NO. 247 Ameriška Domovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, DECEMBER 18, 1947 LETO XLIX—VOL. X£H DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE POLITIČNI POLOŽAJ (Došle preko Trsta) RAZPRAVA PROTI FRAN- šem dajali hrano in prenočišče. CU AHAČIČU. — Sodišča na Slovenskem imajo veliko dela. Glavne novice ljubljanskih listov so poročila izpred sodišča, kjer neprestano sodijo izdajalce, vo-( hune, tihotapce s človeškim blagom, pa jih noče biti konca, če sedaj v Ljubljani koga obsodijo na vislice, je to že zelo vsakdanja afera. 25. oktobra so začeli razpravljati proti nekemu Francu Ahačiču iz Tržiča in njegovim pomagačem. Na zatožni klopi je sedelo skupaj 16. ljudi. Glavni je bi) Ahačič. Obtožnica pravi o njem, do je bil včasih uslužbenec Ozne. Pa se je menda tam naučil preveč. Začel je vohuniti. OBSODBA. — Imenovani V OHIO JE PRECEJ ZAGONETEN Zveza demokratskih okrajnih načelnikov v državi Ohio je pred Ahačič je bil obsojen na smrt z nekai časom razposlala vsem na- obešanjem. Drugi so bili obsoje- j^e*n'kom vPrašalne pole, na ka-____________________a__________Jtere naj odgovorijo, kateremu Dr. Krek o slovenskem stališču v sedanjem političnem položaju ni na ječo od enega leta do pet ■ter® let. Trije so bili . oproščeni. j kandidatu bi dali prednost za 1 guvernerja. ' ki prebije dr. Miha Krek v Wis- P O U ČEVANJE VEROUKA. | Vprašalne pole so bile vrnje- consin-u, kjer ima več sestankov Teden pred božičnimi prazni- talnega državnega naroda kot ga ima Severna Amerika, ker nima — Večkrat smo že poudarjali, j ne, toda odbor jih ne da v jav- s Slovenci pa tudi i drugimi ame-da komunisti lepo polagoma po-'nost. Zakaj ne? Najbrže zato riškimi skupinami ki kažejo rivajo cerkev in vero v kot. Ne j ne, ker glasovanje ni tako izpad- nimanje za kričeče razmere v naenkrat, da ne zaboli preveč, lo, kot so nekateri želeli. Šušlja Evropi in za rešitev begunskega ampak počasi, da se ljudje odva- se, da je bila večina okrajnih vprašanja, že v soboto 13. zve-dijo hoditi v cerkev lepo brez' načelnikov za Franka Lauscheta, čer je govoril na prvem takem razburjenja. Zato se letos še po- j to pa bossom ni všeč in zato bo- sestanku. Drugi dan 14. dec. je učuje verouk, toda država, ki do skušali zamolčati rezultat 'govoril Slovencem v Milwaukee, pravi, da je ločena od cerkve, se' glasovanja. I Pri vseh govorih prosi Krek nav- je vtaknila v ta pouk tako, da je I Nekateri so trdili, da je 85 iz- ‘ zoče, naj pišejo kongresnikom določila sledeče: | med 88 okrajnih načelnikov za in senatorjem, .da podpirajo _ , . , , . Ray T. Millerja. Toda iz povsem sprejetje zakona,! ki bi dovolil NekHuji državTje dajafzaupne 1 ''erod')sto^h “ zatr^e' >aselit^ ^jega števila begun- —v. Leta seo^ravwn&su86 Kdor^se^ne da J,h,e najmanj 66za Lausche- cev v Združenih državah. Pov- podatke tajne policije. 1946 pa je stopil naravnost v službo tujih držav (seveda Angležev in Amerikancev) in kot tak hodil nazaj čez mejo agitirat in zbirat podatke. Ko so ga dvakrat zasačili, je vselej ustrelil po enega jugoslovanskega oficirja, sam pa zbežal. Končno pa so ga le našli v bližini Tržiča. Ali je res bil v službi tujih držav, bo težko kdaj dognati, kajti Ahači-čeve obrambe ne najdemo v “nepristranskih” komunističnih listih. Iz teh vladnih listov se nikoli ne zve, kaj je mogel obtoženec povedati v svoje dobro. Soobtoženci so bili ljudje, so Ahačiču in njegovim priglasi ali priglasitev zamudi, tega ne sme duhovnik poučevati. Poučuje se v šoli in sicer, ko je drugi pouk končan ali pa pred šolskim poukom. Tako dobi verouk pečat manjvrednosti. Ne sme duhovnik poučevati 'otrok v cerkvi. Otroka ne spusti država tako daleč v roke duhovniku. Dalje mora imeti duhovnik dovoljenje od države za pouk. Za dovoljenje mora prositi. Dokler ne dobi dovoljenja, ne sme v šolo. če hočejo koga šikanirati, ni treba drugega kot da mu ne reši- ta. ARGENTINA TUDI PONUJA DENAR To je Peronov načrt, ki naj bi tekmoval z Marshallovim Havana, Kuba. — Na trgov- jo prošnje za dovoljenje, pa je a'i* konferenci Združenih naro-krščanski nauk odpravljen. Jdov je sod govori Slovencem o Ligi ameriških katoliških Slovencev v Jolietu in njenem delu v pomoč beguncem. Povsod slika težko življenje beguncev, njih bedo, pa tudi njihovo vztrajnost in značaj nost. Na sestanku v Milwaukee jo z ozirom na večkrat izraženo željo govril tudi o sedanjem političnem stanju in posebej o stališču Slbvencev. Tako ga je očrtal: Stoletje in več je stara prva in osnovna zahteva slovenske na-, rodne politike: Združitev vseh s!ovenaUfciJMliihilii|Mj skupnostne državne zavesti, so partikularne nacionalne države skoro vedno zlorabljale svojo državno silo, ilk so na tujerodne zemlje skušale razširiti ne samo svojo državno oblast, ampak etnično posest svojega državnega naroda. Naši severni sosedje avstrijski Nemci in zapadni sosedje Italijani ter Madjari so se proti Slovencem, ki so v raznih dobah zgodovine bili prisiljeni živeti pod njihovo državno oblastjo, vselej ves novi vek pokazali kpt brezobzirni izkoriščevalci državne moči in oblasti, nasilni raznarodoval« Slovencev. Z vsemi sredstvi, tudi najnasil-nejšimi, so eni in drugi skušali zatreti slovenski jezik, slovenske običaje in vse narodnostne značilnosti in osvojiti slovensko zemljo za italijanski in nemški narod. Ker slovenska zemlja obkroža neposredno zaledje Trsta, kjer je Avstro-Ogrska monarhija zgradila veliko srednjeevropsko obmorsko luko, so poleg nacionalističnega fanatizma še ekonomski trgovski sebični interesi podžigali nemško in italijansko zadela težkih ran samo materialnemu življenju Srbov, Hrvatov in Slovencev, tudi državna ideja je pretrpela toliko udarcev, da je v živo zadeta. Razmere med Srbi in Hrvati so bile že pred vojno napete. Med vojno smo bili priče nepričakovanih strašnih izlivov in izrodkov antagonizma. Slovenci smo delali v veri, da Srbi in Hrvati in Slovenci moremo srečno živeti v državni skupnosti, če je ta pravilno notranje urejena. Zato je šla naša notranje politična borba proti centralistični ureditvi Jugoslavije. Zato smo se trudili za medsebojno spoštovanje, strpnost In za ureditev države po načelu najširših demokratičnih, avtonomističnih narodnostnih državnih enot v okviru državne zveze. To delo je bilo bolj na začetku svojih uspehov, kakor pa pri končnem svojem cilju, ko je razvoj presekala druga svetovna vojna. Danes Tito sebi pripisuje kredit, da je notranje vprašanje Jugoslavije rešil. Bojim se, da je nasprotno res, da je Titova vladavina uničila mnogo smisla in ljubezni do države, ki sta izza vojne še. ostala. Razne drobne novice h Clevelanda b b okolice Naša božična priloga— Jutri bo izšla naša božična številka. Dosti oglasov bo v nji in dosti dobrega čtiva. Toda prvo, kar storite, ko dobite jutri Ameriško Domovino v roke, naj bo, da jo razgrnete in našli boste tam krasno tiskano božično prilogo, kjer vam vsi naši uslužbenci voščijo božična praznike. Prepričani smo, da vam bodo slike v prilogi všeč in da se boste ob pogledu nanje spomnili na srečna mlada leta, ki ste jih preživeli v rojstni domovini. Na bolniški postelji— Poznani Jakob Požar, ki stanuje na 998 E. 71. St. je bolan in želi, da bi ga prijatelji ob priliki obiskali. V bolnišnici— V University bolnišnici, Hanna House, 2065 Delbert Ave., se nahaja Frank Kuret Jr. iz 15617 Saranac Rd. Prestal ’je operacijo. Obiski so dovoljeni. V bolnišnico— Mrs. Frank Škerl iz 5095 Turney Rr. je bila odpeljena v St. Lukep bolnišnico. Obiski zaenkrat niso dovoljeni. Prijatelji ji želijo, da bi se čim prej boljšega zdravja povrnila k svoji družini. bo moral dati senatu listo špekulantov Washington. — Dajatveni odsek senatne zbornice je ukazal poljedelskemu tajniku Andersonu, da predloži listo vseh oseb, ki špekulirajo z žitom in drugimi komoditetami. Tajnik je obljubil da prinese danes odseku v pregled vse knjige in zapiske. Namen preiskave je, da dože-. ne, v koliko so vladni uradniki špekulirali z žitom in drugim. Ta korak je storil odsek potem, ko je poslanec Andresen iz Minnesote izjavil, da ima na rokah dokaze, da je več kot en vladni uradnik zapleten v take špekulacije, ki so vzrok, da' je cena žitu tako poskočila. Minnešotčan je trdil, da mu je znanih več kot 92 oseb, ki so s žitno špekulacijo napravili milijone. Ta preiskava naj dožene, če so imeli ti špekulanti vire, ki so jim povedali, kdaj bo vlada kupovala žito in druge potrebščine, nakar so naglo investirali denar* ter tako napravili ogromne do-bičke« Ta preiskava pa ne bo dosegla samo vladnih uradnikov, ampak tudi člane kongresa in druge javne uradnike. W trije I najbrže zborovali v Washinglonu jpffww Namen je, da združijo vse tri zasedbene zone v Nemčiji London. — Potem, ko je bila seja ministrov Velike Četvorke moc za ansMe Južne Ameriki zaključena v Londonu, ne da bi nujna, zelo nujna in da je Ar rlnaoovii lraVžno v.nlrliirflrA in io ___s. t • ti kak “Peronov načrt," ki bi tekmoval proti Marshallovemu na-'črtu za obnovo Evrope. Argentinski vladi ni všeč, ker so Zed. države pripravljene dati odpomoč samo Evropi, dasi je Argentina trdila, da bi morale biti vključene tudi države Južne Amerike. Argentinski delegat na konferenci je rekel, da je taka odpomoč za države Južne Amerike ““ mujna, : dosegli kakšne zaključke in je Lentina v položaju, da daje lah-ruski minister Molotov nemudo- jj0 kredita do 5 bilijonov dolar- mo T\nkr*al Silo in Imnifo +ai* nri_ m t • , ma pobral šila in kopita ter od hitel domov v Moskvo, so se osta. ) trije fniniiStri začeli razgo-varjati glede bodočnosti Nemčije. Vsi so mnenja, kakor zatrjujejo