741. štet. V Ljubljani, petek dne 9. januarja 1914. Leto 111. m Posamezna številka 6 vinarjev. .DAN* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah bi piazniklh — ob L uri zjutraj; v pondeijkih pa obj 8. uri zjutraj. — Naročnina znaBat ▼ Ljubljani v opravniBtvu mesečno K 1*20. z dostavljanjem ut dom K 1*50; • poito celoletno K 20*—. polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina so pošilja upravniitvu. ni ® Telefon Številka 118. n NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. 1 ................ Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo in upravnlitvot ttt] Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. 6»j Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pismo ; se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračalo. Za oglaso ’ se plačai petit vrsta 18 v, osmrtnice, poslana bi; sabvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po*j » pust. — Za odgovor Je prilotlti znamko, at m Telefon ktevilka U& Še par opomb. Predsednik: Vi ste ljudem s svojimi sleparijami izvabljali denar. Johanca: Ni res. .Jaz sem zanje rožne vence molila. Saj st tudi duhovniki puste vsak očenaš plačati. Ker se tudi po drugih listih vodi-Jki dogodki »a dolgo in široko obravnavajo, hočemo tudi mi opozoriti »e na par posebnosti. Nas se namreč zadeva bol] tiče, Pego drugih — pa kljub temu so hoteli nekateri preko nje iti m dnevni red. »Dan« je že takoj prvi dan opozoril na glavne junake vodišlčih Ču-aežev — tu hočemo podati le še par splošnih opazk v klerikalnih Ustili neštetokrat Cilamo, da smo doživeli na Slovencem v zadnji dobi nekak katoliški nenascimento«, versko prerojenje, bbnovljenje v Kristusu itd. Ob novem letu se Je »Slovenec« spomnil Mahničeve 251etnice in je trdil, da so Mahničevi nauki zmagali na celi črti in da smo vse iavno življenje postavili mt katoliško podlago. Kaj se je vse na tej katoliški podlagi godilo — o tem nam pripovedujejo slučaji in dogodki zadnjih tet in na isti podlagi je vzrastla tudi 'Johanca. Da bi delo lepše uspevalo, so klerikalci delo v svoji organizaciji 'razdelili. Poglejmo nekatere te pa noge. ki pridejo pri vodiškem škandalu posebej v poštev. L Tercijalstvo in zunanja pobožnost. Za poglobitev t. zv. verskega ja se ie pod sedanjim škofom ‘povilo nešteto bratovščin, kon-Itiogacij, jtd. z raznimi zunanjimi znaki. Jako so se ustanovile »Marijine organizacije«, tretji red in kdo ve kaj še. Vsak kaplan je moral take organizacije ustanavljati — drugače je bil slabo zapisan. S tem se je hotelo povzdigniti versko življenje — v repici pa je propadlo — kaltl name-11 Kloboke prave pobožnosti In čistega verskega čustva se le vzgajalo tercijalstvo in prazna zunanja pobožnost. Vsakdo le lahko opazoval, kako le kaka »marljina hči« mislila, da je za nekaj kilometrov vzvišena nad drugimi farani, samo zato, ker je nosila »plav pankelc«. Ravno tako se je drugim bratovščinam dalo različna zunanja znamenja, da se je potem vsak lahko pred drugimi bahal s svojo pobožnostjo. Tako se te v pravem pomenu besede že več *bt deset let pri nas popolnoma d LISTEK M. ZEV AKO: Srce napačno vzgajal verski čut, ker je vse obstojalo v sami zunanjosti. Naravno je. da takim ljudem ne zadostuje več priprostl Kristusov nauk. ljubezni (o katerem se v cerkvi itak ne sliši v javnosti ga pa duhovščina z dejanji sramoti!) ampak da taki ljudje zahtevajo zunanjih znamenj, čudežev. Kakor je treba sve-tinice, pankelca ali škapulirja, če hočeš veljati za dobrega katoličana, ravno tako zahtevajo tl ljudje zunanjih znakov ali čudežev, za dokaz prave vere. Naša verska vzgoja — ljudi k temu vzgaja. In kakor si ena tercljalka v svoji domišljiji lahko Izmisli, da je več od drugih — ravno tako so druge pripravljene, da ji to verujejo. Posledica tega Je, da ena dela čudeže, druge jo pa molijo. Na tak način nastanejo vodiški škandali. To je vspeh t. zv. verskega preporoda od cerkvene strani. Razne skupne molitve (ure), klečeplaz-tvo in drugo javno bahanje s pobožnostjo in popolnostjo niti ne omenjam. 2. Katoliško Izobraževalno delo. Klerikalci so sklenili postaviti vse t. zv. prosvetno ali izobraževalno delo na svojo katoliško podlago. Zato so začeli najprej boj proti na-?.re?\nlm ,lstom (tega Je prevzel Sko!) in potem proti raznim narodnim društvom. Namesto prosvete — so začeli širiti tmo. Iz svojih knji« žnic so pometali vse knjige, ki jih je narod doslej čital in so Jih nadomestili s pobožnjarsko neumnimi povestmi. Med svoje člane so širili samo Domoljube, Bogoljube in razne druge liste, ki so prinašali najbolj obskurne verske povesti In razne Izmišljene čudeže. Ali ]e potem čudno, Če so tl čltateljl in čltateljlce bili pripravljeni verjeti na vsako neumnost. Toda to je ravno: klerikalci so hoteli Imeti tako maso, kajti le nad tako morejo vladati. V t. zv. katoliških Izobraževalnih društvih pa se je golila tudi dramatika, ali predstave. Te predstave so kazale same svetnike in svetnice: »Sveta Neža«, »Sveta Clta«, »Lurd-ska pastirica« etc. etc. to so bile Igre, ki so se ponavljale nedeljo za nedelk) po naših farovžih. V teh igrah so nastopali razni svetniki In tudi Marija. Spočetka se le zdelo našim ljudem, da se norčujejo v farov-žu Iz svetih stvari — toda počasi so se privadili, In svete stvari so se jim zdele Čim dalje bolj vsakdanje. Ona punca, ki se*je znala kaplanu najbolj prikupiti je navadno Igrala — Marijo. Marijine device so se med seboj zaradi svetih vlog zavidale. Kaj je bilo naravnejše, kakor da so se svete stvari na ta način profanlrale, (saj je skoraj vsaka dekla igrala kako svetnico) in prav naravno je bilo, da je ena Iz njih (Johanca) prišla na to, da se ji je pri prvih nenavadnih pojavih domišljala, da je svetnica. Glejte, gospoda, tu je vir vodišklh čudežev. Napačna Izobrazba, napačna vzgoja. Ponižali so svete stvari — In zato se ljudem nt zdelo nič greh, ako so se Iz teh svetih stvari norčevali. Vodiški Čudeži so dokaz, kam vodi tako Izobraževalno delo, k| odklanja zdravo naravno narodno kulturo in nudi same jezuitsko zavite in Izmišljene »verske« dogodke. Ubili ste prosveto, zato imate škandal. 3. Molitev za denar. Tretji važen dokaz za vodiške čudeže Je denar. Ker so klerikalni politikujoči duhovniki ubili v ljudstvu pravi verski čut, in položili vso važnost le na zunanjost, je ljudstvo izgubilo smisel za pravo pobožnost in misli, da je tudi za nebesa denar glavna stvar. Zato je pripravljeno vse plačati, kar bi služilo za večno zveličanje. Ker vidi, da je treba duhovniku vse plačati, ako hoče v nebesa priti, zato je začelo tudi Johane! plačevati. Tako je n. pr. znano, da pobirajo za praznik vernih duš — duhovniki krone in zmolijo potem za vsako krono na prižnici očenaš. Ker pa je kron le preveč In bi ne bili zlepa gotovi — se dene več duš na en očenaš — tako da stane tak očenaš do 20 K. Na ta način se ljudje privadijo da mislijo, da je z denarjem vse odpravljeno — in bomo kmalu prišli tako daleč kakor v Indiji, kjer imajo za molitve posebne mline. 600 obhajil za tri vreče krompirja je najlepši dokaz za tako pobožnost. Ljudje so pri nas tako navajeni molitev plačevati, da sl je zastonj niti misliti ne morejo, dočim so nebesa zastonj odprta v§em, ki dobro In pošteno žive. Ker se ravno sedaj po svetovnih listih toliko piše o tem, kako da Kranjskem mogoče, se je nam zdelo potrebno opozoriti na to vzgojevalno klerikalno delo, katerega uspeh so bili — vodlškl čudeži In njih posledice. Ljudem, ki ne poznajo »izobraževalnega dela« pa naših farovžih, je vse to nerazumljivo. Kdor pa ve, kaj se godi po raznih »kongregacijah«, ta si Je na jasnem in se nič ne čudi. To le katoliška renesansa slovenskega naroda — nje uspeh so sramota za cel narod, ker nas kažejo na sramotno nizki stopnji narodne kulture. To je zasluga sovražnikov narodne kulture, začetek te kulture le v itnenu Mahnič, o katerem smo včeraj govorili. Albanska zmešnjava. Albanski kvartet. Berchtold Je ponujal Wieda. ta gotovo ni nič prida, tud mi kneza nočemo, le denarja hočemo. Tudi slavni Italijani, so postali preneslani, mi Italijanov nočemo, le denarja hočemo. Slovenska zemlja. JESENICE. (Gledišče.) Stvarem, ki jih ne poznamo natanko, se bližamo skoro vedno kolikor toliko skeptično; ampak to je še vedno bolje kakor s prevelikim optimizmom, kajti Če gre stvar po sreči, nas še vedno lahko doleti trenotek prijetnega iznenadenja. Tako se mi lo ugodilo vaadnjJč pri predstav) Ole- dališkega društva. Igrali so štiride-jansko ljudsko igro »Tujci«. Spisal Jo Je Rndolf Hawel, prevedel Janko Kessler. Pred par leti so jo igrali v Ljubljani; takrat se Je gotovo razpravljalo v delu na široko in je še marsikomu znano — ni torej bogve kako živa potreba vlačiti zadevo znova na dan, toda igra je efektna, polna pestrih prizorov, ima markantne, jako hvaležne vloge in je za naše odre — radi scenične ekonomije — mnogo primernejša, kakor razni »predelani« in »prirejeni« »Krivopri-sežniki« in druga ropotija. Poleg vseh teh prednosti ima pa tudi nekaj vsebine, zato bi jo rad omenil s par besedami: Dejanje se vrši v malem provincijalnem mestu, kjer imajo odločilno besedo oče župan. Nihče si ne upa sporekati njegovim odlokom, nihče — niti občinski odborni- Tudi Nemčija nas dreza, in ponuia svoj’ga kneza, mi pa Nemcev nočemo, le denarja hočemo. Zdaj je taka volja naša, da naš knez bo Izet paša, on bo vladal nam tako, da vsak lahko ropal bo. m mec. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) S pomočjo pameti in steklenice »nžovinca se je Pardajau pomiril in ozrl naokrog po svoji stari navali **' mu Je velevala opazovati oko- v slehernem položaju. ni» i ' večer te bilo precej življe- takarice°^ravUa,nia po K°stilnl. Na- sosednji »bfSSj iVeliH° mizo v gpvi ^agači pa so ^"otaV" ko' žicami. 1 8 ko- »Hm,« je rekel vitez Lubenu ki mu je stregel, »nocoj bo velika dVn Žba, kakor se zdi?« »Da, gospod; saj me vidite, kako se veselim že naprej.« »Zakaj se veselite?« . »Pred vsem zato, ker so gospo-J? Pesniki jako velikodušni... oni 1° mnogo in nalivajo tudi meni.« *£°rej bodo pesniki?« '"Kakor vedno, vsak prvi petek mesecu. Zbirajo se In predavajo tl sli!1’ nad katerimi bi moral zarde- tačo « ”e 1)5 ime* preve^ poste s P*" »Dobro. In česa se veseliš še?« sobrat Tibo.« * da Dride tudi moJ »Menili? Ali je tudi on pesnik?« »Ne. Toda oprostite, gospod vitez... baš vidim... evo gospoda z rdečim peresom...« In ne da bi odgovoril stavek, je skočil Luben z očividno vnemo naproti vitezu, ki je bil pravkar stopil v sobo. Ta vitez je imel na čepici rdečo perjanico; zavit Je bil v plašč ki mu je skrival obraz do nosu. Toda najsi je zagrinjal svoje obličje še tako skrbno, Pardajan g d* je vendar le zagledal za hipec s svojimi sokoljimi očmi. »Gospod de Košen!« je zamrmral. Košen je bil gardni kapitan Karla IX., to je, prva vojaška oseba v Luvru. Bil Je navzoč na vseh lovih in vojaških paradah, in Pardajan ga ni videl prvikrat nocoj. . »Kaj pomeni ta družba pesnikov udeležita kapitan kraljevske sam '1!1 menih Tibo?« je dejal vitez osebi nL *In zakaJ 2re takšni gospodar Lmidri?«"'' Luben’ ne pa dovJSrfSr^ett Landri, ves zaposlen v kuhinji mi svojih ražnjih, ni bil opazil novo. došleca, dasi je lahko videl skozi široko kuhinjsko okno vse, kar se je godilo v dvorani. Luben in gardni kapitan pa sta stopila v sosedno sobo, kjer so strežnice pripravljale mizo. »Tu se bo vršila pojedina, gospod pesnik,« je dejal Luben, izku-šaje zaman, da bi pogledal gospodu z rdečo perjanico v obličje. »Idiva dalje!« Je rekel Košen. Sledeča dvorana je bila prazna, prazna tudi četrta, kjer pa je bilo pripravljenih kakih petnajst sedežev. Na levi strani te sobe so vodila vrata v temen kabinet. Košen je stopil vanj. »Kaj pomenijo ta vrata?« je vprašal kapitan. »Na hodnik vodijo, ki gre mimo vseh štirih izb na ulico.« »In nihče ne more vstopiti tod?« Luben se je nasmehnil in pokazal dva ogromna zapaha, ki sta zapirala masivna hrastova vrata. »Dobro; kje pa bo menih?« »Brat Tibo? V veliki sobi, pred vrati, ki vodijo v banketno. Oh, nikogar ne bo tu noter, in prav lahko boste predavali svoje sonete in balade.« »Saj veste, koliko Je zavistnežev, ki bi se radi polastili naših proizvodov!« »Da. da ... prepisunovi« Košen je pokimal z glavo in se vrnil v vidni zadovoljnosti z rezultatom svojega ogleda v prvo sobo. od ondot pa je izginil takoj nato na ulico. • vrag£W se bo godilo nocoj pri vedeževalki?*« se je prašal Pardajan. ,4 n' take vrste človek, da bi bil hotel tratiti svoj čas s pre- ki, on, gospod župan je absolutert gospodar v občini. Kar le odločil, to Je pribito, to obvelja! Posebna doIŽJ nost polaga na to, da se ne vrine V občino kak tujec —sumljivega poko« ljenja — Človek, s katerim bi utegni* la imeti občina kakeršnekoli troške. Izdatek šestdesetili krajcarjev iz občinske blagajne za priseljenca, to st zdi gospodu županu že velikanska* pogubonosna svota. Racijoneltio po* meta z njimi, kar se da. »Saj Je šd domačih beračev preveč!« — S tetri — in morda se s čim drugim — p* si jc pridobi! za občino velikih za* slug, tako velikih, da ga bodo deko* rirali z zlatim križcem. — Prvo dei Janje nas uvede ravno v predpri* prave tega slavja. Vsi, ki prihajaj« v županovo gostilno, govore samo f tem. Celo časopis je prinesel notici o zadevi. Ponosno zre slavljenec n-3 svoje goste, med katerimi je tudi steklar Tratnik in »blagor mu« duh nar Tepkarjev Blaž. Župan se v ten dobrem razpoloženju norčuje in šal iz vseli, najbolj pa Iz Blaža, katere mu ponudi svojo pajštvo na proda in to s svetom vred za borih 5 gld> ker je prepričan, da jih bosopet! Blaž ne premore. Toda Blaž seže ” žep In vrže petak na mizo — priči so tudi tu — posebno še poštenja! Tratnik, ki ne drži z nobenim — it kupčija je veljavna. Zupan se je * svojim norčevanjem spekel in prat 'r.u'«'i. ... j. ' —«—««»■»«■»>!«'mam mišljevanji. Bil je radoveden po naravi in zaradi svoje osebne varnosti. Brez obotavljanja je storil sklep, spoznati resnico, ki je bila po vsej priliki neznana Lubenu. Hišo je poznal od vrha do tal. Vstal je torej brez posebne naglice, poklical Pipoja s tleskom jezika in stopil v sobo, kjer so bile strežnice že skoraj gotove s svojo mizo. Prekoračil Jo* Je naglo in stopil v prazno sobo ter zaprl nje vrata za seboj. Nato je dospel v izbo s petnajstimi stoli in nazadnje v črni kabinet. la kabinet je bi! pravzaprav samo nekakšna klet z vlažnimi karne-nitimi stenami, kij ih je pokrivala gosta pajčevina. S hodnikom so ga vezala težka vrata, ki smo Ijh že omenili, z izbo pa vrata z linico, katere omrežje so mašile goste gruče prahu. Ta brlog je bil predprostor kleti mojstra Landrija. V njem si videl zadaj zatvoro, zaprto s pokrovom, na katerem je bil pritrjen železen obroč. Pardajan, ki mu je sledil zvesti Pipo za petami, se je napotil po stopnicah, ki so vodile v klet, ogledal si jo skrbno ter se vrnil, ne videč ničesar sumljivega, v temni kabinet; zatvoro je pustil odprto. Pustimo ga na radovoljni straži, ki si jo je bil naložil, in vrnimo se v veliko izbo gostilne. Okrog devete ure je vstopilo troje mož, zavitih do oči, in vsi trijt so imeli na čepicah rdeče perjanice Luben je tekel tem tajinstvenirt gostom naproti in jih odvedel v soba ki Je bila pripravljena za pojedino Deset minut nato sta prišla dv» druga kavalirja, nato še trije, v*i rdečimi peresi; prevzel jih je spe' Luben, ki je zamrmral naposled: »Osem rdečih peres. „Število J« popolno!« Tisti hip pa je prekoračil prof belobrad menih potuhnjenih oči ii rdečega, okroglega obraza. »Brat Tibo!« je vzkliknil Lubei in planil prišlecu naproti. »Brate,« je dejal ta, »ali je našik osem pesnikov že tu?« »Tukaj so,« je velel Luben if pokazal z roko na stransko dvorano »Izborno; poslušaj me torej brate dragi. Nocoj gre za važne ra Či — saj razumeš. To so tuji pesnik ki se bedo kosali z našimi.« »Ali— kako to, da imaš ti posl s pesniškimi rečmi?« »Brat Luben,« je odgovoril mo nili strogo, »ako Je naš prečastit opat monsinjor Sorben de Sent-Fa dovolil, da zapustiš samostan in s vdaš požrešnosti v tej gostilni.. ,t »Brate! Ah, bratec Tibo!...« »Ako je prečastiti začutil usml ljenje s tvojo neugasno žejo in ti pol dal tako nenavaden dokaz svoje bla gohotnosti, ni storil tega zato,, df povečaš mero svojih grehov še s p® klensko radovednostjo!