Poštnina plačana v gotovini. Leto LXIX. št. 79 Ljubljana, ponedeljek 6. aprila 1934 Cena Din LOTEHSKI t zna j a vsaK dan popoldne, izvzemsa nedelje ld prazniKe. — lnseraa do 80 pem vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji Inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — >Slovenski Narode e»ija mesečno v Jugoslaviji Din 12-, za inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Bnafljeva ulica Stev. 6. Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 ta 31-2« Podružnice: MARIBOR Stroasmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c telefon št, 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351. Francoski odgovor na nemško spomenico: „ Francija ne bo nikdar dopustila nove pangermanske ekspanzije!" Hitlerjevi predlogi imajo samo namen v srednji in vzhodni Evropi — Mednarodno pravo mora ostati nad politiko nasilja — Francija slej ko prej predpostavlja vzajemno pomoč in kolektivno varnost favoriziranju napadalca rariz, 6. aprila, z. Francoska nota, ki pr> jo sestavili na poslanički konferenci v Fanzu, po svoji vsebini v celoti še ni znana. Vendar se je izvedelo, da bo francoska \lada v njej predvsem ugotovila, da je IS. ničija stvarno zavrnila predloge locarnskih sil o obnovi prejšnjega mednarodnega reda v Porenju. V notj se bodo obravnavala tudi vprašanja, kj se nanašajo posebej na locarnske države ter vprašanja splošnega /Značaja, ki sc tičejo nove organizacije v Evropi in ki bodo obravnavana s francoskega vidika v posebni noti predložena tudi svetu Društva narodov. Že sed;:j se lahko reče, da bo francoski Odgovor na Hitlerjeve predloge zavrnil pravee in zgodovinske argumente, na katere se sklicuje g. Hitler v uvodu svoje spomenice. Kakor na glasa jo dobro poučeni francoski krogi, naj bi ta uvod nemških predlogov vse bolj služil propagandnim na-menom, nego temu, da bi bil izraz želje, naj se vpoštev&jo stvarna dejstva. <3e bi na te trditve nemške vlade nihče ne odgovoril, bj to pomenilo le okrepitev uspeha berlin-skih diplomatskih naporov, saj se Berlin žc od leta 1919 da'je trudi, da bi čimbolj podčrtal ugotovitev, da Nemčija ni zakrivila vojne leta 1914/1918« Ne glede na moralno ran priznanja o krivdi, predstavlja to pr znanje osnovo mirovnih pogodb. Zaradi tega turij ni mogoče priznati trditve nemške vlade, da je Nemčija sklenila premirje zgolj iz razloga, ker so nasprotne sile priznale vdanih II točk predsednika VVilsona kot trnovo za primerje. V francoski noti bo naglašeno, da je. Nemčija položila orožje, ker je bila po štiriletni borbi premagana. I»-carnski pakt, za katerega se je Nemčija •»vnhoiiim pogajata in katerega je po lastni svobodni 'voljj podpisala, se ne more primerjati s kakšno »vsiljeno pogodbo« z izgo-\ orom, da je ta pakt uveljavil odredbo o rtcroiIitaririn»e.em porenjskem ozemlju. Kar se tiomen?lo konec kolektivne varnosti. S pomočjo teh utrdb bi bila Nemčija sposobna, da sorazmerno z neznatno vojsko onemogoči sleherno franeosko-bri-tansko intervencijo z zaščito obstoječih pogodb, odnosno intervencijo na osnovi čl. J 6 pakta T>.\" proti takemu napadalcu. Cc bi locarnske države v tej točki popustile, bi omogočile Xemč«ji svobodno širjenje njene politični moči v smeri proti srednji in vzhodni Evropi. V ostalem služijo tej skriti nameri rudi predlogi, ki jih vsebuje nemška poslanica. Francoski odgovor in predlogi za utrditev miru bodo na glasujoč te okolšcine pokazali, da predlogi g. Hitlerja nimajo nikakega drugega namena, nago krčiti pot panger-raanizmu, ki bi lahko povzročil novo vojno. Nemško naziranje glede na mednarodne odnosa je je osnovano, kakor to kažejo nemški predlogi in govori g. Hitlerja pred volitvami, /golj na političnem oportumizmn, nikakor pa ne na pravu in spoštovanju mednarodnih obveznosti. Politični razlogi pa so le oni, ki jih Nemčija priznava po besedah samega voditelja države za izraz živ-ljenskih pravic nemške nacije, to je pravic, ki jih hoče g. Hitler definirati po svojem lastnem spoznanju in volji. S tega stališča !P g. Hitler sestavil načrt, ki razlikuje zavarovanje mej v zapadni od zavarovanja med vzhodni Evropi. Takšen sistem nikakor ni mogoče spraviti v sklad z načelom o pomoči vsaki napadeni državi, nego pomeni nasprotno favoriziranje napadalca. Spričo takih načel so nemški načrt v nasprotju z osnovnimi pogoji pakta Društva narodov. Francoska vlada pa postavlja svoje predloge na osnovo tega pakta. Ne le Francija, nego velika večina ostalih evropskih držav, stoji na stališču, da se mir ne j da deliti. Mir je mogoče ohraniti in zava- ; rovati zgolj z izvajanjem načel o kolektivni varnosti, ki so bistveno orodje načela, o vzajemni pomoči. Iz teh razlogov sc bo francoski odgovor povsem skladal z nazira-nji. na katerih je slonel protokol, ki ga Je Fdouard Herriot v imenu Frani je leta 1924 predložil DN. V frartoski noti bo v zaklju- čku naglašeno, da predstavljajo pravo interpretacijo organizacije miru in solidarnosti tudi francoski načrt o evropski uniji iz leta 1928 ter francoski predlogi, ki so imeli namen okrepiti določbe člena 16. pakta Dra štva narodov. Francoske zahteve Pariz, 6. aprila. Francoski načrt o organizaciji evropskega miru se opira na načela Društva narodov, in predlaga organizacijo kolektivne varnosti z medsebojno pomočjo. Zunanji minister Flandin bo načrt izročil locarnskim državam v sredo v ženevi. Pri tej priliki bo zahteval: 1. naj locarnske države ugotove, da je Nemčija odklonila zahteve locarnskih držav, kakor so objavljene v angleški Beli knjigi; 2. locarnske države naj pozovejo Nemčijo, naj med novimi pogajanji ne utrjuje Porenja; 3. naj se nadaljna pogajanja z Nemčijo odklonijo, dokler ta ne sprejme dosedanjih zahtev locarnskih držav; 4. naj se pogajanja med generalnimi štabi Velike Britanije, Francije in Belgije vrše brez prekini tvc. Po izročitvi francoskega načrta zastopnikom locarnskih držav bo francoska vlada načrt objavila. — Odbor trinajstih se šesta-v ženevi 8. aprila, konferenca locarnskih držav pa bo 9. aprila, ker predsednik belgijske vlade Vanzceland, prej ne more priti v ženevo. Pogajanja med generalnimi štabi Velike Britanije, Francije in Belgije se prično v sredo 8. aprila. Tudi Poljaki se drami jo Varšava, 6. aprila AA. (Pat). Včeraj so se vršili v mnogih poljskih mestih sho_ di, ki jih je priredilo združenje za zapadno Poljsko. Na shodih so sprejeli rezolucije, ki obsojajo načine germaniziranja in odtujevanja poljskega prebivalstva v Nem. čiji. Rezolucije poudarjajo, da prebiva v Nemčiji nad en milijon Poljakov. Nem. ške manjšine na Poljskem uživajo popolno ravnopravnost z drugimi državljani. Francijo čaka huda preizkušnja Lyom, 6. aprila. AA. (Havas). Na snoc. nem banketu je dvakrat povzel besedo fcn_ di bivši predsednik vlade Herriot. Njegov C rasgi govor je bil posvečen vprašanjem zunanje politike. Herriot je izjavil med drugim: Pred hami je težka preizkušnja. Zmagali pa bomo le. če se kot državljani svo_ hodne države zberemo okrog republikanske vlade in pokažemo svojo slogo, ka- kršno imajo vsi podobni režimi. Herriot je nadalje naglasa!, da je treba lokarnsko pogodbo ohraniti z Nemčijo aH pa brez nje. Ta naloga jo izvedljiva in je deloma že izvedena. Predvsem pa moramo biti složni. O notranjepolitičnih vprašanjih je Herriot izjavil, da je treba še vedno re_ publiko braniti in da se bodo stranke med volilno borbo morale boriti za >interese republike m miru«. Angleško javno mnenje na strani Nemčije London. 6. aprila, z. V »Snndav Timestt« piše Skrutator, da je treba z Nemčijo po mnenju vsega angleškega javnega mnenja ravnati na osnovi popolne enakopravnosti. Po svetovni vojni Je minulo že 17 let in po splošnem mnenju je treba sedaj kreniti na popolnoma nova pota. Obžalovati je treba, da nastopijo tolikšne ovire proti nar rt n. da hi lahko postal razpotje svetovne zgodovine* Zdaj ni več nevarnosti, da hi mrd pogajanji Nemčija ali Francija izvedli napad. Fgo-toviti pa je treba po dragi strani, da izgledi teh pogajanj niso ugodni, ce se bodo istočasno vršila tudi pogajanja popolnoma nasprotne smeri. Angleško javno mnenje bi z vso silo nastopilo proti neizzvanemti napadu na Francijo s strani Nemčije. Toda nihče ne more prisiliti Velike Britanije, da brani Ren, če pride oh tej reki do vojne nevarnosti zaradi francoskorn*ke zveze. Ce bi se ta vojna končala s prodiranjem Rn?i-di hi morala želeti, naj bi bila stara morje, tedaj hi se morala tega Franeija mnogo bolj bati. kakor pa želi sedaj sama. Tuna Nemčija, ki leži med njo in Rusijo, proti takemu prodiranju Čim odpornejša. Kombinacija med Nemčijo. Veliko Britanijo in Francijo hi bila izredno močna. Proti njej ne bi smel nihče nastopiti. Njen vpliv na mir bi bil vselej odločilnega pomena- Zlata podlaga francoskega frank? Pariz. ;. aprila. AlA. Po poslednjem poročilu francoske banke znasflijo francoske ročilu francoske banke znašajo franc*>-nov frankov. Rezerve so se v poslednjem tednu zmanjšale za 114 milijonov frankov. Poslovni krogi so pričakovali, da se bodo fmneoske zlate rezerve manjšale vsekaiko v večji meri. Menični portfelj se je pove-oal za 11.29 milijonov in je dosegel znesek 10 milijard 934 milijonov frankov. De- Strahovit ciklon N~evvyork, 6. aprila. AA. Havas poroča iz Birminghama v zvezni državi Alamani, da je močan ciklon uničil poj mesta Tu_ pela ob Mississippiju. Dozdaj so našli 40 mrtvih, več sto oseb je ranjenih. Cifri on je zanetil mnoge požare. Iz vseh bližnjih krajev so pripeljali hrano in ovojni ma. terijal. Viharji so bili tudi v sosednih pokrajinah. Tudi tam so zahtevali človeške žrtve 2730 kandidatov za 500 poslanskih mest Pariz. 