(D iO o O Jt CM O N-o »i BC y m o? (j -e 2 0} C O» ™ SSN 1313-2943 n 1 dj v« (M T- ta > o KLIMATSKE RAZMERE V DECEMBRU Na severozahodu države je bil december opazna hladnejši kot običajno KLIMATSKE RAZMERE V LETU 2005 Na severozahodu države $o bile padavine opazno pod dolgoletnim povprečjem ONESNAŽENOST RAZVOJ VREMENA ZRAKA 27. in 28. decembra je tudi Čistilna naprava v TE Trbovlje P° Ožinah Primorske in ob je občutno zmanjšala moriu občasno snežilo koncentracijo žveplovega dioksida v Zasavju VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v decembru 2005..........................................................................................................3 Razvoj vremena v decembru 2005............................................................................................................22 Klimatske značilnosti leta 2005.................................................................................................................29 Meteorološka postaja Senovica................................................................................................................45 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA 51 Pretoki rek v decembru..............................................................................................................................51 Temperature rek in jezer v decembru.......................................................................................................55 Višine in temperature morja v decembru...................................................................................................57 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v decembru 2005...................................................................61 ONESNAŽENOST ZRAKA 64 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE 73 POTRESI 76 Potresi v Sloveniji - December 2005 ........................................................................................................ 76 Svetovni potresi - December 2005........................................................................................................... 78 Fotografija z naslovne strani: Zadnje dni decembra je snežilo povsod po državi. Na nekaterih merilnih postajah so izmerili doslej najvišjo decembrsko snežno odejo (Fotografija: Tanja Cegnar). Cover photo: During the last days of December it was snowing all over the country. On some meteorological stations the deepest snow cover in December was registered (Photo: Tanja Cegnar). UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽE KNEZ JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Klimatske razmere v decembru 2005 Climate in December 2005 Tanja Cegnar Z decembrom se začne meteorološka zima. V tem mesecu je noč najdaljša, sončni žarki pa najšibkejši, vendar v povprečju december pri nas ni najhladnejši mesec. Po nižinah in kotlinah prispevata k temu, da je december najmanj sončen mesec, poleg astronomskih dejavnikov tudi pogosta megla ali nizka oblačnost. Popoldnevi in jutra so v osrednjem delu države v dolgoletnem povprečju konec decembra 3 °C hladnejši kot na začetku meseca. December 2005 je najbolj zaznamovalo obilno sneženje v zadnjem tednu leta, 27. decembra je sneg pobelil tudi Obalo. Na severozahodu države je bil december pomembno hladnejši od dolgoletnega povprečja, na jugu države, v Ljubljani, na Štajerskem in v Prekmuiju pa nekoliko toplejši kot običajno. Največ padavin je bilo v Julijcih, najmanj pa na Goričkem. Dolgoletno povprečje je bilo najbolj preseženo v Beli krajini in delu Pomurja; manj padavin kot običajno je bilo na Primorskem, Notranjskem, v Ljubljani, na Trnovski planoti in v delu Julijcev. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno na zahodu in jugu države ter na Koroškem. Na območju od Ljubljane do Prekmuija je bilo dolgoletno povprečje preseženo vsaj za tretjino. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka decembra 2005 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, December 2005 Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. December se je začel z nekoliko hladnejšim vremenom kot običajno, sledilo je nekajdnevno nadpovprečno toplo vreme. Na Primorskem se je že sredi meseca začelo obdobje hladnega vremena, ki je s krajšo prekinitvijo trajalo do konca meseca. Drugod po državi so bili temperaturni odkloni majhni, le nekaj zadnjih dni leta je bilo opazno hladnejših kot običajno. Ohladitev je bila najbolj izrazita na severovzhodu države, kjer sta bila zadnja dva dneva okoli 8 °C hladnejša kot običajno. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna decembrska temperatura zraka je bila v Ljubljani 0.2 °C, kar je 0.2 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti povprečne decembrske temperature zraka. Odkar merimo temperaturo v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil najtoplejši december 2000, takrat je bila povprečna temperatura 4.9 °C, s 3.7 °C mu sledita decembra 1982 in 1985. Decembra 1959 je bila povprečna temperatura 3.5 °C, opazno toplejši od letošnjega je bil tudi december 1954 s povprečno temperaturo 3 °C. Daleč najhladnejši je bil december 1962 z -3.4 °C, z -3.1 °C mu je sledil december 1998, -2.9 °C je bila povprečna decembrska temperatura v letu 1968, leta 1969 pa -2.8 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila -2.3 °C, kar je enako dolgoletnemu povprečju. Najhladnejša so bila jutra decembra 1962 z -5.8 °C, najtoplejša pa leta 2000 z 2.3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 2.9 °C, kar je 0.3 °C nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Decembrski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2000 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 7.5 °C, najhladnejši pa leta 1968 z -1.2 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Kredarici v mesecu decembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in December and the corresponding means of the period 1961-1990 V visokogorju je decembra povprečna temperatura precej bolj zaostajala za dolgoletnim povprečjem kot v nižinskem svetu. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -9.8 °C, kar je 3.0 °C pod dolgoletnim povprečjem in opazno presega mejo običajne spremenljivosti decembrske temperature zraka. Doslej najtoplejši je bil december 1985 z -3 °C, -3.1 °C je bilo decembra 1971, -3.7 °C leta 1987, na četrtem mestu je december 1975 (-4.1° C). December 2005 spada med najhladnejše doslej, le v letih 1969 (-10.9 °C), 2001 (-10.8 °C) in 1962 (-10.2 °C) je bilo hladneje; peto mesto si delita decembra 1981 in 1990, ko je bila povprečna temperatura -9.7 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna decembrska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, v katerih se najnižja dnevna temperatura spusti do ledišča ali nižje. Na Kredarici je bila temperatura decembra 2005 vsak dan pod lediščem. V Ratečah je bila najnižja dnevna temperatura nad ničlo le en dan, tokrat so decembra prvič zabeležili 30 hladnih dni. V Lescah in Slovenj Gradcu je bilo zabeleženih 28 hladnih dni, po 27 dni pa v Prekmurju, Celju in Mariboru. December 2005 se v Mariboru uvršča med tiste z največ hladnimi dnevi; deli si tretje mesto z decembri 1955, 1970, 1988 in 1991. V Celju si december 2005 deli četrto mesto z leti 1975, 1977, 1990 in 1996. Najmanj hladnih dni je bilo na Obali, in sicer 13, a na tej meteorološki postaji december 2005 vseeno spada med decembre z največjim številom hladnih dni; s 13 dnevi se je uvrstil na tretje mesto; le v letih 2001 (18 dni) in leta 1951 (14 dni) je bilo več hladnih dni. V Vipavski dolini je bilo