« (Dalje.) polteno blamiral. V tem hipu pade v sobo še potepinska Črna Reza, ki so Jo pred leti odpravili iz občine z lokavo pretvezo, in očita županu zelo delikatne grebe, da se celo možje ne-krepostnih lastnostij začudeno spogledalo. Za njene pravice se potegne še steklat Tratnik, ki ga tudi ho-'čejo izriniti iz občine in to na snire 'dni, ko ima ravno dobiti domovinsko pravico. — Pogojev dovolj za dramatičen razvoj. Začne se boj na vse strani in kuhninira v tretjem dejanju, ko hočejo vreči Tratnikovo fa-'milijo z žandarji na cesto in pri tem ubijejo županovega sina, ki se je zanje postavil, ker ljubi Julko, Tratnikovo hčer. Županovo triumfator-stvo se začne krhati že koncem prvega dejanja. A v zadnjem dejanju, ko sedi v eno samo gubo zvit poleg sina, ki leži na mrtvaškem odru, je totalno uničen. — Občinski možje prihajajo zaporedoma in ga silijo, naj 'gre dol — kajti prišel je sam glavar, 'da mu pripne križec, a v njem se vzbuja odpor do vse te ceremonije, zakaj na črnih haljah gre bledo obličje svojega sina, ki ga je umoril s svojo brezmiselno trmo... Zapeljita vloga. Skoro vsak igralec bo hlastnil po njej. Pa tudi vse druge so zanimive in se da iz njih kaj narediti. Istotako ženske. Igro. kakor jo je uprizorilo tukajšnje »Gledališko društvo« bi jo gledal še enkrat, že radi, da se tako izrazim, regimen-tnega prvega dejanja: to ni bilo v gledišču, to je bila res prava oslarija! Ta resničnost me je res frapirala. Oledal bi jo pa tudi radi originalnega Tepkarjevega Blaža in vseh muh polnega Kosa. Prvega je igral g. Hle-bajna, tako prisrčno, da si je koj pridobil občinstvo zase. S svojim neprisiljenim humorjem upliva izvan-redno simpatično. Drugega je igral g. Kister s svojim potenciranim gle-diškim instinktom. Vedno sem komaj čakal, da bo odprl usta, tako prijetno ga je bilo poslušati. — Tratnik (g. Strniša), ki je imel izvrstno masko je bil prav dober, toda premalo je stopil v akcijo. Dobro bi bilo, če bi opustil svoj »staccato« v govoru. — Gospod Špicar kot župan Dobravec se mi tudi zdel prepasiven, ampak naraven Je bil, tako naraven, da sem Včasih celo pozabil na župana In sem gledal samo Spicarja. V zadnjem aktu pa je imel momente, za katere bi ga utegnil zavidati marsikateri Igralec. Obenem je vodil tudi režijo. Morda mi ne bo zameril, če se mi to pot ni zdela tako skrbna kot pri »Golgoti«. Gospodje: Štraus, Kaltenekar, Žmitek in drugi so se očlvldno trudili povspeti se kar najvišje, kar se jim je deloma tudi posrečilo. — Iz-[med žensk je vzbujala posebno pozornost Črna Reza (gdč. Valentini-,'čeva.) Bila je res »Črna Reza« in zasluži vso pohvalo. Enako gdč. Ravnikova — županova žena, ki Je imela komaj par stavkov, pa mi je . ostala v snominu — res originalna prikazen. Gdč. Barbarinova — Tratnikova žena — je bila jako dobra, le škoda, da se ni mogla znebiti »venelega« obraza v žalostni sceni. Re-Isna igralka se mora takih »sneclja-Jitet« odločno odvaditi. Gdč. Vistro-va (Julka) je še mlada novinka, pa sčasoma bo že šlo. Le korajšno in neustrašeno naprej! Ta klic naj velja vsem. Bt. IZ DIVAČE. čitateljem je gotovo kaj znano, kaj znano o Divačanih, ki so izborni [gospodarji pri županstvu. Tako so se tudi postavili, da bodo rešili Di-ivačo od županstvo Naklo, ter da postane Divača samostojna občina. Pri tem jim je stal zvesto na strani tudi duhovni pastir Stemberger, ki jih je ls svojimi modrimi nasveti in izbornimi rekurzi tako daleč spravil, da so porabili v ta namen kakih 4000 K iz občinske blagajne. Ljubi Divačani, ali mislite, da se ta stvar tako lahko reši, kakor reši Stemberger duše iz vic in jih spravi v nebesa. O ne to jni tako lahko. Sedaj pa vam hočemo [povedati, kako so se naši možje zgubili. 33 let stari. Torej oni so se zgubili. Hodili so namreč o Judeža do Kajfeža pri deželnem odboru v Gorici in da bojo znali za pot nazaj na (postajo ter se od tam peljati v Di-Ivačo. so potrosili za seboj fižol, da ne bi izgrešiii poti. Ravno takrat je !pa peljal neki mož, ki ga oni dobro ipoznajo fižol na vozu in po mestih (je vedno dovolj mularije, se je tudi dkolu tega voza nabralo je veliko in ker so hudobni so prerezali možu eno vrečo. Ko je šel mož naprej z vo-'zoin, se je trosil raz vaz fižol. To je posrzročilo tako zmešnjavo, da Divačani niso vedeli, po kateri poti so oni potrosili in niso vedeli, kam naj 'krenejo. Modre glavice magnatov iDivačanov so sklenile, da morajo po 'tisti poti hoditi, kjer je fižol gosteje potrošen, torej tam, kjer je voznik raztrosil. Šli so po napačni poti in tako prišli namesto v Divačo tje nekam na italijansko mejo v hribe onkraj Kormina. Na ta način so se tl reveži zgubili z ločitvijo in so Zgubljeni popolnoma tudi pri županstvo. Prva novica pa bo, da jim od- vzamejo županovanje ter jim bo morala oblast županiti. Tri leta so se baviii z rešitvijo in prošli teden jih je okrajuo glavarstvo v Sežani obvestilo, da so z njihovimi rekurzi zgubljeni, ter jim poslalo cel pakelc rekurzov nazaj. Škoda papirja! Pa škoda tudi našega denarja, ki smo plačevali pri občinskih dokladah v najvišjih procentih. Pa škoda za kaplana, ki si je toliko glavo belil in pravijo celo, da je znorel, ker so bili njegovi prizivi zavrnjeni. Ta duhovni pastir je tudi izboren mešetar. Govori se, da je dobil pri glavarstvu patent za mešetarit po sejmih za — krave. Lep kaplan! No g. Viktor se je vendar nekoliko ponižal, ker mu je šlo preveč vode za vrat. Pa jo bomo komu še malo nalili. Tudi ti, Janez, se boš s tvojo oholostjo ponižal in bo najbrž treba »zadružno mesnico« in bomo jedli meso po 1 K 20 v in ne po 1 K 88 v kakor ga sedaj! Pika. Prizadeti. Štajersko. V Mariboru priredi v soboto dne 10. t. m. »Trgovsko društvo« velik dični ples z vojaško godbo, v veliki dvorani Narodnega doma. Maribor. (Dva srečna dneva.) Zopet je bilo mnogo uspeha — in smeje se pri nas vsakdo rad. Včasih še celo preveč in po nepotrebnem. Uloge so bile tudi to pot dobro razdeljene. Včasih je ta ali oni poskusil tudi malo plavati, kar pa ni motilo ne igre ne publike. Tudi mi omenjamo to le tako za izpremembo. Filip Dvorjan ima za seboj že marsikak lep nastop in se je tudi tokrat pokazal. Berta in Zora sta bili prav lušt-kani. Hugo je bil živahen, a se je mestoma preveč držal prostora, do-čim je bila njegova Mara še boljša od zadnjič. Kristina je bila original; tudi tu je pokazala svoje zmožnosti v polni meri. Tudi Bilc je original, ki bo postal na našem odru skoro tipičen. Završnik bi bil lahko glasnejši; s tem bi bila njegova vloga mnogo pridobila. Kadar bo zopet igral stavbenika, ne sme svojih načrtov tako ostentativno kazati... Tudi Mina bodi glasnejša; sicer igra prav dobno. Z ostalimi vlogami smo bili istotako zadovoljni. Priznano najboljša pa sta bila g. režiser Molek (»Feliks«) in g. Majer (»Dolnik«). Dobrodušni starček prvega ni bil v veselem delu vloge naravnost izvrsten, marveč tudi v tragičnih. Kdo ni globoko občutil prehoda v IV. delanju, ko le btt nenadoma pahnjen Jz srečne zadovoljnosti udobnega življenja ljubljenega in negovanega starčka, v bridko, razočarujočo resničnost okrutne vsakdanjosti? In g. Majerja »Josip Dolnik« 1 Kolikokrat smo že videli našega Frančka v resnih in veselih partijah! In vendar se ga razveseli sleherni vedno, kadar stopi na oder: vzor svoje vloge!« — Maske so bile prav dobre, scenična režija izborna. Godba je igrala dobro; škoda nesporazumljenja pričetkom III. dejanja. V istem delu je topotanje za odrom prav malo spominjalo na raketne eksplozije in tudi opetovano motilo tok dejanja; do ilu-zijonistov še nismo prišli. Obisk malo boljši kot srednji. 25. t. m. vidimo prvič po večletnem premoru zopet »Legionarje«. Tudi to pot se nam obeta lep večer. —a. Maribor. (K aferi Wastian.) Večkrat je že bilo brati, da je afera Wa-stian prišla v svet le po krivdi odvetnika dr. Mravlagga, ki je s svojim žaljivim postopanjem napram knjigarni »Leuschner in Lubensky«, prisilil knjigarno do ovadbe napram poslancu VVastianu. Kot pa vedo povedati drugi, na tem ni prizadet Mravlagg sam. pač pa njegov konci-pijent dr. Jurič, ki je brez sporaz-umljenja s svojim šefom, da! odgovor knjigarni »Leuschner in Lubensky« v Gradcu, Tiskarsko gibanje. V mezdnem gibanju tiskarskega osobja se do danes še ni nič izpremenilo. Stavci in drugo tiskarsko osobje prejkoslej vztraja na svojem stališču in pri svojih zahtevah, dasi tiskarnarji do danes trpe priznano veliko in občutno škodo. Kljub temu sedaj še vsi vztrajalo pri svojem, dasi Je n. pr. v Gradcu že dvoje tiskarn na tem, da podpiše nove pogodbe in s tem ustreže stavcem. Te dni je izšla graška »Tagespost«. Kolikor je je bilo, je bila s strojem pisana in to zopet pomnožena. Iz Poljčan. (Nevarno živinče.) Mlnoli pondeljek je gnal posestnik Tomaš Fekoreja svojega mladega junca nekam na prodaj. Spotoma se mu je mlada žival splašila pred prihajajočim vlakom juž. železnice ter z vso silo skušala uiti. Ko je Fekonja hotel živinčetu s suknjo zatreti oči, ga je junec sunil v prsa, na to pa v desno nogo ter se strgal. Fekonjo so našli pol ure pozneje in ga nezavestnega prepeljali domu. Živinče še niso našli. Konjice. (Okraden.) Kmet Tomaž Berlizg ie minolo p-Mhl proti Grobelncin voz domačih in poljskih pridelkov. Spotoma se mu je pridružil nek moški, navidezno mešetar. Z Brlizgotn sta nadaljevala pot dobro uro hoda, na kar se je neznanec poslovil in zavil na drugo stran. Berlizg je dobre pol ure kasneje ustavil pred neko krčmo, da bi nakrmil svoja konja. Pri tem pa je bil opazil, da mu je zmanjkala raz voza ob levih lojtrah