6. aprila. Za poslanske volitve se je prijavilo 2730 kandidatov. Prva volitev bo 26. aprila. Danes debata v spodnji zbornici London, 6. aprila. V spodnji zbornici bo danes popoldne nova razprava o mednarodnem položaju. Misbjo, da bo angleška vlada dala izjavo o svojem stališču napram . nemškemu predlogu, kakor je to storil 1 nami obtok je znašal 83 milijard 196 milijonov napram preteklemu ff-dnu se je povečal za ;>I6 mii.lijonov frankov. Pasivni tekoči računi znašajo 11 minjard 323 milijonov. Napram preteklemu tedna so se povišali za 412 milijonov. Odstotek kritja glede na skupni znesek denarnega obroka in obveznosti po vidu znau obiskanja. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Sobofa 11. aprilat zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek b*. aprila: zaprto. Torek 7. aprila: Pesem ljubezni. Red A. Sreda S. aprila: Traviata. Gostuje Anton Dermota. Red Sreda. Četrtek 9. aprila: zapTto. Postopanje Avstrije v mednarodni luči: Evropa ne sme pristati na politiko izvršenih dejstev Mala antanta bo zahtevala, da pride avstrijsko vprašanje pred Društvo narodov, ki naj napravi konec stalnemu slepomišenju BEOGRAD, 6. aprila, r. »Vreme« objavlja uvodnik pod nnaslovod: »Po iz* vrženem dejanju na Dunaju«, v katerem se bavi s stališčem ki ga mora glede uvedbe vojaške obveznosti v Avstriji in kršitve mirovne pogodbe zavzeti Mala antanta. Med drugim piše: Mala antanta bo vložila svoj protest. Avstrija ga bo verjetno hladno sprejc: lay prepričana, da vsak čudež traja samo tri dni in da bo izvršeno dejstvo ostalo izvršeno dejstvo, življenja pa bo šlo svojo pot. Če pa se resnično hoče enkrat na: praviti konec politiki izvršenih dej: stev, potem postopanje Dunaja ne sme ostati samo zadeva Male antante in Avstrije. To vprašanje se mora posta: viti vsej Evropi, vsem članicam Dru: štva narodov. Če so se vse kršitve mi: rovnih pogodb razpravljale pred Dru: štvom narodov, zakaj naj bi za senžer: mensko pogodbo to ne veljalo? Tako bo imel vsakdo priliko, da pove svoje mnen je. Način in trenutek, v katerem je av; strijska vlada proglasila kršitev mirov: ne pogodbe, so še poseben razlog, za: kaj se ne sme iti mirno preko tega. Niso se še niti posušile kupice, ki so jih dvigali v pozdra\> o pnsetu Schu: sehniga v Pragi in dr. tlodže na Duna: ju ko je avstrijska vlada napravili ta korak, ne da bi o tem poprej obve* stila svoje sosede. Za samo to dejsh'o mora izzvati popolno solidarnost Če* škoslovaške in Jugosla\rije ter Rumu> nije. Vlade drža\' Male antante so v stalnih stikih in proučujejo ukrepe, ki jih bo treba storiti. Postnpanjc dunajske vlade bo vsekakor predmet razprav na sestanku Male antante v Beogradu. To da če se gleda na to vprašanje s stališča mednarodnega prava, potem to ni samo avstrijsko vprašanje, niti srnnn vprašanje Male antante, nego vpraša nje vse Evrope in zato se mora tudi pretvoriti v prvorazredno e\*ropskr> vprašanje. Zato je za obravnavo tega vprašanja edino pristojni forum Dru-šti'o narodov. Pariz, 6. aprila, z. Pariški listi da nes obširno pišejo o razburjenju, ki je nastalo v drža\'ah Male antante zaradi postopanja Avstrije. Pri tem opozar j a jo na to. da se zaradi tega vednrt bolj vznemirja tudi francoska javnost Fjsti poudarjajo, da je ogorčen ie Male antante uprm'ičeno in da hi bilo na mestu, da nastopijo tudi drža\fe stre; ske fronte, kajti Mala antanta ima pravico zahte\>ati. da dohi primerne garancije ter zagotovilo vsake pomoči za svojo varnost. Vojna v Abe s ini j i: 54.OOO kg bomb v en dnevu Poražena abesinska armada se brez boja nmika v notranjost dežele - Italijani pritiskajo z sredstvi, da bi izsilili popolno kapitulacijo Asmara, 6. aprila. A A. Italijanska vojska je včeraj zavzela Kvoram. Ostanki abesinske vojske bežijo pro* ti jugu. Italijanska napaUalna letala jih stalno zasledujejo in bombardirajo. V soboto so italijanska letala odvrg* la na bežečo abesinsko armado 34 ton bomb in oddala na Abesince 20.000 strelov iz strojnic. Zavzetju Kvorama. pripisujejo itali-janski vojaški krogi izredno velik strateški pomen, ker leži mesto ob stan abesinski cesti proti Adis Ahebi. Kvo* ram so vrata skozi katera vodi pot v notranjost Abesimjc. Maršal Badoglio smatra, da Ho prt* šlo v kratkem do popolnega abesinske* ga poloma. Abesinskemu cesarju pre* nem razsuki abesinske vojske 1 tali i« nom mogoče ustvariti svoje velike nti* črte za bližnjo bodočnost. Med umikom Abesincev so Italijani zaplenili osem abesinskih brzostremih topov najmodernejše konstrukcije. Bombardiranje Desi ja Asmara, 6. aprila, z. Včeraj je šest italijanskih letal botrrbardiralo Desije. Obseg škode še ni znan. Letalec Falcone je včeraj odletd iz Makale v Adis A bebo in nazaj. Mesta ni bombardiral, pač pa je uničil dve abesinski letali, ki ju jc opazil na ta* mošnjem letališču. ObstreHl ju je s strojnico. Poročnik Falcone in njegov spremljevalec .sta lahko ranjena. V rokah italijanskih čet je sedaj v&a pokrajina Kvoram. Italijanska vo>»ka je razpršila še zadnje ostanke nftguše* ve vojske okrog Kvorama. Večina abe* sinske vojske beži proti ju«Ju. Abesinija bo žrtvovana London, 6. aprila. AA. O sestanku od_ bora trinajstih, ki bo v srečk) v ženevi, piše »Daily Telegraph?, da bo odbor na-daljeval svoje delo za mirno rešitev abe. srnske vojne. Pri tem bo upošteval dve okolnosti, in sicer: 1. Abesinski cesar je prišel do s»r>ozna_ nja, da njegova dežola nr moro nuditi na. daljnjega odpora sovražniku, ki je opremljen z vsemi sredstvi m«xlernr oborožitve. 2. Večji del Društva narodov ni več vo- ljan nadaljevati sankcije proti Italiji, mani pa. da bi se poostrile, kar hi h#o potrebno za hitro rešitev sedtmje vojn*. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE ( tirih. fi. aprila. Beograd 7. — . l*ariz 15.205. New York SOS-STo Bruselj M.flO, Milan -4.25. Madrid 41.<*>. Am»t*n!ftm »0*40. Rorlin 123.35, Dinvii ."S7— fVa$a 12.695, Varšava 57-80 Bukarešta 2.50. iS Ji X»JX.X 3-T i ^ S - * J* 3 9 % .t -T J "3" U I I*.« J «71 JJ J jt M. % - j -LJf r m * ■■" * >mj* t« ' Stran i »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 6. april« IMS. Stev. 79 Jutri velika premiera S KINO UNION Po romana F. Dostojevskega ▼ glavni vlogi Raikolalkova: PETER LOŠKE Uspešno delo naših Kolašic Občni zbor Kola jugoslovanskih sester — Za predsednico ponovno izvoljena ga. Franja Tavčarjeva Ljubijana, 6. aprila. Kakor druga, leta, so sc tud:. letos zbrale Kolašice na cvetno nedeljo v Ljilblj&ia!, d* čujejo poročilo glavne uprave o delu v preteklem letu in da obenem kot delegatke poročajo o delovanju posameznih podružnic. Občni zbor Kola jugosiovenskih sester, ki je bil prava manifestacija sloge in ed'nstvo. te org-anzacije. je pokazal, da so Kolašice tudi lani opravile mno^o dela na karitat;vnem polju, zlasti za nebogljeno in pomoči potrebno deco, pokazal jc pa tudi, d« plemenitost in ljubezen do bližnjega med nami kljub težkim časom še ni zamrla. Zboru valkc in štcv'lnc delegatke, ki so prispele iz vseh krajev Slovenije, celo iz oddaljene Crne pri Prevaljah. je ;skreno pozdravila predsednica ga. Franja dr. Tavčarjeva. Njen predlog, da sc pošlje ud *-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vel. kraljic* M-ariji. jc bil soglasno sprejet, prav tako pa tudi. da sc pošlje pozdravna brzojavka Kolu srbskih sestara v Beogradu. S pieteto se je predsednica spominjala umrlih članic zlasti dolgcletn'h odbornic gc. TMke Zba^nikovc in «jc Porabnikove. Pregledno poročilo o delu uprave je podala tajnica ga. Cegnarjeva. Kolo je sodelovalo pri mnog-h prireditvah in proslavah, zlasti pa pri vseh human'h akcijah, h ka- terim jc bilo vabljeno, a »amo je rudi organiziralo razne nabiralne akcije prire-d'lo je materinski dan, razstavo ^Spomini na kralja«, katere čisti prebitek v znesku 17.000 Din jc poklonilo odboru za postavitev spomenika kralja Aleksandra. Omeniti ie treba tudi božičnico na kater" je obdarovalo več sto otrok ln pomoči potrebnih, a poleti je pošiljalo revno deco na oddih na morje. Obširno je poročala taj-n'ea tudi o poslovanju Doma Franje Tavčarjeve v Kraljevici itd. Sledila so poroćMa drugih funkcionark, zlasti vseh delegatk podružnic, ki se vse dr/e smernic centralne organ "zaci je in delujejo po njenih intencijah. Pri vol'tvah je bila soglasno izvoljeni predložena lista s predsednle© go Franjo dr. Tavčarjevo na četa za podpredsednico ga. dr. Ferdinanda Majaronova :n ea. Marija dr. Pirkmajerjeva ter Olga dr. Puco va, za tajnico 1 ga. Gost'ševa. za 11 tajnico Anka Čolnarjeva, za 111 tajnico ga. Angela Gregoričeva. za blagajničarko ga. Ana L'ko/Hrjeva /a pomožni blagainičarki Jožefa dr. Hrašovčeva in Avgusta Starino-va. za gospodarice Ruža Santlova. Mara Fukinova in .Takobma dr. Žitkova ter deset »dbornic in prav toliko numestn'c. v nadzorstvo pa za predsednico ga. Nika Flere-tova ;n za predsednico Marija dr. Rabni-kova. Cvetna nedelja in aprilske norčije Včerajšnji dež je bil najznamenitejši dogodek, ki ga mora zapisati nedeljski kronist Ljubljanu, 6. aprilu. Včeraj so bili naši spoštovani meščani že zek> praznično razpcloženi. Vendar so praznovali še doma. d oči m o velik' noči ne vzdrže nobeno leto v mestu. Zato je bila včerajšnja nedelja precej živahna, kakor so redko nedelje v Ljubljani, in meščani so bili tako založeni z optimizmom, odnosno so se zalagali z njim. da je bila njihova sreča 2e skoraj popolna. Zdaj so celo zadovoljni brez