poznavalci, da je treba nekaj ukreniti glede Nemčije, ker Rusija ne mara sodelovati. Ena rešitev bi bila ta, da bi strnili vse tri zasedbene zone v zapahni Nemčiji: ameriško, francosko in angleško, ter taki edinici postavili na čelo nemško vlado. Kakor se sliši, so vsi trije ministri za to in francoski zunanji minister Bidault je izrazil željo, da bi se sestali v Washingtonu k dogovorom glede tega in to v kratkem. jev. Taki krediti bi bili raztegnjeni na odplačevanje do 50 let, je reke). , Ti krediti bi bili večinoma za n TUKAJ DOBRO. ZATO 81 "nil V8MOPWUK1 spomnimo NA BEGUNCI Kaj pravijo člani SNPJ! “Prosveta,” ki se bo morala zagovarjati pred sodiščem radi krivičnih napadov in zmerjanja, kliče “napredno” javnost na pomoč. Z “naprednostjo” bi rada omamila člane SNPJ, da ne bi mislih na to, da bodo iz svojih težko privarčevanih skladov, ali kakor že, plačevali radi laži svojega lista. Ali je članstvo SNPJ zato zbiralo denar, da ga bodo njih uredniki zapravljali z nepotrebnimi tožbami? Begunce bi radi sem za prihodnjo letino Washington. — Farmarske organizacije so se obrnile na svobodno in neodvisno izbirati svojo narodno vlado in oblast, tako da bo slovenski narod Su> veren na vsej zemlji, ki je etnično njegova posest. To je bistvo zahteve po “Združeni Sloveniji.” Za Združeno Slovenijo so se iz. javili naši narodni očetje v viharnem letu 1848, za Združeno Slovenijo so se borili pod Avstro-Ogrsko monarhijo in Združena Slovenija je bila naš program v prvi svetovni vojni, ko je zasvetila nada malim narodom na osnovi znamenitih točk predsednika USA Woodrow Wilsona. Geografski in geopolitični po- njjj političnih zahtev sedaj in v ložaj slovenske zemlje je tak, da bodočnosti -■ **—- — -............. -- smo prav v tej osnovni zahtevi nakup žita, katerega Argentina Si0Venci nesrečnejši in neuspe. loblrn de £ AAfi HflA fnn no -«• i . i i _____i_ ... u u lahko izvozi do 6,000,000 ton na leto, je rekel delegat. Argentina je urgirala že na panameriški konferenci v Rio de Janeiro, naj bi Marshallov načrt za odpomoč vključil tudi dežele zapadne hemisfere, kar je pa delegacija ameriških republik takrat zavrnila na apel ameriškega državnega tajnika Marshall, snejši kot drugi enako mali ali večji evropski narodi. Slovenci smo najzapadnejši južnoslovanski narod. Na naših mejah se stikajo meje treh velikih evropskih ras: slovanske, germanske in romanske. Mi smo Slovani po izvoru svojem, po krvi in jeziku, a prežeti in temeljito vzgojeni v V italijansko vlado je stopilo 5 novih ministrov Rim. — Pet novih ministrov organizacije so se ODrnne na kongres, naj dobi za pospravlja-1 je bilo zapriseženih v vladi pre-nje letine v Ameriki begunce iz mierja Gasperija. Premier je to Evrope. Najmanj 60,000 bi jih pozdravil kot združeno akcijo potrebovali že prihodnje leto, proti komunistom in njih zavez- pravijo. Jutri večer bo govoril Marshall na radiu nikom. Tinovi ministri so člani delavske socialistične stranke, ki ne drži s komunisti in republikam Washington. — Državni taj-,tudi socialist Giuseppe Saragat, nik Marshall bo govoril jutri ve- .vodja zmerne socialistične stran-čer ob 10 po radiu Amerikam ke, ki je svoje pristaše odcepil cem o konferenci ministrov v'od ostalih socialistov, ki drže s Londonu. komunisti. Geografski in geopolitični po- in za dosego tega namena niso izbirali sredstev. Nujna in logična reakcija pri Slovencih je bila in je, da se z vsemi močmi branijo vsakršne nemške ali italijanske oblasti in nič bolj iskreno ne žele kot to, da z avstrijskimi Nemci in Italijani ne pridejo v nobeno tako razmerje, ki bi pomenilo le senco podrejenosti ali odvisnosti Slovencev od njih. Mislim, da je strah pred avstrij"-skimi Nemci in Italijani v Slovencih tako zakoreninjen, da lahko naše odklanjanje vsake državne zveze z njimi dodamo takoj kot naslednjo točko naših narod- ga državnega tajnika Marshall, 3rednje in -apadno evropski kul-ki je tolmačil, da je Evropa ti- turi in civilizaciji. Vsi smo z sta, ki jo je treba najprej posta- ........................... viti na noge, ker ameriške države niso bile od vojne prav nič razbite. malimi izjemami katoliške vere. Vsaka vojna, vsaka borba za zemljo med velikimi evropskimi narodi je bila tudi borba za slovensko zemljo. In tako na našo nesrečo ni bilo važnejše in obsežnejše razmejitve in delitve, da ne bi bila vselej nanovo razdeljena tudi slovenska zemlja. Na- Po prvi svetovni vojni smo bili Slovenci razklani, razdeljeni v tri, štiri države. Naše narodne manjšine, ki so ostale pod državnimi oblastmi Italije, Avstrije in Madžarske znašajo po svojem številu nič manj kot tretjino celega našega naroda. Dve tretjini nas je prišlo v takrat novo nastalo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je kasneje preimenovala v Jugoslavijo. Slovenci smo to novo državo sprejeli kot rešitev in osvoboditev izpod tuje avstrijsko nemške oblasti z navdušenjem, ki ga je izrazil narod v svobodno izvede- moremo največ koristiti s tem, da z vsemi svojimi močmi podpiramo sile, ki skušajo uničiti nasilje diktature v srednji in jugovzhodni Evropi. Smo in hočemo biti lojalni zavezniki in sodelavci Hrvatov in Srbov in do konca vztrajati v prizadevanjih za osvoboditev. Ne morem dovolj G naglasiti kako težka naloga in kako ogromen program dela je to za sedanji čas. če in ko bi _____ ljudstvo zopet doživelo svoboden §ič dan, tedaj: Naj svobodni narodi svobodno odločajo o svoji bodoč,-nosti, o svoji vladavini in ustavi. Ko bodo svobodni naši narodi mogli izpregovoriti in urejati 3voje odnose, bo od sporazuma ali nesporazuma med Srbi in Hrvati bistveno odvisno, ali bomo južno slovanski narodi obdržali kake tesnejše oblike medsebojne povezanosti ali ne. Slovenci bomo zastopali načelo svobode in enakopravnosti vsakega naroda in podpirali rešitve, ki bodo jamčile najboljše možno zadovoljstvo in najtrajnejši mir med narodi in sosedi. Moramo pa računati s tem, da s je Evropa kot celota postavljena j pred nove perspektive. Tudi kadar bi bil njen vzhodnji in srednji del osvobojen sovjetskih dik- izrazil narou vsvoDoano izveae- bodo noye nem plebiscitarnem podp.sova. ’iH, ’ Mke narodebrez nju majske deklaracije in preko svojih zastopnikov in vodnikov. Dobili in uživali smo Slovenci v na tudi siovensna zemija. «»- ——------------------------------- rod naš se je proti temu vedno Jugoslaviji toliko politične svo-_____i____:i i_i. j„«i bode in toliko ekonomskih mož- znova boril, ker je vedel in čutil, da se bori vselej za osnovo svoje ekssiterice. Sedanja delitvena črta med vzhodom in zapadom, med sovjetskim blokom in demokratično svobodno Evropo žal zopet gre preko slovenske zemlje in jo de- ske stranke. Novi minister je li. Zato je ta prva zahteva Slo- ............... —i vencev znova pridobila na aktu. alnosti; obnovljena bolečina naša, daje novega 'poudarka naši zahtevi." Ker Evropi nima kontinen- bode in toliko ekonomskih možnosti, da smo mogli dati krepak razvoj svoji vitalnosti in smo izpopolnili podobo svoje domovine in narodnostne samobitnosti do tolike stopnje, da nas je vsak poznavalec uvrstil med najkul-turnejše, najbolj civilizirane narode Evrope. S tem seveda ni rečeno, da niso Slovenci naleteli v Jugoslaviji tudi na premnoge ovire svojega pravilnega razvoja« Druga svetovna vojna ni pri- mere silile evropske narode brez razlike v večjo medsebojno povezanost in da se bo moral močno omejiti in spremeniti sedanji evropski pojem državne in narodne države. Zdi se mi, da sedaj ni več samo Balkan leglo nemira v Evropi kot je to izgle-dalo v zadnjem stoletju, ampak da Evropa v celoti stoji pred svetom s tako svojo podobo. Evropa je rodila prvo svetovno vojno, rusko komunistično revolucijo, fašizem in nacizem, drugo svetovno vojno in sovjetski imperializem po njej. Zlasti proti naporom ameriškega kontinenta za ureditev, obnovo in ostaljenje (Dalje na I. »trsni) Maferino dekliško ime je bilo Justine Mislej. Vse je veselo zdravo. S tem sta postala Mr. in Mrs. Anton Skok iz 820 E. 239 St. Euclid, O., že drugič stari ata in stara mama, Mrs. Frances Mislej je pa že devetkrat doživela to lepo čast. estitke 1 Prijazen obisk— Včeraj nas je obiskala Mrs. Emma Janesh poroč. Znidar-, doma iz Rittman, O. V pon-deljek je dospela zi Italije, kjer je obiskala več begunskih taborišč, zlasti pa onega v Senegal liji. Pripoveduje, kako slabo se jim tam godi, zlasti hrana ni zadostna za mlade, krepke ljudi. Vsi komaj čakajo, da bi jih kam poslali, kjer bi si mogli sami služiti svoj vsakanji kruh. /z bolnišnice— Mrs. Frances Sedmak, od poznanih Sedmak Movers, 1024 E. 174. St. se je povrnila iz Glen-ville bolnišnice, kjer je prebila 7 tednov. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. Popravek— Pri obletnici za pok. Johano Smole je bil podpis: soprog ohn Smole; pravilno bi moralo biti Jakob Smole. Prijetni spomini— Ob pogledu na krasne slike, ki so razstavljene v izložbenem oknu firme August Hollander v SND, se vam ožive spomini na dogodke, ki so se vrstili v dnevih vaše mladosti v domovini. Kupite si eno teh slik, ali pa kot božično darilo prijatelju. Slika bo v okras v vsaki hiši. Stopite v Kollandrovo pisarno, kjer vam bodo povedali ceno slikam. Vabilo na sejo— Nocoj ob 7:30 bo letna seja dr. sv. Jožefa 169 KSKJ v na. vadnih prostorih. Po seji bodo okrepčila. Bodite previdni, kadar gnile preko ceste. Prekoračite e#-sto samo prt signalni luči! own aka domovina, december £*|f| Ameriška Domovina /mi i/ic/ii- iiomi (JAMES DEBEVEC, Editor) HEnderaon 0628 «117 St Clair Av«. HEnderaon 0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturday!, Sundays and Holidays________ NAROČNINA Za Zed. države $8.60 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za j pol leta $6, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries |' outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $ 8.50 for 3 mo. Entered as second-class nutter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879, .83 No. 247 Thurs., Dec. 18, 1947 Poraz komunistov v Evropi Proti Marshallovemu načrtu, ki naj bi pomaga' Evropi gospodarsko zopet na noge. je Sovjetska Zveza začela takoj na široko zasnovan boj. Ruski komunisti vedo, da morejo osvojiti vso Evropo za komunizem samo, če si Evropa ne opomore gospodarsko in tako zaide v nemire in revolucijo! Prvi korak proti ameriški želji, da se Evropa pomiri in ustali je bilia sovjetska prepoved državam, ki so odvisne od Moskve, da bi kaj sprejele od Amerike po tako imenovanem Marshallovem načrtu. Ko je hotela Češka na konferenco v Pariz, kjer so pretehtavali, kaj vse kaka država potrebuje, je Moskva Čehom naravnost ukazala, da morajo ostati doma. Drugi korak proti ameriškim načrtom je bila pomnožena propaganda vsega komunizma proti Ameriki. Višinski v New Yorku je dajal ton in takt, kako morajo vsi komuni-stičrn listi trobiti proti Ameriki, češ da deta in hujska na vojno. Ameriški listi, politiki in diplomami so bili ozmerjani kot vojni hujskači in kot nosilci ameriškega imperializma. Ves Marshallov načrt so osumničili kot ameriške priprave za gospodarsko zasužnjitev Evrope ameriškemu kapitalizmu. Vse komunistično časopisje je pisalo po vsem svetu v tem tonu in vsi veliki in mali komunistični kolovodje po raznih od Kremlja odvisnih državah so morali preklinjati Ameriko. In če ste pogledali “Enakopravnost" ali “Prosvetov" ste videli, da sta tudi ti dve ponatiskovale napade, ki jih je svetovno komunistično časopisje prinašalo proti ameriškim Zedinjenim rf-javnm Irnkar d« t« d«g lista ne izhajata v Cleve- delala pri cerkvenih in društvenih prireditvah. Draga Mary, ko sem Te 5. oktobra zadnjič obiskala, si pač nisem mislila, da boš čez kratke štiri tedne že počivala na mrtvaškem odru. Je pač tako določeno, da ne vemo ure ne dneva. Da, dolgo Te bomo po grešali Tvoji prijatelji in še posebno pa jaz, ki si mi bila resnično dobra prijateljica in dobrotnica dolgih 34 let v tej novi domovini. Zato, draga Mary, počivaj mirno v svobodni ameriški zemlji, Tvoja duša pa naj uživa rajsko veselje in prosi pri Bogu za vso svojo veliko družino in za nas, Tvoje prijatelje, da bi se enkrat srečno sešli gori nad zvezdami. Naj bo, pokojni Mary Flajs ohranjen blag spomin med vsemi, ki smo jo poznali in tudi visoko cenili. Josephine Zupančič. ti. Tudi komunistični gospodarski sistem ne more obvarovati pred krizami. Da, v Rusiji ne bodo niti vsem enako zamenjali' Tisti, ki sov Rusiji varčevali, bodo sedaj izgubili; izgubili prihranke, izgubili pa brez dvoma tudi velik de! navdušenja za komunizem, kolikor so tega navdušenja od vojne sem sploh še obdržali. Še bodo morali skrivati svojo gospodarsko nesposobnost za železnim zastorom, kakor so to delali skozi trideset let. V Evropi je tedaj tisti čar komunizma, ki ga ima vsaka nova stvar, zelo izgubil na moči in privlačnosti. Če opazujemo ameriško javno življenje v celoti, moramo tudi reči, da komunizem — da se milo izrazimo — ni več modern. Ameriško javno mnenje se zaveda njegove nevarnosti in nje-gove popolne nesposobnosti, da bi rešil trajno kako težko socialno in gospodarsko vprašanje. Zato ga odločno odkla- n'3 Tembolj je žalostno, da še zmeraj med Slovenci dobite nekaj ljudi ki nore za komunističnimi bogovi kot sta Stalin ali Tito.’ Jurčič je nekje zapisal, da so nekateri ljudje kot Krjavljeve koze rep. Naj se koza obrne, kamor hoče, vedno je njen rep od zadaj. Tako $o nekateri naši “naprednjaki” v svojem nazadnjaštvu zmeraj zadaj za drugim svetom, naj se obračajo kakor hočejo. Ko že vsa Amerika natančno pozna sovražno sovjetsko politiko proti USA, ko je skoro vsak otrok poučen, da je komunistična diktatura podobna kot krajcar krajcarju nacistični ali fašistični diktaturi, ko drugod vsi vedo, da je omedaljeni pustolovec poslan od Moskve da zatre v Jugoslaviji vsako svobodo, pa se še dobe “naprednjaki,” ki so zadaj za časom kot Krjavljeve koze rep. Njih politična (in druga) modrost se začenja v saloonar-skem ozračju kvantanja in končava v zmerjanju in pridu-šanju v "naprednih” listih. Nikakor nočemo reči, da spadajo v to kategorijo prav vsi naprednjaki. Maldine na prhner nimajo za seboj. Ta se smeje častilcem malika Tita. I udi starejših je nekaj, ki točno vedo, kako je v resnici, pa preveč molče radi ljubega'miru. Mnogim, ki so vedno resno mislih o svobodi in demokraciji, se studi, da bi sedaj klečeplazili pred tujim totalitarnim režimom, ko so vedno prisegali ha ameriške svoboščine. Toda nekaj jih drvi slepo v pogubo, nekaj jih je kot polhi, ki jih hudič pase. Šli bi za vragom samo da jim gode nekaj proti krščanstvu in škofom in ‘farjem.” Ker je Tito udaril po veri, naj bo katoliška, pravo-slavna ali muslimanska, je postal v njih očeh junak. In ker nimajo drugega boga, so si njega izbrali, da pred njim mali-kujejo. To so taki “naprednjaki,” ki bi v svoji slepoti in za-grizenosti ploskali tudi Neronu, ko je mučil kristjane in po-m&gali Judom pribijati Kristusa na križ. Teh Krjavljeve koze ropov med Slovenci seveda nihče ne bo. spreobrnil. Kaj hočete s človekom, ki nikoli ni mislil s svojo glavo, ampak ponavljal kot papagaj, kar je bral v “naprednem” časopisu. Tudi mi seveda ne poskušamo kakega spreobrnenja takih repičev. Kot časnikarji samo ugotavljamo, 'aa je ta zaosta-' it nekih ljudi in njihovega časopisja za.^som in mirnim ti AL' PA NE Dr. sv. Antona 138 CK0 Cleveland, O. — Že zadnji teden vam je bilo sporočeno, da se bo naša glavna letna seja vršila v nedeljo 21. decembra namesto tretji pondeljek, kot je to navadno. Seja bo v nedeljo, da se bo lahko več članov iste udeležilo. Pričakujem,, da nas bo vsaj toliko, da bomo lahko začeli s sejo. Seja bo v navad-•nih prostorih, prične se ob dveh popoldne. Res je čudno, da se naše članstvo tako malo zanima za obstoj in napredek društva. Blagajna je vedno bolj prazna in to mora vsak sam vedeti, da če v blagajni ne bo denarja, tudi izplačil ne bo. Vabim vas vse, da gotovo pridete v nedeljo na sejo, kjer boste slišali poročilo odbora o poslovanju v preteklem letu in izvedeli boste tudi, kje nas najbolj čevelj žuli — bolniška podpora. Ko sem sprejel važno vlogo medvedje mrcine, v kateri bom prijatelju Jožetu Zalokarju pomagal priti hitreje iz gozda tam v Pennsylvaniji, sem uporabil vsak prost čas, da sem se vloge učil. Nisem hotel biti tak, kot je bil, na primer, ljubljanski glediški igralec Tone Verov-šek, ki ni nikdar znal svoje vloge, ampak je govoril, kar mu je ravno prišlo na misel in kar je vedel, da bo ljudem najbolj pri. jalo. In jim tudi je. Se reče, saj bi se jaz tudi ne naučil stavkov, če bi to igra zahtevala, ker mi ta talent pri rojstvu ni bil prisojen. No, radi tega nisem bil še nikoli lačen, hvala Bogu. Moja medvedja vloga je zahtevala samo akcijo in pa nekaj renčanja. Tisto bom pa že spravil iz grla v danem trenutku. Saj ne bo treba drugega, kot da takrat, ko pride moja žrtev blizu, spravim iz sebe kak nadnaravni glas, ki naj bi bil morda v obliki začetega toda .zgrešenega u- kanja, močno zaropotam po grmovju in planem po vseh štirih Zalokarju pod noge. To bo začetek predstave. Ce je Jože količkaj človek z vsemi čuti, kolikor jo povprečnemu človeku zapisanih, ne bo gledal, če je to zares ali samo titularni medved, ampak se bo obrnil takoj, ko bo planila iz grmovja tista črna pošast in jo ucvrl v pravi direkejon proti, naši kepipi. Za uspešnejše premikanje njegovih dolgih nog bi morda jaz poslal za njim še nekaj tistih čudnih glasov, ki so nekakšna koloratura v živalskem svetu. To bi dalo Jožetu moč, da bi jo rezal naravnost in da ne bi imel časa pogledati nazaj, če se za njim res godi nekaj, ki ni pravdansko. Tedaj bi si jaz odvezal medvedjo kožo, jo skril v grmovje in šel po o-vinkih v kempo. Tam bi prišel, ravno prav, ko bi Jožeta spravljali “k sebi” in bi začel, pripovedovati, da,je na lastne oči videl samega medveda, pred ka-! terim pa ne bi nikdar bežal, to bi Jože posebno poudarjal, če zemljepisci (goegrafi) in zgo-:ui j«™ e-«-------- r---~ dovinarji trdijo, da oo Feniča- bi imel pri sebi kakšno drugo "ur se je zaljubilo v boljševike, Koinuhiste, paiutanrr.ae se je uklonilo komunistični propagandi, kot je bila dirigirana iz Moskve in Belgrada. Na isto struno je zadnje dni brenkal v Londonu Molotov. In spet je vse komunistom prijazno časopisje plesalo po njegovi muziki. Takim listom je vse, kar je ameriško, slabo, hinavsko, kapitalistično, impe-riolistično, ker je tako komanda iz Vzhoda, vse pa sveto iz vzvišeno, kar pride iz bližine Stalinovega božanskega prestola. Le poglejte si kdaj slovenske liste, ki se vrte po komunistični harmoniki, pa recite, če smo se kaj zmotili. Tretja poteza proti ameriškim načrtom, kako rešiti Evropo pred komunistično tiranijo in pred novo svetovno vojno, pa je bil ukaz Moskve, da morajo komunistični agitatorji povzročiti na Francoskem in na Italijanskem take nemire, da vladi v teh dveh deželah padeta in da pridejo komunisti’ V obeh deželah spet na vladne stolčke. Svet je pazno gledal, ali se bo posrečlia ta moskovska igra. Res so napeli francoski komunisti vse sile, da s štrajki, nemiri in sabotažami vržejo vlado. Bilo je mnogo ljudi po svetu, ki so se bali, da se komunistom njih namen tudi posreči. Če bi prišli komunisti v