OfftM of Publication: MIT South LawndsU An. Ttlsphon«, Rockwell 41*04 GLASILO SLOVENSKE PODPORNE JEDNOTE Subscription |Ö.OO « STEV,—NUMBER 173 Morski volk vlekel čoln tri milje d aleé Atlantic City, N. in SO. Jul.— Morski volk. dolg 1< čevljsv In 6 palcev in 1,100 funtov težak, m jo zaplet*! v vrvi nekega ribiške-ga toJn«, t katerem jo bilo ooom ribičev, ter g» vlokel tli milj« dalo« od «brežja pri Boach Ha ▼on Creetu. dele ko so mu ribiči zadali petnajat ran s harpunami in tri trifle Is revolverje, Jo šl-val poginila, nakar so ribiči s u-morjenUn volkom odrinili naiaj proti obrsšju. Vojaška alušbd, pravijo šrtve bresposolnost) je edino stalno dolo', ki ga je mogočo dobiti Now Yock«—HFP) — Stotine brezposelnih delavcev oe prigla-ta dnevno sa vltop v armado in mornar loo, da ai na ta nnčin k* ognejo pomanjkanju in lakoti, k jim grosi, kor nI dela sanjo. Noki častnik, ki nabira prostovoljne kandidate sa simado blizu posredovalnic sa dolo na Sixth ave., pripoveduje, da se v samem Nen Yorku priglasi dnevno do 80C mož za vojaško službo. Večino-ms eo to fini defiki, je prietavii, Is Icaterih bomo' napravili dobre % Zamorosv pa ise marajo. "Po morilski jih ne marajo medss, v armadi pO tudi ni mesta ss nje," js isjavtt rokrutnl čast nik. Neki delavne, katerega eo vprašali, zakaj ds je podal v vojaško službo, js Odgovoril, ds ss* to, ker js te "edino «talno delo, ki ga je mo**e dobiti v ds-nal njih dneh." Posroiovslntes ss delo v okolici Sixtfc ave» katere pošiljajo delavce v razno letovišča, da delajo v roetavractíah, isjsvljsjo, jo da jo MM< /poldtje selo malo a!ijft> na razpolago. "Večjih povpraŠev«sJ P° delsvcih le-toe ni," jo dejol Gustav Dumae od Liberty posssdovalne agencije. "HoteH dslsjo solo ilab business, ker Jo število goetov mnogo manjšo, kot je Je pričakovalo In mi nismo i doMH že vsft mesecev nobsnsgs nšročila is večjih hotelov." ¡T Neitučeni deUvci v letoviščih dobijo okrog $90 na mesec ter hrano i»,stanovanje. V «o kate- Začetek precej ids**. Naopro-tu joče si is javo gfile števila članov komunistične stranke v Ameriki Stare Morije o "rdeči nevarnosti" nanovo pogrete _ Chicago. — (FP) — Fiehev k omite j, ki okuša ugotoviti, kolikšna jo "rdeča nevarnost" v Zed. driavsh, jo snčol s svojo preiskavo v CMcagu. Začetek je bil bolj klavornoga značaja. Pred komitej je prišel Harry Jung, detektivskí-amater, ki po svojih naj bolj lih močeh skuša pomagati rasnim profesionalnim patriotom, ki v komunističnih agitatorjih vidijo grozno "rdečo nevarnost", kstera grozi uničiti Zed. države. Mož jo ponovil otare istorije o komunistih, njihovih zborovanjih, literaturi, savfcovnl agitaciji podobnem, kar pa očividno ni "vleklo" in člani komiteja so se nedvomno jako dolgočasili pri tem. Dokaz za to jo bik) pogosto zdehanje članov "rdečega" komiteja. * Šele ko se jo Jung parkrat poéteno Zarekel ter se zapletel v protislovja, so gospodje malo oživeli. Mož je namroč navedel "statistične" podatke, glasom katerih eo nahaja v Zed. državah 18,000 oficielnih komunistov, katerih dve tretjini sta židovskega isvors, dočlm so ostali večinoma Slovani, razen nekaj drugih tujerodcev. Takoj nato pa se je Harry spozabil ter lopnil po glavi samega sebe s izjavo, da je 50% ameriških komunistov rojenih Amerikaoosv. tt h^"raintolSranbSf? dejanske fskte in kateremu ne imponirajo Isšne "statistike", ga je brž pograbil zs besedo, nakar je možakar prisnsl, ds si njegove izjave nasprotujejo, vendar pa je obstal pri svoji