zabeleženo 16, na Krasu 17 hladnih dni. Ledeni so dnevi, ko najvišja dnevna temperatura ne preseže 0 °C. V Ljubljani decembra 2005 število ledenih dni ni doseglo dolgoletnega povprečja; zabeležili so le tri (slika 3). Največ ledenih dni je bilo v decembrih 1963, 1968 in 1969, ko jih je bilo 17, leta 1962 jih je bilo 16. Brez ledenih dni so bili 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo decembri 1954, 1959, 1979, 1982 in 1994. Zadnjič je bilo povprečje preseženo s 14 dnevi decembra 2001. § o j > m LJUBLJANA BEŽIGRAD 1 ll:F I III n 11 h 28 24 - 20 - d 16 - £ 12 - 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 3. Število ledenih dni v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in December and the corresponding mean of the period 1961-1990 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 4. Število hladnih dni v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C in December and the corresponding mean of the period 1961-1990 Decembra 2005 se je temperatura sicer spustila precej pod ledišče, a v preteklosti smo že večkrat izmerili nižjo temperaturo. Najnižjo temperaturo po nižinah so izmerili zadnji in predzadnji decembrski dan, le v zgornji Vipavski dolini, na Krasu, Obali in Notranjskem je bilo najbolj mraz 19. decembra. V Portorožu se je temperatura spustila na -4.9 °C, v preteklosti je bilo že večkrat hladneje: decembra 1996 je bilo na Obali -8.5 °C, leta 2001 -7.8 °C, leta 1961 -6.1 °C in leta 2000 -5.9 °C. V Ratečah je bilo -17.9 °C, kar je več kot decembra 1968, ko so izmerili -21.4 °C, leta 1978 je bilo -21.2 °C, leta 1996 pa -20.8 °C, v decembru 1999 so izmerili -20.3 °C. V Murski Soboti je bila najnižja temperatura -20.1 °C, precej nižjo temperaturo so izmerili decembra 1969 (-27.6 °C), decembra 1963 (-26.3 °C), v letih 1961 in 1976 (-22.4 °C) ter leta 2001 (-22 °C). V Novem mestu je bila najnižja temperatura -10.6 °C, v preteklosti je bilo najhladneje decembra 1961 z -20.4 °C. V Mariboru se je ohladilo na -12 °C, decembra 1961 je bila temperatura -21.6 °C. V Ljubljani se je ohladilo na -10.9 °C; v preteklosti se je najbolj ohladilo decembra 1963 (-16.7 °C), nato decembra 1973 (-16 °C), leta 1948 (-15.9 °C) in decembra 1968 (-15.6 °C). V visokogorju je bilo najhladneje predzadnji dan meseca. Na Kredarici je bila najnižja temperatura -19 °C, tudi na tej merilni postaji se je decembra temperatura že večkrat spustila nižje: decembra 1996 so izmerili -26.3 °C, leta 1962 -25.8 °C, leta 2001 -24.2 °C in leta 1973 -24 °C. LJUBLJANA 1 l/ v A MA m v \ \ / 1 v v 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 5. Najvišja decembrska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute maximum air temperature in December and the 1961-1990 normals 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 6. Najnižja decembrska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 6. Absolute minimum air temperature in Decmber and the 1961-1990 normals 20 32 18 16 14 12 10 4 0 0 4 2 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo o -5 < P§ -10 W -15 -20 15 10 2 5 < 0 i -5 p^ -10 pu -15 KREDARICA HVJM AA JHW y> % 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 15 10 2 5 < 0 i -5 w I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 15 10 2 5 0 P -5 3-10 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 15 10 2 5 <Č 0 -5 -10 -15 H W 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 15 10 2 5 < 0 -5 -10 P H W I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 15 10 2 5 < 0 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), december 2005 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), December 2005 0 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -3 °C Slika 8. Odklon povprečne temperature zraka decembra 2005 od povprečja 1961-1990 Figure 8. Mean