velikih dogodkov, ki j;h neprestano pričakujejo ter že!c, da bi jim ;šli listi v tem pogledu mnogo bolj »na roke«. Kar se tiče degurikov. j:m pa žal ne moremo postreei z ničemer zanimivejšim-kakor da se je to ali ono podrlo. Sladka groza marsikoga obhaja pri tem neprestanem ljubljanskem podiranju, kajti čedalje bolj jasno je. da sc bo Ljubljana podrla brez potresa. Doslej so se starejš. Ljubljančani, ki so doživeli potres in ki se ga še tako dobro spominjajo, neprestano bali, da bo Ljubljano vzel vrag lepega dne, zdaj so pa sprevideli, da potresa nit^. ni treba. Dovolj je že aprilsko vreme, pa poka zemlja, in se rosi 'zidovje kakor na sodni dan. K katastrofe lahko vsaj nekoiiko zadrže s pojasnil'*, in demantiji, sicer bi morali obupati. Olovek dandanes ni več nikjer varen in stabilen. Odpira se zemlia pod njfoi. roŠTJo se najmočnejši zidovi ob njem da mu ne kaže drugega, kakor da sc zavaruje na življenje in smrt. Toda, ko bi vedel, kateri zavarovalnic" se naj zaupa! In, kakor rečeno v uvodu, Ljubljančani goje zdaj najčistejši optimizem kljub vsej nestabilnosti "n grozotam dandanašnjih časov. Včeraj so manifestirali z olikov:mi vejami in oljkova veja je baje s:mhol mini. Kar sc t-'če miru pa prespektive niso baš rožnate (mislimo na mir v meščansk'Ti dru- Narodni železničarji l so zborovali Maribor, 6. aprila. Včeraj dopoldne je bilo v veliki unionski dvoran*, zborovanje mariborske podružnice Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodar je v. Občni zbor, ki je potekel brez običajnih vsakoletnih obravnavanj osebn'h sporov, je vodil zaslužni predsednik g. Jože Vokase. ki je njegova zaaiuga. da se je v udruženje naselila sloga. Uvodoma jc pozdravil številne zborovalce, posebej pa še zastopnika Centralne in oblastne uprave g. Draga Outrata iz Ljubljane, zastopnika oblastne uprave 'z Zagreba g. Batkasa in delegate drugih udruženj. Nato pa je podal izčrpno m stvarno poročilo predsedstva. Orisal je vse deko po-oVražnice. ki n*. imela tankega stališča, saj je morala uvesti v organizacijo najprej tovarištvo, ki je predpogoj vsakega uspešnega društvenega delovanj«. V svojem izvajanju je predsednik tudi omenil, da so se vrste članstva sicer nekoMco razredčile, kar je predvsem posledica premeščen j. raznih neoadoMoljstev zaradi osebnosti in osebn;h interesov ki povdarjal, da so ostali sami složni borci za pravrce železnicarskega stanu. Navajal je rudi. da takega tesnega sodelovanja med podružnico in Oblastno upravo a*ej še ni bilo, kar vse upravicujc na izboljšanje potafeaja, Podiiržarca je v pretekli poak/vtai dobi dosegla precej vidnih r. Za&9tf so to občurfri delavci na iz delavnice to kirrilnJoe, lei so bfli ■i najbolj potrebni. Predsednic je v beseda* obračuna] tndi z največjo poe?rOorjk> z dcnuncrjastvonit pozval žinah v velikem tednu), kajti ženski svet je pred velikim? praznki šc posebno bojevit. Zdaj smo že v najži vahnejši sezoni, ki vsebuje toliko prisrčne romantike, sezon1, iztepevanja prahu in splošnega čiščenja. Zato naj nihče ne zameri gospodinjam, ki so morda zamenjale butare za 'ztepač. Na promenadi in na ulieah sc pa včeraj ni poznalo, kaj sc kuha med S tirni i stenami meščanskih domov. Dopoldne ni tudi kazalo, kaj se kuha pod nebom. Nekaj časa je sijalo sobice in bilo je vprav soparno. Ž;vq srebro v toplomerih je poskočilo izredno visoko in tudi temperatura mladine na promenadi se je nevarno dvignila. Da-mice so promeirralc celo v letnih oblekah (kar pa zahteva tudi moda, ne glede na vreme). Vendar si lahko povsod srečaval meščane, oborožene ne le z butarami, temveč tudi z dežniki. Ob 13.. torej z malo zamudo, sc jc začel promeoadni koncert, dirgiral je pa veliki gromovnik Kija. Grme'o je, kakor se spodobi za letošnje, v vsakem pogledu prestopno leto. Na mah se jc zopet pooblačilo ter sc stemnilo, kakor jc bilo zjutraj, ;n pregoreče Ljubljančanke jc ohladil blagodejen dežek. ki smo ga bili res silno potrebni. In včerajšnji dež je bril najznamenitejš' dogodek, ki ga mora zapisati nedeljski kronist. Baje bo dežju sledila slana, kakor trde vremenski strokovnjaki, češ da aprila ne sme grmeti. Končno vam moramo še vzbud'ti upanje, da vam bo april kakšno zagodel tudi o veli-k noč:. ki jo tako nervozno pričakujete. To'a/ba pač mora biti. spričo tega- da bodo letos tudi pirhi reducirani. Menda bodo morale letos gospodinje kupovati za p:rhc po pol ali četrt jajca* »ker ni več ničesar celega na svetu. Vendar zakaj bi si s temi skrbmi grenili življenje že danes? vse članstvo k slog: in s tem geslom končal svojo poročil. Iz tajniškega poročila g. Obersnela je članstvo podrobno spoznalo delo podružir-cc. Poročal je o administrativnem delovanju organizacije. Tz njegovega poroči'a tudi posnemamo, da ima l "JNŽ»B v Mariboru 1566 članov in da beleči podruž.n:ca 179 članski prirastek napram prejšnjemu letu. Blagajniško poročilo jc podal g. Pilej. ki je podarjal povoljno blagajniško bilanco, nakar je predlagal v imenu nadzornega odbora g. Novak odboru za njegovo vzemo delovanje razrešen;co» ki je bila z velikim odobravanjem soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen ves stari odbor z malenkostnimi spremembami z g. Yo-kačem na čelu. Novo obrtniško združenje Ljubljana, 6. aprila Pred kratkim je bilo ustanovljeno, -Skupno združenje obrtnikov« v Ljubljani. Območje tega združenja obsega sodni s rez ljubljanski, včlanjeni pa so v njem vsi oni obitni-ki, ki niso že Člani kakega izmed obstoječih strokovnih združenj. Po podatkih, ki so doslej zbrani, šteje to združenje blizu 300 članov bo se pa gotovo to število Se povečalo tako, da bo to združenje eno najmočnejših ljubljanskih združenj. Na ustanovnem obenem zboru, ki se je vršil v nedeljo 22. marca, so bile dane smernice dela združenja. Zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora pečarski mojster g. Anton Kovačič, ki ima tudi največ zaslug, da se je to združenje ustanovilo. Navzoč je bil poleg številnega članstva tudi zastopnik zbornice za TOI g. dr. Josip Pretnar, ki je v daljšem lepo zasnovanem govoru poudarjal potrebo obstoja obrtniških organizacij, ki jih more imeti članstvo od njih. Predsednik Okrožnega odbora obrtniških združenj v LJubljani g. Fran Iglic pa je obširno govoril o nalogah združenja. Izvoljena je bila uprava in sicer za predsednika g. Anton Kovačič, za podpredsednika g. Fran Repič, za člane uprave pa gg. gg. Rojina Franc,, Fajfar Matej. Battelino Vinko, Sede j Ivan, Selan Matija. Trbovec Janez, Kozina Franc in Andoljšck Ludvik; za člane nadzornega odbora pa £g. Mikuš Adolf, žunfč Ernest in Pirnat Stanko. Z ustanovitvijo Skupnega združenja obrtnikove je končno izpopolnjena vrzel v strokovni obrtniški organizaciji in so sedaj organizirani vsi obrti. Banovinsko šahovsko prvenstvo Ljubljanu* 6. aprila V kletni dvoran" hotela »Metropol« je Slovenska šahovska zveza včeraj prvič priredila oficiclni brzottirnir za nac!ov prvaka dravske banovine. 1'delcžba jc b:'a zelo dobra ter so na turnirju sodelovali najmočnejši šahisti dravske banovine. Skupno je tekmovalo SI igralcev, ki so b;li razdeljeni na 9 skupin po Q igralcev. Tekmovanje jc trajalo cd 10 do 13 in od 14.30 do 17.30. Dopoldne so bile izločilne tekme, po-po'dnc pa f-nalc. Skupinski zmagovalci so popoldne igrali v L skupini drugoplasirani v drugi itd Največje zanimanje jc vladalo za rezultate prve m druge skupine, kamor so sc plasirali najboljši igralci. V I. skupini je zmagal Konic (.Maribor) s 6'~ točke ter s: osvojil naslov banov:nskega prvaka v brzoturnirju za leto 1*>36. Drugo mesto je zasedel \Veiss (Ljub. šah. klub) s 6. 5. in 4. Ciril Vidmar (šentpeter) In Furlani (LSK) 5. 5. Kumelj (LŠK.) 5 (slabši rezultati proti zmagovalcem). .Tako zanimiv jc b:l tudi boj v drugi skupini, ki po moči skoro ni zaostajala za prvo. V nj; so med drugim igrali Preinfalk. ki ga jc dopoldne izločil Kumelj. dalje šorli katerega je izločil Jakol'n (šentpet.) in Sikošek. ki jc izgubil proti Furlon;ju. V tej skupini je zmagal Prcmfalk s 7 točkami. Po turnirju jc vodja prof. Bajec razglasi! rezultat, predsednik zveze g. Kozina jc pa nato razdelH nagrade. Skupno je b;\o 40 književnih nagrad, ki so j'h podarile ra/nc založbe, prvak Konic je pa prejel še posebno diplomo. Gasilski tečaji Lilija. 