zadnji trditvi, namreč da je 60% ameriških rdečlcarjev rojenih v Zed. državah. , Med rasnimi detektivi in ex-detektivi, ki so bili poklicsni kot priče, se je nshsjal tudi Jake Spolaneky, bivši uelužbenec v justičnem departmentu, ki le je proslavil s serijo "rdečih" člankov za "Chicago Daily News", katerih pa se ta list zdaj sramuje. Z njim in s ostalimi tiči njegove vrste se jo brstil Jung, ki je vodil, kakor je bilo videti, celo "prosekudjo". Pred komisijo Je* prišlo tudi nekaj pohlevnih čikaMdh učiteljev, ki so podali komiteju izpovedi glede komunistične propagande v čikaškfrh Mah. Eden teh je povedal, da jo našel v šoli banderee s napisom "Mi zahte varno delo ali pa plače ss našs «Urše." Noki major ps je isjs-vil, da šteje komunietična stranka v Ameriki najmanj 100,000 članov, od katerih je najmanj 70'/< tujerodcev, in ne eamo 60% kot je navedel Jung. Kongresni ke no te izpovedi prav malo zanimale In videlo se jim je na "brazlh, da se strašno dolgočasijo. Nato je nastopil Morris Gor-din, kateremu grosi doportacijs nelegalnega prihoda v Xed. države. Gordin js bi v« komunist, Id eo jo udejstvoval v komunistični stranki v prvih »«vojnih letih, ko ee Je moral komunizem še poslulevsti pod-«wHJsWk metod in taktik, po» znfje pa jo "deloval" v Rusiji, kjer ps mu mends ni prav «ga-J»l<> 8voJa "odkritja" jo po-**Je objavil v Hsarstovih 11-*»»• Gordin Je vodel povedati Umikaj o Rusiji, ruskih In ameriškii komunistih — sevo m LASTNIMA *UAk*aS« HASOi Zanimive Wtlfce to rattfti ^fr «ti i/. Ohlja br. Kastelle bo delavstvo v de a poka-*al*, da »i človeško tttvfzk ^ fi*ikajične vpli-ve nedostojno. K ujgraonosti Koentgenovih iarlfta^V «lasvilne s vrhe je mnogo pripomoglo S SO * "i spremembami pri startfh, ha podedova-«ju. ' Danes se narh ie hudi možnost, da vrže-1H0 s, pomočjo Eoentgenovih žarkov novo luč v vprašanje dednosti iti rAZjasnirto neke sporne točke, ie davno vemo, da nastanejo spiremem-be ha zarodu po rt>MJu startev ha kaj rkzlične ničine. Pogosto spremenijo vplivi vnanjega sveta staršem obliko in delovmije organov in pHWbWkiijejo zarod, «sprav tu ni govora o po-dfedovanju v ožjem pomenu besedfe. ZSrod ge na 'primer -lahko spremeni z vplivanjem na mater v času nosečnosti. Poznamo celo vrsto takfh za pttd «fcbJMvfr nčlhkov, ki povzročijo amrt ali huda ottolehja plodu, prav kakor pri ulivaftju strupov Ali pri sto govorimo o kakih Škodljivih u-jajčniku. Pdd tem razumemo po«ko-jajčne ali semenske celice pred oploH-arodu se pokažejo potem neke ukaze kaze niso nilUke podedljive poškodbe, tejo navadno )e prvi rod ali tudi k na drugega, fbznejši rodovi ps to >a Zdravi. Ta pojav se tolmači v i tako. da ao le4i kali IkodUivi vpliv. Omenimo naj samo kvare po ilkoh°-i, tobaku, neprknerhi prehrahi in po- dozah (količinah) iarkov sicer le »•• laHm se razvije po našanju ne-aziskovatarv Mrav «ared, dragi paj odljive učin^ lUziskovanj. ^ rtkm. H *SSfcaST. STi' 5we.m T ^¡JSTpri fiScTp^ City ni bilo nič dru-kot sama lepa pše-t V Dodge qity s m rih popoldne, in p« ■Urhih volitvah Pogovorili se W 'med Uh bi bil na ji 2pe unije. Na kohfe-a govorila dopoldne, pa na pikniku, ki se be )* v bllllnl.