pritrjena torba z raznim platnenim perilom. Najbrže jo je bila odrezala tretja oseba, ki je bila z neznanim v zvezi, med tem, ko sta Berlizg in oni govorila, kar je pa govorjenje in drdranje voza preglasilo. Dnevni pregled. Nemški prestolonaslednik je zelo podoben svojemu očetu, gostobe-sebednemu cesarju Viljemu. Njegov oče je s svojo gostobesednostjo večkrat spravil v največjo zadrego svoje ministre, ki so morali popravljati njegove napake, prestolonaslednik pa še svojega očeta spravlja v zadrego. Najprej je začel pisati v časopise, sedaj pa pošilja brzojave take vsebine, da se njegov oče, cesar, in ministri kar za glave prijemljejo. Polkovniku Reutterju v Saveme je brzojavil takrat, ko je vršil največja nasilja, kar dvakrat in odobraval na nasilna dejanja, tako, da niti sam Reutter ni mogel verjeti, da bi brzo-java res prišla od prestolonaslednika, temveč je mislil, da je bil mistifi-ciran in se je šel na brzojavni urad informirati. In tudi takrat, ko so v Carigradu umorili mladoturki Na-zhn pašo, je hitro brzojavil tedanjemu turškemu majorju, sedaj pa vojnemu ministru in mu — čestitali Kaj bo, ko postane ta prestolonaslednik cesar! Ubogi njegovi ministri! To so diplomati, ti Turki! Z Nemci koketirajo tako očividno, da to izziva že,škandal in posebno Rusija je zelo huda na njih radi tega, obenem pa padajo vsem velikim silam in tudi Nemčiji, v Albaniji za hrbet. Načrt z Izet-pašo nikakor ni slab, da colo izboren je in da se ni prezgodaj zvedelo zanj, bi se čisto lahko posrečil in Evropa bi stala pred nevim iznenadenjein. Takole so si mislili Turki: Mi Grkom ne damo Egejskih otokov, ker se pa ti sedaj nahajajo v grških rokah in ni pričakovati, da bi jih Grki kar takole izročili Turčiji nazaj, se bo treba z Grčijo vojskovati. V to svrho jc Turčija kupila en dridnavt, s katerim dobi premoč nad Grčijo na morju. Ampak Grčijo treba napasti tudi s suhega in zato naj postane Izet-paša knez Albanije, ki bi ostala pod sultanovo suvereniteto. Albanija pa meji na Grčijo in tako bi Turčija lahko napadla Grčijo od morske in od suhe strani. Niso slabi diplomati, ti Turki, boljši so vsekakor od raznih Berch-toldov in Knold-paša bo še marsikoga neprijetno iznenadil — tudi svoje prijatelje v Berlinu. NaHečjl sovražnik slov. bogoslužja je, seveda, avstrijska diplomacija. Ne samo, da ona nasprotuje slovarskemu bogoslužju v avstrijskih jugoslovanskih pokrajinah, temveč je začela z vso vnemo intrigirati tudi proti temu. da bi se slovansko bogoslužje vpeljalo v katoliške cerkve v Srbiji. Srbska vlada namreč zahteva od rimske kurije med drugim tudi slovansko bogoslužje v srbskih katoliških cerkvah in rimska kurija je bila že pripravljena ugoditi tej zahtevi, kar se pojavi — avstrijska diplomacija, ki jo cela zadeva pravzaprav čisto nič ne briga in začne intrigirati v Rimu proti temu, ker pač hoče pokazati svoje sovraštvo do Slovanstva. Naši klerikalci seveda dobro vedo za to sovraštvo, ampak da bi v delegacijah nastopili proti Berchtoldu in njegovim pomagačem — zato treba poguma, malo sicer pa vendar in tega imajo naši klerikalci samo takrat, kadar imajo pred sabo slovenske naprednjake, posebno napredne učitelje. AH spadata tudi škofa Stadler in Jeglič med lahkoverne ljudi. Klerikalni listi bi radi natvezm javnosti, da so v Johančne čudeže verovali le lahkoverni ljudje. Dobrol To so tisti ljudje, ki so toliko lahkoverni, da pri volitvah verujejo besedi svojega kaplana. Tisti ljudje tedaj so verovali. In le ti, kakor pravi »Slovenec«. Kaj pa je potem s škofoma Stadlerjem in Jegličem? Teh dveh mož pa vendar ne prišteva »Slovenec« med lahkoverneže? Najbrže ne; sicer bi bila to velika razžalitev za oba dušna pastirja. In vendar sta se ta dva škofa, kakor je razprava dognala, prav intenzivno interesirala za Jobanco in njene čudeže, pisarila si med seboj, ter je naposled Ijub-lianski škof Jeglič vse mogoče storil, da obdrži svojo ovco Johanco v svojem hlevu v Vodicah v župnišču in župniku zapovedal, da naj Ji da stanovanje. To je dognala razprave;! »f'!ovenec« pa sedal pravi, da je čudežem verovalo le lahkoverno liudstvo (ono ljudstvo, o katerem »Slovenec« vedno pripoveduje, kako je zavedno in kulturno in to po zaslugi klerikalcev!) In ker je gotovo, da »Slovenec« svojega vrhovnega pastirja Jegliča in njegovega vernega pobratima Stadlerja ne smatra za iahkoverneža, pa, ker sta oba ime-novna škofa tako delala, kakor da bi bila v čudež prepričana, dasiravno nista mogla biti, kakor izhaja iz »Slovenčevega« pisanja, saj je napisal že par brošur in več pastirskih listov — tedaj bi bilo vsekako umestno, da bi sodišče dognalo, kako je o čudežih sodil škof. To se pa ni storilo. Da celo ponudenih 16 pisem, pisanih od škofa na Vodiškega župnika sodišče ni sprejelo med akte dasiravno se tja vtakne vsaka malenkost. Čudeži la denar. Johanca napeljana od cerkvenih oseb je začela s »čudeži«. Ljudje, ki so prihajali k njej, so ji nosili denar. Njen »čudež« ze bil čisto mamilo, ki je pripravljal ljudi do tega, da je ljudstvo dajalo denar za maše. To se pa ne dogaja samo zato bi bila dolžnost sodišča, da bi bil zadevo Johančinih čudežev in udeležbo obeh škofov pri teh čudežih natančneje preiskal, in je ne prešel z gesto roke. Povdarjamo ponovno, da je za pravorek — kar je nekaj druzega kakor obsodba! — bilo to neobhodno potrebno! Zakaj se to ni storilo? Gospodje — mi ostanemo zvedavi! Johančinlm čudežem, katere je povzročila benediktinka Jožefa, kakor je razprava dognala — je mogel verjeti le idljot. To je mnenje vseh količkaj ukih ljudi. Iz pričevanja Beloševiča pa izhaja, da so Johanči-ni čudeži -na ljubljanskega škofa v Reki napravili mogočen vtis. Ker pa škofa ne smatramo za omejenega — mož je vendar učen pri Johanci — to se dogaja tudi drugod, po vseli romarskih cerkvah, kjer so stene in stropi okrašeni z raznimi bergljami, obvezami, podobicami, in drugimi raznimi predmeti, ki imajo namen: markirati čudež in tem potom mamiti ljudi, da dajejo denar za niaše in druge reči. In vendar se tistim, ki te razne neokusnosti nastavijo po stenah prebivališča Gospodovega, ne zgodi ničesar, dasiravno uganjajo ravno takšno goljufijo, kakor Johanca. Kaj, če bi roka državnega pravd-nika posegla tudi po tistih, ki leto za letom krase romarske cerkve s »čudežnimi relikvijami« in tako uganjajo goljufijo nad tisoči in tisoči?! Goljufija in goljufija. Dolgo se je vlekla preiskava in tudi razprava »čudežnega« procesa ni bila ravno kratka pa vendar nismo ničesar slišali o tem, kdo je raznesel glas, da je Johanca v Vodicah in da je ona čudežna oseba ter da trpi Kristusovo trpljenje. V tem kraju je bila namreč Johanca še preje neznana kot čudežna oseba, zato ni kar samo po sebi razumljivo, kako se je raznesel glas o njeni svetosti in kdo je gnal cele trume ljudi na »božjo pot«I Iz razprave vemo, da je škof poslal Johanco k Vodiškemu župniku s pismom, da naj jo pridrži pod svojo streho. Toda kdo je povedal, da Johanca čudeže dela? To izslediti je bila naloga preiskave oziroma to dognati je bila dolžnost — ne le paragrafarska dolžnost, temveč moralna dolžnost ■— sodne obravnave, ker tem potom bi se dognali pravi zločinci oziroma nameni visokih oseb! Toda nič! Zakaj? »Dle Ehre des Herzogtums Krain«, pod tem naslovom je izdal Valvasor znamenito zgodovinsko delo o Kranjski deželi. Danes bi se iahko reklo, da ze vodiška Johanca edina »čast« kranjske dežele, ker samo po nji je bila široka evropska javnost opozorjena. da se nahaja v sredi kulturne Evrope dežela, ki je radi sistematičnega poneumnjevanja ljudstva po katoliški duhovščini še tako zaostala, da so v njej mogoče take sleparije, kot jih je uganjala v Vodiškem župnišču »sveta »Johanca. Veliki evropski listi, ki sicer naše domovine nikdar ne omenjajo, ker ni pri nas kakega velikega narodnega gibanja-— kot pri drugih zatiranih narodih, priobčujejo sedaj obširna poročila o Johanci, ki postane kmalu nekak simbol naše kulture m povsod se ljudje norčujejo iz Slovencev, ker nas smatrajo za najbolj zabit narod na svetu. Celo berlinski listi prlobčujelo obširna poročila o Johanci (Berliner Tageblatt) in gotovo ne prezrejo vodiške zadeve niti drugi evropski listi. Tako smo postali po zaslugi naših klerikalcev vendar tudi »Slovenci« slavni in »čast« kranjske dežele se razširja po celem svetu! Čudno dementlranje. Zgodilo se Je nekaj Čudnega. Raznesel se je glas o tajni pogodbi med Srbijo in Ru-munijo in namesto, da bi se v Bel-gradu in Bukareštu trdili na vse mogoče načine, da bi te vesti demen-tirali. se trudijo — v Budimpešti in na Dunaju, kjer celo ministri z velikansko