mine želja... Ali, kaj hočeš, ko ga jem popolnoma sam, kajti ženi in otrokom ne diši mnogo...«
Za nama je prišla Ljubova hčerka Pegy. Objela je očeta in mu rekla angleško:
»Dedi, govori angleško, da bom razumela tudi jaz!«
Ljubo se je dobrodušno nasmejal in in me vodil dalje, da mi pokaže svinjo in kravo. Spotoma se je hvalil, da ima prijatelja Grka, ki mu pošilja kozji sir, »kakvog samo u Cepelici ima«. Obstali smo pred hlevom, a Ljubo se je smejal: »Imam to kravo, napravil sem ji hlev, ali z njo imam težave. Zvečer je ne morem spraviti notri. Hoče biti zunaj.«
Tako smo obhodili vse dvorišče, gospodarsko poslopje in se vrnili pred hišo. Pred neko jablano se je Ljubo ustavil in mi dejal:
»To je naša jablana iz Hercegovine. To mladiko je prinesel Nikola, ko je leta 1928. šel v stari kraj. Se vidi, da je prava ... Lepo je zvečer pod njo počivati ....«
iz hiše se je čul živ razgovor. Tovarišu Zujoviču je uspelo, da je razmajal Ljubove goste. Niso več gledali bojazljivo zlate ordne na njegovih prsih, tem več so mu že stavljali razna vprašanja. Človek srednjih let, najmlajši med gosti, je vprašal tovariša Zujoviča. »Ali so še žandarji v Jugoslaviji?« Zujovič se je nasmehnil in začel polagoma razlagati, kaj vse se je v Jugoslaviji dogodilo za časa štirih velikih let.
V poslednjih dneh konference sem si vzel večer in šel nenadoma k Ljubu. Povečerjali smo in odšli ven pod viso-
ko hercegovsko jablano. Ljubova Irkinja je prinesla odejo, da se nismo vle-gli na vlažno zemljo. Ljubo je molčal in grizel travo. Poslušal sem bobnjenje vlaka v daljavi. Ljubo je prvi prekinil molk:
»Tako, ti se vračaš v stari kraj?«
»Ali se ne bi tudi ti preselil tja, Ljubo? Mogel bi namakati polja, sadovnjake, mogel bi nam mnogo pomagati...«
»Želim, ali vidiš, otroci, žena. Navajeni so tega življenja, tega kraja.«
Zopet smo molčali. Listi jablane so zatrepetali v lahnem vetriču, ptički so zategnjeno peli po polju, Ljubo se je prevalil in molčal. Ko sem odhajal, me je čvrsto objel, mi omočil s solzo obraz in dejal, kot da se mu je nekaj odvalilo od srca:
»Gledal bom, da se bom za leto, dve, ko se bo promet preko morja uredil, vrnil v stari kraj. Želim, bolj kot vse drugo, da se bom mogel za vedno od-počiti v oni naši pradedovski zemlji...«
Prevedel Sime
TISKARSKI ŠKRAT
Gradivo, ki ga prinašamo v današnjem podlistku, bi moralo biti v 28. številki »Našega dela« v podlistku »Dedijer in njegova jablana«. — Prosimo čitatelje, naj nam oproste.
Se o Tiskarskem dneva in o zavednosti nekaterih sindikalnih podružnic
Ob priliki razpečavauja vstopnic z» kulturno prireditev v okviru Tiskarskega dne 5. oktobra je bilo povpraševanje po vstopnicah od strani našega članstva toliko, da bi z lahkoto razprodali vse vstopnice. Da bi pa omogočili funkcionarjem in članom ostalih podružnic vstop na kulturno prireditev, smo razposlali nekaj dni pred prireditvijo malenkostno število vstopnic in znakov nekaterim večjim podružnicam s prošnjo, da vstopnice in znake razpečajo med svojimi člani in nam obračun najkasneje en dan pred prireditvijo vrnejo. Večina podružnic je znake in vstopnice razpečala, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Ne moremo pa razumeti ravnanje nekaterih podružnic, da so prinesle obračune 14 dni po prireditvi, seveda z njimi tudi neprodane vstopnice, nekatere pa sploh do sedaj še niso obračunale z nami.