air temperature anomaly, December 2005 Najvišjo temperaturo decembra 2005 so na večini merilnih mest zabeležili 3. in 4. decembra, v Ljubljani, Lescah in na Kredarici pa je bilo najtopleje 24. decembra. December je tokrat minil brez izrazite otoplitve. Na Obali so izmerili 14.9 °C, leta 1958 so zabeležili 17.5 °C. V spodnji Vipavski dolini je bila najvišja temperatura 13.5 °C, v zgornji pa 13 °C. V Črnomlju se je ogrelo na 12.2 °C, v Godnjah na 11.5 °C, podobno je bilo v Novem mestu (11.3 °C). Na Bizeljskem in v Murski Soboti se je živo srebro dvignilo na 10.2 °C. V Mariboru so izmerili 9.3 °C, precej višjo temperaturo so zabeležili decembra 1989 (20.7) °C. V Celju so decembra 2005 izmerili 8.5 °C, doslej najvišjo temperaturo pa so prav tako imeli leta 1989, in sicer 20.2 °C. V Ljubljani se je ogrelo na 7.3 °C, od sredine minulega stoletja je bil najvišji ekstrem zabeležen leta 1989 (16.7 °C). Na Kredarici je termometer pokazal -1 °C, precej višjo temperaturo pa so izmerili leta 1993, ko je bilo 10.4 °C. Na severovzhodu, vzhodu, jugovzhodu, deloma jugu in na ljubljanskem območju je povprečna temperatura presegla dolgoletno povprečje, izjema je Bizeljsko, kjer so za dolgoletnim povprečjem nekoliko zaostajali. Pozitiven temperaturni odklon ni presegel 1 °C. Največji presežek je bil 0.9 °C v Črnomlju, sledil mu je Maribor z 0.7 °C; za 0.2 °C so povprečje presegli na Kočevskem, v Ljubljani in Prekmurju. Na Obali in Celjskem je bil presežek zanemarljivo majhen. V Julijcih in Zgornjesavski dolini je povprečna decembrska temperatura pomembno zaostajala za dolgoletnim povprečjem; na Kredarici je bilo 3 °C hladneje kot običajno, v Ratečah 2 °C in v Lescah 1.3 °C. Za manj kot eno °C so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v Vipavski dolini, na Krasu, v Postojni, vzhodnem delu Gorenjske in na Koroškem. Decembrske padavine so prikazane na sliki 9. Najmanj padavin je bilo v severovzhodnem delu Slovenije; na Goričkem je padlo 63 mm padavin, v Murski Soboti 66 mm. Malo padavin, 75 do 80 mm, je bilo tudi na Mariborskem, Koroškem in Celjskem; v Lendavi so namerili 81 mm, na Obali Slika 9. Prikaz porazdelitve padavin decembra 2005 Figure 9. Precipitation amount, December 2005 Slika 10. Višina padavin decembra 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 10. Precipitation amount in December 2005 compared with 1961-1990 normals 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 83 mm, v Slovenskih Konjicah 86 mm in v Sevnem 89 mm. Med kraje z največ padavinami so se uvrstili kraji Posočja: Žaga (270 mm), Kobarid (215 mm), Kneške ravne (206 mm), Log pod Mangartom (183 mm) in Soča (180 mm). Od 140 do 160 mm je padlo v Podljubelju, Črnomlju, Kamniški Bistrici, Lescah, na Kočevskem in Brniku. Veliki dolenci Lendava Jeruzalem Slovenske konjice Sevno Nova vas Kneške ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mangartom Podljubelj Logarska dolina Brnik Kamniška Bistrica Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce Godnje 0 50 100 150 200 250 300 | | povprečje 1961-90 | | december 2005 Slika 11. Mesečna višina padavin v mm decembra 2005 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 11. Monthly precipitation amount in December 2005 and the 1961-1990 normals Na sliki 10 so prikazane decembrske padavine v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, večina ozemlja je dobila več padavin kot običajno. Za več kot tretjino so dolgoletno povprečje presegli predvsem v severovzhodnem, vzhodnem in jugovzhodnem delu Slovenije, najbolj v Lendavi (za 72 %), Precej so povprečje presegli tudi v novomeški pokrajini (za polovico), za 30 do 50 % na Goričkem, v Lescah, na Brniku, v Slovenskih Konjicah, v Podljubelju in na Bizeljskem. Najbolj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v Postojni (70 % povprečja), na Krasu (77 %) in v Logarski dolini (78 %). Od 85 do 100 % običajnih padavin je bilo na Kneških ravnah, v zgornji Vipavski dolini, Ljubljani in Novi vasi ter v Kamniški Bistrici in Soči, v Kobaridu pa je bilo padavin toliko kot običajno. Jeruzalemu (za 69 %) in Črnomlju s 60 % presežka. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo najmanj na Goričkem, le 7, po 8 v Murski Soboti, na Mariborskem, v Jeruzalemu, Kobaridu in Soči. Po 9 takih padavinskih dni so zabeležili v Vipavski dolini, Lescah, Lendavi, v Logu pod Mangartom in Žagi. Največ padavinskih dni je bilo v novomeški pokrajini in na Kočevskem, in sicer po 15; 13 jih je bilo v Črnomlju, po 12 v Podljubelju in na Kredarici. 30 25 e 20 § O d 15 > w H M 10 5 0 LJUBLJANA BEŽIGRAD Slika 12. Število padavinskih dni v decembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 12. Number of days in December with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 13. Padavine decembra in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in December and the mean value of the period 1961-1990 3 iS ž £ 300 250 200 150 100 - 50 LJUBLJANA BEŽIGRAD tU I I I I I I I I I I I I I I Ji .11 mmi 0 -I 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Decembra je v Ljubljani padlo 96 mm, kar je 95 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo največ padavin decembra 1976, ko je padlo izjemnih 256 mm, sledijo decembri 1959 (251 mm), 1950 (246 mm) in 1965 z 239 mm padavin. Najmanj padavin je bilo decembra 1991, namerili so le 9 mm; nekoliko bolje je bilo decembra 1956, ko je padlo 14 mm, decembra 1948 je bilo 19 mm padavin, leta 1974 pa 31 mm. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih točk, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Na sliki 14 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja decembra v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povprečje je bilo preseženo v osrednji, severni (z izjemo slovenjgraške kotline) in severovzhodni Sloveniji; najbolj na Celjskem (za tri četrtine, sonce je sijalo 76 ur), na ljubljanskem območju (za dobri dve tretjini, sončnih je bilo 60 ur), v Prekmuiju (za 55 %) in na Mariborskem za 39 %. Na Obali je bilo trajanje sončnega obsevanja izenačeno z dolgoletnim povprečjem (87 ur sončnega vremena). Najbolj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v Novem mestu (43 ur) in v Postojni (58 ur), kjer je sonce sijalo slabe tri četrtine dolgoletnega povprečja. 88 % običajnega 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo sončnega vremena je bilo v Zgornjesavski dolini in slovenjgraški kotlini, 90 % na Goriškem in 96 % na Kredarici. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - december 2005 Table 1. Monthly meteorological data - December 2005 Postaja NV Padavine in pojavi RR RP SD SS SSX DT Kamniška Bistrica 601 150 97 10 31 48 30 Brnik 384 141 142 10 26 51 29 Podljubelj 740 157 132 12 31 69 29 Log pod Mangartom 650 183 103 9 31 120 31 Soča 487 180 98 8 31 74 29 Zaga 353 270 110 9 31 58 30 Kobarid 263 215 100 8 10 42 30 Kneške ravne 752 206 86 10 31 55 30 Nova vas 722 102 95 11 27 49 30 Sevno 515 89 110 11 9 40 30 Logarska dolina 730 138 78 11 31 90 30 Slovenske Konjice 332 86 134 10 12 40 30 Jeruzalem 345 101 169 8 9 47 30 Lendava 195 81 172 9 6 29 30 Veliki Dolenci 308 63 145 7 6 34 30 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) DT - dan v mesecu SD - število dni s padavinami > 1.0 mm Slika 14. Trajanje sončnega obsevanja decembra 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 14. Bright sunshine duration in December 2005 compared with 1961-1990 normals 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 15 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. M 15 £ > < 10--- Q < KREDARICA > 6 W 4 >o Z O 2 M 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN w £ > < a < Ph LJUBLJANA I | 1 3 5 pr _ _ _ PIIL 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > 6 W w z CELJE ffP 1 3 5 Jpp F ___ p| 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN llj 29 31 MURSKA SOBOTA > 6 W m o 4 ž . iS 20 - 0 ^........................... 