vnemo dokazujejo, da med Srbijo in Rumunijo ni bila sklenjena nobena tajna pogodba, nroti Avstro-ogrski! Odkod na av«trij«ki in ogrski ministri to vedo? Kako oni pri Jejo do itga, da dementirajo vesti o shifc* panju tajne pogodbe med drugima dvema državama? Morda doživimo še to, da bo grof Berchtold avstro-ogrski zunanji minister, čisto resno trdil, da med Srbijo in Rumumjo ni bila sklenjena nobena tajna pogodba, naperjena proti Avstro-ogrskf, ker ga o tem nista obvestila — srbski in rumunski kralj! Neumen je grof Berchtold dovolj, da bi trdil kaj takega ni v Avstro-ogrski je tudi dovolj neumnih ljudi, ki bi mislili, da je čisto naravno, da bi srbski in rumunski kralj morala obvestiti grofa Berchtolda, ako bi sklenila kako tajno pogodbo proti avstro-ogrski monarhiji. Vse, čisto vse je mogoče v naši ljubi dvojni monarhiji, ki ima toliko Lukačev, Dulgošev, Berchtol-dov, Prochask in drugih takih »Jo-grov«. Kaj zamoreta klerikalni župan In političen uradnik. Iz Novega mesta se nam poroča: Čeravno je v Kandiji vsaka druga hiša gostilna, je eden Stemburjevih prijateljev vendar dobil dovoljenje za vinotoč pod vejico. Splošno se je vedelo, da mož nima dosti svojega vina in da ga mora kmalu razpečati. To se je tudi zgodilo. Ali v novi gostilni pod vejico se je le naprej in naprej točilo — seveda drugo vino. Slišalo se je celo, da se ondi namerava sploh ustanoviti stalna gostilna, dasi so tam v neposredni bližini kar tri gostilne. To je bilo enemu prizadetih gostilničarjev vendar že preveč in je šel na okrajno glavarstvo se informirat če res kakšen zakon obstoji, da sme z gostilniško obrtjo kar tako delati, da bi eno dobo točili in nič davka plačevali, drugi pa katerim davčna oblast nalaga take visoke davke in ki zaradi tega ne morejo konkurirati z navadnimi vinotoči, pa naj bi samo davke plačevali. Okrajni glavar je bil kar začuden, ko je slišal, to pritožbo in ni mogel verjeti, da bi bil dotični dobil dovoljenje za točenje od drugega producenta nakupljenega vina. Pritožitelj pa je glavarju povedal, da dotičnik ima dovoljenje ker ga je priporočil župan Štembur, podpisal pa ga je najbrže vladni praktikant Golija, ki je vedno pri Stemburju. Glavar se je takoj pustil o tem prepričati. Poslal je orožnika v dotično hišo z naročilom, da naj pogleda dovoljenje in če se vjema z ovadbo pritožitclja, naj se dovoljenje kaslra, obenem pa prepove na-daljno točenje vina. Orožnik je storil po tem ukazu; »cagar« za vinotoč je mora! takoj izginiti iznad vežnih vrat. Belokranjska železnica in njen vozni red. Iz Novega mesta se nam poroča: Hrvaški del podaljšanja dolenjske železnice je baje že od L januarja v prometu, gotovo pa je, da je ta del proge že dovršen. Najširšo tudi vnanjo javnost mora zanimati vprašanje, kdaj bo dovršen tudi prvi del nove proge, to je od Novega mesta do deželne meje ob Kolpi. To vprašanje je odvisno zdaj le še od vremena. Ob ugodnem zgodnje-po-mladauskem vremenu se bo tudi na tej progi dalo nadomestiti, kar je zlasti podjetje Samohrd doslej zagrešilo, ker je delavce tako slabo plačevalo, da je šla večina boljših delavcev raje k nemškemu podjetniku Biedermannu, ki je boljše plačeval pa tudi hitreje delal. Delo na Samo-hrdovi progi je zlasti ob razširjenju novomeškega kolodvora znatno zaostalo. Ravno tu na glavni točki še zdaj nimajo izvršenega železniškega nasipa med kolodvorsko cesto in Krko. če bo ugodno vreme spomladi, dopustilo ta nasip dogotoviti, potem je skoro gotovo, da se otvoritveni rok 1. maja ne bo prekoračil. Vsekakor pa je gotovo, da bo proga začetkom poletja otvorjena. Je pa ne glede na rok otvoritve še drugo važnejše vprašanje: voznega reda. Kakor izvemo, je vozni red za novo progo že izdelan. Ampak glede nekaterih vlakov jako nesrečno. Za večerna oziroma nočna vlaka sta določena dva; eden naj iz Ljubljane odhaja okrog 6. ure zvečer, drugi okrog 10. ure. Ta slednji pride v Novo mesto blizo polupolnoči in tam čaka do 4. zjutraj naslednjega dne. Zdaj sl pa predstavimo ubogega potnika, ki se posluži tega vlaka. Pride malo pred polnočjo v Novo mesto, kjer so že vse gostilne zaprte. Kje naj prenočuje? Pa če tudi dobi v prvih hotelih prenočišče, ali se mu izplača za tri ure. sobo plačevati, če hoče že s prvim vlakom naprej? Mislimo, da ne. In kaj naj ima Ljubljana od take zveze? Znano je, da tujski promet z Dolenjske glede obiska Ljubljane zlasti v kulturnem oziru jako trpi vsled sedanje zveze na dolenjski železnici. Dolenjcem, ki niso gospodarji svojega časa, je dosedaj nemogoče se nadalje udeleževati raznih kulturnih prireditev v Ljubljani (n. pr. gledališča in koncerti), ker po noči nima nobene zveze za povratek, v Ljubljniii prenočevati, pride pa predrago. Zato se je vobče ž.ele-lo, da bi železniška uprava vsaj za novo progo oskrbelo ugodnejši vozni red pri ponočnih vlakih. Ljubljana Ki bo z novo progo itak preje več izgubila kakor pridobila (promet se bo odslej obrnil proti Karlovcu in Zagrebu) bi si to škodo vsaj s tem nekoliko poravnala, da dobi nova proga ugodnejšo zvezo večernih vlakov. Z ugodnejšo zvezo bi bilo tudi najoddaljenejšim Dolenjcem omogočeno posečati gledališča in koncerte ter druge kulturne predstave. Vozni red naj se spremeni v toliko, da bi zadnji nočni vlak iz Ljubljane odhajal med 11.—12. nočno uro in bi imel brez nočnega pre-stanka v Novem mestu direktno zvezo preko Metlike do Karlovca. To bi bilo tudi za tujce, ki prihajajo z drugimi nočnimi vlaki v Ljubljano ugodnejše, pri čemer bi tudi Ljubljana (gostilne in kavarne) kolikor toliko pridobile. Tudi prvi večerni vlak naj bi toliko kasneje iz Ljubljane odhajal, da bi imel zvezo z vsemi vlaki, ki prihajajo do 7. ure zvečer v Ljubljano. Ker vozni red še ni perfektno sklenjen, bi bil še čas, da se merodajni činitelji (n. pr. trgovska zbornica, županstva) že prej resno pobrigajo za uvedbo vsestransko ugodnejše železniške zveze na novi progi. Zgradba železniškega mostu čez Krko. Tujcu, ki v tem času pride v Novo mesto, se nudi zanimiva prilika občudovati, kako hitro se dandanes grade težavne stavbe kakor je železniški most čez večjo reko. Od mestne strani je zgradba že tako napredovala, da bo most do polovice Krke v glavnem že ta teden dovršen. Železni most se na eni strani opira na podstavek zadnjega izmed visokih kamnitih opornikov, na drugi strani pa na keson stoječ sredi Krke. Na desnem bregu Krke v bli-ž,ni postajice Kandija pa se je izvršil leseni most, segajoč do kesona in na katerem se bo po vzorcu prvega dela mostu izvršila vezava železnih delov pravega mostu. Ce ne bo vreme preveč nagajalo, bo ves most že ta mesec izgotovljen. Dela se pa "^pretrgoma svetek in petek, pa tuai v najhujšem mrazu, kar vzbuja splošno občudovanje. Med delavci-tesarji je opaziti največ krepkih gorenjskih postav, monterji so večinoma Čehi. Zgradba je zanimiva in se lahko opazuje spotoma od novomeške postaje proti mestu nad izhodiščem predora. Smuški tečaj v Bohinjski Bistrici, ki ga je priredila Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem za gorske vodnike in lovce ima 12 udeležencev, ki so pod vodstvom Badi-ure dosegli jako lepe uspehe in nad-»iejo sfcoro popolnoma samoti flpinsko smuško tehniko. Te- fe ‘f Pričel dne 2. januarja in se Konca dne 10. Januarja in se pri tej Priliki priredi mala smuška tekma za udeležence tečaja. Ob nedeljah in praznikih pridružijo se temu tečaju tudi drugi smučarji iz Trsta in Oo-rice ter je vozilo minulo nedeljo nad smučarjev v okolici Bohinja, ki ima jako ugoden smuški teren za začetnike. Deželna zveza namerava vsled tega prirediti ob nedeljah in Praznikih daljše smuške izlete, katere bode vodil in aranžiral zato določeni učitelj. Opozarjamo prijatelje smuškega športa že danes na to. Telovadno društvo »Sokol« v Domžalah naznanja, da priredi v nedeljo 1. februarja 1914 v Sokolskem domu v Domžalah svoj običajni plesni venček. Cenjena društva v okolici se prosijo, da to prireditev blagohotno vzamejo v znanje. Na zdarl Telovadno društvo »Sokol« v Mavhlnjah priredi v nedeljo dne 11. •m* veselico s petjem, igro in ple-Zabave obilo! V blagohotno stvijk s*avnemu bližnjemu občin- I.. Telovadno društvo* Sokol« ^,tfla - Šmartno vabi svoje člane na v. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne v Sokolskem domu (v sobi slov. bralnega društva) v Litiji z običajnim dnevnim redom. Iz Brežic. V nedeljo, dne 11. t. 5?: Popoldne ob pol 4. uri priredi naša triu ca gledališko predstavo »Le- dohr!9^’*' ki se ie že enkrat z zelo °rim uspehom uprizorila. kor se Požar v tovarni. Ka- t. m. v tamošmft poroira’ }e dne 7-tov Oaumond L Mar?l.