Odločili smo se, da vse te podružnice objavimo.
Podružnice, ki so vrnile vstopnice po prireditvi, so:
Podružnica Rebek, ključavničarstvo;
Podružnica hotelsko-turistične stroke,
hotel Evropa.
Podružnice, ki pa še sploh niso obračunale, so naslednje:
Podružnica hotelsko-turistične stroke, kavarna Triglav;
Podružnica prosvetnih delavcev, višja gimnazija;
Podružnica čevljarjev;
Podružnica pri predsedstvu in upravi Okrožja.
Od naše strani se do sedaj še ni pripe- j tilo in se v bodoče tudi ne bo, da bi j vračali vstopnice pred, še manj pa po prireditvi. V primeru, da nismo mogli razpečati vstopnice med svojim članstvom, smo se potrudili, da smo jih razpečali na dan prireditve med ostalo občinstvo. Ne samo vsak funkcionar, temveč vsak naš član se zaveda svoje dolžnosti do skupnosti, da se taki primeri, kot smo jih zgoraj navedli, ne dogajajo.
Težko nam je bilo zagovarjati dejstvo, da smo morali na dan prireditve odklanjati zaradi pomanjkanja vstopnic številne obiskovalce, dočim so bili na prireditvi sami vsi tisti sedeži neprodanih vstopnic prazni. Krivci take malomarnosti mečejo slabo luč na ves sindikalni pokret in drugim otežkočajo delo,
SZDN tiskarske industrije, podružnica Celje
Tüzkidtu&a
9 WémFwWWW W v^FlriF
Skupščina FD Celje
V torek je bila v Domu ljudske prosvete v Celju redna letna skupščina FD Celje, katere se je udeležilo 350 članstva, predstavniki oblasti, vojske in množičnih organizacij. Izčrpna poročila predsednika, tehničnega odbora in poverjenikov za posamezne fizkulturne panoge so bila verni izraz enoletnega dela v telovadnici in na športnih igriščih. Matično društvo šteje nekaj čez 500 članov, poleg tega pa so še vključeni v društvo štirje fizkulturni aktivi. Pomembne uspehe so od desetih fizkulturnih panog, ki jih društvo goji, dosegli zlasti smučarji, orodni telovadci in telovadkinje, šahisti, lahkoatle-tinje in v zadnjem času tudi nogometaši. Lepe uspehe pa je v kratkem času dosegel tudi jezdni in strelski odsek.
Predsednik okrožnega fizkulturnega odbora je v referatu poudaril važnost tekmovanja za fizkulturni znak, s pomočjo katerega bomo poleg ostalih pozitivnih stvari, ki jih donaša tekmovanje za ZREN, najlažje premostil nezaupanje in nasprot-stva med športniki in telovadci. Fizkultura je enotna in je zgrajena na izkušnjah iz preteklosti. Svoje delo moramo vključiti s prizadevanjem ostalih množičnih organizacij, zlasti z OF, ki je omogočila v kratkem času po osvoboditvi z moralno in materialno podporo širok razmah fiz-kulturnemu pokretu. Zaradi tega je dolžnost slehernega fizkulturnika, da pri volitvah v slovenski parlament izpolni svojo državljansko dolžnost.