vlado, bi bili dejanski gospodarji dežele in Francija bi kmalu postala nova provinca komunističnega carstva. Načrt se je rzabil in komunisti so doživeli popoln poraz. Vlada je dobila od parlamenta pooblastila, da stere vsako sabotažo in vsak upor, če tudi bilo treba streljati na zapeljane mase. N ovi predsednik vlade Robert Schuman je vzdržal kljub vsem napadom in je s pomočjo armade prisilil boljševike, da so odnehali in tako priznali svoj polom. Silno jasno se je v tem boju pokazalo, da je ogromna večina francoskega naroda z vso odločnostjo proti komunistom. Tako so tudi francoski socialisti 'ponovno odklonili vsako sodelovanje z moskovskimi agenti. Francoska vlada je do podrobnosti vedela, da je za nemiri in štrajki in sabotažami Moskva. Zato je naložila na železniške vagone najbolj kričave ruske boljševike, ki so delali po Francoskem nemire, in jih kratkomalo poslala čez mejo domov. Radi te odločne poteze se je sevoda Francija strašno zamerila Sovjetiji in ta pošilja sedaj v Pariz proteste, ki pa najdejo med Francozi gluha ušesa. Tudi v Italiji so povzročili skrajni rdečkarji vrsto nemirov. Marsikdo se je bal, da bi bil italijanski komunizem tako močan, da bi mogel izpeljati revolucijo. No, dogodki so pokazali, da so boljševiki precenjevali sami sebe. Ker ni vlada odnehala, so odnehali — komunisti. Tako se je ofenziva Moskve proti Marsha'lovem načrtu zaenkrat popolnoma razbila. Ljudske mase v zapadni Evropi ne marajo komunistične diktature. Ta polom komunzima je toliko pomembnejši ker se je pokazalo, da bi našla Amerika, če bi res kdaj prišlo do vojne s Sovjetijo, na Francoskem varno oporišče za vojne operacije v Evropi in jih ne bi bilo treba iskati prav na koncu Evrope v Španiji. Nič se ne varamo. Vemo, da bodo novi in novi poskusi sovjetov, kako ves svet spraviti pod svojo peto. Toda' zaenkrat morajo radi ali neradi zaznamenovati občuten zunanjepolitičen poraz, ki ea ne morejo prikriti nobeni Molotovi napadi na Ameriko. Če k temu zunanjepolitičnem porazu dodamo še to, da mora Stalin “zamenjati” rubelj — 10 starih za enega nove- ‘iSFinT ni že okoli 600 let pr. Kr. ob jadrali Afriko. Odpilili so iz Rdečega morja in se vrnili preko grozečih pečin Herkula v gi-braltarskem prelivu. Na podlagi starejših mnenj je že geograf in astronom Claudius Ptolomeius izrekel slutnjo, da je poleg Afrike na robu Indijskega oceana še en kos suhe zpmjie, Ta naziranje Ptolo-mejevo je trajalo do druge,po- Ml --- ----' V ...................................... BESEDA IZ NAHODA '■ , i m u 111111 v l.....11 *1111111 ««»*♦»**« Dr. Napredni Slovenci st. 5 S. D. Z. Cleveland, O. — Mesec letnih sej je tukaj in zdi se mi potrebno opozoriti naše članstvo, da bo tudi naše društvo imelo svojo letne sejo in sicer v nedeljo 21. decembra ob devetih dopoldne v zborovalni dvorani SND (staro poslopje). To se mi zdi potrebno opomniti zato, ker so bile naše mesečne seje tekom leta slabo obiskane, da bi si človek mislil, da naše društvo sploh več ne zboruje. ■ Bratje! Pridite v nedeljo na glavno ali letno sejo in tu podajte svoje nasvetb in predloge v korist našega društva in Slovenske dobrodelne zveze. Tu je prostor in čas, da poveste svoje težnje in želje in seveda, (je kateri misli, da se mu je tekom preteklega leta zgodila kakšna krivica, naj na tej seji poda tudi svojo pritožbo, o kateri naj potem članstvo razmotriva in jo tudi reši v obojestransko zadovoljstvo. • Važna točka na tej seji je tudi volitev odbora za prihodnje poslovno leto. Že neštetokrat je bilo poudarjano, da odbor s par dobrimi člani, ki se redno udeležžujejo sej, ne more vsega sam narediti. Potrebni so vaši dobri nasveti, bratje. In končno je pa društvo za nas vse, vsi imamo enake koristi od njega in zato ni več kot prav, da tudi vsi enako delujemo za njega napredek. Na eni izmed preteklih sej se je tudi razmotrivalo glede naše veselice v prihodnjem letu. Kar nas jč bilo na seji, smo bili vsi navdušeni za to, ampak pri vsem tem je žalostno to, da,nas je bilo na seji samo kakih 12 ali 15 članov, kje ste pa drugi .. . ? Ali naj se za vse trudijo samo odborniki in tistih par članov, ki se V Hsnici zanimajo za društvo? Saj vendar vedno poudarjamo, da smo vsi enaki in da imamo vsi enake pravice pri društvu; ali ne mislite! da bi bilo prav, če bi se zavedali, da imamo tudi vsi enake dolžnosti? Torej, pridite v nedeljo na sejo in se bomo tam kaj več pogovorili 6 tem. Z bratskim pozdravom, Zapisnikar. Za narodov blagor Čujte, kaj govori dr. Šipelj v povesti “Ptički brez gnezda” (napisal Fr. Milčinski): “. . . Vsi delujejo za narod. Uspeha tega svojega delovanja pa nikdar nikdo ne, pretehtava in na. roda je vedno manj, in kar ga je, je vedno bolj piškav . . . I-mam deset otrok. Sami ob sebi niso otroci nikaka zasluga. A)i resno se trudim, da jih vzredim in vzgojim v zdrave, delavne, poštene ljudi. Če bo božja volja — pomislite — deset dobro vzgojenih in sposobnih ljudi bom dal narodu! Koliko pridnih rok, bistrih glav, usmiljenih src! Poglavitno je vendar, kaj ne? — kakšni so ljudje, ki tvorijo narod: da so v korist človeštvu in ne mu v bre. me! . . .” Resnicoljub. Ul Ulici (fii ----° stvar kot same gole roke. Če bi imel vsaj pipec, pa bi se postavil ffiedvedu. Tako pa, bi rekel Jože, kdo bi si upal z golimi rokami seči medvedu v tace ter ga vprašati po žlahti. No in potem bi začeli na dolgo in široko spraševati Jožeta, kje ravno da je videl medveda, koljk je bil, če je bil mandelc ali babca, kaj je medved rekel in tako dalje. V spomin Mary Flajs Morgantown, Ind. — Name-njla sem se napisati par vrstic v spomin moji najboljši prijateljici, ki sem jo imela v svojem življenji). V mislih imam pokojno Mary Flajs, ki se je poslovila s tega sveta 5. novembra tega leta. Kdo ni poznal te blage žene med Slovi upi v Indianapolis, njem južno poloble. se "ne bo nikomur pošiljalo posebna vabila. Kateri izmed članov bere to vabilo, naj opozori še svojega sočlana in ga povabi na to sejo. Kar boste sklenili na tej seji, tega se bo bodoči odbor držal v prihodnjem poslovnem letu. Nikar potem ne godrnjajte nad tajnikom ali ostalimi odborniki, da to in to nj prav in da bi moralo biti tako in tako. Pridite na sejo in tam povejte, kar misli te. Odjbor v pravem pomenu besede ni drugega kot hlapec celotnega društvenega članstva in vrši ter izpolnuje samo sklepe, ki so jih člani sprejeli na glavni seji. Naj v nedeljo nikogar ne manjka na tej seji in'še prav posebno pa ste vabljeni 'tisti, ki vam je še kaj za bolniško podporo. Za po seji bo pripravljenega tudi nekaj okrepčila. Z bratskim pozdravom, ' Tajnik. ------o------ Kratka zgodovina Anfartktike Že stari Rimljani so čakali onega junaka, ki bi objadral ves Stari svet, to je: Evropo, Azijo in Afriko. Rimske legije so prodirale ob reki Nilu v Sudan, rimska mornarica je odkrila polotok Jutland (Danska) in že takrat našla ob Baltiškem morju cvetoče potojan-ke raznih azijskih trgovcev. Cesto ob Volgi in Donu so poživljale karavne arabski trgovcev z velblodi, po rekah Labi in Visli pa so brodarili Kelti in Germani. Spomin na te čase in odkritja je navduševal pogumne može. da so se podajali na nevarna pota. Vojaki Aleksandra Velikega so z iranskih gora ugledali zeleno dolino “svete reke” In-da. Pytheas pa je prinesel v Masilijc (sedanji Marseille) veselo vest, da je odkril bogati otok Albion (Britanijo:) Diugače je bilo z odkriva-Nekateri 7UVi.Cc 10. bTiiTr na starih srednjeveških zemljevidih poleg Afrike veliko zemljino na skrajnem jugu (v bližini južnega tečaja)), ki so jo nekatri učenjaki imenovali Bra-zilia Inferior, nekateri Terra Mage-Clanica, nekateri pa Terra Australis. Šele v novejšem Morda bi iz ebega narasla cela čreda! Mi drugi bi pa poslušali, si pomežikali in pomilovali Jožeta. Čez dolgo potem bi\pa kdo podvomil in izjavil, da ne verjame Jožetu,da, bi videi medveda. Pritegnili bi drugi in vnela ra Ausfralis. Sele v novejšem >— - ~ času jo imenujejo-Antarktika. se debata, da ona v Londonu Na južni tečaj so bili skoraj Kjer so sedeli zunanji ministri Velike četvorke,ni bila niti senca proti temu. Zastran lepšega bj nekaj fantov potegnilo z Jožetom, nekaj pa proti in dobro bi se imeli pri izmenjavanju hudih besed. Seveda, toliko bi bilo treba paziti, da bi ostalo vse pri besedah, torej brez dodatkov v podobi kakih ročic, cepinov, drikelcev in tako dalje. Tako sem se bil uživel v to vlogo, da sem parkrat doma pri večerji, če so me domači kaj vprašali, zarenčal. Pa menda glas še ni bil dovolj medvedji, ker jo otroci niso ucvrli od mize, ampak jim je bil moj glas tako všeč, da so me prosili: ata, daj še . . . To je bila zame dobra šola, ker sem uvidel, da pozabili celo drzni odkritelji srednjega veka. Glavni vzrok za to nezanimanje za to celino je pač ta, da leži v večnem ledu, severni tečaj pa pokriva Ledeno morje. V neposredni bližini severno-polnih pokrajin pa ležijo prastare kulturne dežele. Skandinavija je domovina podjetnih in bojevitih Normanov; Islandija, otok ognjenikov” je tvoril v zlati dobi normanskega gospodarstva pravi prirodni most med Skandanavijo, Grenlandijo in Ameriko. Ta otok je naj-brže tudi sedež starogermanske kulture. Živahni promet, ki je v dobi Normanov poživljal Sev. Ledeno morje, se je gibal tako- rekoč pred vrati Antarktike.: — —■ — —— ---------------■ — Tudi ondotni ribiči so se včasih bom moral dati «14su veči> P°-po več dni oddaljili od rodne udarek, ker drugače bi se znalo obale in odkrivali otko za oto- tam 'f Pennsylvaniji primeriti, kom. Med islandskimi in norveškimi ribiči so še do pred-kratkim krožile stare knjige, ki so za