{.,,mov bra* plodiral bencin. VsTfnSllferci eks* Ogenj se iesil„„ gorel ie strop, tako da se l h, nadstropje zrušilo. Pod tem nadstro° P.lem se je nahafala pisarna neke zavarovalne družbe, tako da je bilo naenkrat vse osobie v plamenih. Dve krmtoristinji sta popolnoma zgoreli, vjn mesto nesreče je takoj prihitela nj^arna hramba, ki je ogenj poga- no i ^r‘ tem so 'z gorečega p ana. — Klerikalna gledališka cenzura se je torej poostrila. Nad vsem moralnim klerikalcem se zdi nemoralna že vsaka beseda. Gospodje so baje zahtevali od g. Borštnika, naj igra same stare stvari. Toda same »Revčke Andrejčke« in »Brate Martine* tudi Ljubljančani ne morejo gledati. S tem so moralisti seveda spravili g. Borštnika v tak položaj, da si ni vedel kam pomagati. Kaj dobrega ni smel dajati — kaj slabega pa — ni neslo. Tako je klerikalna cenzura — o kateri govorimo tudi na uvodnem mestu — uničila slov. gledališče. Ta kulturni' čin gotovo zasluži, da se primemo proslavi. — »Berllner Tagbtatt« — torej nemški list svetovnega imena prinaša članek »Die Blutschwifzerin aus Laibach« — torej tako svetov-noznana bo postala naša bela Ljubljana. Ker se ne moremo pred svetom pokazati s kulturo, nas bodo spoznali vsaj po slerikalnih škandalih. — Prejeli smo: Napad na »Dnevove« urednike.„kj ga Je priobčil dr. Poček pod »Poslanim« v »Slov. Narodu« je zelo značilen za dr. Počka in za »Slov. Narod«. Vsak je namreč lahko opazil, za kake besede toži dr. Poček razne ljudi. S tem je samega sebe postavil pred javnostjo v nailepšo luč. Zanimivo pa le tudi to. da ima ravno dr. Poček toliko takih afer z ljudmi. Zakaj jih pa nimajo drugi advokati. To je za njega slabo znamenje. Sicer pa so te stvari dovoli v javnosti znane. Zato je tudi »Slov. Narod« marsikdo obsoial. — Dr. Poček si misli, aha, zdaj sem jim pa dal. Rad bi bil ironičen in morebiti celo duhovit. Toda njegova modrost bi imponlrala samo gluhim Indijancem ... — Dr. Poček: ali vi to razumete? Ne, ne razumete. Zakaj pa ne razumete? Zato, ker si imponirate sami sebi, ko je priobčil »Narod« vaš tragikomičen roman. — Dr. Poček se hvali, da ni najslabša duša ria svetu. Lastna hvala! Ali pa sploh imate dušo, gospod doktor ? — Iz seje krnjskega dež. šolsk. sveta, dne 8. jan. 1914. Imenovani so: Weis Alojzija za Rako, Polh Marija za Št. Jernej, Kadunc Ivan za nadučitelja pri Sv. Gregorju, Ravnikar Kristina za Sv. Križ pri Kostanjevici, Fabinc Franc za II. mestno deško ljudsko šolo v Ljubljani, Labernik Ignacij za I. mestno šolo v Ljubljani, Hladnik Marija za Kostanjevico, Cepuder Marija za Travo, Samec Franc za nadučitelja v Krko, Michler Ivan za Vrhniko, Levec Marija za Presko, Čermelj Kornelija za Cerklje na Dol., Javornik Jožefa se premesti na Kal pri Št. Janžu, Sketelj Marija za Kolovrat, Cigoj Pavla za Koritnico, Jevnikar Lorene za Št. Vid pri Zatičini, Vohinc Edvard se premesti iz Cerkelj na Dol. v Mengeš, Franc Kotnikovo ustanovo se podeli stud. vet. Jerina Franc. — Razširijo se šole: v Šmihelu pri Žužemberku na dvorazredno. na Sodražici na šestrazr., v Mokronogu se ustanovi ena vsporednica. — še enkrat se razpiše učno mesto pri D. M. v Polju, učiteljsko mesto v Toplicah pri Zagorju. — Josip Schwei-ger, pravi učitelj na II. drž. gimn. v Ljubljani se stalno namesti z naslovom profesor. — Učiteljiščniki, ki uživajo drž. ustanove, se bodo morali zavezati, da bodo vsaj šest let služili kot učitelji na Kranjskem.. — Razpis učiteljskih služb. V šolskem okraju ljubljanske okolice se razpisujejo naslednja učna mesta z zakonitimi prejemki v stalno na-meščenje: Eno učno mesto na dvo-razredni ljudski šoli v Grosupljem; nadučiteljska služba na trirazredni ljudski šoli v Horjul ju; učno in voditeljsko mesto na enorazredni ljudski šoli z začasnim II. razredom v škocijanu; nadučiteljsko in učiteljsko mesto na novoustanovljeni dvo-razredni ljudski šoli v Logu; nadučiteljska služba extra stafum na dvorazredni ljudski šoli v Šmartnem pod Šmarno goro in sicer za dobo dopusta sedanjega nadučitelja; eno učno mesto na osemrazredni dekli-JUrr Httdakf šoti v Spod. Šfškt; učno in voditeljsko mesto na enorazredni ljudski šoli v Zapotoku. Pravilno opremljene prošnje za eno izmed teh učnih mest je za vsako posebej predpisanim službenim potom vlagati do 10. januarja 1914 pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Ljubljani. — Albanski klub. Dovolite, gospod urednik, da povzamem danes zadnjič besedo o tem .hentanem albanskem klubu. Meni se sicer zdi, da morim sebe in druge, toda več naročnikov »Dneva« iz dežele me je pozvalo, na) pojasnim popularno vso zadevo, da ne bo kakih nepotrebnih nesporazumljenj. Ako se rad uklonim tej zahtevi, upam. da bodo bralci tem agilneiše agitirali za »Dan«, da mu pridobe čim največ novih naročnikov. — Torej tista gospoda. ki sta izvršila preiskavo v moji sobi. sta govorila nemški. Naj-brže sta dospela iz Dunaja, kajti ljubljanske detektive pozna vsak slepec. Teh gospodov pa niti jaz nisem poznal. — Lani sem jaz namreč večkrat poudarjal, da govorim albanski bollše, kot rigajo osli. in sem prosil za kako mesto albanskega ministrskega uradnika. Delodajalci so odgovorili, da ugode prošnji, če vpošlietn izpričevalo od psihiatra, da sem vročekrven. Izpričevala pa nisem dobil, ker sem hladnokrven. Nb. lepega dne sta me posetila dva neznanca. Jaz sem ravno pisal tragikomedijo: »Špijon ali Šen pustne noči«. Naibrže je bil naslov sumljiv in sta vsled tega pobrala papirje. Nista mi jih še vrnila pustolovca. — — Odborova seja »Matice Slovenske« 22. decembra 1913. G. predsednik poroča, da je g. dr. Fran Zbašnik odložil odborništvo. Bivšemu odborniku in ključarju se izreče zahvala. Na njegovo mesto se za ključarja izbere g. ravnatelj A. Koder. — Katalogizirale Matičine knjižnice prevzame g. magistratni asistent R. Svetlič. — Matica se je udeležila sprejema člana Švedske Akademije dr. A. Jensena. Z obširnejšim dopisom je pozdravila slavje stoletnice Petra II. Petroviča Njegu-ša. pesnika »Gorskega Venca«, na Cetinju ter se po g. predsedniku udeležila Einspielerjeve svečanosti v Celovcu. — Po poročilu »Društva )n4r..,'-iev se delo za te’slovar v smislu svuječasmh sklepov vrši dalje in bo začelo uredništvo »Vesti inž. in arhit.« tekom leta 1914 priobčevati nabrani materi jal. — Kot Ustanovniki so na novo pristopili g. prof. dr. Bazala v Zagrebu, g. dr. Kreti v Ljubljani in Ljudska šola v, Samostanski ulici v Zagrebu. —< Predlogu zemljepisnega odseka, naj bi se Matičin Zemljevid slovenskega ozemlja mehanično razširil na severu in jugu, se ne pritrdi. — Obseg knjig za 1913. bo znašal preko 90 tiskanih pol, torej kakih 30 pol več nego lani. — O »Prevodih iz svetovne književnosti« se bo v kratkem vršila druga anketa. — Določijo se honorarji pisateljem in urednikom za L 1913. — Letos poteče 50 let od ustanovitve »Matice Slovenske«. Marca meseca, ko bo glavna skupščina »Matice Slovenske«, bi kazalo, prirediti ciklus predavanj, kjer bi se — morda skioptično — kazali rokopisi in tiski protest, dobe, Pohlinove, in Vodnikove dobe, in Prešernove dobe. Ker poteka 500 let od zadnjega ustoličenja koroškega vojvode, bi se eno predavanje tikalo tega spomina ter oni obred tolmačilo z narodno in socialno zgodovinskega stališča. — »Ižansko narodno blago (pravljice) bi bilo primerno posebe izdati kot vzorec, kako naj se nabira narodopisno gradivo. — Izmed novih poverjenikov sta s posebnim uspehom delovala g. Z. Vargazon in gdč. Iva Dolinšek na Polju pri Zatičini. Da se da tudi v malih krajih mnogo doseči, kaže n. pr. uspeh dr. Krefta pri Sv. Juriju na Ščavnici. V zadnjem času se je ustanovilo nekaj novih poverjenikov. — Slovensko gledališče. V nedeljo 11. t. m. se uprizorita v deželnem gledališču dve velezabavni burki, ki sta želi po vseh večjih gledališčih sijajne uspehe in sicer se igra popoldan ob 3. pri primijeri dne t. jan. z velikanskim uspehom uprizorjena burka »Navihanci« ob znižanih cenah zadnjikrat v sezoni, na kar še enkrat opozarjamo posebno odre po deželi. — V glavnih vlogah so zaposlene dame Bukšekova, Gjorgjevičeva, Wintrova, GorjUpo-va in g. Juvanova, ki igra neumno deklo Špelo, katero je pri primijeri izborno kreirala. Glavno moško vlogo igra g. Skrbinšek, v večjih vlogah zo zaposleni še gg. Peček, Šest in Drenovec. Predstava se vrši pod snretno in vestno režilo g. Povheta. Konec ob V* 6. —- Zvečer ob pol 8. burka »Oj tl tasti« (Gospod senator). Ta igra je repertairni komad dunajskega dvornega gledališča, ki ob vsaki uprizoritvi napolni gledališče. Snloh na Sta obe burki polni komičnih zanletllatev fn kdor se rad zabava in smele, bo zadovollen odšel