Članstvo si je izvolilo sledečo upravo: predsednik Peter Vesel, podpredsednika ing. Lah in Lukašček, sekretarja dr. Dol-ničar in Medveš Silva, blagajnika Vrtač-nik in Rojnik, gospodarski svet ing. Pri-stovšek, Rojnik, Marčič, Završan in Vud-ler, propaganda Žagar Zdravko, zdravstveni referenti dr. Stare, dr. Kokol in dr. Tominšek, poverjeniki za splošno vadbo: moški oddelki Grilec, Grobelnik in Zupan, za ženske oddelke Lojk, Oset, Medveš, Marek in Funkel, lahkoatletika Kokot in Rihtar, smučanje Cokan in Filač, drsanje Presinger R. in Rihtar, nogomet Podsedenšek, košarka in odbojka Morn, tenis Živkovič, namizni tenis Barlič, streljanje Mlinar, šah dr. Kovač, plavanje Ilovar, kolesarstvo Fajs, motorni šport Ilovar, jezdni odsek poročnik Martinov. — Nadzorni odbor: Vagner, Jug, Draksler, Presinger Marica in Cigoj Silva. — Disciplinski odbor: Presinger Mirko, Cigoj J., Bcbovnik, Pešec in Pirš.
Za povezavo z ostalimi množičnimi organizacijami so vključeni v delovni odbor zastopniki: LMS Zakrajšek Ivan, JA ka-petan Jože Ladiha, OF Umek Jože, za sindikat in AFŽ se kooptira naknadno.
Novo izvoljeni predsednik je v imenu uprave zagotovil, da bo povezal delo vseh fizkulturnih panog v eno celoto, pritegnil k društvu še ostale fizkulturne aktive v Celju in skrbel za res množični razmah fizkulture v Celju.
Seznam oblačilnih predmetov, ki se prodajalo na oblačilne karle
Da bodo potrošniki pravilno poučeni o tem, kaj si lahko nabavijo na oblačilne karte, navajamo v naslednjem seznam oblačilnih predmetov, ki se razdeljujejo v Sloveniji na podlagi oblačilnih kart z navedbo vrednosti v točkah razdeljevanja.
Predmeti za moške od 14 leta dalje
a)	Prodaja samo na točke: suknjič (sa-ko), suknen, zimski ali podložen vetrni jopič 30 točk; suknjič (sako), bombažasti (poletni) äli nepodoložen vetrni jopič 20 točk; suknjič (sako) poletni, pralni 15 točk; hlače suknene zimske 20 točk; hlače bombažaste (poletne ali pralne) 10 točk; kompletna obleka 50 točk; delovni plašč 15 točk; delovne hlače 6 točk; delovni jopič 10 točk; majca letna 8 točk; spalna srajca 16 točk; pižama 20 točk; moški čevlji usnjeni z gumijastimi podplati 20 točk.
b)	Prodaja na kupon in točke: na kupon IR 7: delovna obleka v dveh kosih 16 točk ali delovni kombinezon 14 točk; na kupon IR 1 odnosno IGU: zimska suknja 60 točk ali kratka zimska suknja 50 točk ali dežni plašč odnosno površnik 40 točk; na kupon IR 2 odn. IG 2: srajca 12 točk; na kupon IR 3 odn. IG 3: dolge spodnje hlače 10 točk; na kupon IR 3 odn. IG 3: kratke spodnje hlače 6 točk; na kupon IR 6 odn. iG 6: spodnja majca, zimska 12 točk; na kupon lR 4 odn. IG 4: nogavice dokolenke 10 točk ali kratke nogavice 5 točk.
c)	Prodaja na nakazilo in točke: čevlji popolnoma usnjeni 30 točk.
Predmeti za ženske od 14 leta dalje
a)	Prodaja samo na točke: Obleka su-knena 24 točk; obleka bombažasta (tudi domača) 16 točk; kompleten kostim 40 točk; suknen jopič od kostima 28 točk; sukneno krilo od kostima 12 točk; krilo poletno 10 točk; plašč 35 točk; nočna srajca (spalna) ali jutranja halja 18 točk; pižama 20 točk; letna majca 8 točk; halja dolga 10 točk; halja kratka, ženski predpasnik 6 točk; naglavna ruta 5 točk; ženski vetrni jopič, nepodložen 15 točk; ženski usnjeni čevlji z gumijastimi podplati 18 točk.
b)	Prodaja na kupon in točke: na kupon IR 1 odn. IG 1: zimski plašč 40 točk; na kupon IR 2 odn. IG 2: dnevna srajca ali kombineža 10 točk; na kupon IR 3 odn. IG 3: hlačke 6 točk; na kupon IR 4 odn. IG 4: bombažaste dolge nogavice 8 točk ali svilene dolge nogavice 15 točk ali kratke nigavice 5 točk; na kupon
1R6 odn. IG 6: zimska majca 12 točk.
c) Prodaja na nakazilo in točke: ženski čevlji, popolnoma usnjeni 25 točk.