zemljepisce'neprecenljive yrgdnosti. Na prav sokratičen način poučuje oče sina o postanku in razvoju zemlje. V obliki dvogovora pripoveduje oče sinu o bogatih deželah, ki leže pod večno meglo, snegom In ledom, o vsemogočnem Stvarniku, ki skrbi tud: za prebivalce večnega ledu in »nega. To je navdušilo Norvežana Roald Amundsena, da je šel k južnemu polu. Poglejmo nekoliko okolico južnega tečaja. Ob otoški skupini Ognjene Zemlje razsaja razvidjaho valovje, ki prež; kakor Scila in Karibda na mernarja. Razburkanim valovom pa v marsičem aličijo prebivalci teh otokov. Sicer pa obkroža južni pel nepregledna morska pustinja. Pogumen iDalip 4 -rim til) da bi jaz bežal pred Jožetom in ne on pred menoj. Gašper je dobil celo neko posebno idejo, ki bi morda res ne bila napačna, če bi se pravilno izvedla. Rekel mi je namreč, da bi bilo pripravno, če bi kdo stal pred gozdom s kamero v roki in jemal premikajoče slike, kadar bi se z ekspresom pripeljala iz gozdar Jože naprej, za njim pa medved. Sliko bi lahko drago prodali filmski industriji. Odsvetoval sem mu, ker bi bil jemalec slik lahko v smrtni nevarnosti, da bi ga Jože pohodil, ker ne bo utegnil gledati, kam stopi, samo da prej pride najprej. Kot pravi pesem: Od-rin, odrin, odrin — od kraja proč ... O tem se bo dalo še dosti pisati in morda bom celo prijateljem tam po Wisconsinu zbudil zanimanje za tako branje. Iv:ii J vp Sin mrtvega ROMAN Karel Mauser Jernej nič ne odgovori. “Vojna je grda. Eden čez drugega so ljudje, pa se še poznajo ne.” ' Nežin glas Klevžu dobro de. “Tudi jaz tako mislim. Nekateri gospodje se zmenijo in se udarijo. Revež pa plačuje za vse. Moraš streljati, če ne pa drugi tebe. Vsak se zase boji in takrat ne moreš vsakega vprašati, kako misli. Kdor je prvi, tisti jo odnese. Se je že zgodilo, da te je že ranjeni ubil, preden je izdihnil. Tudi če je brez roke. Bral sem v knjigah.” Klevž se je moral opravičiti. Sam sebe vendar ne bo mazal. Kdo more reči, da bi Preme ne streljal. Nihče. Lahko bi se zgodilo, da bi danes Preme živel, on pa ležal mrtev bogvedi kje., Klevževina pa vendar pomeni več. Rodovi so na tej zemlji žrasli in umrli. In Neža bi ostala sama. Klevž misli. Jernej molči in tudi Neža ne reče besede. Nazadnje se Klevž vzdigne. Z roko porine slike proti Jerneju. V veži šele globoko dahne. “Prokleto, mislil sem, da me bo zadušlo v hiši. Danes se sin, j rej komunisti še niso ustrahova- stelji. Da, to je njegov Premčeva kri. t._, Ko se Jernej obrne, se Klevž lj, brž odmakne in odide v vežo.| LETAKI PO DALMACIJI. — S tresočo se roko poišče zapah Svoje sovraštvo do duhovščine DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Doile preko Treta) (NHdaijcvaaie t i. »treni t [mora tako pisati. Ostani, kjer si. Poročajo, da se je v Ljubljani Dovolj je, da mi tu trpimo. Ca priglasilo za verouk okoli dve j nimaš drugega dela, pometaj ce-tretjini otrok. Toliko staršev to- ste. Bolje ti bo kot tukaj.” DELO DOBIJO in odpre duri. Na dvorišču je rahla mesečina, ki meče senco jagneda čez pesek proti raki. Iz kurjice je slišati udarjanje peruti. Kokoši se bore za prostor. V hlevu se prestopata konja. K)evž stopi na dvorišče. Hladno je. Hlev je zaprt, voda v koritu je zlata. Skozi tišino šumi voda. Mirno pada v žleb in ped hišo zavije po jelše. Na dolinah se združi s Kotnico. Nikogar ni. Tudi veža je prazna. In vendar Klevž ve, da niti oči ne bo zatisnil do-ro, ko bo Preme spet prišel kot vsako noč. Klevž se tiho vrača. Ko zapahne vežne duri, še enkrat poizkusi zapah. Drži. Vendar Preme najde pot. V hiši koj pri vratih zasenči luč. Jernej spi mirno. “Ničesar nima na vesti”, bridko obide Klevža. “Tudi zavoljo njega imam težke noči.” Potlej potihoma stopi do postelje, poklekne na eno koleno pokažejo komunisti na različne načine. Po Dalmaciji so na primer raztrosili ponovno letake, v katerih pozivajo, da je treba vso duhovščino uničiti. Posebej po-udraja ta letak, da se jih ne sme poslati v koncentracijska taborišča ali na prisilno delo, ker sicer tudi tam rujejo proti režimu, Jasno, da zaradi tega letaka niso ljudje kar udarili po duhovnikih s koli in sekirami, toda prav tako je jasno, da tako hujskanje kaže besno komunistično sovraštvo proti cerkvi in veri. 75 ŽUPNIJ JE PRAZNIH , škofiji Šibenik v Dalmaciji. Ta škofija je bila vedno med najbolj revnimi. Sedaj bo tam že TITO NA LOVU. — švicarski listi pišejo 30. oktobra, da je nekaj dni poprej runiunski predsednik vlade Groza priredil velik lov na čast Titu. Bilo je to v Anballaku blizu Temešvara ob meji. Bili so na lovu ministri in prvaki komunistične stranke. Vse kot v starih časih. Včasih kralji in knezi, danes komunistični mogotci. Menjajo se samo vladajoče glave, trpeče ljudstvo ostane. To je v vseh diktatorskih državah tiho, ker — mora molčati. Polishers, Buffers. • Experienced Good hourly and piece work rate Advance Plating Co. 1947 W. 28. St. (247) šola in življenje Učitelj je v ljudski šoli razlagal pregovore. Po razlagi je vprašal, ali kateri učenec zna kak pregovor. Janezek je dvi- .............j - ----- r- gnil roko in dejal: “Norec več malo duhovnikov za pobijanje, vpra§ai kak>r more deset mod- Delo dobijo Delavci na Turret lathe, Radial drill press, Potter & Johnson milling machine ter single spindle drill presš operatorji. Dnevni ;n nočni šifti. Dobra pla. ča od ure. Oliver Corporation prej Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (248) mi DIAMONDS — WATCHES JEWELRY — SILVER — GIFTS WATCH REPAIRING Convenient Credit Terms HIRER - STONE "Euclid’s Oldest Jewelers” 22S70 Lake Shore Blvd. Just Ea»t of Shore Theatre REdwood 0155 UU Aiiuuatv V aaaoa. — -- ---SMJIJC, pUn.lCft.UC lift CUV nvawav kar vali name. Bregar je spro- jn por;ne svetiljko pod klop. Z v •« 1 n -11«. K>A*nm na . i J-l- žil plaz. Z njim moram, če me podsuje ali če se sklopljeni iz -njega. Da bi le Jernej ostal.” Potlej se zravna in odkole-štra proti hlevu. Noge se mu še vedno tresejo. Tako pride spet noč. Nad Slemenom so že zvezde. Tudi prvi krajec žanje že po nebu oblačke, ki so se zamudili na poti. Klevž se obrača in presoja veter. Jug je premagan, sever ga je dodobra užugal. Od ■iwrai Mam marpsjrm obema rokama gladi odejo. Nato upihne luč in kakor da ga je sram solza, hitro vstane in zravnano odide v čumnato. Lisjak na Grmadi se je še enkrat oglasil do jutra. Klevž je slišal vsak lajež. Dobro mu je del. Vsaj nekdo je še bedel z njim. IV. Andrej v pratiki je bil zaznamovan s snegom. Vendar je bil veter premočan. Nekaj snerink-se'je sicer zavrtinčilo sim vas, da Micki o celistvari sem od, "—f‘ t"4 ™ ne m5ete' er je — kot žele komunisti. IZ DUBROVNIKA je pobegnilo 12 Dubrovčanov z motornim čolnom v Italijo. Iz raja navadno ljudje ne beže. Baje so ti Du-brovčani izjavili, ko so prišli čez morje v Italijo: “življenje v Dubrovniku je bolj nevarno kot v gozdu med zvermi. Raje smo ris-kirali življenje na begu, kot pa da bi tam ostali.” “PROSTOST OD STRAHU,” tako sta sanjala Churchill in Roosevelt v Atlantski karti. Pismo, ki je prišlo iz Ljubljane 16. sept. priča, kakšna prostost od strahu tam vlada. Pismo pravi med drugim: “Ko dobite to sporočilo, sežgite, pismo. Lahko se sicer zgodi, da. nas noč vzame. Naše življenje je pasje življenje, živimo v vednem strahu, kdaj nas popeljejo neznanokam. Pro- rijanov odgovoriti.” Učitelj nevoljen: "Ali ne veš, neumnež za nikakega boljšega?” — Janezek: “O pač, gospod učitelj! Ne obuvaj čevlja, ki ti ne gre na nogo!” To je pa bilo učitelju preveč. Tekel je k voditelju in zatožil Janezka. Oba sta prišla v razred in voditelj je vprašal Janezka: “Ali res veš nobenega drugega pregovora;" — Janezek pogumno: “Nesreča redko pride sama!” Voditelju se je zdelo to predrzno in je naštel fantu nekaj te-penic, nakar ga je vprašal: — “No, sedaj boš pa vendar povedal kak pameten pregovor.” Janezek je zastokal in zinil: — .“Sila gre nad pravico.” 'T ženske čiščenje Dnevno ali nočno delo. Plača Zglasite se v Employment Office The May Co. (249) MALI OGLASI Popravljamo kleti Popravljamo in cementiramo kleti. Za informacije pokličite F. Fala, PO 4186. (249) Popravljamo pohištvo Popravljamo tapecirano pohištvo v vaši hiši; pritrdimo springe, iznova napolnimo blazine in vse, kar je potrebno, da bo pohištvo kot novo. Pokličite SW 6890. 