-Za nas sla-M bo Ana Krasna tri rovor v slovenščini, le >( te U koffterence ude-fdjakl, katerim je to »'fate seth prejel Več k M naših bietnikov v hoVjm, Vsi so telo ta- len nty, Lkkirt, Syracuse in C mesto in läTrsvno 6b Khnsas -olnfidnÄjt Tukaj al li hal «tno poln tank gaealiaa. kjer H do • eentbv pri gakma čem tot v Coloradu. Torej smo pri ■a odpravo "rcMeVtvarnoati mnova bo v^Sr v'ertettth, tfer zdrav «lov** vendSr ne zbija ta* kih Ani z denarjem in aa n« zabava na take naftne i siromašno Evropo. Kkko bo z vso «akvu.bomoA* 2iiiiortki politična iffnto m vidi*! lijn ie malo več, posebno ker ao bili zamorci v t«h vokrajinsh |e davno oropani vneli civilnih > političnih pravic, kt jim jrredo kot nmeriiklm drtavljanom. Po vaem tem ije popolnoma jasno, da zamorci • na jugu na morajo nKtsar .Jif ujrtti osnovanjem lastne polituij»«- «tranke, pač pa •i lahko priborijo nasaj nnkaj svojih pravic, katere ao jim od-vneli a plemenskimi preti sod k i preleti belci/?. , ZA KRATEK CAR, VVIakfc Dečko», kolik o »i itsr?" vpra- 4a tu goopod JOikti, ki se Je vo«ii s materjo. Joftka na vpraianje trdovratno molči. Mati fn pokara. a JpSko i| jftlepecc na uho: "Matna. Sli je to aphevod- nlkr Sodnik: "Tako. tako! Ton , nlute zmerjali toiitelja samo s "oslom in bikom", ampak «te mu prlaollll ie krepko sauftnlčol Ka-ko ne hočete opravičiti?" Obtolenec: "Proalm, totltelj jo gluh!" IMnTBif Uit * Mojster vajencu (ki jo med dolom ivUgal); "Ti, med delom ae ne smolvilgAtil" ,,, , Vajenec:,"Kdo pa dela?" NarotfU MMiftik! Uit, najboljši inoMnlk ta slo- Zamorci na jugu, katerih ne hrt. * alta oU atari politični nič. tahkoViSd^jo"10^ BOGATI, New Wkr-W) -Zon..,vi n« amerttkem jugu, katerih so brani demokratska atrunka in ki izgubljajo tla pod nogami v re-pubifkans^i atruMi. ki prihaja pod popolno kontrolo belcev, bodo mogočo ustanovili avojo lastno politično strsnko. Tako izjavlja tednik AmaUrdam Newa ic Harlema y svojem editorial \ "Ösnovanje zamorske politično stranke na jugu," püe News, "bi mogoče vodilo do, krvolitja, toda ker ee krila preliva na Jugu, zato, nič ne do. če se je pro- Morilec mslOrs . Ida Grov< la, — Lostor Mohr, ki je priznal.'**inoga gvmlJa, 11 BBpmvl vaako «OB stopinje lAkAa m vsa. MIH Jone reč Ijodl hodi bo (umymr Wlngfaoi Mah. fco« da haler4kd* folgt»». Viäcpoot IMfcYfe ih >oto*LAti Izdelani pa IzdHovuleljUi Ooodreer gwfjevtti «Mov. PB08VBTA •i. jtmt ROSA Fmetefofc errat M IB M« Dr. Springer je prisluškoval utripanju Tanjinega srca. — Nič ne bo! je dejal aam sebi. Srce komaj, komaj iivi. Sam gospod Bog bi jo mogel ozdrsviti 1 Poskušajmo le to poslednje sredstvo! Tanja je leíala nepremično. Grudi so se ji komaj za lahko spoznanje dvigale in padale. V sobo je stopils Rosa. Bila je bleda. V tem trenutku so ji misli zletele tja daleč na sever, kjer je bila le v svojih mislih uzrla Tanjo, malo gimnazijko . . . Bila je srečna, da bo mogla dati ji zdravje. Legla je na posteljo k Tanji. Dr. Springer ji je zakril obraz. —» Mirno ležite In ne ganite se! Dr. 8pringer je gledal obe ieni ... Nekaj nenavadnega, skoraj nekaj brezbožnega je videl v tem čudnem Rosinem samožrtvovanju. Njemu, ki mu je bilo vse smešno in brezmi-selno, se je — tresla roka. Nenaravno je vse to, je šepetal, ne samo nenaravno, protinaravno je! Največja sila človeka se očituje bsš v njegovem ssmoljubju. To je dekadenca! Srce pa ni poslušalo njegovih besed. Čudno je drhtelo in ljubilo obe ženi, ki ju je usoda tako neusmiljeno In brezzmiselno preganjala. Gledal je s svojimi lastnimi očmi v njuni srci in nenadno je začutil, da mu je na roko kanila solza ... — Kdo joče? Dr. Springerl Stara šema zaljubljena ... Res, skoraj srartfujem se . . . Ns delo! V Rosi no ^ilo se je vsesalo mrzlo železo. In kri je našla pot v tek), kjer je že davno našla ljubeče zavetišče marsikatera Roslna misel... Tanja Je zastokala In široko odprla oči. — Boli! — Potrpitsl Drugič je mrtvo železo spojilo dvoje teles v eno samo občutje. V Tanjinem srcu je spregovorile Roslna , kri... — Saj sem res le sanjala, gospod doktor — samo sanjala . . . Rosa vstaja v meni •.