Predmeti za dečke do 14 leta
a)	Prodaja samo na točke: obleka s kratkimi hlačami 25 točk; obleka z dolgimi hlačami 30 točk; podložen suknjič 18 točk; kratke hlače 7 točk; dolge hlače 12 točk; hlače pumparice ali jahalne 15 točk; zimska suknja 35 točk; plašč 22 točk; srajca ali majca 7 točk, spodnje hlače 4 točke; pižama 12 točp; dolge nogavice (dokolenke) 6 točk; kratke nogavice 3 točke; otroški in deški čevlja od štev. 27 do 35, popolnoma usnjeni 20 točk; otroški in deški čevlji usnjeni z gumijastim podplatom 15 točk; suknjič nepodložen 10 točk.
b)	Prodaja na nakazilo in točke: deški čevlji nad štev. 35, popolnoma usnjeni 20 točk.
Predmeti za deklice do 14. leta
a)	Prodaja samo na točke; suknena obleka 14 točk, bombažasta obleka 8 točk; zimska suknja 25 točk; plašč 20 točk; srajca (otroška številka) 5 točk; hlačke (otroška številka) 4 točke; nogavice dolge (dokolenke) 6 točk; kratke nogavice 3 točke; dekliški čevlji od štev. 26 do 35 vključno, popolnoma usnjeni 20 točk; dekliški čevlji usnjeni z gumijastimi podplati 15 točk.
b)	Prodaja na nakazilo in točke; dekliški čevlji nad štev. 35, popolnoma usnjeni 20 točk.
Razni oblačilni predmeti
a)	Prodaja samo na točke: garnitura za dojenčke 15 točk; gornja oblačila za dojenčke do 1 leta (jopica, hlačke z nogavicami ali brez, oblekca) 2 točki; plenice 3 točke; otroški skoki 6 točk; dekliški ali deški predpasnik 4 točke; žepni robci 2 točki.
b)	Prodaja na nakazilo in točke: celi podplati za en par čevljev 8 točk; gornji prednji deli za en par čevljev 12 točk; celi gornji deli za en par čevljev 18 točk.
Predmeti za domače potrebe
a)	Prodaja samo na točke: kuhinjske brisalke 3 točke; sukanec ali svila za vsakih 100 m 1 točka.
b)	Prodaja na kupon in točke: na kupon IR 5 odn. IG 5 odn. ID 5 brisača 5 točk.
c)	Prodaja na nakazilo in točke: blazina za perje 12 točk; prevleka za b!a
zino 8 točk; izgotovljena posteljna rjuha (gornja ali spodnja) 16 točk; izgotovljena otroška rjuha (polovična) 8 točk; izgotovljena slamnjača konopljena ali iz jute 20 točk; blazina iz konoplje ali jute 5 točk.
Volnene tkanine v dvojni širini za 1 m Prodaja na kupon in točke: na kupon
IR 1 odn. IG 1 odn. ID 3: tkanina za moško suknjo 20 točk, ali tkanina za žensko suknjo ali plašč 15 točk; na kupon IR 9 odn. IG 9 odn. ID 2: tkanina za moško obieko 12 točk ali za eno žensko obleko 10 točk; na kupon IR 1 odn. IG 1 odn. ID 3: tkanina za moški plašč 15 točk ali za ženski plašč 12 točk.