iz gledališča. Glavno vlogo sena-torla igra to pot mesto g. Danila maškarakterni bonvfvant g. Peček, ki se je pred kratkim povrnil od vojakov in bo odslej zopet redno nastopal. Glavno humoristično vlogo (dr. Gehringa) igra g. Povhe, Mittel-bacha g. Šest. niegovo soprogo ga. Bukšekova. ostale vloge so v rokah še dam Wintrove. Juvanove in Ojorgievičeve In gospodov Škrbin* ška In Groma. Burko le vestno naštudiral režiser g. Skrbinšek. Konec ob % 10. — »Slovenski Branik«, št. 1. letošnjega leta je ravnokar izšel. Prinaša lene informativne članke o naši narodni obrambi, bogat na je tudi vestnik, ki nudi točen razgled po slovenski zetnlii. Rodrdlnbi, naročaite! — Koncert v Kranju, na katerem nastopita znani tenorist Josip Riiavec in nadarjeni violinist Ivan Trost, se vrši v torek 13. t. m. v sokolski dvorani. Ista umetniška dvojica nastopi prihodnji teden tudi v Novem mestu. Natančneje prihodnjič. — Društvo c. kr. poštnih In br-zpjavnlh uslužbencev priredi plesni venček, kakor je bilo že naznanieno v soboto zvečer ob pol 9. uri v »Mestnem domu«, spojen z enodejansko burko »Ozdravliena ljubosumnost«. »Ozdravliena liubosumnost« le naslov nove Izvirne slovenske burke ki io uprizori priznana gledališka družba iz Juga na plesu c. kr. poštnih uslužbencev. Nalašč za ta večer je bila pisana ta nova burka. Gosood malor Majer boleha na domišljiji, meneč, da ga tare protin, niegova soproga Mara pa živi v fiksni ideli, ljubosumne žene. Hišni priiateli polkovnik pl. Giorgiiev ozdravi na nrav originalen način oba. Pri ozdravljenju pomaga hišina g. maioria in sluga Fric. ki služi g. polkovniku. Burka je pisana v modernem tonu in preveva vsa dejanja zdrav humor. — l jubljanski šahovski klub Ima v soboto dne in. t. m. v restavraciji pri »Zlati kapfii«. Sv. Petra cesta 25. točno ob pol 9. uri zvečer svoj II. redni občni zbor z navadnim dnevnim redom. Prijatelji šaha dobrodošli. — Pevsko arustvo »Slavec« priredi v nedeljo dne 11. t m. svoj drugi društveni sestanek v društvenih prostorih v »Nar. doma«. Na sporedu je: petje mešanega in moškega zbora, solospevi, komični prizori itd. Vabimo tem potom vse člane, članice in prijatelje društva, da se tega, res prijetnega večera polnoštevilno udeleže. Vostpnine ni ni-kake. Začetek ob 8. uri zvečer. — Na »Slavčevi« maskeradi, ki se vrši na pustno nedeljo dne 22. februarja, se bode zopet plesala »Češka narodna četvorka«. V to svrbo se že vrše skušnje pri »Stavčevih« plesnih vajah, katere so vsako nedeljo In praznik od 3. pop. do 7. nre zvečer. Prijatelji plesa, ki žele plesati na maskeradi res krasno »četvorko«, naj redno zahajajo k vsem plesnim vajam, — Društvo Jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani pmedi v petek 9. t. m. ob 8. uri zvečer v posebni V)bi restavracjie »Zlatorog« prijateljski sestanek, na katerem predava tov. Pečar o reviziji zadrug. Tovariši udeležite se sestanka polnoštevilno. Odbor. — Društvo c. kr. davčnih uradnikov za Kranjsko vabi k XII. rednemu občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo, dne 11. Januarja 1914 ob 10. ari dop. v dvorani hotela »Ilirije« v Ljubljani. Tovariši, udeležite se občnega zbora polnoštevilno! S kolegi jalnimi pozdravi! Za odbor: Mak-so Lilleg, t. č. predsednik. Joža Bekš t. Č. tajnik. — Glavni semenj za kože, ter kožuhovino se bode vršil v ponde-IJek dne 26. t. m. kot navadno v skladiščih tvrdke »Balkan«, trgovske, Špedlciiske In komisliske del. ir. na Dunajski cesti Štev. 33. na kar se gg. Interesentje blagohotno oporni jak), tozadevna pojasnila pismeno ali teiefonično dale zgoraj omenjena družba brezplačno. Telefon št. 100. — S tem opozarjamo tiste prodajalce kožuhovine, kateri nameravajo letos svoje blago na trg prinesti, da isto na mesto, da ga kot navadno po raznih gostilnah ponujajo prekupovalcem, naravnost pripeljejo s seboj ali dopošlejjo »Balkan«, trg. šped. In kom. del. dr. na Dunajski cesti štev. 33. katera bode brezplačno stavita na razpolago skladišča za razprodajo. Ker se pri »Balkanu«, trg. šped. in kom. del. dr. vrši glavni semenj Jn se tam zbero kupci kožuhovine Jz Gradca. Dunaja, St. Poltna. Budimpešte, Monako-va, Lipskega Itd., Je domačim prodajalcem dana ugodna prilika, da svoje blago bolj drago in , naravnost brez prekukovalcev konsumentom prodajo, obenem se opozarja na današnjo obiavo semnja. — Umrli so v Ljubljani: Frančiška Fišter, žagarjeva žena, 37 let. — Josip Krošelj, sin želez, premika-Ča, 7 mescev. — Franc Zaletel, mestni delavec, 64 lek «— Alojzij Ljubič, mestni ubožec, 78 let. — Anton PJ-terl, klenarski pomočnih, 48 let. — Žrtev odlične gospe, drama Nordisk film Co. Iz balkanske vojne v 4 delanlih. v kateri Igra glavno vlogo Bettv Nansen, Je poleg 5 drugih krasnih slik na vsporedu v kinematografu »Ideal«. Nadalle se predvaja še izven sporeda zabavna veseloigra »Kako sem se poročil«, v glavni vlogi znana komika Oigetta In Rodolfi. V soboto »Senzacilski proces« ali »eno minuto prepozno« v 3.,de’aniih in amerikanska veseloigra »Vojna v miru«. Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina0 / \ ■ ■ ■ Razne zanimivosti * Izumiranje Indijancev. Indijanci Združenih DTŽav, zlasti oni v južnozapadnih deželah tako zelo izumirajo, da bodo, kakor poročalo sta tisti, že nekako v teku 40 let izumr- tukaifnja podružnica N. D. O. kamnosekov, katnnolomcev in likarjev kamenja (fregadori) društveni shod v prijazni gostilni gosp. Caharija. Shodu se je odzvalo veliko število delavcev članov, med njimi tudi članov svetokriške podružince. Shodu je predsedoval predsednik Vižovlj-ske podružnice tov. Pernarčič, centralo je zastopal tov. Rud. Pregare iz Trsta. Tov. Pernarčič pozdravi navzočej poudarja pomen delavskih shodov m opraviči druge tovariše, ker niso došli zraven radi jako slabega vremena ter končno podari be-sedot ržaškemu odposlancu tovarišu Pregarcu. Tov. Pregare, burno pozdravljen, poprime takoj besedo, se primerno zahvali ter v poljudnem in dobro premišljenem govoru navzočim raztolmači pomen delavstva, njegove borbe in njegovo bodočnost. Oovornik je segel globoko v zgodovino delavstva, primerjal različne organizacije, kaj vse storijo za svoje člane ter sklepčno tudi ožigosal tukajšnjo socialno demokratično stranko ter z več slučaji dokazal ter pobijal nfih mednarodnost, ki je na veliko škodo domačega delavstva, osobito tukaj v Nabrežini. Zaključil Je: »Delavci, prebudite se ter odpravite suženjstvo v narodno - napredni Nabrežini, v katero je zašla po krivdi socialnih demokratov. Navdušen aplavz je sledil, ko je govornik končal svoj govor. Oglasi se nato tov. Andrej Juriča, ki je v ognjevitem in navdušenem govoru budil vse zaspance, namreč tiste, ki se slepo pokore socialističnim voditeljem ter pri tem zatajujejo svojo narodnost ter tako pustijo, da tujci gospodarijo na domačih tleh. Tudi ta mladi pristaš N. D. O. je žel vse .splošno pohvalo od navzočih tovarišev. Ker se ni nobeden več priglasil k besedi, je predsednik zahvalil vse navzoče, njih trezno in mirno vedenje in zaključil ta velepomembni shod ob 4. uri popoldne. Nato je sledita tajna seja pripravljalnega odbora, katere so se udeležili še nekdanji člani ter po stvarni debati sc je sklenilo, da se skliče ustanovni občni zbor že prihodnji pondeljek, to je 12. prosinca 1914. ob 3. popoldne v teh prostorih. — Nekdanji socijalist. Veliki slovanski ples v Trstu. Slovanska Čitalnica, českd Beseda, Dalmatinski Skup, Srpska Citaonica In hrvatsko društvo »Štrossinayer« v Trstu vabijo na veliki slovanski ples, ki se vrši dne 17. januarja 1914 v vseh prostorih »Narodnega doma« v Trstu. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina K 4.—.. za rodbino (tri osebe) 10 K, lože 20 K. Svira godba c. kr. bos. herc. pešpolka št. 4. Podružnica N. D. O. v Skednju pri Trstu priredi v soboto, 10. t. m. ob 7. in pol zvečer društven shod v dvorani »Gospodarskega društva« v Skednju. Na tem shodu se bo razpravljalo o zadevah delavstva v plavžih. Potrebno Je, da se ga delavci udeležijo v čim večjem številu. Podružnica N. D. O. v Sv. Križu pri Trstu vabi svoje člane in prijatelje na zborovanje, ki bo v nedeljo dne 11. t. m. ob 3. popoldne v društvenih prostorih. V svrho določitve volilnega odseka, ki bo imel nalogo sestaviti kandidatno listo za bližajoči se občni zbor deželne organizacije N. D. O. za Trst in okolico, se vrši v nedeljo dne 11. t. m. ob 10. uri dopoldne sestanek vseh članov N. D. O., ki spadajo v področje deželne organizacije NDO. za Trst in okolico. Sestanek Je torej važen, zato naj se ga udeleže tovariši v kolikor mogoče velikem številu. Zlasti pa je potrebno, da so na njem zastopane vse podružnice, zveze in skupine. Mislimo, da se bo vsakdo zanimal za to, kdo bo v bodoče vodil našo organizacijo. Plesna šola N. D. O. se vrši za-naprej vsak pondeljek, četrtek in pe tek od 8.