« moja Rosa ... Ali je mogoče. V srcu ml poje pesem deklic, ki so se davno, davno še, kopale v reki tam pod vrbami žalujkaml.... Poslušajte jo, gospod doktor — la ... la ... la. Kako je mehak njen objem, kako sladak njen poljub. Dr Ju. Springer ju se je treala roka. Z na- porom vseh svojih sil je zadrževal jok ... Kri pa je tekla iz srca v arce . . . Ves utrujen je sedel v fotelj. — Delo je končano! Bil je utrujen do smrti . . . Tudi Rosa se je utrudila. Objel jo je sladak, trden sen . . . — Roso mi dajte . . . Roso, mojo sestro. Trdosrčneži . . . Rosa, tudi ti si trdosrčna . . . Povej, da živiš, povej, da si tukaj . r. povej, hitro, hitro . . . zakaj meni je tako težko in kmalu bom umrla . . . Skočila je s postelje In se zagnala proti vratom. , — Rosa ... In je zagledala na postelji — Roso . . * — Rosa!! Poljubila je blede ji ustnice, naslonila je utrujeno glavo k njeni glavi in nasmeh, lep, kakor rdeča zarja zahajajočega solnca, je spremljal Tanjin pogled v — nirvano . .. EPILOG. Lani sem po naključju srečal Roso v Hamburgu. — Rosa, mislil sem, ds ste že dsvno umrli. Niste se zmotili! Pa sem tudi od mrtvih vstala ... In ml je povedala vso to dolgo povest. — Kako pa zdaj? — Dr. Springer in Bojo sta se preselila z menoj vred v Hamburg. Zunaj pri Auzen-Alster ima Springer svojo vilo ... de vedno pridno dela. Bojo pa dela tukaj v Chile-palači pri neki veliki kakao-lmportni družbi. — Sta se zopet poročila . .. — Ah, kam mislite! Nihče tretji ni u-pravičen vmešavati se v zadeve, ki se tičejo izključno le dvojice. — Ali bi še enkrat prepustili Boja kakšni drugi? Oprostite, indiskretno vprašanje! Ni Indiskretno, le nesmiselno je! Ali še ne razumete, d* zasebne lastnine ni in ne more biti ... Človek pa še celo ne! — Pomeni, da bi mogli še enkrat prehoditi vso strmo pot, ki ste jo že prehodili? — Tako je ... Pa ne samo še enkrat. .. ds tisočkrat, če bi le telesno ne omagala. Poljubil sem jI roko in sem vedel, da mora nekdo korakati prvi, da gre naše Življenje nevzdržno naprej in navzgor, da ga nobena sila ne more zaustaviti, da gre solncu nasproti in d* bo nekoč solnce premagano, da se bo nekoč rodil človek, ki mu solnce ne bo moglo ožgatl pOroti , ,, Konec. (Za Prosvsto napisal Ant. Adamič.) — O pustu se je seananil, v postu zaročil in po veliki noči bo poroka — tako so govorili. Pimat Julče je bil tih in varčen, nekoliko golšast samec ob tridesetih letih, ki si je o petrolejki sam krpal nogavice in si sam snežil obleko. V plaamici js točno opravljal svojo službo, hodil js tydi v cerkev. Za tržsne se nI «merili, oni za njega tudi ne. Bil je, kakor vsak dotebc — u-radnik: tujec med tujci. Z guvernanto Mlrčko, ki je prišla Is mesta na oddih, se Je seznanil po naključju. Naključje-usoda. Ko prikimaš na svet, ti potisnejo rojenice v roke zlato-svlleno nit, ki so jo bile pritrdile na eno neštetih svesdlc na nebu. Tudi Pimat je šel za zvezdo vodnico! Na poti za njo se je mo. tal Is trnja; ko pa'jo Je srečno primahal do lepše poti, Je ugledal svoj zaklad. — Kako se Je sezns-nll s Mlrčko? Grede od nedeljske maše je dekle spodrsnilo na poledici; toliko, da ni zdrknilo po tleh. Grs-cijozno se je uravnovesila. t In ata šla domov. Zapustila sta rumeni pesek in vonj po malinah, stopala preko črnega asfalta sosedne sive ulice. , : T Iznenada trdi signali. Huup! Huuuup! Bel avto. Ostro zaviranje. Voz nagne na levo. Mrtvaška tišin*.