Ostale tkanine za 1 m Na nakazilo in točke (prva številka velja za enojno širino do 90 cm, druga pa za dvojno širino preko 90 cm): bombažne tkanine za moške obleke 4 odn. 8 točk; kompletni pribor za moško obleko 26 točk; tkanina za podlogo 4 odn. 8 točk; bombažna tkanina za žensko obleko 4 točke; bombažni žamet in velveton za žensko obleko 8 tečk; tkanine za perilo 4 točke; posteljno platno in kanaias 4 odn, 8 točk; inlet 6 odn. 12 točk; gradel za žimnice in rolete 5 odn, 10 točk; tkanine iz umetne svile 4 odn. 8 točk; ostale, neomenjene tkanine 4 odn. 8 točk.
Razno tekstilno blago Volna in bombažna preja se prodajata na nakazilo brez točk. Koci domače izdelave so v prosti prodaji. Unrini koci pa se prodajajo na kupon brez točk (kupon odredi okrožni odnosno od njega pooblaščeni okrajni ljudski odbor). Prešite odeje se prodajajo na vpis brez točk. V prosti prodaji so kopalne hlačke in kopalne obleke, šali, pleti (ogrinjala), kavne, namizne in posteljne garniture, neprirezane iz metrskega blaga. Trenirke se prodajajo na vpis brez odvzema točk. Navdarek je v prosti prodaji. Prav tako so v prosti prodaji spodnji oblačilni predmeti za dojenčke do 1 leta (majčke, srajčke, povijalni pasovi, kolikor niso v garnituri, temveč se prodajajo po komadu).
Opomba: Za moške delovne čevlje, za ženske delovne čevlje, za blazine za perje, za slamarice iz jute ter za blazine iz jute lahko okrožni ljudski odbori, če to dovoljujejo obstoječe zaloge, odredijo za svoje področje prodajo na kupon in točke namesto na nakaznice in točke, vendar le v razdobju do konca tega leta. Kupon določijo ljudski odbori sami iz skupine, ki jim je dana na razpolago, to so kuponi 1R, IG, IG od štev. 16 do 20. *
OPOZORILO
Okrožni oddelek za trgovino in preskrbo poziva vse sindikalne podružnice, kakor Krajevne LO, da predlože spiske potreb plaščev in zračnic za IV. trome-sečje po že danih navodilih MTP Ljubljana V. št. 3317/1946 z dne 20. septembra 1946 pristojnim okrajnim LO, oddelkom za trgovino in preskrbo.
Kontigent plaščev in zračnic so prejeli vsi okrajni ljudski odbori v večji količini. Navzlic temu pa morajo sindikalne podružnice, kakor Krajevni LO prvenstveno upoštevati pri spiskih potreb najnujnejše potrošnike, t. j. delavstvo, ki je zaposleno v industriji, nadalje javne ustanove, kakor tudi ostale potrošnike, ki imajo opravka z uradi itd.
Opozarja se, da so bila podjetja, ki spadajo pod upravo zveznega ministrstva in gradbeno podjetje »Gradiš«, direktno oskrbljeni potom okrajnih LO.
Okrajni LO, odseki za trgovino in preskrbo pa morajo takoj pristopiti k izdaji nakazil posameznim sindikalnim podružnicam in krajevnim LO.
Omenjeno blago se deli samo na nakazila brez odvzema pogojnih enot. Veljavnost nakazil je 30 dni od dneva izdaje nakaznice.
Okrožni LO, oddelek za trgovino in preskrbo
Okrožni ljudski odbor, oddelek za trgovino in preskrbo Celje odreja, da smejo vsi potrošniki okrožja Celje, ki so v posesti potrošniških kart za industrijske proizvode, nabaviti od 20. oktobra 1946 do 31. decembra 1946 moške in ženske delovne čevlje in sicer:
moški delavski čevlja: z odvzemom kupona I-G ali I-R 16 plus 30 točk;
ženski delavski čevlji: z odvzemom kupona I-R ali I-G 16 plus 25 točk;
otroški delavski čevlji: z odvzemom kupona I-D 16 plus 20 točk.