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > 6 W pq O 4 g >o N 2 g 09 Z > S " S BILJE > 6 W m m o 4 1 £ 2 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN GO W m £ * § >o < z p* 2 g NOVO MESTO II l|J. ..........lil > 6 W VI m o 4 I z 2 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN < 20 O MARIBOR I Ji < 20 O < 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN PORTOROŽ > 6 W pq O 4 g >o N 2 g ...z::..z, 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > 6 W pq O 4 g >o N 2 g Slika 15. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) decembra 2005 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 15. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, December 2005 25 10 50 10 20 8 40 8 30 10 0 0 0 0 10 10 8 8 4 0 0 50 10 10 40 8 8 30 10 0 0 0 10 50 10 40 8 8 30 30 10 0 Decembra 2005 je bilo v Ljubljani 60 ur sončnega vremena, kar je 64 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena decembra 2003 (106 ur); med bolj sončne spadata še decembra 1991 (96 ur) in 2001 (86 ur), v 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo decembru 1989 pa je sonce sijalo 81 ur. Najbolj sivi so bili decembri 1952 (5 ur), 1950 (6 ur), 1995 (7 ur) in 1964 z 8 urami sončnega vremena. O J w H 120 100 80 60 40 - 20 0 Slika 16. Število ur sončnega obsevanja v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in hours in December and the mean value of the period 1961-1990 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Jasen dan je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Decembra je po nižinah v notranjosti države pogostost jasnih dni opazno zmanjšana zaradi pogoste megle ali nizke oblačnosti. Na Krasu je bilo 11 jasnih dni, v Lescah 8, na Goriškem in Obali po 6 jasnih dni. Po samo en jasen dan so imeli v Prekmurju, na Mariborskem in v novomeški pokrajini, po dva pa v Celju, Črnomlju in na Bizeljskem. V Ljubljani so bili decembra 2005 3 jasni dnevi (slika 17), kar je dva dni več od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani kar 22 decembrov brez jasnega dneva, največ pa jih je bilo v letih 1991 in 2002, in sicer po 7. § o d 4 > w H 2 - 0 1 i I I I , I I I ! I I I I I I I I I I I I I I I U I I I I I I I I I I I I I , I I I I U I I , I I I , 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 30 25 g20 O O d 15 > w H >K 10 0 LJUBLJANA I.,I li l i d L 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 17. Število jasnih dni v decembru in povprečje Slika 18. Število oblačnih dni v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 17. Number of clear days in December and the mean Figure 18. Number of cloudy days in December and the value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 Oblačni dnevi so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ jih je bilo na Bizeljskem, našteli so jih kar 21; v Črnomlju in Novem mestu so jih zabeležili po 20, v Ljubljani in na Kočevskem po 18, v Postojni 16, na Koroškem, Celjskem in v zgornji Vipavski dolini pa je bilo oblačno 15 dni. Najmanj je bilo oblačnih dni v Zgornjesavski dolini in na Obali, po 10, v Mariboru pa so jih zabeležili 11. V Ljubljani je bilo število oblačni dni malo pod povprečjem; od sredine minulega stoletja je bilo decembra najmanj oblačnih dni v letu 1991 (11), največ pa v letih 1952, 1960, 1984 in 1995, ko so jih zabeležili 28. Povprečna oblačnost je bila med 5 in 8 desetinami. K večji povprečni oblačnosti je po nižinah v notranjosti prispevala tudi megla. Najbolj oblačno je bilo v Novem mestu, in sicer 7.8 desetin, med bolj oblačne (med 7 in 8 desetinami) pa so spadali še Bizeljsko, Kočevje, Postojna, Ljubljana in Črnomelj ter Celje in Slovenj Gradec. Manj kot šest desetin neba so oblaki prekrivali na Krasu, v Biljah, Ratečah in Lescah. 