1142 E. 66 St. w POGLEJTE! ?Jlichaets 'flolal ima krasna božična drevesa ki so bila vsa vzgojena v rastlinjakih Pridite in si jih oglejte na našem prostoru S823 SUPERIOR AVE. ali pa na »tanovanju 1086 E. 71 St. Oglejte si pri nas tudi krasne cvetlice, kot POINSETIAS, ter razne druge cvetlice, vence, okraske in lepa darila za božič. MICHAEL SUHADOLC, lastnik tittntttnjttttn Soba v najem V najem se odda opremljeno | sobo za starejšo žensko ali dekletu; ima privilegije v kuhinji. Pokličite po 4 pop. EX 6881. |j 1947 naj »vuo v*v» _ pripraviti na” sneg. Tudi pratika kaže že na sneg Na Grmadi je zalajal lisjak. “Da si šment upa tako blizu,” je skoraj pogre'o Klevža. Vendar je šel in zapahnil vrata v ktftjico. Lahko da kana-lja pride prav do mlina. Potlej se vrne v hišo. Neža se je odpravljala že spat. Tudi Jernej je zaprl knjigo. “Jutri bi bilo dobro, da bi na dolinah zorali. Dolgo se vreme ne bo držalo, kakor se mi zdi.” "Prav, oče. Ali bova midva šla?” Jernej je vesel. “Midva, Jernej.” Potlej gredo spat. Proti polnoči se že Klevž domisli, da so nemara hlevska vrata odprta. “Pogledat pojdi, če se ti lju-bi,t je nejevoljna Neža. “Od same tečnosti nič ne spiš.” Klevž nažge svetiijko. Dobro ve, da so hlevska vrata zaprta. Sam jih je zapahnil. Toda ven mora. Po prstih pride v hišo. Jernej spi. Desna roka mu leži na odeji. Klevž se mora ustaviti. Z roko zasenči luč in stopi k postelji. Kakor bi Preme spal v po- popila Kotnica in mokra tra- Kazno je bilo, da se bo vreme še nekaj časa držalo. Klevž ni verjel, da bi se pratika zmotila. Kar venomer je hodil na prag in vohal po zraku. Nebo je bilo megleno sivo in če ne bi zdaj pa zdai sunil veter od Storižiča sem, bi bilo ozračje povsem mirno. Kakor da siva plahta le s težavo zadržuje sneg. (Dalje prihodnjič) ---------o------- HTKE VITAMIN ttPSRHB YOUR IUY WORD M»n r""* * M *m Ca«"** “ *** M? Mi »T* MM» VMb M* ZTmmmm SS5S3S2 Nr to -h •» M* m M MtlOONOttT. gSS&StBtJt MU UMUTOMM, Mt' GOVOR DR. KREKA (Nadaljevanje s 1. strani,) |miru režeče bije iz Evrope glas in poziv: na svetovno revolucijo, k svetovnemu neredu, v svetovno diktaturo komunizma. Ta Evropa je bolna, vseeno kje je bolezen dobila. Mora se okrepiti. Okrepila se bo, če združi pozitivne svoje sile. Demokratični narodi Evrope morajo in bodo morali v trdnejšo, trajnejšo skupnost, ki bi eliminirala sedanje ribarije med njimi, preprečevala spore, ustvarila nov skupen vir ustavnosti, zakonitosti, prava. Ali bo to novo imelo naslov Združeni narodi ali Združene države Evrope ali kaj drugega, ni važno. Tudi je manj važno ali bo v tem združenju možno direktno članstvo vsakega naroda, ali se bodo bolj praktične pokazale druge oblike povezanosti in življenja. Važno je po mojem pre» pričanju to, da do skupnosti.Ev ropa mora priti, se notranje umiriti in ustaliti svoje sociable razmere, da bo mogla k napredku. Iz svobodne odločitve izvirajoča in na njej sloneča demokratična skupnost Evrope more biti edina rešitev vseh evropskih narodov in ljudi tudi potem, ko bo iz človeške družbe izginil zadnji totalitarni režim. Bivši predsednik USA Herbert Hoover je nekje zapisal, da po vsaki vojski mali narodi pridejo do večje veljave in novih pravic. Trdno upam, da se bo to zgodilo tudi v korist Slovencem, ko bo končana sedanja “mrzla” vojna proti boljševiški diktaturi. V “krvavi revoluciji” na bo morala drugam, še enkrat vas prosim, da molčite, ker imamo samo eno glavo” — To pismo, kjer smo bistveno vsebino izpustih, pove, kaka je danes < svoboda od strahu. PISMO BEGUNCU, ki ga imam pri rokah, to svobodo od strahu tudi lepo opiše. Takole svetuje nekomu, naj se ne vrača; “Kdor se vrne, ima izbirati samo dvoje. Ali gre na vse grio kričat in lagat, kako sijajno je pod Titom, ali pa gre na delo v kamnolom. Pa to, če je srečen, drugače pa v krtovo deželo.” CENZOR, KI IMA DUŠO. — Pod tem naslovom prinaša “Hr-vatski dom” tole: Iz nekega hrvaškega mesta je pisal oče svojemu sinu v tujino: “Dragi sin! Pridi domov. Tu je dobro. Dobil boš delo in dobro se ti bo gc* dilo. Vedno si me ubogal, ubogaj me tudi sedaj in pridi domov.” Na to pismo je pripisal cenzor, uradnik Ozne: “Oče ti piše, ker [ma soljenega m prekaje- J Ce nega mesa, domače suhe'hiSo fan£; lot, trgovino ali klobase, domače kislo ze- obrt) se vseiej zanesljivo obrnite do nas, kjer boste dobili točno in zanesljivo postrežbo. lje. Se priporočamo. OGRINC M£AT MARKET 6414 St. Clair Ave. (248) Sprejme hišno delo Vdova bi rada dobila lahko hišno delo. Vprašajte, na 6414 St. Clair Ave. (zadej). J. Knific 820 E. 185. St. IV 7540 ali KE 0288 (Thur. — x) Kanarček naprodaj Naprodaj je kanarček, garantiran dober pevec. Vprašajte na 1419 E. 51. St. Slovenskem je naš narod postavil zgšed junaka in mučenika. Sedaj nam je potrebno dobro ime vztrajnega, požrtvovalnega delavca za isti vzvišeni namen. Drva naprodaj Prodamo nova drva za spod-kuriti, kratke in dolge rezane; jako velik load za $8:00. Pokličite po 5 uri zvečer YE 1479. -(251) East 61st St Garage FRANE RICH. lMtntt 1109 E. Hit 8L flEnderton 9231 Sr nrtporoCa m naprsvU* to b»m-nje vaJton avtomobila. Delo totoo to RE-NV AVTO BODY CO. Poo re Tirno ral avto to DrvOarvamo ds N. kot nov Popravljamo OoCj to IHider Je. Wetdtoal JOHN J. POZNIE GLenvtUe MM. HZ tul IBb« Sl______ AL I STE -PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo RA. IVankae P*l EDINA SLOVENSKA IZDCOVAUn-OA .NAGROBNIH SPOMENIKOV krt’ Priklopniki za letala. — Gornja slika nam predstavlja nove vrste letala, katerih del, v katerem je tovor, se lahko odklopi. Te priklopnike lahko najprej naložijo in ko je tovor naložen, ta priklopnik pripnejo k ogromn emu letalu pridno se ima dvigniti v zrak. MZNAMLO ID ZAHVALA Globoko potrti in žolostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt vzela iz naše srede našega ljubljenega očeta Joseph Glatch ki je zatisnil svoje mile oči ter se preselil v večnost dne 7. oktobra 1947 v starosti 58 let. Doma je bil iz Bruhanje vasi pri Dobrem polju. Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete je bil položen k večnemu počitku dne 11. oktobra 1947 na Kalvarijo pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se tem potom prav prisrčno zahvalimo Rev. J. Ozimeku za opravljene pogrebne obrede, kakor tudi Msgr. Hribarju za tako lep govor. Našo iskreno zahvalo vsem, ki so okrasili blagopo-kojnemu krsto s tako krasnimi venci v zadnji pozdrav. Enako prisrčno hvalo vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše. Najlepša hvala vsem, ki so ga prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba. Lepa hvala članom društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in št. 28 SNPJ. za izkazano zadnjo čast, še posebno hvalo pa nosilcem krste. Lepa hvala vsem Bose-dom prijateljem, ki so nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno. Lepa hvala August F. Svetek pogrebnemu zavodu za vso pomoč in postrežbo, ter tako lepo vrejeni pogreb. Počivaj v miru, dragi oče, lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Spominjali se Te bomo v paših srcih, dokler se ne snidemo v kraju večnega miru tam nad zvezdami. žalujoči ostali: MARY KRASOC, hči; ZET, VNUKI, BRATJE, SESTRE in drugi sorodniki | Cleveland, O., 18. dec. 1947. ..a —Ji, — -i!ve^no v'a(la' tako med begunci to*,7a'nadaljujemo'da tudi zbi.;kakor pri onih ki so doma, m ramo obleko in da jo odpošilja- če nam je mogoče še kaj sto-mo naravnost od tukaj. Upam, riti zanJe — za3e pa !’rl,.0, da bo prihodnja seja, ki bo gla- za8>fX™WOTERl“ vna seja, na kateri naj bi bili ZA ODBOR STOTERI., vsi STOTERI navzoči, ravno is- Marija Hochecar, tajnica. tih misli. Postavimo naj si novi _ Najboljše račustvo je, če cilj in gremo zopet na delo. moreš drugim pomnožiti vese-Trpljenje in pomanjkanje še lje in razdeliti žalost._ se vidi, kaj se da narediti, kjer vzoči na zadnji seji, so bili za je prava volja. “ODBOR STOTERIH’’ se vsem tistim, ki ste žrtvovali čas in denar ter imeli skrb in ogromno dela s prireditvijo, kakor vsem ki ste prisilna prireditev, najlskreneje zahvaljuje. Bodite si svesti, da vsa ta požrtvovalnost od vaše strani ni bila zastonj. Božji blagoslov bo prišel v vaše hiše in plačilo, ki vam ga bp dal ON, ki vse dobro plačuje, boste prejeli prej ali slej — gotovo pa! Od Ameriške Domovine smo prejeli $266.19. V tej svoti je bil ček za $215.19, ki ga je daroval Rt. Rev. Monsignor Vitus Hribar. Hvala Vam, Monsignor, za vaš velikodušni dar, ki prihaja iz plemenitosti Vašega srca. KRATKA ZGODOVINA ANTARKTIKA Cleveland, O. — V zadnjem Kaliope, Mary r razno v mojem poročilu se je vrinila ne- Mrs. Rose Hanko, Rose Ule, ljuba pomota. Poročano je bilo, Neimenovana, J. Stupica, Mrs. da je kolekta fare Sv. Vida zna- Zupanc, Mary Strukel, Francos šala $1,000. Imelo bi biti, da je Hočevar, Neimenovana, virgi-znašala kolekta $1,070.00. nia Bisch, Mrs. Setina, A. J. Sledeča so še imena daroval- Mah, Mary Darovec. Antonia cev, ki so tako blagohotno pod-Tanko, Mrs. J. Maylish, Mr.^J. prli blagajno, ki deluje v t—-blag namen: i Iz Colorade je poslala Mrs. Terezija Šuštaršič $1-Iz St. Clairskega okrožja — Mrs. Ursula Lovko $5 in Mrs. Mary Klopčič $1. - Iz Collinwooda — Mrs. Martini $5, Mrs. Pernus $2 in Mrs. Kodelja $1. Iz Euclidskega okrožja — Mrs. Catherine Žalec $2. Po $1 so darovali: A. Verhouc, Mrs. Verhouc Sr., Agnes Jazbec, J. Mlachak, N. Dol jack, F. Hribar, Martin Korošec, J. Sfihevec, Mr. Rolih, Mr. Stark, Marie Meglich, Jennie Sintich, Joseph Cinco Jr., A. Kinkopf, C. Rupar, J. Hrovat (Goller Ave.), Ed. Kos, J. Fink, George Meterc, Jos. Fran-cel, J. Jagodnik, J. Hrovat Jr. (Ivan Ave.), J. Hrovat Sr. (Ivan Ave.), F. Godlar, Frank Stefančič (Goller Ave.), John r................... Primožič, Catherine Jevec, L. Antarktiko koli 200 kvadratnih kilometrov. Medved (Ball Ave.), Caroline (Nadaljevanje s z »traim bi, bil je junak, ki ni trepetal mornar, čigar ladjo ugrabijo pred nevarn0stmi. Že kot 18-čcri, je izgubljen. Tudi otoki ietnj mladenič je spremljal na južni strani Avstralije so že 3V0jega strica na otoke Sever-nekak hodnik v temne antark- ne Amerike. Udeležil je tudi tične prostore; neobljudeni so, po)arne ekspedicije Parry-ja in skoro brez vsakega življenja. ^ prj “vadi katerega je te dni naši duši, da Um gojimi vse ti- »bolela vsa skupina tranzitmkov ste slovenske samorodne lastno- skor»J br“ 12iemc - Par st0 °-sti, ki jih tuji diktator doma 8,c«r rea da samo za eno mori ir. zatira, in jih po letih no^> t°d» š* n°d b*la alar-egiptskega suženjstva in babi- mantna. Pa to samo mimogre-lonskega izgnanstva prinese do- de. Kajti tudi vse težave, ki nas mov v novi rasti in bohotnosti, še čakajo, bomo sprejeli za dob-§ to vero gremo v »vet, v »vet, r0> 3amo še je vera v tistih, ki ki ga zdaj gledamo .samo le še nam nudijo pomoč, iskrena, in — skozi okna Neapeljskega zaliva. .. Ladje še ni v pristan.. f .'Ne vemo celo, če je že na morju, j(i . . udarja v naš breg. Upanje se ——-—" dviga v nas kot bibavica: zdaj r—"“T raste kot plima, zdaj pada kot • 1 oseka. Včasih se nas loteva o- A • bup, češ, da so nas zdaj zahodni 9 “podpJratelji” zvabili v to "za,- 1 ' sedo" z ob'jubo odhoda: od vseh II delov Italije, kjer so ti izseljenci M J žive’i razkropljeni in v raznih ul j M poklicih, največ v zavezniški U službi, so nas klicali v to gnez- .ta V do na bregu, za mreže z žice, da “a ▼ smo kot ptice selilke vse na eni 9 sami veji.... Tega mi ne vemo, krog 700! — in pred mojimi očmi stoje vsi tisti izseljenci, ki so kdaj koli zapuščali slovensko zemljo in šli v svet po srečo. Koliko izmed vas, ki to berete, je šlo skozi prav to prisUnišče, kjer sedaj posUjamo in se poslavljamo od svojih domačih in od Evrope, te strahotno prevarane Evrope, ki se ne more umiriti, kot da ji je resnično usojen propad in razpad. Toda vse te množice nekdanjih slovenskih izseljencev, ki so zapuščali dom, so šle v svet zato, ker jim Domovina ni mogla nuditi kruha, šli so z žalostjo v srcu in pogrebno pesmijo, s solzami v očeh in s korakom, ki bi se bil rad obrnil nazaj za srcem, ki je ostalo doma... Mi pa smo tako nesrečni, da niti žalosti ob tem slovesu ne občutimo, da trpimo samo zategadelj, ker nam dovolj hitro ne pripravlja-ljajo slovesa, ker zadržujejo naš korak, ki bi rajši danes skočil čez ocean kakor jutri. O, izgubi'i smo domovino, ta-k odomovino, kakor je sedaj, tudi iz srca; vabi nas in vabi; za nami pošilja svoje “vabnike,” poseben list izdaja,, da bi nas priklicala nazaj, — povratnike nam postavljajo za prevaro.. . ’ Motiti 1531 introduce, Ih« Phantom Grille—another Important Bandix Radio “Firtl" which glvei tho appear-anco of an all-wood cabinet and works wonders in listening quality, too. Available in Blond $10.00 more toda mi smo movfna, ki nam sicer obeta kru- jasneje stopa pred nas datum' ha, nam jemlje svobodo, svobo- 15. december, ko bodo morali po do ir. še enkrat svobodo in vse, pogodbi zapustiti Italijo zahod-kar je z njo v zvezi . ,. naše živ- ni zavezniki. Tedaj bi skrb nad Ijenje, ki bi ga hoteli živeti člo- nami prevzeli zgolj Italijani; in veka vredno. . . Zato gremo v m ivemo, da love lasUvice v mre-svet, da možnost Ukega življe- že. . . . Tudi vezuv je blizu, smo nja priborimo sebi, pa ne samo na vulkanskih tleh, in kdo ve, če sebi, tudi vsem tistim, ki doma ne izbruhne v dneh našega bi-trpijo pod nasiljem sodobnih vanja v njegovem podnožju ih Faraonov, gradečih si piramide nas zasuje kot Pompeji in Her-na njihovih krvavih hrbtih. culam* 7 Naše sedanje razpo- Njegov — Faraonov — bič loženje je kot najnižja oseka: sega tudi čez morje, sega skoraj morje upanja je padlo in v noge do nas, sega čez zrak in čas, za- nam hutajo mrtve školjke, ki so to nestrpno čakamo, da se izog- ostale brez vode. . . . Smo ribe nemo žvižgu, ki biča krog naših na suhem in ne moremo plavati St.p-Tabl« The chtirside Bendi* step-table is a handsome piece of furniture that offers no cine to its identity as a radio! A turn of a drawer pull, the Phantom Dial glows through the mahogany graining, and the Real Voice of Radio fills the room!'Slide back the table-top, and'put a stack of records on the automatic player for an bftir of recorded enjoyment *4 pa QC °“ handle. Fully enclosed plastic case. “Brite-Lite" dial and aviation quality chassis assure sharper tuning, longer range, richer tone. TERMS AS LOW AS $5.00 MONTHLY DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NADVSE LJUBLJENEGA OČETA John Lenarčič ki Je z« redno zatisnil svoje trudne oči II. decembra 1937 Minilo je že deset let, Kdo opisal bi vso tu*o, kar zapustil si ta svet, solze kdo bj jih prepel, odSel si tam, kjer ni nadlog, let deset, predragi ranjki, predragi ranjki oče. kar si v večnost Ti odSel. Toda misel nas tolaži ds za teboj pridemo, tja, kjer večno bo plačilo, ko se skopaj snidemo. HEnderson 2978 6612 ST. CLAIR AVE EASY TERMS AND IMMEDIATE DELIVERY AT BETTER DEALERS EVERYWHEREI 7 ** Žalujoči ostali: SINOVI in HČERE Cleveland, Ohio, 18. decembra 1947. FROM RECORDS FROM BROADCASTS Bendix Rudies communicjtio' AVIATION CORPORATIO A Carriage Little "Mothers" Will Take Great Pride In Fit for the Grandest Doll to Ride In Folding DOLI, CARRIAGE Keg. 9.95, Sale 6 95 Tick Tock Bnoka Tan boolca lor coloring, pointing and gaWUMj 5«. Folds and locks Just like the bi« ones. Has brakes and rubber tires Really elegantl SKIS A Teddy Bear, A Cuddly Lamb And Playful Puppies Two/ They>ll Make Their Way idfE Hp Whole Year Through gWdglf PLUSH »0? animals \ r\J R<*m Sale 198 Little folks will love ’em. Bear WT\ V VN/ is 16 inches; scotty, 12 inches; lamb and "terrier, 11 inches. Rat-a-Tat-Tatl Wonderful Gift for the Small Fry Speedy \\ TWO-WHEEL ^jCPOTER,: Reg. 5.98, Sole 2-98 Finally red flnlah Haa easy* rolling wheel, with sturdy molded mbher tiren Even haa 0 parking stand. Fun and good exercise, too 2.19 Q? Sale 169 Altateel; whod with mb-her tiro. About »-Mil length over-oil. Marvelous Gift for Your Favorite lady Tinstone / | ELECTRIC ROASTER I ! Entirely new. Roasts, bakes, f ~ :<40'm J?) \ pan broils, fries, boils and //W j I steams — all to perfection! j White enamel and polished aluminum. Big enough for a : 20-pound turkey. All the Delicacy of Expensive, Imported Chtao SCHICK'^ 10 AA SHAVER..... ,0 <> O K > < > <> <> <> BELI MENIHI <► <> o o o <> Povest U prve polovica XII. itoletja <► o <> 4 > ipisal IVAN ZOREC o o < > <> o <* “Eno samo lepo besedo naj bi mi bila privoščila in umekni-la tisto, no, kar je tačaš zinila, pa bi bilo dobro. Pa je ni in nobene stopnje ni storila, da bi jo.” “Kaj naj b; tekala za teboj?” “Saj tudi vi danes še na slavje niste hoteli priti, da vam ne bi bilo treba obiskati naše užaljene hiše.” “Užalil je nisem jaZ;' tudi Neža prav za prav ne. Samo tebi je po neumnem rekla, kar so ji natrobezljale opravljive stiške babe. In če ti ne bi bil taka vihra, bi bil lehko sam sprevidel, da' je tako.” France je v zadregi molčal. “Nemara misliš, da naši hiši ni nič do časti in dobrega imena?" “Nikoli in nikjer nisem rekel žal besede zoper vas.” “Verjamem, nisi, svet se pa le posmehuje Neži in meni — anti slišal si otodile. Nak, ne delaš prav, France, ne delaš, pa je.” “Oče, če sem storil res kaj napačnega, precej rad popravim; storita to tudi Neža in vi. “Neža in jaz veva, da morava tvojemu očetu reči dobro besedo, in jo tudi bova, ko pridemo vkup.” “Zaradi nje oče ne bodo brusili vašega praga.” “Torej: Neža in jaz naj se brž pražnje oblečeva in na ves splav pritečeva snubit?” se je Pobere posmehnil. “Kdaj že rad, najrajši morda pa Nogra-ški X” Franceta je speklo, kar ustavil se je in togotno puhnil skozi nosnice. “Ali jo je že snubil pri vas?” je hropel. “Otrok m; trpi prehude muke in mene, očeta, srce boli, ko to gledam,” se je Pobere umikal. “Ce se misliš še kujati, le se, samo povedati moraš.” “Ker moram, pa povem,” je France skoraj zavpil: “Oče, samo zvem naj, da Nežo zvaja-te s kom drugim, pa pridem z brati in s sto Gabrovci in vam Poberevino in vso Stično -aztolčem v sončni prah!” “Če si kaj moža, zdaj pojdi s menoj 1” se je Pobere komaj /idno smehljal. “Ne morem, zdajle ne morem.” France je res čutil, da ne bi mogel stopiti pred Nežo, previsoka je še bila pregraja med njo in njim. “Kakor veš in znaš,” je mož odrezano rekel in se ozrl kvišku. Sonce se je že močno nagibalo, a škrjanček je z neba še srebrno zvonil, v hosti so mu pritrkovali ščinkovci in strnadi. France spet n; vedel, kaj bi rekel. Nak, zdajle res ne bi mogel v Stično, pot mu je bila zaman. Šel je še za lučaj daleč, potlej pa se je pod Gradiščem poslovil in obrnil proti domu. "Pa si hitro opravil,” se mu jc oče doma začudil. I “Ho,- nisem,” je zamomljal Polona ga je z jedjo in s pri-mako okrepila in mu za Toneta naročila sto in sto skrbi, da si vseh tistih čudnih besedi še pol zapbmnil ni. “Prebito bomo še veseli,” se je spotoma menil sam s seboj. “Tone se zasuče s Polono, sam tudi Jnaez ne ostane, a France se prismoli na Poberevino! Kaj se mi mara, ne bo mi je sile za streho in skledo.” Pot ni mu bila spešna. Vsaka vasica ga je gostila in mudila in nobena ga ni pojila vodo, ko jim je pravil novice in prepeval lepe, a tudi obalt ne pesmi. Od vasi do vasi je postajal zgovornejši, hodil je bolj počasi, postajal in se oziral po hribovitem svetu. Oni teden je tu nekaj deževalo. Krajinske njivice so si opomegle in hoste ozelenele. Svet se je že zavijal v trden mrak, ko je s Pristavice kla-mal proti Malemu Gabru in za-šaral v hraščino in smrečje nad Kuščarjekom. “Kar todle jo mahnem, da prej ko prej bušim med Trle pe,” se je spotikal ob korenine, ki so kakor žile na staro roki preprezale stezo, “llorda me že težko čakajo? O da bi od včeraj le še kaj vina imeli pri hiši!” V hosti je bila tema, noč se je čisto zaprla, nobene zvezde ni bilo zunaj. Steza, ki jo je sicer poznal dobro, se mu je zgubila. Po drevju je škrab-ljalo, v vejevju se je otožno oglašal čuk, iz trhle in suhe što-rovine je tu, tam pobleščavalo14 čudno svetlikanje. Strah ga je postajalo, nikamor več se ni upal ozreti in žejen je bil kakor duša v vicah. “Križanj Bog, kje sem, da nikamor ne pridem?” je ob- upaval. Bitr o bi bil rad prišel do pijače pri Trlepu, pa se je ponevedoma le motal in sukal skoraj na istem mestu in se bal kakor krava, ko brodi čez vodo. “Saj vem,’ ’je od strahu drhtel, “vešče, preklete babe čarovniške, me motijo, d ane najdem poti iz hoste. Moč imajo do mene to noč, ker molka nimam s seboj, zgubil sem ga na slavju. Pa le stojte, n ene že ne zmorete.” ***********\ “ CARNEGIE Flowerland THE FINEST IN FLOWERS FOK EVERY OCCASION Careful Fmonal Attention Given Each Order Large or Small WEDDINGS - FUNERALS HOSPITALS - CORSAGES CUT FLOWERS - PLANTS BIRTHDAYS - ORCHIDS You’ll Like Our Artlatle Design*—Reasonable We Telegraph Flowers Everywhere 10828 Carnegie Ave. _ RA 6110 w******** I GREETINGS T. J. COOK CERTIFIED PUBLIC ACCOUNTANT 1840 Standard Bldg MAin .1662 M-G-M RECORDS vedel,' kaj bi odvrnil ; le to jel “V krčmi? Kaj ti je bilo is-čutil, da mu mož po pravici dro- kati ondi?” bi toliko hudih. Trmoglavo je molčal in gredoč smukal mla-dovje iz grmičja, ki se je po-bešalo na pot. “Pa še to ti povem, France,” je Pobere postal in ga možato pogledal: “Nikar ne misli, da ti Nežo ponujam. Moja domačija, saj veš, ni bogve kaj, priženil bi se vendar marsikdo V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SINA IN BRATA Pic. Rudolph M. Modic ki je padel na bojnem polju v Belgiji dne 18. decembra 1944 Tri leta že v hladnem grobu telo Tvoje mirno spi, tam v daljni tuji zemlji Tvoje telo mlado že trohni. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, duša Tvoja zdaj plačilo, pri Bogu večnemu vživa. Žalujoči ostali: JOSEPH in MARY, starši ROBERT in JOSEPH, brata MARY in JOSEPHINE, sestri Cleveland, O., 18. dec. 1947. “Po tistih Poberetcvih besedah potlej se mi je pot kar utrgala.” “Ali si mislil, da ti Neža priteče kar naproti?” “Pa pojdiva snubit, če je volja tudi vas.” “Obe roki ti je Pobere dajal, pa si bil, netrlep, nemara pijan ali pa slep. Kaj misliš, da te bom zdaj jaz za ušesa vlekel tja kakor prašiča iz hleva? Zravnaj, kar si skrivil, prej. ne poj deva, še odkimati bi sicer nama .utegnil — zameril si se res zadosti.” France se je po večerji in molitvi potrt splazil v senico, zaspati pa vso noč ni mogel, anti hude skrbi so mu dramile vroče oči. V dolini ob Temenici so peli ponočujoči fantje, iz Žubine so se jim z ukan jem oglašali, vrstniki, na hrušk; za senico je strašil čuk. “Škoda, Matevžka bi bil moral počakati, on bi bil opravil bolje,” si je očital. “Oče pravijo prav, Pobere mi je ponujal obe roki, pa mu še odgovarjati nisem prav znal.” Drugi dan so pospravljali okol; cerkvice. “Kaj je, da Slabeta še ni?” jih ja skrbelo. “Vsaj Matevžek b; se bil že lahko vrnil.” “Dosti znancev ima povsod. Poje, pije in misli, da prvi izza mize vstati ne sme ” “Ali pa je kaj izžežnjal in so ga Sotečanovi biriči priprli?” je skrbelo Toneta. “Kla-ma, klamasta!” Skrbelo jih je ves dan, posebno Tone je poniglavih Prebito bi se zamotala ženitev s Polono, če je Sotečan kaj pri-cvrknil Slabeta. “Jutrišnji dan strpim še kako,” je po večerji pri ulnjaku tkal vroče misli, “potlej pa zdrsnem sam tja.” XXI. Matevžek se je drugi dan, kakor mu je Slabe velel, precej po južini vračal v Mali Gaber. (Nadaljevanje 9 pete i fesorjev, pred s|amr;-MM potnimi koVČRi,' „------------- nostne zastore predstavljala obleka, viseča na žebljih na zidu, ozadje pa s črno lepenko zastrta okna, da ni prepiha ... le majhna odprtina je kazala svetlo nebo in sonce, ki je skozi kot žarek duha napolnjevalo sobo. Lepa slvesnost, h kateri se sme bogoslovni fakulteti iskreno čestitati. Dr. Žakelj je že tretji doktor v emigraciji: prvi je bil dr. Cigan, salezijanec, drugi pa dr. Starc. Upajmo, da bo še več slovenskih duhovnikov in bogoslovcev sledilo tem zgledom, a zlasti še, ker so sedanji slovenski bogoslovci res fantje, kot jih je malo: idealni in vedoželjni, naraščaj, kakor si ga Cerkev more samo želeti. Upajmo, da bo novo slovensko semenišče v Argentini (St. Luis) rodilo dober sad za novo domovino kakor tudi za staro. CUistmas Cjijjt on Recces! MGM-16A—A CHRISTMAS CAROL Lionel Barrymore 10096—WHITE CHRISTMAS THE CHRISTMAS SONG Kate Smith 30036—SILENT NIGHT O HOLY NIGHT Laurltz Melchior MGM-6—STRAUSS WALTZES Harry Horlick MGM-6A—SONG OP LOVE Album MGM-3—HOLIDAY FOR STRINGS David Rose Herb Fitzgerald's Radio & Record .Shoppe 635 EAST 185th ST. KEnmore 1313 -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhnjse šele pride ______________ nurHom Ref. 81.0»ri»le 69 Attention Housewives ! BUY DIRECT AND SAVE Drapes - Spreads - Curtains Custom Made at Low Prices SU 6695 or Visit Our Shop Glaser-Craft Mfg. Co. 410 Lakeside Avenue Loop Bus A GREETINGS KELLERMAN GROCERY STORE 4 7033 Euclid Avenue ENdicott 9108 XMAS GREETINGS bucTIye WINDSHIELD CO. GREETINGS Auto Safety Glass ft LIBBEY-OWENS ; | | FORD & PITTSBURGH ■ For All Model Cars & Truck* ft Same Location Since 1922 Sj 7806 Lorain Ave. woodbine 5200 FOR YOUR HOLIDAY PARTIES * FREE DELIVERY - FREE DELIVERY - FREE DELIVERY BEER - WINE - ALE LIQUER’S MIXERS ARLINGTON BEVERAGE 786 East 125th Street GORDON CHERNEY—The Music Man, Prop. THE FREE fLI DELIVERY NO. W L " ^lnimmi......................................iiimimit \ A. PAUL TINCHER ( Handwriting Expert Expert, All Questions of Forgeries | Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs Nights—HE. 1622 HERE IT IS FOLKS! I Drive in Auto Radio Service Rain or Shine SPECIAL THIS MONTH AUTO WASH—$1.00 . . . POLISHING $5.00 Lake Shore HI Speed Senice E. 140th and Lake Shore Blvd. DON LUTZ—RADIOTRICIAN BETTER RADIO SERVICE SINCE 1924 BUY NOW! Your Favorite Place to Buy TURKEYS CHICKENS DUCKS EGGS All Kind# of Chicken Feed (0LLINW00D POULTRY 14801 Saranac Road Liberty 3866 We Welcome Your Inquiries For INSURANCE On your business, your home, your auto, your personal property and your life. R. Welli Ruby and Assedates “Complete Insurance Service» Oil 1115 Schofield Bldg. Wheel Aligning ON ALL CARS TIME PAYMENTS By Experts Who Really Know Bow BRAKES & CLUTCHES FOR INDUSTRIAL & EARTH MOVING EQUIPMENT YEAGER RAYBESTOS 66 1 5 CARNEGIE PHONE ENdicott 9182 • Specialists Since 1920 • GREETINGS WHITTIER HOTEL 1687 East 55th Street EN. 9211 DON H. WHEELER Mgr. Complete Beauty Service Call or Phone Today for Appointment Cold Waves—$10 and up Permanents—$5.50 up MARIE RICARD BEAUTY SALON 17216 Grovewood Ave. PAINTING DECORATING • Interior — Exterior Estimates Free IV. 0645 NOW OFFERS DELIVERY SERVICE BEERS—WINES—ALES—MIXERS SOFT DRINKS—COLD CUTS Call REdwood 0706 JOHN SIMCIC, Prop. WHY SUFFER from SINUS • NEURITIS ' ❖ ARTHRITIS-RHEUMATISM HAVE RELIEF NOW GET RESULTS HEALTH WITHOUT DRUGS Roche Health Service Hours 9 A.M. to 9 P.M. 10415 St. Clair Ave. GL. 4121 GREETINGS Your Favorite Place to Buy CHICKENS DUCKS FRESH EGGS All Kind# of Chicken Feed (OLLINWOOD POULTRY 14801 Saranac Rd. Liberty 3866 RR53SSSSS53SS JEWELRY FOR EVERY OCCASION Priced to every pur«e . . . »tyled to every taste WALTER F. MEYER QUALITY JEWELER 12509 SL Clair Avenue The DeGaetano & Parrino Co. J WHOLESALE AND RETAIL FRESH FRUIT- AND VEGETABLES DAILY HOTELS — RESTAURANTS — STORES WE CATER TO PARTIES, WEDDINGS, ETC. | ^ QUALITY GROCERIES — COLD CUTS COMPLETE LINE FROZEN FOODS BEER AND WINE TO TAKE OUT Call Us for Free Delivery 1958 E. 105th STREET Euclid 105th St Market - CE 7442 AUTOMOBILE AGENCIES WANTED. CONFECTIONERIES, GROCERIES-MEATS CAS STATIONS, ANY KINO OF BUSINESS Call us for appraisals; we have plenty of cash customers TO BUY OR SELL CALL THAT JOVIAL IRISHMAN W. J. SHAHAN The man who knows and really sells businesses; 23 years in Cleveland Tower Investment . Go. MAIN 8174.817# 621 HIPPODROME BLDG. BODY AND FENDER.| REPAIRS - BAER FRAME AND AXLE SERVICE TRIMMING AND PAINTING SCHAEFER BODY, INC. Henry Krueger 5009 Superior Avenue ENdicott 0025 GREETINGS Cleveland Grocers 3543 Woodland Ava. ENdicott 4020 SERVICE 1# Oar Motto Sinclair Gaa Lubrication ■ Washing Polishing - Simonizing Tires - Batteries Accessories Jos. C. Bycoskie 8 A.M. to 8 P.M. CLOSED SUNDAYS FAIRFIELD SERVICE STATION W. 14th & Fairfield CH. 9457 SURE! Kou’veheard about MAIL-ME-M0NDAY But do you know. Mr. Butinom Men. < that "Mall-Mo-Monday" will sot# you , conaidorablo monoy, time and worry? | it's tho proved, nationwide bookkeeping and tax sonde# ,that thousands of firms are using. Colli MAIL - ME - MONDAY BOOKKIEPING and TAX METHOD “Mail-Me-Monday” of Cleveland Call, Write or Phone 248 OLD, ARCADE SU. 6036 ATTENTION BEAUTY SALON PATRONS COSTUME JEWELRY FINEST SELECTION BEAUTIFUL ASSORTMENT HOSIERY available in Three Lengths Short - Medium - or Long Glorious New Shades COSMETICS THE PRESENT THAT PROMISES A PRETTY FUTURE! PERMANENT WAVE Holiday Special $5.50 up MARIE RICARD BEAUTY SALON 17216 provewood Ave. IV. 0645 ATTENTION CAR OWNERS °°'TN°W General Auto Repair All Make Cars — By Experts COLLISION WORK—AUTO PAINTING BILL'S GARAGE KE. 3251 15448 ST. CLAIR AVE. KE. 4813 VETTER CUT GLASS COMPANY 215 HURON ROAD Near Ontario PLATE GLASS MIRRORS Made to Order and Re-Silvered Furniture Tops, Plateaus, Monograms, etc. Rock Crystal Cut Glass Goblets, Sherbets, Salad Plates Cut Glass, etc. Mfgd., Repaired and Matched CHerry 8090 Factory Price* SUFFERERS OF MUSCULAR ACHES AND PAINS FROM HEAD TO FOOT Headache — Hay Fever — Sinus — Asthma and Bronchial Trouble — Stiff Neck — Backache — Cramps in Limbs — Nervousness including Broken Sleep and Jitters — Poor Circulation — Post Fracture — Strains and Sprains Treated by a Licensed Masseur using Medical Massage and Colonic Therapy. , Appointment Only. Office Hours Afternoon and evening J. A. DUNCAN SH. 4137 ............. 3006 Archwood Ave. MYRON GL0GER WELL KNOWN PHOTOGRAPHER SPECIALIZING IN BABIES and WEDDINGS TAKEN IN YOUR HOME Phone LI. 8389 FOR PROMPT SERVICE SllllUilllllUIIIIIlilin ♦ TOWING REPAIRING ALL MAKES OF CARS FRANK'S GARAGE 1482 Green Road South of Mayfield EV. 2646 THE EMPIRE PLATING COMPANY Polishing—Plating—Tinning—Japanning Wm. E. Oberg, President 8800 EVARTS RD. CEdar 1067