3. apriia Litijska ga-«i!ska &apa. namerava prirediti še la mesor dva gasilska tečaja in sicer 19. aprila v št. Vidu za vižnje. g«-rski okraj in 26. aprila v Litiji za litijski okraj. Predavala bosta o raznih gasilskih panogah g. inspektor inženjer Dolenc in tajnik Gasilske zajednice tov. Pri. stovšek iz Ljubljane. Župa je dobila že več vprašani, kaj je s predavanjem, čete se zanimajo za to in ono. pa do danes pri nas to ni bilo mogoče, ker niti čete niti župe. kakor menda tudi zajednica, niso imele sredstev na razpolago, ker vsako predavanje, naj si bo tu ali tam, je zvezano s stroški, posebno dokler nimamo na razpolago domaćih, to je župnih predavateljev. Bili so že tečaji za tak na. raščaj v Ljubljani, a ne more se od nikogar zahtevati, da bi se bil toliko poglobil v tvarino, da bi potem že sam lahko vodil tečaj. Torej je treba počakati, da si vzgojimo sposobne tečajnike, potem se bo to z veliko manjšimi stroški doseglo. Vendar se ne bo moglo nikoli zgoditi, da bi bili ti tečaji pri posameznih četah, temveč vedno le v okrožjih. Za letos se bo to zgodilo še v večjem obsegu, ker je skrajni čas za to. Tečaji bodo prirejeni seveda v prvi vr. sti za gasilske funkcionarje, vendar pa lahko prisostvuje tečaju vsak gasilec, ker je dostop prost. Naša župa je na svoji zadnji skupščini sklenila, naj sprožita župna delegata na zajednični skupščini dne 29. III. dva predloga Zajednica a uprava naj skuša delovati na to. da bi zveza kakor tudi zajednica nekoliko od donosa, katerega plačujejo zavarovalnice, popustile v korist župa m. ker z donosom, ki je odmerjen župa m, iste ne bodo mogle kri_ ti stn-škov. Drugi predlog je bil. da bi se članarina, ki jo morajo čete oziroma člani plačevati v prid zajednici, črtala. Oba predloga so delegati posebno na predvečer 28 marca pri sestanku odobravali, kakor tudi pozneje došli zajednični odborniki in jim, akoravno nista bila. kakor zakon predpisuje, tri dni prej prijavljena, priznali nujnost. Na skupščini pa se nam je sporočilo, da je osrednji odb r Zajednice na --ečerni seji tudi razpravljal o tež-kečah žup (kaj ne bi, saj so vsi odborniki župni funkcionarji), tam pa s<> sklenili, da nameravajo priskočiti župa m na ta način na pomoč-, da se bodo dale vse okrožnice v prihodnje tiskati v toliki moo. zini, da bodo iste poslane župa m za vse čete. S tem bi bilo župam mnogo pomagano, ker mnežina tisk pečeni in je to zelo pametna misel. Glede drugega predloga" se je sporočilo, da je osrednji odbor že sam v zadevi raz_ pravljal in sklenil, da se zajedmčna čla. narina opusti, župna pa da ostane. Zadnji sklep je bil zelo zanimiv. Začelo se je šušljati, zakaj prihajajo nekateri tovariši v civilni obleki, če je predpisan kroj (vedno se je našlo nekaj tovarišev, ki so pre-komodni, da bi oblekli kroj). Bil je spro- žen - predlog, da bi prihajali vsi v kroju ali v civilu. Ko je pa predsedujoči pozval zborovalce naj dvignejo roke, kdor je za to, da bi prihajali v bodoče v civilnih oblekah, so vsi dvignili roke. Zborovanje gostilničarjev Ptuj. 5 apr la. Ou 2. do 4. t. m. se je vršil v Ptuju III redni občni zb.r Zveze združenj go-stilničarskih cbrti za dravsko banovino. s tem v zvezi pa je tudi priredila Vinar, ska px>družaiica v Ptuju vinski sejem, ki se je vrši! v EVruštvenem domu. One 3. t. m. se je vršil v zgornji dvorani Narodne, ga doma občni zbor Zveze gosti hvčarskih zadrug ped predsedstvom g\ Cirila Majce. na iz Ljubljano. ObAnemu zboru je prisostvovalo nad 150 članov. Navzoči so bili med drugim tudi sreski načelnik g. dr. Vide, mestni predsednik g. dr. Rftmec. vis. banski svetnik z. Petrovič za bansko uprav«-, za poštno direkcijo inspektor g. č*u£ iz Ptuja, narodni poslanoc «r. Brenčič Miha. banski svetnik g\ Janžekovič, kle. taroki nadzornik g. inž. Gorup in ravn«. tclj g. žmavc. Zastopana je bila tudi Zve. za za tujski promet iz Maribora. Z < bčne. ga zbora so bile poslano ud an ost ne brzo. javke Nj. Vel. kralju. Nj. Vis. knezu na_ mestn:ku Pavlu, predsedniku min sveta dr. Stojadin«>viču, notr. ministru dr. Ko. rošcu. trgovinskemu ministru dr. Vrbani-ču, finančnemu ministru Lotkr in banu dr. Na tlačenu. Predsednik g. Majcen je podal obširno poročilo o položaju g03tilničarske obrti. Govoril je o težkih bremenih gostilni carjev, predvsem trošarini, o visokih kaznih zo_ per trošarino in o točilnih taksah. Veliko je tudi govoril o vtihotapljonem vinu. O delovanju organizacije je poročaj ravnatelj g. Peteln ter je iz njegovega poročila po. sneti, da ie v zvezi včlanjenih 50 združenj s 4960 čiani. Razvila se je živahna debata, v katero je poseglo več go "ormkov ter je bila končno sprejeta res-»'u?;ja. ki bo odposlana na merodajna mesta. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Cirij Majcen. Ker io dosedanji podpredsed_ nik g. Valjak odložil svoje mesto, je bil na.meatu njega izvoljen kavarnar g. Klo. šič, predsednik mariborskega združenja. Po občnem zboru so si gostje ogledali vinsko razstavo v okusno dekorirani dvorani v Društvenem d- mu, kjer jc bilo razstavljenih nad 150 vrst "in. Popoldne pa se je večna gostov odpeljala na izlet v vinorodne Haloze in Slovenske gorice, kjer je bilo sklenjenih tudi več kupčij. Zaloge vina so še obilne in je pričakovati, da se bo sedaj v nska trgovina bolj poživila silovito pritiskajo. Dve minuti pred koncem se jim nudi lepa prilika za izenačenje, a slabo plas rajo žogo Tekmo, ki jo je kvaril dež in blatni teren, je sodil g. Camemik iz Ljubljane objektivno V pred_ tekmi je rezerva SK Celja porazna rw^r_ vo CSK z 8:3 (6:0). Iz Celja —c Ljubljanska drama bo gostovala v torek 7. t. m. ob 20. spet v celjskem gle. dališču in uprizorila Galsworthyjevo ko. medi jo -Družinski oče . Opozarjamo ne_ abonente, da si takoj nabavijo vstopnice v trafiki g Frajleta na Dečkovem trgu. —c Zanimivo planinsko predavanje. Pod okriljem Saviniske podružnice SPD v Ce-!ju bo predaval znani monakovfki alpinist Martin Meier v sredo 8. t. m. ob 20. v dvorani Ljudske posojilnic? o svojem !an_ skem posrečenem prvenstvenem vzponu preko severne stene Grandes Jorasses (4208 m) in predvajal tudi krasne skkp. tične slike. —c Iz delovanja celjekega Sokola. So. kolsko društvo v Celju bo priredilo dnP 2. maja ob 20. v gledališču telovadno akademijo vseh oddelkov, dne 3. maja tombo_ lo na Glaziji, dne 24. maja proslavo so. kolskega materinskega dne v veliki dvorani Narodnega doma. dno 6. junija zvečer pa društven javni nastop na telovadišMi pri mestni narodni šoli. —c V celjski bolnici je umrla v soboto 431ctna posestnikova žena Karol na Sojče-va iz Ljubnice pri Vitanju. —c ČSK : Atletik 5 : 4 (3:1). V ne. deljo popoldne je bila na igrišču Atletikov pr! »Skalni kleti* pred 300 gledalci v dež. ju odigrana podsavezna prvenstvena tek. ma med Čakovečkim SK in Atletiki, v kateri so gostje po trdi borbi tesno zmaga i. Gostje so postavili v igra no enajstorico z odločnejšim in enotnejšim napadom nego Atletiki, ki so bili preveč neodločni v svo. jih akcijah. Igra je bila prvih 20 minut izenačena. V 10. minuti prodreta po lepem napadu Atletikov Schuh I in Kremnuš do gola. a Krempuš zastre'ja iz razdalje 2 metrov. V 21. minuti odbijc domaii T'ra. tar dva strola z roko. nakar pa pošlje Me. gla žogo v mrežo. 1 : 0 za OSK. Tri minute pozneje povša Behojnik po vratarje, vi krivdi na 2:0. v 30. minuti pa Bre. slajer na 3 : 0. V 33. minuti prodre Schuh I do gola in pošlje žogo v mrežo gostov. 3 : 1 za ČSK. Gostje močno pritiskajo, a rezultat ostane do odmora ne*zpremenjen. Po odmoru zakrivi domači branilec Scmnei I der lastni gol Atletikov. 4 : 1 za ČSK Minuto kasneje zabijo Kože! po lepi akciji Atletikov drugi gol. 4 : 2 za ĆSK. Atletiki popušča o n v 16. minuti poviša Hrebak na 5:2. V 30. in 37 minuti diktira sod. nik dve enajstmetnr-fei proti gostom, ki ju Kozel pretvori v dva neubranljiva go. la. 5:4 za CSK. Atletik1 se znajdejo m KOLEDAR I'anrv Pono.kljeK. a orila Uto^ani: Sikst I. DANAŠNJE PRIREDITVE kino Matir*: Princesa »Inro?n'to-Kino Ideal: Mali nolkovn.! Kino Sloga; Vso SltttS co\ori o »*m Kino Inion; Varieto Kino si*ka: Povratni, ^ §refl Bolni-k« Ma*ajna liublj;in*ki!i motnih na-meirenrrv občni 7l or ob IS. aj mselrtTl tu DEŽURNE LEKARNE Dane«; Sađaik, Marijin trg 5, gurali, Ho-?i Kretska casls Ml l-ohir.^- j*«., O-^a oktobra 31. Iz Maribora — železniška konferenca, ki «v jo te dni pričela v Mariboru v sadi ur«»ditv* novogra obmoineca kololv. :a in promota mod Jugoslavijo in Avstrije^ h Je n-koi-.ko zavlekla in b» končana iale v torek, ko bo zasedal n^num de'ejratov. q potoku !n sklopih konf>r^n- r bomo |« r"-'-r**a.li. — /4»n»miva «tx>r*na prireditev b. vso. kakor nastop dunai.^k^ riojfoni"*ne ^na i storic? \Vioner Sportfr*»undo z njo je bodo na veliko noj pomerili nogomet**! mariborskega SK 7eWnk'-aria. ,jrugi dan pa bodo Donajcani igrati pro* SK Ra^l. du. — Marihor»kj drobi/.. Policija |a Mla obveščena, da .so v Subotici a rotirah Ifilrt. nega Antona Koresa It. .Varjbora, ki jo ukradel svojemu bratu 1O.00O Pni. Tja M jo pripeljal z. arvtaeakflijeaM in ao pri njfm našli še riOOO D n. .Tezuit«*k emu patru Tomcu je bivši hlapec ukradel \z sobe do. namico z 2O00 d-narji got-vin,* in 5 tolarji.. — šoferju FJdvardu Juriču t. Ma. ribora je nekdo mod vožnjo v Zagreb ukra. del s tovornega avtom"bi!a zavo\ v kato. rem je bilo za več tisoč dinarjev manu. fakturnega blaga, ki je bilo namenjeno nekemu zagrebškemu trsrovm —Klobuk ga Ji i/da'. Nedavno smo po. ročali. da so gran\>arji b!izu Setaiee streljali za bežečimi tihotapci, od katerih eden je izgubil okrvavljen U'obuk Ta je pnpo_ mogel, da M tihotapca zsledi1 Njegov to.'ariS je dobil strel v hrbet in le/.i tez. ko ranjen — Putniko\ \ elJkdho.l 7 brzovkikorn dno (>. apriln ob 13.oS. prihod v Zairrob ob M.VA\. Es Zagreba krene posel ,ii vlak ob 31.10 la do*p v Split 10. aprila ob &0£. V Splft« fe predvidenih 5 alternativnih programov in nic*»r: i. ?kupina: ostaoe v Splitu vet ra- bivanja na morju, to je do 14. a| rila. IT. skupina: Krone 10. aprila s parnikom v Ibibrovuik, kjer o>tano do ]'■'. aprila, nakar se vmo v Split. III. ikopiaa: Napravi izlel na K^r-<"ulo in Hvar. povratett v Split i „' aprib-t. I\'. .»kupina: l/.vr^i vličen i/lef kakor ITT. najprej na Hvar iob*m na Kon-nlo. V. skupina -e pa <»illoč: od ostalih ?»■ prod prihodom v Split \<\ sicer na pOitaji IV -kovir-Slivno. odkoder krene v .