• Radovedneži. Nič se nI zgodilo. Narazen. J: ' | i" Vos odpelje dalje. i vr > 0 v? -i* ^ "Mamica?" "No, moj dragec T' < V "Ali ni bil moj očka v avtu?" "Bil je, moj dragec." "Kdo je bila plavolasa, lepa ženska poleg njega?" Gosps Marija ae davi v grlu. Vroče jo žgo ustnice. Njene razburjene prsf valove. Oči se ji za-solze. Njena bela kolena klecajo. Gospa Marija stopi hitreje. Molči. "Msmtea, povej vendar!" "Kaj, moj dragec?" "Kdo je bila lepa, plavolasa ženska poleg očka?" Globok vzdih iz njenih prsi. In reče: "Angel!" "Angel? Prgvi resnični angel s peroti?" "Resnični angel s peroti daj!" Toda, mamica, zakaj *e pri- zaj k nam?" "Angel vendar ve, Id* tl sms-rom jo^i^i" In tedaj je gospa Marij* povedala svojemu plsvolassmu, rožnollčnemu ljubčku pravljico svojega zakona. "Tvoj oče je bil nekoč zelo bo- ... _ mladega jenes« pUveka. «áka Je vieU » morwktm kopališču v Venice, 0 Je »rs. Shike pred nekaj tedni preplavala daljavo IS milj. lan. Njegova bleda duša je umi rala. Pomagati mu nisem mogla, jaz ne. Tedaj je taval tvoj bedni očka brez miru okoli. Pocestah gori in doli. Vsak večer. Vsako noč. In tedaj mu je nekega dne poslal sam bog angela krog vogala, lepega, plavoiasega angela. Angel je razumel tvojega očeta in ga je ozdravil. In zdaj je tvoj očka tako zelo hvaležen angelu, da ne more več živeti brez njega!" Dolgo ni dejal deček ničesar; Končno je začel: 'Toda mamica, angel vendar lahko spet odleti. Naš očka je zdaj vendar zdrav in vsekakor jih je mnogo na svetu, mnogo o-t četo v, ki bi jih angel lahko o- zdravil!" < 7 • Tedaj je gospa Marija objela otroka s svojimi belimi, mehkimi rokami, ga dvignila k sebi in položil* svoj obraz na njegovo pla volaso, rožnolično glavico.... In je zajokala ... (Prevedel za Prosveto M. K.) _ Kadar barometer pada ... — Ivan, ali si pogledal danes barometer? — Sem, gospod! — Ali je padel? — Za koliko stopinj? — Za dve nadstropji. Padel mi je iz rok z balkona na ulico. ŽENSKO Vdovec star 54 let, imam i cej prihrankov in stalno Imam tudi štiri otroke v sti od 18 mesecev do 6 leti dobiti žensko v starosti 50 let in brez otrolj» v da bi skrbela za otroke; za se dogovorimo. Sprejme tudi, ako se sporazumemo, i nitev. Pišite na naslov: NIČA, 2657 So. Lawndale Chicago, I1L—(Adv.) SEST DRI ÍREK0 01 IlidiFraici, t. ing, -27.; (1 p.m.) (1 PARIS, 16.10(. • 1. a a. k.) « FRANCE, 20. SU|. • 5. (7 r. »u Naročite boljU mladino! Mladinski Ust, i ■All Brza Zveza V EVROPO prsko Hanborfs as »lih modernih psnlklb HAMBURG DEUTSČHLAND ALBERT BALUN NEWyORK Redna tedenska od plat je. Zmerne cene. Dirketae . zve*» S Jugoslavijo. Redna odplutja tudi ns naiih aasnih kabinrkih parnikft ] ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Zs navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Lii 177 N. Michigan Avouw « > * Tiskarna S. N. P. J. SMEJEM «U V TISKARSKO OBIT SPADAJOČA BELA Tiikm rabila n veselic« in stiode, vüdtnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. y «larenakem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem- angleškem Jeziku In drugih yopgrvo TISKARNE APELIRA NA __ DA «KOVINE NAROČA V SVOJI Vat dale Todfltvo TAMM S. N. P. J. PRINTERY WM» 8» Lawadak Anmm ' CHICAGO, ILL. DOBS KA tXUO TUDI VSA USTMOfA POJ ASM ILA * «t . «