Vsi ostali usnjeni moški, ženski in otroški čevlji nad št. 35 pa se nabavijo na nakazilo in točke.
Nakazila izdajajo pristojni okrajni, oziroma od njih pooblaščeni krajevni LO, odseki za trgovino in preskrbo.
Okrožni oddelek za trgovino in preskrbo, Celje
OPOZORILO
Vsem okrajnim LO, odsekom za trgo-j vino in preskrbo in vsem trgovskim I obratom okrožja Celje!	^
Okrožni ljudski odbor, oddelek za trgovino in preskrbo opozarja vse okrajne LO kakor vse trgovske obrate okrožja Celje, da se drže dodatnih navodil in pojasnil MTP Ljubljana, objavljenih v »Ljudski pravici« v nedeljo, dne 20. oktobra 1946, stran 5, Preskrba.
Točna pojasnila in navodila so dadana k »Navodilom« MTP V. št. 3317-1946 z dne 20. septembra 1946.
Okrožni LO, oddelek za trgovino
in preskrbo, Celje
Filmsko podjetje FLRj
KINO METROPOL
predvaja v dneh 25., 26., 27. in 28. oktobra sovjetski umetniški film
„Vosiedkii iašot"
Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri
Vse množične organizacije, vojaške edinice in šole imajo pri množičnih obiskih
znaten popust!
PREPOVEDUJE SE:
dajanje in točenje alkoholnih pijač bodisi s točenjem ali pa na kakršen drugi način na dan volitev 27. oktobra, na dan pred, 26. oktobra in na dan po volitvah 28. oktobra 1946.
O tem se obveščajo vsi gostinski obrati mesta Celja.
S. F. _ S. N.!
Šef odseka Bračun
RAZGLAS
Vsi gostinski obrati se opozarjajo, da je po členu 24, Zakona o volitvah ljudskih poslancev v ustavodajno skupščino LRS prepovedano dajanje alkoholnih pijač bodisi s točenjem ali na kakršen koli drugi način na dan volitev, na dan prej in na dan po volitvah, t. j. v dneh 26. 27. in 28. oktobra 1.1.
Kdor prekrši ta predpis, se po čl. 62, t. 3 tega zakona kaznuje z denarno kaznijo do 5000 din ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti do 6 mesescev. (Iz Gospodarskega odseka v Celju, dne 16. 10. 1946, št. 517-2)
OPOZORILO
Okrajni odbor OF Celje-mesto in okrajna propagandna komisija opozarjata vse trgovce in ostale ustanove, da se ne bodo plačevali računi, izstavljeni na okrajni odbor OF in propagandno komisijo, ki ne bodo imeli predhodno naročilnico s pečatom okrajnega odbora OF in številko naročilnice.
Celje, 23. oktobra 1946.
Okrajni odbor OF Celje-mesto.
Zatiranje stekline
V smislu čl. 60 točka 1 Splošnega zakona o ljudskih odborih ter na podlagi čl. 59 Zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. 6. 1928 in čl. 1, 2 in 3 Pravilnika o posesti psov in pasjem davku (psetina) izdajamo sledečo
ODREDBO
1. Vsi KLO celega okrožja Celje morajo takoj izvršiti popis in sestaviti seznam (kataster) vseh psov. Seznam mora vsebovati:
tekočo številko; rodbinsko in krstno ime in bivališče lastnika psa; kraj, kjer se pes nahaja; opis psa (spol, barva in in dolžina dlake, starost, velikost, posebna znamenja, event. pasma itd.); za kaj se pes uporablja (čuvaj, lovski itd.); odjava, datum in razlog odjave (ali je pes poginil, pobegnil, bil prodan itd. in kdaj).
Prijaviti in vpisati v kataster se morajo vsi psi, ki so dosegli na dan prijave starost 3 mesecev. Prijaviti se morajo tudi oni psi, ki samo začasno, a dalje kot 3 mesece ostanejo v območju KLO.