*il>cnik h?T se od lam vrne na to postajo lele /adnii dan, to jo 14 aprila, i avtobusi« Za vso ska-pine ^o pred videnj uaodal araaissaji. Vozna cena Maribor-Sptit in na/af (od Ha« rilx>ra do /atrreba in na/aj I»r7r>v1ak> ttm- sa za lil- rasrod _T<> Din. Vse aadatiaie infonnaci;e in prijave l ri Putniku . Mari-bor. Aleksairdrnra testa Tel -1 — 2?. — V. jubilejni 'mirjbor-ki tenon. Opozarjamo na natečaj za osnutek b-f akn za leiošnji Mariborski teden • Pogoji auhunv jO. ki ie odprl ti" 28. t.in.. M na razpolago pri upravi >Mariborskega tednac, Maribor. Aleksandrova 35. tel. t2\—'?2 pri upravi "Ljubl|ansl:eaa velesajma v Ljubljani in Zagrebačkega Zbora \ Knarebu« Iz Novega mesta — Promoviran* je b.la na univerzi v Zagrebu za mag. phar. gdč. Vida Kozina, hčerka ugledne tukajšnje rodbine, .sodne, ga svetnika v p. g. Jurija Kozino, centi, tamo! — NOvotne&ka, ga«il«ka župa. preovasan Se društvo, se že sedaj marljno pripravlja na dostojno OttanarVo GOlctnicc obatoja društva, ki ima za seboj prav lepo zg^. dovino. Proslava se bo vršila pod pokro. \ntel>srtvom Nj. Vi-«*, kraljeviča Tomislava, ki b*j ob tej pril ki društvu pokioml tudi prapor. Društvo bo za to priliko izdalo spominsko brošuro roeil društvu mladega Davorina Jenka takratnega dirigenta ?»!ovemskei*a zbora na Dunaju za zborovodjo- Jenko je prišel v Pančcvo 1. januarja 1863. Po Temandlovem govoru Je zapelo pe\OKO društva več Jenkovih skladi-. \ o-iaski orkester je z Jenkovimi skladbami zakiiun'1 proslavo. — JiifOrJovenska prilega »Ivino*yh v#»-\\n<. Sobotne Lidove NovinJ. imajo Seat flrani obsegajočo jugoslovansko prilogo, za katero je prispeval česko?lo\aški poslanju v Beogradu dr. Girsa uvodni članek, fNa.se sodelovanje z Jugoslavijo okrašen s sliko kralja Petra II. Slede članki sefa umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu Veljka Petroviča, Jugoslovenska upodabljajoča umetnost . dr. Vinka Vitezice, Jugoslovanska literatura . V JankoviPa Gledališko življenje Jugoslavije . poleni pa propagandni in informativni članki Posril-te Jugoslavijo«, guvernerja Narodne banko Kadosavljeviv;. O nalogah Narodne banke Jugoslovanski zavod za pospeševanje zunanje trgovine, »Zagreb in Olajšave ns juž*oslojvenskih železnicah ". p.va*/a d±m±nt n&jnoeejJe modele < P o mlad a ih \ plefeoJjbi- — J ugaslo venska protituberknlozna liga. Drugi kongres te lige se bo vršil & sodelovanjem Jugoslovenskega ftiziološkega dru- - i-a od 30. maja do 2. juniju v Sarajevu. Tema lige na tem kongresu bo: kako se Efanizira v Jugoslaviji borba proti tuberkulozi-, ter sta določena kot glavna refe--• s gg. prof. dr. Vladimir Cepulić iz Za-l in docent dr. Ivan Matko iz Ljubljane. Razen lega bo večje število korefereatov i raznih krajev Jugoslavije. — Jugoslovanska protituberknlozna liga želi čim večjo udeležbo ter prosi pri njej včlanjene Banovinske protituherkulozne zveze, da odredijo čim več delegatov, krajevne lig'e naj se pa zanimajo za udeležbo na kongresu 6kn ver svojega članstva« rsto velja glede ko-referentov. ki so zelo zaželjeni. — Protitu-herkulozna zveza v Ljubljani poziva, pri njej ndnuene krajevne Protituberkulozne lige, da jI javijo koreferente najdalje do 1"». t. m., k čemur pripominjamo, da bo brez dvoma dovoljena polovična voznina. — "KINO SLOGA, teh 27-30* Danes ob 16., 19.15 in 21.13 poslednjič Vse mesto govori o tem Vclefilm izredno napete in senzacionalne vsebine! Ne zamudite, oglejte si film! Jutri sijajna burka: Ženin v nepriliki g™^. Konsjro* iraaeoskih ktnber in draštev prijateljev Francije. Včeraj ie l>il v Beogradu 1. kongres francoskih klubov iu društev i ijateljev Francije v Jugoslaviji. (Moril na [e predsednik Društva prijateljev Fram-!'- v Beogradu dr, EbroVac, a udeležili >o se Lra delegati vseli klubov ta društev. Za predsednika Je bil izvoljen dr. >vac, as podpredsednika pa vseučili-ška profesorja dr. Juraj Andraisv iz Zagret« in dr. Uorir Jaklič iz Ljubljane. Izdajanje rjM-cnov pe zakonu o taksah odpravljeae. Na temelhi § '2C> finanč&ega zakona za leto 1986 - -37 ie odpravljeno obvezno izdajanje rsčunov po lar. hr. 34 za-kona o taksah. V koliko'- se pa Izdajajo računi tz to<%ke l te tarifne Slov., se taksirajo takole: računi do 5 Din so prosti takse, do 50 Dim -o prosti tak-e. od 30 do UKj Din taksirajo z 1 Din. od ton do 500 -. od 300 do 1000 s :>. nad 1*0 11 Din o Din od vsake pole. Plačana taksa za kupljene taksne obrazce za račune se ne bo vračala Odpravljeni so tudi monopolski obrazci za račune in kontroliranje računov po davčnih upravah. Na knjižice, v !ar>ko-turUtirna potovanja po Jadranu. Centrala ribarskih zadrug v Splitu priredi letos več P2-dnevnih ribarsko~turt->r nih potovanj po Jadranu z iahto Stross-maver . Razen I-2-dnevnega bivanja na morju in Športnega užitka bodo udeleženci medpotoma spoznali vso pokrajinsko lepoto in kulturne znamenitosti nafiega Jadrana. Prvo lako potovanje se vrši 3. maja z odhodom iz Split;«, naslednjega pa 1">. in 27. maja, 8. in 20. junija. 2. 14. in -b\ julija. 7.. 19. in 3>1. avgusta. 12- tn 24. septembra ter 6 oktobra. Vse nadaljnje informacije in priiavo pri Putniku v Mariboru. Aleksandrova cesta 35 Te!. 21—2*2. — Rohlekov Dom na Bognnjsei l>o od velike noči dalje oskrbovan ob nedeljah in praznikih, od 1. junija dalje pa stalno. Pot je kopna do Vilfanove koče. naprej pa iz* iažena. — Wagon - re^iaurant na progi Zagreb-Vrhovine Plitvička jezera. Tujsko prometna Zveza (Putnik Maribor in Celje) nam sporoča- S prvim aprilom so bila do 51. junija t.l. uvedeni jedilni vagoni na progi Zagreb-Vrhovine Plitvička iezera v vlakih 1010-10C9. V času od 1- julija do 15. septembra t.l. bodo ti vagoni vpeljani tudi do Splita in nazaj. — Otvoritev sezonske bi let a rne Patnik XV v CrikTenifi. S prvim aprilom je bita otvorjena sezonska biletarna Putnik XV v Crikvenici. — Naši notranji dolgovi. Oddelek državnih dolgov in državnega kredita v finančnem ministrstvu je objavil i »oda tke o amortizacijski službi naših notranjih državnih dolgov, ki so znašali 1. aprila 5-400V7^o.OOO Din. Otl emisij do 31. marca 1936 se je porabilo za amortizacijo Šestih notranjih državnih posojil tH27.47K.oOO Din. — Negujte svoje noge. Največji napor pri Vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše noge. Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog. da boste tudi v pozni starosti lahko hodili brez palice. Posvetne jim vsaj toliko pažnje kot ostalim delom telesa. Obiščite našo pedikuro. V posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam zarastle nohte. Pedi-kiranje stane 6 Din Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnja ško masiranje nog. Masaža nog stane 4 Din. Posetite nas. prepričajte se sami! — Ljubljana. Šelenburgova 7. — Vreme. Vremenske napoved pravi, da bo deloma oblačno, precej nestalno in hladno vreme- Včeraj je deževalo v LJubljani, Zagrebu in Kumboru. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 28. v Rogaški Slatini in Splitu 20 v Beogradu 17, v Ljubljani 16.6. v Zagrebu 13. v Mariboru 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.6. temperatura je znašala '».•">. Tatovi pod ključem. Poročali smo. da sta bila aretirana brata Ivan in Lojze l'dovč iz Mom in neki njun tovariš Pokradli so iz tovarne Bjibernik & Comp. v Vižtnarjih za 2.000 Din raznega blaga, a policija je včeraj pri>la na sled Še drugim njihovim tatvinam. V Obrijah in Mostah je namreč naletela na precejšnjo zalogo raznega, trikotažnega blaga. V preiskavi so ugotovili, da je bilo to blago pokradeno v noči na 9. decembra s tovornega avtomobila me«l vožnjo Ljubljana-Litija. Tatovi so med vožnjo splezali na tovorni avtomobil, prerezali vrvi in plahto in zmetali blago na cesto ter ga odnesli. Napravili so raznim ljubljanskim trgovcem za ".000 Din škode. — Otrok padel 12 m globoko. Poldrugo-letni Dušan Ferjančič iz Most. Smliška ulica 12 je včeraj pri oknu poslušal radio v stanovanju staršev. Okno je l>i!o sicer odprto, a deček ga je odprl in padel z IT. nadstropja na cesto. Padel jr kakih 12 m globoko in se poškodoval na levi nogi in na obrazu, a vendar njegove poškodbe niso težke. — Poskusen samomor. Včeraj si je v hipni duševni zmedenosti prerezala žile na roki šivilja Anica K. iz ljubljanske okolice. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji rane zašili in je /o izven nevarnosti. — Velikonočne razglednice družbe sv. Cirila in Metoda priporočamo v nakup. Z uporabljanjem teh razglednic podpirate domačo i obrt in pa delo našo narodno obrambne organizacije. Cena razglednici 1 Din. Zahtevajte povsod cm. razglednice! Iz Ljubljane —Jj Pogreb gospe hvgenije Hribarjeve. Včeraj popoldne so položili k večnemu počitku go. Lvgenijo Hribarjevo, vdovo po pokojnem industrije« g. Dragotinu. Pred hišo žalosti na Zaloški Cesti 11 se je zbralo ogromno ljudi — pokojnica je bila splošno znana in priljubljena. — Ko je šentpetrski župnik blagoslovil krsto, je pevski zbor Glasbene Marice zapel pretresljivo žalostin-ko. nakar se je razvil dolg sprevod ogromne množice pogrebcev, zlasti zastopnikov industrijskih, trgovskih in obrtnih krogov in javnega življenja. Manjkali tudi niso mestni reveži, ki so pri pokojnici vsikdar našli odprto roko. Pred rodbinsko grobnico na pokopališču bv. Križa se je od pokojnice poslovila v imenu podjetniških nameščencev neka delavka. Blago pokojnice bomo ohranili v najlepšem spominu. Že nekdaj so lepe Slovenke slovele, ko še perila niso imele Sedaj pa. ko še tega Imajo, se lahko še bolj štemajo. M. Pirnat. Ljubljana. Sv. Petra cesta 22. Poljanska cesta 1 (Peglezen). Telefon 36—57, 36— 58. lj — Kedua >e.ia mestnega »*eta ljul»!ian-Skcga. Jutri ob 17. bo v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani redna javna seja mestneera sveta ljubljanskega. Med drugim to mestni svet določil in potrdil besedilo zadolžnice za posojilo Din 5,000.000 pri SUZOR-u v Zagrebu ter obravnaval pravilnik <> poslovanju