—10. zvečer pod vodstvom plesnega profesorja g. Umeka. Oddelek skupine »Viktor Par ma« v Trstu priredi v nedeljo dne 11. t. m. izlet na hrib Sladnik, odhod s prvim vlakom iz postaje sv. Ivana ob četrt na 6. zjutraj. Prijatelji društva in drugo občinstvo je vabljeno naj se jej pridruži. To se je zgodilo v slučaju, kf ga hočemo popisati tako, kakor se ie zgodil Priprava, Gospa C. M. V Trstu se Je vsa srečna in zadovoljna pripravljata za v gledališče. Tja hodijo tisti, ki imajo dovolj denarja in drugih ugodnosti. Krasno so oblečeni in bahajo se nakitom, katerega vrednost je tolika, da bi bilo s tem denarjem mogoče nasititi reveže treh dežela. Tudi gospa C. M. ni hotela zaostati za drugimi; zato si je iz svoje blagajne izbrala najkrasnejše dragulje in se ž njimi okrasita. Kdo ji je pomagal? Poročita sicer o tem molče. Ker je pri imenitnikih navada, da se pri vsaki stvari poslužujejo lakajev, slug, hišen in drugih oseb, je čisto gotovo, da se je tudi gospa poslužila pri napravljanju svoje hišne. Ta hišna je pa šele pred kratkim vstopila v njeno službo in gotovo ni bita posebno bogata. Gospa o njej ni vedeta druzega kakor da se imenuje Marija in da je iz Italije doma. Bomo videli, Če je storila pametno, da se je pri oblačenju poslu-žila svoje hišne. Kakšni so morali biti občutki hišne, ko je videla v blagajni takšno bogastvo. vele o davku. osebnem dohodninskem tudi Po gledališču. Po predstavi je. Vsi so se dobro zabavali, gospa C. M. V prav dobrem razpoloženju se je odpravita domov. Ko je prišla domov, se je začeta pripravljati za počitek po trudapol-nem delu. Sneta Je svoje prstane, zapestnice, verižice, broše in druge nepotrebnosti ter odprta blagajno, da jih spravi. Groza — blagajna je prazna. Komaj Je odprta blagajno, že je zakričala od strahu. Slabo JI ni ravno prišlo, ker presenečenje, ki Jo Je pričakovalo v blagajni, le bilo preveliko, kakor pa da bi bil čas za nezavednost. Kaj Je videla v blagajni? Nič! Ker blagajna Je bita prazna. 40.000 K šlo v »promet«. Kako Je to mogoče, saj je preje bilo v blagajni raznih vrednosti za 40.000 K, sedal pa niCt Zginilo je za 35.000 K dragocenosti; 2255 K v gotovini in ena obligacija za 2100 K. Hišne nikjer. Ko Je prvi strah minil, ie gospa ooklicala hišno, misleč, da bo ta kaj vedela povedati, kaj Je z dragulji. O, seveda bi vedela, toda hišne ni bilo nikjer. Vse klicanje zaman; o hišni nikakega sledu. Jasno kot beli dan Je, da je hišna v nekaki zvezi z zginolimi dragu-ji. Morda se za tem krije še grozna ragedija, kdo ve? Toda draguljev m m gospej m ijreostajalo druzega, kot naznaniti to na najpristojnejše mesto, na poli: cijo, ki bo svojo dolžnost — iskati tatu — v polni meri storila m tako deloma izpolnita pričakovanja okradene meščanke. . Kaj je s hišno, se dosedaj še ne ve. Češko - nemška pogajanja. Dunaj, 8. januarja. Grof Stiirgkh je povabil češke stranke In veleposestvo k pogovoru, da se določi baza za češko - nemška pogajanja. Konference se bodo vršile 20. in 21. t. m.; na teh konferencah predloži Stiirgkh vladin elaborad, ki naj služi kot baza češko-nemšklh pogajanj. ALBANSKA POLITIKA. Dunaj, 8. januarja. Vesti o albanskih prevratih so kljub vsem de-mentijeni, resnične. Dejstvo je, da se je poskušal prevrat, toda se je ponesrečil. In ravno vsled tega sta Izet paša In vlada podala izjave, da ona s celim podjetjem nimata ničesar skupnega. V Valonl je prišlo do številnih aretacij, ravno tako'Drač. PRINC WIED PA VSTRAJA. Berolln, 8. januarja. Po informacijah Iz merodajnih krogov, princ Wied vstraja kljub temu, kar je napravil Izet paša, na svoj) kandidaturi. Njega ne zmoti nobena reč. On pojde naprej. POLOŽAJ V EVROPI - KRITIČEN. Pariz, 8. Januarja. Mladoturški načrt z Izet pašo se smatra ponesrečenim, ker je prezgodaj prišel na dan, ne more se pa tajiti, da je načrt faktično postojal In to da misliti, v tem soglašajo vsi tukajšnji listi. »Figaro« piše, da je splošni položaj v Evropi vedno bolj negotov, da se je nabralo še toliko netiva, da bo pravi čudež, ako se posreči prebroditi vse potežkoče in aplaiuiratl vsa nesoglasia. Do skrajnosti so napeti odnošajl med Grčijo In Turčijo; nerešeno vprašanje juinoaibansklh . mej in albansko vprašanje sploh; na- | peti odnošajo med Rusijo In Turčijo | — vse polno vprašanj, ki se marajo čim prej rešiti, težko je pa najti formulo za mirno rešitev. Evropa se ie dolo ni nahajala v tako kritičnih časih kot se nahaja sedaj ie od začetka balkanske vojne. Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 6 vinarjev. Najmanj« aneaek so vt-narlev. Plamenim v|»r«i«n|em |e priložiti mamko M vltiarlev. — Pri malih Oglasih nH popusta hi se plačulcio vnaprej; zunanji iaserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob I. nrl zvečer. Sprejme se takoj kovaški pomočnik v trajno delo na deželo. Poizve se pri: Jos. Kunstler, Ljubljana, Lepi pot 1. 1386-3 ■■»»■■■BKBiiBMi Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd. Ibbbbbbbbbbbbb Nad K 20-- dnevno zaslužka! Velika tvrdka ur in draguljev Išče zastopnike. Ponudbe: F. BUDA, Trst, via Scalinata štev, 1. Pozor! Pozor! 86.000 parov čevljev, 4 pari čevljev K 9’—. Zaradi večjega nakupa čevljev najnovejše oblike razpošilja spodaj označena tvrdka 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zadrgo, rjavih ali črnih s trpežno zbitimi podplati, jako elegantnih, vsi 4 pari samo K 9— po povzetju. K. Schuhvraren-Ezport A. fie«. Krakov (Avatr.) Estera g 8—572. Ako ne ugaja, zamena dovoljena ali denar nazaj. Pri naročilu je navesti velikost v centimetrih ali številka. Sprejme se takoj dober, lir in zanesljiv zastopnik oziroma tudi proti mesečni plači proviziji, oziroma kompanjon pri reelnem podjetju. Kapitala: se ne zahteva, le pridnost in nekoliko trgovskega znanja. Ponudbe do 16. t. m. na „Prvo anonČpo pisarno* v Ljubljani podli »Zastopnik in kompanjon**. • li ako bo šlo tako dalje. Iz statistike _ . . j t • Je posneti, da je sedanje izumiranje S6nZ3C10n6tn& tudečega plemena skoro 50 odstot 1 LJUBLJANA • komenskega ulicA' h \ SEP-ZDRrt/NK.PRMARu- FTR. DERGANC kov in ako se to na tak način ne o meji, bode pleme v bližnjem času polonoma izginilo. Sedaj umre približno 50 Indijancev na dan, ne vštevši novorojenih. Najbolj čudno pri tem pa Je dejstvo, da najbolj gi-nevajo Indijanci v gorkejših krajih, posebno v Californiji, dasi imajo vsled ugodnih podnebnih razmer največ priložnosti gibati se na prostem. Trst. Iz Nabrežine. (kasnjeno.) Minoli (Po pomoti zaleden sklicala je Tatvine so sicer na dnevnem redu. Nekatera je srečnejša, druga manj. Nekoga ujamejo; drugi Jim odnese pete. Policajem namreč. Po navadi bogatih in lepo oblečenih ne ujamejo. Reveža, če ukrade kos kruha pa takoj zašijejo. Aretirajo ti ga brez povoda, pa se naknadno izkaže, da je videl v kruhu sredstvo za utešitev svojega gladu. Ujeli so ga in policija si mane vsa zadovoljna roke in sodniki, vsi resni in moralni, ga obsodijo, ker se je hotel nasititi. Pravo senzacijo vzbuja tatvina, ki je velika, ki jo je izvršil eden od revežev — pa ga kljub temu niso ujeli. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. MED GOSPOSKO ZBORN!CO IN PARLAMENTOM. Danah 8 Januarja. Danes dopoldne se je na vseh koncih In krajih konferlralo med gosposko zbornico in med parlamentom. Dopoldne je predsednik gosposke zbornice VVIndlschgratz konferl- ral s predsednikom Parlamenta dr. Sylvestroin o včerajšnjih sklepih gosposke zbornice glede skupnih sej obeh komisij- Wlndlschgr8tz je predlagal, da naj bi se skupnih konferenc, ki bi Imele rešiti sporno vpra-šanie novele o osebni dohodnini, udeležile komisije z 18 člani. Dr. Svlvester je to zahtevo zavrnil In zahteval, da bodi v komisiji 52 članov, zato, da bo mogoče se skupnih posvetovanj udeležiti zastopnikom vseh strank. Popoldne je dr. Svlvester kon-feriral v isti zadevi z grofom Sturg- khom. , Jutri dopoldne se vrši konvent senjorjev, ki bodo v zadevi odločili. Jutri popoldne se vrši seja parlamenta. Na dnevnem redu bo prvo branje o proračunskem provlzorlju, ter obravnava o skupni seji obeh davčnih komisij v svrbo rešitve no- Dober cen premog vseh vrst pr Fran Uher, špediter Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Koks"! ~x'elefo^ses- I Briketi. /r Radi prešle sezšje se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zm-• . ‘ . Žanih cenah. . ‘ . Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 132. J