Če prijavi lastnik več psov, se mora vsak vpisati pod posebno številko.
2.	Vsi psi morajo biti opremljeni s pasjimi znamkami. ivi^O naročijo za ves okoliš pasje znamke ter jin zaračunajo lastnikom po nabavni ceni.
Vse pse brez veljavnih pasjih znamk morajo konjači poloviti in po 48 urah pokončati, če se v tem času ne javi lastnik psa.
3.	Krajevnim LO morajo lastniki za vsakega psa, starega nad 3 mesece, plačati letni pasji davek kot sledi: za vsakega luksuznega psa po 200 din, za vsakega lovskega psa po 100 din, za vsakega pastirskega psa po 30 din in za vsakega čuvajskega psa po 10 din.
Kot pse-čuvaje je smatrati le one pse, ki so priklenjeni pri hišah ali gospodarskih poslopjih, prav posebno pa pse samotno ležečih kmetij in drugih objektov.
Denar, ki ga zberejo KLO od pasjega davka (psetina), gre za kritje stroškov veterinarsko-poiicijskih potreb, kolikor nimajo kritja v rednem proračunu.
4.	Plačevanje pasjega davka (psetine) so oproščeni, vendar morajo pse prijaviti in jim nabaviti pasjo znamko proti plačilu nabavnih stroškov:
a)	vojaška oblastva za pse, ki jih uporabljajo za zgolj vojaške svrhe (kot izvidnike itd.),
b)	Narodna milici za pse, ki jih uporablja zgoij za varnostno službo.
Kdor svojega psa ne prijavi ali ga nepravilno prijavi, ali čigar psa bi konjač zalotil brez pasje znamke, se kaznuje v smislu čl. 113 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih bolezni z dne 14. 6. 1928 v denarju do 900 din ali do 3>0 dni zapora.
Odredba stopi v veljavo z dnem objave.
5.	F. _ S. N.!
Celje, 17. oktobra 1946.
Okrožni izvršni odbor Celje
Namesto venca na grob pokojnega Vinka Perovca iz Šoštanja je daroval Okrajni LO Mozirje socialnemu fondu znesek din 300.
Jaklič in Oblak
izdelovalnica usnjenih izdelkov
CELJE Stanetova 15
Vsako obnovo in popravilo pohištva prevzema
Andrej Vrešak
mizarski mojster
' CELJE, PREŠERNOVA ŠT. 11
Lužni kamen ♦Bencin in alkohol na družinsko izkaznico ❖ Esence za liker ♦Dve kov inasti napisni tabli
dobite v drogeriji	JßftUOs"* ttfyì,
NA PROSTOVOLJNI DRAŽBI
se bo prodalo v zapuščino umrlih Kolšek Jožefa in Jožefe na Cretu štev. 28 spadajoče nepremičnine:
1.	vi. štev. 238 k. o. Teharje: hišo na Cretu štev. 28 s pripadajočim zemljiščem (3555 m*): izklicna cena 40.000 din.
2.	vi. štev. 521 k. o. Teharje: gozd za Pocajtovim mlinom (7945 m'): izklicna cena 8000 din.
30% kupnine bo plačati v gotovini pri dražbi, ostanek v dveh mesecih.
Dražba bo dne 7. novembra 1946 ob 9. dopoldne.
pri sodišču, soba štev. 49, kjer so na vpogled dražbeni pogoji.
Okrajno sodišče ▼ Celja Dne 9. oktobra 1946
KNJIGARNA TISKARNE DRUŽBE SV. MOHORJA
V CELJU
priporoča nabavo
ioèskiU kn$i§ m pteeinm
kakor tudi ostalega pisarniškega materiala
B«1
Na podlagi člena 24 Zakona o volitvah ljudskih pc-lancev za Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije (Ur. 1.
60/46)
Ifsem UtMm mdm§m> nudila ftoseie*
fUfyUSt