odbora za oceno nabavk. —lj Današnji koncert Glasbene Matice odpovedan. Glasbena Matica poroča, da je njen današnji koncert, na katerem bi se moral izvajati Lisztov oratorij Kristus, preložen aa čas po veliki noči. Kupljene vaiopniee ostanejo v veljavi. Datum koncerta objavimo pozneje. lj— Otroci v Tivoliju. Y =oboto smo poročali, kako je čuvaj v Tivoliju napol za šalo napol zares odvede! nekega otroka, kar ga je bil zalotil na travi, kier <=e otroci ne smejo igrati. Prav je, da pazijo čuvaji ca nasade, saj je dovolj neotesancev. ki jih kaj radi uničujejo in vse prepogosto moramo žigosati tak vandalizeni. Toda otrok še ne sinemo in ne moremo prištevati med vandale, saj ne vedo, kaj je dovoljeno in kaj ne in pa igrišča nimajo, kjer bi se lahko razgibali. Vse obsodbe je pa vredno. Če čuvaj otroka pograbi in vleče za seboj. Otrok se lahko lako pre*lraši. da mu ostanejo posledice za vse življenje. Ce s-3 je res kaj takega pripetilo na i mestna občina poskrbi, da se ne bo nikoli več ponovilo Čuvaji v Tivoliju naj bodo sicer strogi, toda tako. da otrok ne bodo strašili- i i— Ne spada na uliro. Na Miklošičevi cesti in drugod. k;er ie navadno večji tvo-met, se rad nastavlja berač, ki ima pohabljene noge in roke, obenem pa trpi na padavici. Ker prav vsiljivo nadleguje ljudi, in se jim smili, zbere navadno precej milo-darov. Ti pa mu običajno prav nič ne bas- ne jo. kajti čim naberači nekaj denarja, se zateče v gostilno, potem pa h lin l na ulici padavico. Včeraj so moža pobirali na Po Ijaneki cesti in ga le s težavo spravili pokonci ter prislonili k zidu. Pijani nadležne/, seve ni sledil z izbranimi psovkami. Prosimo oblasti, naj ga odstranijo z mestnih utic. ij— Sprt mali zaslužka rji. Med nedolžno mladino so se |»ojavili spet novi tnjjfovski talenti, ki «k> zdaj pred veliko nočjo pričeli kupčevati z velikonočnimi razglednicami. V javne lokale prihajajo ne samo podnevi, marveč ludi pozno ponoči in ponujajo razglednice v nakup. Te vrste krošnjarstvo &e je silno razpaslo in je malih prodajalcev i/, dneva v dan več. lj— Hladno ie pokrilo. Včeraj dopoldne je rilo nenavadno toplo za april, popoldne se ie pa nenadno shladilo skoraj za 10stopinj. Ker je grmelo, se o vremenu izkušeni ljudje napovedovali, da bo padla slana in v resnici je bilo Javi precej hladno. Kljub temu. upajmo, ne Ik> slane, čeprav se bo zjasnilo čez noč. ker je zemlja zelo topla- Ker je zdaj že dolg dan. se podnevi zelo ogreje čeprav prna hladnejši veter. Včeraj |*)|>oldne «e začela vleči burja. Seveda ni izključeno, da bi ne bilo več slane, česar se zelo boje zlasti sadjarji. Nekateri ljubljanski sadjarji pokrivajo čez noč pritlikavo sadno drevje, ki že cvete « ponjava* mi. Xa to pa seveda ne morejo misliti kmečki sadjarji, ki imajo večje sadovnjake iti veliko drevje. Včasih se je dobro obneslo, da šo ljudje kurili ponoči v sadovnjakih in vinogradih z ter dimom varovali nežno brstje slane. PKINO UNION, tel. Z*-*V H Oanes nepreklicno zadnjikrat ob 16. 19.15 in 21.15 uri! V AIR II IETIE I *** HAXS ALBERS .4NNABELLA. ATTILA HORBIGER Ij— Glavna pošta zabarikadirana s kolesi. Začela se je sezona za kolesarje, kar se pozna na naših cestah, ki jih oživlja predvsem kolesarski promet. To je posebno značilno za naše ceste, kjer se ne more razviti promet z motornimi vozili. Toda naši kolesarji niso upoštevani kot pomemben prometni riniteli. Nikomur ne pride niti rta misel, da bi se bilo treba ozirati tudi na potrebe kolesarskega prometa. Kolesar:i se morajo zaradi lega boriti z neštetimi težko-čanii. Posebne težave imajo tudi s shranjevanjem koles, zlasti pri javnih poslopjih. Tako bi bila n. pr. potrebna garaža za kolesa pri glavni pošti. na dvorišču, ali kjerkoli drugje, da bi kolesarji ne zastavljali s kolesi vsega hodnika. Včasih je zjutraj na hodniku ob pošti toliko kole-, da ni več prostora za nie ob zidu v obeh ulicah ter so kolesarji v veliki zadregi, kaj naj f>očno s kolesi ko ni več nikjer v bližini prostora. lj— Žalosten konec cvetneea ^e jma. Na cvetnem sejmu je vsako leto pnevež butar. Tudi letos jih je precej ostalo, čeprav trg ni bil tako založen z njimi kakor prejšnja leta. Nekateri prodajalci so čakali še včeraj do 10. na kupce, drugi so pa zaključili bilanco že v soboto zvečer, in sicer na obi-čaien način. Zjutraj 3e ležalo v Ljubljanici na kupe zelenja in oblanic. ki so jih prodajalci oskubli z leskovih šil). £ibe namreč lahko zopet porabijo, dočim je deko^a-cijski material neraben. Tako dobi tudi Ljub ljanica svoje. Da je bila včeraj cvetna nedelja, se je pognalo tudi na ulicah. Tako je bilo v vsej Prešernovi ulici nastlano pobarvano oblanje, kakor da so se ljudje tepli z butarami. lj— Občni zbor Huhadore lupe. Včeraj dopoldne je bil v Hubadovi dvorani občni zbor Hubadove žnpe JŽPZ pod* predsedstvom odvetnika dr. JSviglfa. Iz poročil župnih funkcionarjev je razvidno, da pritisk;' gospodarska kriza tudi na naša pevska društva, ki se vedno težje bore z gmotnimi težkočami. Ker je zaradi prezaposlenosti odhionil ponovno izvolitev dr. Švtgelj. je bil za predsednika izvoljen g. Zorko Pre-lovec- ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Danes ob 4., 7 U in 9U uri Telefon 21-24 NAJVEČJA GLASBENA SENZACIJA SEZONE FENOMENALNI BARITON* Nelson Eddy in Jeanette Mac D o na ld v opereti PRINCESA „INKOGNITO« —O orijentaciji v gorah bo predaval v sredo T. M. v ;«1 j»ini>liehi T. K. Skale g. Oskar Delkin. Bo i«> poslednje predavanje v alpinističrd šoli. po predavanja be. Vpi-Bovanjs /-'i plezalni ;ečaj. \ >i interesenti vabljeni. — Motos /siv ReJrasta, Redna seja v k.i varni Zvezdi v torek o»> S. nn. lj-- Predavanje SPD. Jutri bo predaval pod okriljem S1M) \ Ljul liani Ob uri v dvorani Delavske sborntee znani Jnona- kovski alpinist g. Martin Meter >• svojem vzponu probo 150Q m visoke a«ene na Grafndes Joranaea v .-kupini Montblanea. Predavanje bodo spremljale skloptične like, ki bodo pokazale teakeče. ki jih ie moral premagali predavatelj. Vstopnice so na razpolago v pisarni SPi> na Aleksandrovi cesti in sicer j Din. Planinci, ne zamudile tega večera. Za Veliko no« VSI V ELITNI KINO MATICO kjer poje JAN KIEPURA |j— Zobozdravnik dr. aTsianbiigjf n - ordinira segel drzjai žepar v torbico nek1 dame in ji ukradel denarnico z 2 i n tn nekaj tuje valute. Policija je včeraj prejela se več ovadb elede Žepnih tatvin. Iz Kranja _ Lioiirr.MiKko društvo "Slojca< v kratim \u» ntsola tnaj leloanjl oi čni zi>or dno 1^. aprili 1936 ob 9t uri » navadnih prostorih Nerodnega doma v Kranja« IhsovnJ rod ohcneua lbori i** obiraien. \abimo vse v Kranju in njega .okolici bivajoče emigrante, člane in ne iane da se b'ga obiMnja ibora ndeleie v Km reijom >t«'vilu. Vabi* me ludi ostale prijatelje i;i \-a ostala d u-slva, da udele/.e te<_ja občnega zbora vanj i o tvojih deiesaeiialL Prosimo sto, da nam svojo udeleži o tporoee ie raaujprej, l>ne 9, aprila, na dan občnega zlH>ra poivo1-ilne priredi društvo i/Pd v bližnjo okol•«••>. (liMfoi Iz Ptuja > »»z ga jc pokop «1. Ko je te dni prevažal ^H"! posestnik Sušnih Jakob bi Grajene, se m ti na klanci« nenadoma prevrnil voz. ki ga je |kkj seboj pokopal. Za-dobil je te/.ie notranje poškodba, zlomljeno pa je imel tudi levo roko Prebijan je bil v bolnico. — Z vrelo vodo -.«• ie polil, t letni posestnikov sin Glavica Janm i/ Slovenje va*i. m je domi sukal okoli štedilnika ter nen.'-doma poajrabtl lonec vrele vode. - katero so i-1 ] o!ib /adobil je Opekline PO tel^-u. zlasti t>a po trebuhu, da >■> ua morali rrc-peljati v bolnico ZAKAJ si-: \i t;/.i-aii. — Kiti. ti sj le icj/io samec? — 0«f kbkor \idiš. — Jaz Stas pu mislil, du se namerae^š oženiti. — Soj nem se mislit, todu pomisli, ko sem jo hotel ntnubiti, mi je posedala, da ljubi I)mt ki ljubi kar tri naenkrat, ec hočeš. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, papa, sin, brat, stric in svak, gospod na cvetno nedeljo, dne 5. aprila, v cvetu mladosti 33 let boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 7. t. m. ub 'jlb. iz mrtvaške veže splošne bolnice. LJUBLJANA, dne 5. aprila 193b\ HERMINA roj. ČERNE, soproga, INKA, hči Rodbine: JERAS, ČERNE, KOSTNAPFEL. LENARDIC, KROŠL ter ostalo sorodstvo. Za velikonočni teden in praznike: Belo vino 12rh iz okolice Niša, liter......Din 8.— Prokupsko črno 12%............Din 8.— Cviček.....Din 10.— Metliško rdeče. . . . « 10.— Rulandec . . . . « 10.— (Te cene veljajo čez ulico.) VESELO AL.EL.UJO VSEM NAUM GOSTOM! VINARNA K A J F E ž — Nebotičnik MALI OGLASI neseda 0.50 para, davek Dir 3.—, oeseda 1 Din, davek 3 Din preklic; 4a pismene odgovore gieae maun oe;lasov je creta prtiotiL aiamUo — Popustov aa maie oglase ae priznamo. STROJEPISNI POUK (po desetprstnem sistemu) za začetnike in izvežbanre. Večerni tečaj. L'čna ura znižana na Din '2. Vpisovanje dnevno. Pri-*etek novega tečaja 0. aprila. Chr»6toi'ov urni zavod- Domobranska c. 15. WW Priporoča se KOŠAK IVAN slikar in pleskar Ljubljana GORUPOVA ULICA 4. PRODAM beseda «*>0 pai. davek 3.- D1d Najmanjši znesek 8 Din Telefon 2059 Sons drva premog, ttaroopakete dobite pr i. Bohoričeva nI. št- 5 Velikonočna gnjat je garantirano najboljša pri S L A M I C U kjer jo na željo tudi brezplačno skuhajo. VELIKA IZBIRA ŠTAJERSKE PERUTNINE! O postnih dneh rane morske in sladkovodne ribe Rezervirajte si posamezne komade! V RESTAVRACIJI: Najboljši kraški teran! Izbrana vina čez ulico 2.— Din ori litru ceneje: ZA OSNUTEK LEPAKA ZA LETOŠNJI »V. MARIBORSKI TEDEN«. Uprava ^Mariborskega tedna, razpisuje natečaj za osnutek lepaka za letošnji V. mariborski teden/, ki se bo vršil od 1. do 9. avgusta 1936. Osnutki morajo biti predloženi v naravni velikosti, t. j. 63x&5 in v barvah prikladnih za tisk (največ 7 barv). Napis na lepaku naj se glasi: »V. MARUfOKsKl TEDEN« — od 1. do 9. avgusta 1936 — »Velika gospodarska in kultoma revija«, z opombo spodaj: 50% popusta na železnicah od 30. 7. do 11. 8. 1936. Grke besedila morajo biti dobro čitljive. Natečaja se lahko udeležijo samo jugoslovanski državljani, in sicer vsak s poljubnim številom osnutkov. Razpisane so sledeče nagrade: I. nagrada Din 1.000.— II. nagrada Din 500.— III. nagrada Din 250.— IV. nagrada Din 250.— Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 28. aprila t. 1. opoldne Upravi Mariborskega tedna*-, Maribor, Aleksandrova c. štev. o5. Istočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedeno geslo osnutka. Pwazsodišče tvorijo: gg. dr. Franjo Lipold, odvetnik in načelnik M. T., Henrik Sabotv. industrijalec, Maribor, Josip I. Loos, ravnatelj ^Putnika«. Ing. arh. Jaroslav Cernigoj. Maribor, Ing. arh. Saša Dev, Maribor. Vsi nagrajeni osnutki preidejo v last >Mariborskega tedna«; osnutek ocenjen s prvo nagrado bo izvršen. Nenagrajene in neod-kupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 10. in 15. majem 1936, sicer zapadejo v last »Mariborskega tedna r Vsi osnutki bodo razstavljeni tudi širšemu občinstvu. V MARIBORU, dne 28. marca 1936 Makulaturni papir proda uprava ^Slovenskega Narode*4, ANTON in VLADIMIR PRESKER Strm 4 »SLOVENSKI NAROD«, nom^eljek, 6. aprfla 1M PRIPRAVILI SMO OGROMNO IZBIRO ODLIČNO IZDELA^ NIH OBLAČIL BOLJŠE KAKOVOSTI^ TODA ZELO POCENIf Trainehoat impregniran Din 385.— Boljša vrsta, stalna barva « 580.— Obleka L blaga samo . . « 235.— Športna obleka samo . . « 345.— Dobra kamgarn obleka Din 383.— Vetrni suknjič (Windjacke) 129.— Športne pumparce samo Din 48.— Boljša kvaliteta . • • • « 95.— P rima športni suknjič Din 95. Posebna izbira modnih hlač od Din 75.— naprej Športni klobuki . . . . c 42. Krasna izbira sport srajc a « 32. SpeeaaJno lepa izbira kvalitetnega sukna za obleke po meri ki jih izdelujemo najpreeizneje po zadnji modi. Ljubljana Sv. Petra cesta 14 telefon 38-83 ci prosvetni praznik v Kranju Peti prosvetni dan je dosegel lep uspeh in »srago novih pobud za nadaljnje delo himna in spored, ki je traja! nekaj manj kot 3 ure, je bil zaključen. Br. Horak, Gr_ grič in Matul so prejeli šopke cvetja. V. prosvetni dan pomeni za gorenjsko sokol-stvo nov lep člen v verigi njegovih uspehov. Kranj. 5. aprila. Z ljubeznijo in vnemo, ki jo more roiiti le Sokolstvo, so prihiteli danes v Kranj Sokoli in Sokoliće od vseh strani Gorenjske, da prikažejo na petom pr« svetnem dnevu župe Kranj uspehe svojih stremljenj na javnem nastopu, ki jc poteke! v najlepšem redu, pa tudi z zadoščenjem, ki se pojavi pri sodelujočih takrat, ko vidijo pred seboj do zadnjega kotička zasedeno dvoran*".. Vsega tega je b lo danes v izobl_ ]}U, saj je bil sokolski prosvetni praznik od početka do konca tako lep, da moramo pridediteljem na uspehih prav iskreno čestitati. Gorenjsko sokolstvo širi z ve-lko vnemo med brati in sestrami veselje Dopoldne so imeli sokolski prosvetarji v Dooldne so imeli sokolski prosvetarji v •jnnst^i 7'"">r ki ga je vodi br .'.ar. Oi i... v navali io najrazličnejša vprašanja, ki zadevajo sokolsko prosvetno delo. Sklenjeno je bilo. da se ustanovi lutkovno gle. dališče. storjeni pa so biH tudi drugi skle_ pi, ki vzbujajo upanje, da se bo sokolsko prosvetno de;o še n.-:p- j krop:-; ra.*5vijalo in Sirilo med članstvom. Svoja poročila so podali društveni prosvetarji, svoje misli pa je [znesel tudi prosvetar SKJ br. dr. Bo1? [Čič. Koncert sam sc je pr:čc: ob 16. in rra je oddajala ljubljanska radijska postaja. Predaleč bi zašli, če bi se hoteli spuščati v posamezne točke sporeda, ki niso bile samo skrbno izbrane, marveč Se skivneje naStudirane. Spočetka so zapeli združeni m<*ški zbori Jenkovi >Bože pravde :n >Mplitev< . potem pa je imel župni staro, sta in prosvetar br. špica r na prisotne gl"boko učinku jo:: nagovor omenjajoč, da je sokolsko glasbeno delo tesno združeno s sokolskim hotenjem, ki gre po načelu: jNe.prej in navzgor! Letošnji prosvetni dan ie posvetila župa spominu Davorina Jenka, ki je .s svojim: kompozicijami manifestiral svoje duhovne vrline in pogum, ter postal velik in zmagovit. Po simbolični analizi njegovih skladb je pozdravi] kar najsrčneje glasbenike, pevce in pevke, kot ©n° požrtvovalne sestre in brate, ki so omogočili prosvetni dan. potem saveznoga prosvetarja br. dr. Be'ajčiča, zastopnika šupe Ljubljana, prosvetarja br. Foharca s soprogo, zastopnike državnih in samo. upravnih oblasti, korporacij in društev, navzočnost godbenikov I. planinskega pol. ka iz škofje Loko pa očituje, da se moreta vojska in sokolstvo izpopolnjevali ne sam na telesnem polju, marveč tudi na duhovnem. Izreka zahvalo zastopnikom -vojaških oblasti, ki so omogočili sodeio. vanje vojaške godbe in slednjič radijski postaji, ki prenaša uspehe sokolskih pro_ svetnih dni no samo doma. marveč tudi preko meja. Misli sokolstva pa hite tudi na Oplenac. kjer počiva naš nepozabni brat: naši izrazi najgloblje udanosti veljajo Nj. Vel. kralju Petru II., naše t<«p!c in najsrčnejše želje pa hite tudi za srečo Nj. Vel. kraljice Marije in ljubih kraljevičev Tomislava in Andreja. Združeni v globoki ljubezni do kraljevske hiše, prekipeva v naših srcih izročilo: čuvajmo Jugoslavijo! S slava • vzklik^ viteškemu kralju je bil govor zaključen, potem pa so se hitro vrstili nastopi pevskih zborov in glasbeni, kov v vseh mogočih sestavah. Združeni mešani zbori in sokolski orkestri so zaigrali najpreje pod vodstvom br. Horaka Jenkovo »Vračara - Tišino dvorano so na mah zajeli mogočni akordi, ki so se iz. liva 1 i izp«>d prstov 60 godbenikov, veliki simfonični orkester je napolnil dvorano, istočasno pa je okrog 150 pevcev sledi_ lo z vso vernostjo in točnostjo svojemu voditelju. Vihar navdušenja je zajel dvorano, ko so v najboljš* pripravljenosti izvi. jali škofjeloški planinci, godba, ojačena s sokolskimi orkestraši pod vodstvom kapelnika kapetana br. Grgiča Jenkovo - Kosovo-. Kratkemu presledku so sledile pev_ ake točke posameznih zborov. Stražiščane je pripeljal na oder br Keržič in je bila 16članska skupina deležna toplega prizna_ nja. Sledili s<» Radovljičani, ki so tudi sicer izpolnili več točk sporeda in to z nastopom izredno močnega zbora, dfičlan^ko skupino jo vodil br. Kobenter. ki je izvajal najpreje skladbe z ženskim zborom. po_ tem na " m* n, nato z moškim in nazadnje še s sekstetom in žel burno odobravanje, zlesti zaradi izbomega baritona br. Štruklja ter sopranistke_so! Jstke. Radovljičani posegajo v glasbeno umet. no-t z občudovanja vrednim napredkom, njim je perem življenje in užitek, ki ustvarja uspehe, kakršne smo slišali da_ nea Kranjčane je v« di! na odo- br. Dore Matul, pevovodja Ljubljanskega Zvonar. Nastopi] je moški in mešani zbor (47 so-de'ujcčm). Njih nastop je pokazal, da je pesem v Kranju že od nekdaj dom?, pred. našanje jo svedočilo, da vlada med pevski_ mi druž nami plemenito tekmovanje. Zelo efektno jo bilo podajanje Iz mog zaviča. | ja« (vojaška godba«, kot poslednji pa so ; bili zelo simpatično sprejeti škofieločani. i 20članska pevska družina, ki jo vodi br. j Babic. Osobito je zavzel bariton br. sinka, v ostalem pa so tudi ti pevci pokazali, da goje petje z veliko pridnostjo in voljo. Zaključek koncerta jo izpolni'a mogočna Adamičeva Budnica«, ki so j«, zaneli mešani, moški in ženski zbor, simfonični orkester, združeni zbori in orkestri pod di. rigentom br. H« »rakom, medtem ko je u i I a pri klavirju s. V. Koblerjeva. še sokolja Mariborska sokolska župa Maribor. 5. aprila Današnji občni zbor mariborske sokolske župe je bil prisrčna, močna manifestacija ,Marilx>ra ter njegovega območja za vzvišeno sokolsko misel in Tvrševo ideologijo, ki si ob severni meji pridobiva iz leta v leto več vnetih pristašev in pripadnikov. Oranie ledine za idejo sokolstva je bilo pogosto sdiuzeno 8 težavami, ki so jih pa neumorni sokolski prvaki z vztrajnim, podrobnim delom znali premostiti in prebroditi. Današnji polnostevilno obiskani občni zbor je bil svetel, prazničen dogodek v vrstah obmejnega sokolstva Ogromno organizacijsko, tehnično in idej- j no sokolsko delo. ki ga je opravila v pre- J iekli poslovni dobi mariborska sokolska j župa. je razvidno iz obširnih, izčrpnih poročil neumorno delujočega župnega tajnika Mihajla Dojčinoviča, dalje poedinih okrožij in sice.r mariborskega levi in desni breg. koroškega, prekmurskega, slove-njegoriškega in murskega okrožia, zatem župnega načelnika S. Komaca. predsednika župnega četnega odseka dr. M Kovačiča, zdravstvenega refereinta dr. M. Cerniči, župnega socialnega referenta 1». Lenarta in župnega statisticarja F. Decrna. Marihorska sokolska župa je štela v preteklem letu .V2 društev in 56 čet. Ob koncu lota 1985 je bilo v ijoedinih četah in društvih včlanjenih 18-7"2-"> pripadnikov in sicer S404 članov in članic. 2033 naraščaja in dece. Po ]-o! licih je članstvo razdeljeno Bledeče-1W) drž. uradnikov. 11<>2 učilelejev in profesorjev, 1224 kmetovalcev, 1166 obrtnikov. 810 delavcev. 7*21 zasebnih uradnikov. fil5 zasebnikov. G*>2 dijaka. 105 vojakov. 140 zdravnikov. 7*2 odvetnikov in 102 oslalih. Sokolsko domove imajo društva v Dravogradu. Kramu. Guslanju, T.imbuŠu, Ljutomeru, Murski So!>oti. Muti. Vuzeniei,Opiot-nici. Rušah Slooven juradcn. Središču in v Studencih« čeli izprasevati vest. so jo izkazalo, da ima umor v Suffrlxu na vosti on. Preiskava je pokazala, da >o odtisi ( rt i ghtonovih prstov imuno podobni odtu-om Havnesovih prstov. V podrobnostih f*o bile sicer nekatere razlike, ki pa M jih pri preiskavi v Davtonu prezrl i. laivnesa i*o v sredo iz celiee smrti Izpustili. To l>o pi imelo še težke posledica, kajti državni to žilec je odredil preiskavo, aa m ago tov i ali ni površnost preiskave kri' a, da I 1 malone storjen justteni n mor. Lordi izenačeni z zločinci in norci člani angleške zbornice lordov nimajo volilne pravice, razen zastopnikov Irske Visoki aristokrati v stngleškr zgornji zburnicr. zvani Petrs oi thc Realm. so na eni strani postavljen, v vrsto s'aboumnih zločincev in propalica čeprav se to sliši ne-verjetno. Oni namreč nimajo vcPlne pravice in sc ne morejo udeležiti volitev. Njihove žene lahko volijo, njim sanvm pa prepoveduje fevdalni zakon i/ časov pred vpadom Normanov vsako udeležbo pri volitvah, tak o da nimajo nobenega vpliva na sestav spodnje zbornice. Olair zgornje zbornice so dolga stoletja težko in z odporom prenašali to stanje Zdaj so sc pa nekateri odločili pr:bojon na smrt. čeprav je trdovratno zanikal zločin. Xa kniju umora so našli odtise prstov, kar naj bi bil dokaz, da jo moril« r Kajnes, Mod obravnavo *o se sieer pojavile priče, ki so potrdile Havnesov alihi. tod;« porota je verjeli daktiloskopoiu. Havnesa so hoteli ^b. marca usmrtiti na električnem ito-lu. tri dni prod njeg-ovo usmrtitvijo so pa aretirali v Xe\v Vorku ?l-1etnega Edv.irda i 'rei-jdifa. obfetreljenega ob trenutku, ko je hotel vlomiti v neko banko. Ko so mu za- Zdaj. ko ie saeeii Neaici gaziti medna* rodne pogodbe in ko bo poalali v Porenj vojaštvo, se mnogo pi>c in govori o modernih francoskih utrdbah na neaiaki meji o tako rvani Maginotovi obrambni črn', ki >mo o nji že večkrat poročali. Maginot, veliki lotarinški pc»litik. čigar ime ;rr« zdaj po vsom svetu v zvezi 7 ■■JaMHlaiiiajilimi utrdbami na francosko nemški meji. je bil svojč.as silno preganjan | »o lit ik. Ni bilo dneva, da bi dnevnik pokojnega Cotyja -*.\mi du peuplo ne očital Maginofu, h se jo prezgodaj zjatraj odpeljal od Maaim« \- vojno minisfr>tvo in d.*t ne bj pow ni nehvaležno preziral domoljtibnih vrlin te : politika, ki je znal kot poslanec polovi is verdun^kega pekla na seje obrambnega odbora ter se vračati na tvoje (»ertanl ko mesto v verilnnskih strelskih jarkili. v 1 1 danski teranat< ki je bil t Pomearejevi vladi vojni minister in je ostal na tem n><-stu opetovano tudi v drugih vi odah. jo h|l tipičen IjOtrinžan. patrijot. ki j»- 7n.1l svn ljubezen do domovino pokazati tudi v taj težjih ea-sih. Eden izmed glavnih urednikov skrajno desničarskega lista »Action Kran-cah?e« Leon T>audet, ki je bil 7 Maginotom v prvem povojnem parlamentu, karak« 1 žira njegovo osebnost takole: »Magnnot. reanicno veliki lyitrinzsn, j« imel mnogo zmisla za življenje in bil je duhovit. Ril je enako pogumen kakof plah. ko je prihajal v parlament. >e|«jo« M r»-njeno nogo. Doipo hergljo je položil v par I ■ m f ta vedno kraj iobo, Hlgaaa< )• H-■oko cenil Poincaroja. Ni pa imel ajegovik nizkih lastnosti in te ga tudi aiao odbijale. Oemonccianjfrrih ur letala f Tatdioaa la Mandehi ni imel rad. O teh dveh ze 1 njim ui smelo govoriti. Vase zaprti Maginot. za gri/eni patrijot, je zasedel Pet ulje. čeprav je moral tvegati pri tem tasta* tretji 1 1 Potem je izdelal nartt n »»braml-no m'o. ki je dobila po njem int«- in ki M tdi edino resno delo teh burnih sramotnih ht . 9REK A nc r.v/. nc ikali pred — Moin /t/i, poldnem. — O. ^« ko .«rcče/j fi V< i.1 IffM pa z?-pravi dopoldne najmanj fm tOO I K \ ZLI K A — Kakšnit ic n/1ikn med predi kloos#jo in strt hopetno*tjo? — Če M hfiiš ti, ;e to pred* idn• •* se pd pritiskom težke vesti in trpkih očitkov svojih prjateljcv je prekinil stike z nevarno vojvodin jo. ki ni dolgo preživela te J'čitve. Vojvoda je odpotoval iz prestoliec. Zdelo se je, da usoda čaka na njegov po-vratek. da bi mu prinesla ureho v i tt-bavneni razmerju z menoi. Ne^paženf) sem dočakala srečna ieta. ko (,v;-j narava v dovršitev svojega dela čare mladosti z bujnejšim: oblikami, ko da ženskemu telesu zreto mikavnost in privlačnost. O. srečna pomlad življenja, s koliko naslado obujam spomine nate! Takrat se mi je zdek>, da postaja vse okrog mene lepše, moia razvneta domišljija ;e neprestana ustvarjala razkošne pooW>e- Oči so mi žarele od radosti in sroe mi ?c močneje utripalo. Mo?e lirepe-nen.e je bilo nemirno in nejasno, moj ne-mrr Sladek. Ni mi bida dana ona pravilna ponosna lepota, ki z dR) spretni kipar iv';a svojo Venero. Baje sem imela še več. V meni so- b/rti združeni opojni čar z očarljivo zunanjosij^. vsem moškim sem bila všeč. nikogar ni bilo med njimi, ki b: mogel kljubovati čarom mofffi temnih oči in mojega vnkega telesa. III. SREČANJE Moja teta je prva spoznala, koliko koristi bi ii mogla prinesti nena lepa nečakinja, kako bi mogla zagotoviti bodočnost in srečo ene in druge. Njeni naklepi so bili pošteni in dostojni. Mislila je, da me mora predstaviti previdno in dostojno toda brez pompa in koketnos:i. Šk) ji ;e v prvi vrsti za k>. da bi me seznanili z vojvodinio tako. da bi se zdelo najino srečan.e delo naključja. Upala je, da bo ta odlična dama takoj pripravljena sprejeti me kot dobro prijateljico svo/'ili otrok, čim spozna moje vr>"ne in mojo očarljivost. Ker sva vedeli, da se vojvjdin.a rada izprehaja v ruilerijali, sva se kmalu na-pottli tja, da bi naju srečala. Bili sva pa neprijetno presenečeni. kn sva zagledali namestu nje vojvodo de Beaufortn. Hitel je nama naproiti in že na obrazu se mu ie ix>znalo prijetno presenečenje. Pozdravil je mojo teto. mene pa obsul s pokloni. ćeš. da bi me rad predstavil na kraljevskem dvoru, kjer boni sprejela odprtih rok in z vsemi easmii- Potem mi je prizna' ljubezen in izjavil da ne more brez mene žViver. tako globok in nepričako* van vris sem napravila na njegov, srce. Povesila sem oči in zardda. bila sem v hudi zadreg', a moja teta sc je jecljajo opravičevala, češ. da morava d >mov. Izgovarala se je na moto nežno mladost in neizkušenost. .laz sem skromno molčala. Slednjič sem se morala pa tudi laz odJ fčitj za ud-govor, ka;:i vj.\- ,da mi je držal za roko i:i me med zaljubijenm pogled; lepp pro-srl. naj mu odgovorim Dejala sem mu. da sem oiišia šele nedavna v presto£co in da sem zat3 še omamljena po mnogih krasnih iti novih stvaren, ki se pojavljajo na vseh straneh, da sem prišla iz samote v miš: novega svota m da n? morem razumeti vsega, kar vidan. Odgovorila sem mu. da so zlasti bes?de tako vis -kega gospoda, kakor fe on, zame. mlado in naivno podeželsko dekle, tako laska« ve in neobičajne, da jim kar ne morem verjeti, temveč da jih P slušam samo ko-t prijetno, naglo u; ha eo godb). Pri tem sem sc w-ivodi globoko priklonila, kar se mu ie zdelo tako smešno, da je počil v smeh. odgovorila sem mu z veselim gladom, kar je napravilo nanj tak() globok vtis, da je naju hvitel takoj odpeljati v svo:i krasni koč'iji po najlepših delih Pariza ter nama nakupiti dragocenih oblek in nakta. Moja teta je ugovarjala, da bi bfto to neprevidno in da bi utegnila Ta neprevidnost škodova-ti naiinemu dobremu glasu. Voovoda ;e moral priznati njene pomisleke. Prosil je naju. na: mu dovo-liva priti e ni prei k nama na dom. Pogledal je na uro in pripomnil, da mora na dvor, potem sc je pa prisrčno p >! -v:il. Toda komai jc napravil nekaj korakov, se je vrnil, češ, da pride k nama še istega dne na večerjo in ne da bi čakul na odgovor, je odhtel. Tak;j sva <;dš'i da bi se molče vrnili v svoje skromno domovanie. Koliko nad in drznh >ani fe vzbudil i to prvo sre-canje v riK>.i buini d'>nršljiji! Priznam tudi. da se je tem iluzijam pridružila š^ liubezen in strast. V moje nainežnejšim čustvom dostopno srce sj je naselila prva ljubezen. Kako kljubovati toplim, prisrčnim besedam vojvode de Beau-forta. k j je imel tak > zanimiv obraz in ki ie bi v let h. ko človek ljubi in vzbu ja liubezen? Kako upirati se ljubezni moža, obdanega z najvišjimi častmi in dostojanstvom, deležnega vladarjeve naklon em»>ti. bogastva in slaveV In t.i mož je Ii-i.lI deUi I meno- v»e, kar mu je nud I negov visoki položaj. \ mrjku istega dne sta prišla k nama dva moža in prinesla mnogo p j-slaso e. Molče, skrbno in spretno s a p-ipr;^ ila dobr:> večerjo. not«em st;i pa : h > cmBIs, kakor s:,i bila prišla. Osta sva * pet sami v dokaj čudnem polo/ajn. Klttthl sva ziislišali. da se je ustavila b!;/r, hiši. ker sva stanovali, kočija u da \ 1 • oddrdrala. Potem ;e prišel vojv pd4 hir^l je p , stopnicali in obstal na pragu kakor čarovnik, ki samo sasuče prstan, pa se i/.premen; koča v palačo, polno razkošja in blagostanja. Sedli smo za nii/ Pa/.o« sajenos^ legi velmoža. njegovo neprisHicno vedenje in prijazen, prijelen glas, vse to jc vzbudilo v meni toliko razigranost in veselja, da sc kar poznala nisem več. Smejal pi ie na ves glas mo.ini pikantnim -.pa/kam. ki so mi uhajale me J pogovorim i/ ust. Naib. !j je občudoval mojo naivn 1 pte* prostost, ki jo je neti z vso njemu lastno spretnosojo. Po vefierS len vzela kitaro, zaigrala sem in zapela s svojim k pim glasom. Vojvoda je zapel z men<> romanco, ki e bila kot nal:)šw zložena, đa bi izrazila najina čustva in nežnv D -zvočje najinih src. Orelule Josip Zupančič. — Za »Narodno dsKarno« Pran Jazeraea. — Za upravo tn inaeratnj dej Uata Oton Chnstot — Val « L.jubt^am.