8 6 5 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - december 2005 Table 2. Monthly meteorological data - December 2005 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 -2.6 -1.3 2.4 -6.5 7.5 24 -16.0 31 28 0 701 83 5.9 12 8 147 144 9 1 2 31 68 29 4.3 Kredarica 2514 -9.8 -3.0 -7.2 -12.3 -1.0 24 -19.0 30 31 0 926 103 96 6.2 13 4 139 116 12 1 16 31 245 29 741.6 2.4 Rateče-Planica 864 -5.7 -2.0 -1.3 -9.5 3.6 4 -17.9 31 30 0 797 51 88 5.9 10 4 103 104 11 1 5 31 107 29 914.7 3.7 Bilje pri N. Gorici 55 2.8 -0.7 7.3 -0.8 13.5 3 -8.1 30 16 0 533 89 90 5.8 12 6 126 107 9 2 0 5 7 30 1009.6 6.0 Slap pri Vipavi 137 3.0 -0.9 6.9 -0.4 13.0 3 -6.5 19 16 0 526 6.6 15 3 111 90 9 1 0 5 35 29 4.8 Letališče Portorož 2 4.6 0.1 8.6 1.1 14.9 3 -4.9 19 13 0 476 87 100 6.0 10 6 83 103 10 3 0 0 0 1015.6 6.7 Godnje 295 2.2 -0.5 6.7 -0.9 11.5 3 -7.0 19 17 0 551 5.2 12 11 90 77 11 0 1 3 45 29 3.4 Postojna 533 -0.3 -0.5 2.8 -3.4 8.6 3 -12.6 19 25 0 629 58 74 7.5 16 3 95 70 11 0 2 6 50 29 5.2 Kočevje 468 -0.3 0.2 3.2 -3.6 9.0 3 -14.5 31 27 0 631 7.6 18 3 144 124 15 0 8 9 55 30 5.4 Ljubljana 299 0.2 0.2 2.9 -2.3 7.3 24 -10.9 31 23 0 612 60 164 7.5 18 3 96 95 11 1 9 24 40 29 981.7 5.3 Bizeljsko 170 0.1 -0.1 3.2 -2.6 10.2 3 -13.0 31 24 0 617 7.7 21 2 92 132 11 0 7 7 35 30 5.5 Novo mesto 220 0.5 0.4 3.4 -1.8 11.3 3 -10.6 31 25 0 605 43 72 7.8 20 1 113 151 15 0 11 10 37 30 990.4 5.8 Črnomelj 196 1.6 0.9 4.9 -1.8 12.2 4 -14.0 31 22 0 569 7.5 20 2 154 160 13 0 4 8 39 30 6.2 Celje 240 -0.2 0.1 3.7 -4.0 8.5 4 -19.5 31 27 0 628 76 175 7.2 15 2 80 109 11 0 8 16 36 30 988.6 5.1 Maribor 275 0.9 0.7 4.0 -2.2 9.3 4 -12.0 31 27 0 593 85 139 6.8 11 1 75 124 8 0 1 11 45 30 983.5 5.0 Slovenj Gradec 452 -3.0 -0.8 0.7 -6.6 6.4 3 -19.0 31 28 0 712 60 88 7.2 15 3 77 127 11 0 2 31 55 29 4.3 Murska Sobota 188 -0.3 0.2 3.5 -3.4 10.2 3 -20.1 31 27 0 631 80 155 6.8 13 1 66 145 8 0 7 10 46 30 994.7 5.2 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TSi < 12 °C i=1 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - decembra 2005 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - December 2005 Postaja I. dekada II . dekada II .dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 7.0 10.4 14.9 3.3 -1.8 2.4 -3.1 4.3 8.7 11.5 0.5 -4.9 -0.8 -5.6 2.9 7.0 9.3 -0.4 -3.7 -1.3 -6.4 Bilje 5.7 9.3 13.5 2.5 -3.1 1.3 -5.2 2.4 7.9 10.5 -1.6 -7.9 -3.6 -9.8 0.5 5.1 8.8 -3.1 -8.1 Slap pri Vipavi 5.6 8.9 13.0 2.5 -3.0 0.8 -5.0 2.2 6.9 10.0 -1.5 -6.5 -3.7 -9.0 1.4 5.0 8.0 -2.0 -6.0 -3.9 -8.0 Postojna 2.6 4.8 8.6 0.2 -5.4 -1.4 -7.2 -1.3 2.8 6.2 -4.8 -12.6 -6.5 -15.0 -2.0 0.9 7.6 -5.4 -9.8 -6.5 -11.8 Kočevje 2.3 5.0 9.0 0.0 -3.2 -0.1 -4.7 -1.0 3.0 7.3 -4.5 -10.4 -4.6 -11.5 -2.1 1.6 8.5 -5.9 -14.5 -6.3 -16.3 Rateče -3.6 0.2 3.6 -6.6 -12.6 -9.2 -16.4 -6.7 -1.9 0.7 -11.1 -16.6 -14.1 -19.2 -6.6 -2.1 3.4 -10.6 -17.9 -13.0 -23.0 Lesce -0.1 4.1 6.5 -3.5 -7.6 -4.3 -9.5 -3.6 2.1 4.5 -8.0 -10.5 -10.1 -14.0 -3.9 1.2 7.5 -7.8 -16.0 -9.3 -18.8 Slovenj Gradec -0.2 2.1 6.4 -2.6 -8.2 -2.8 -12.8 -3.5 1.1 4.0 -7.9 -12.3 -10.5 -17.5 -5.0 -0.9 3.2 -9.0 -19.0 -10.8 -23.7 Brnik 0.0 2.6 4.9 -1.7 -5.9 -3.6 2.2 4.5 -8.5 -11.0 -4.1 0.5 6.6 -8.1 -18.1 Ljubljana 1.9 3.7 5.5 0.4 -1.8 -1.0 -6.5 0.0 3.3 5.2 -3.2 -6.0 -5.9 -11.4 -1.1 1.8 7.3 -4.0 -10.9 -7.2 -18.2 Sevno 1.8 4.8 8.5 -0.5 -3.6 -1.4 -5.8 -1.1 2.0 5.3 -3.3 -5.5 -4.8 -8.2 -1.0 1.6 6.2 -3.2 -6.4 -4.7 -8.1 Novo mesto 3.0 5.3 11.3 1.0 -1.5 -0.3 -4.0 -0.5 2.8 6.8 -2.8 -7.7 -5.0 -11.9 -0.9 2.1 8.5 -3.6 -10.6 -5.1 -14.7 Črnomelj 4.2 7.3 12.2 1.0 -4.0 -0.6 -5.0 1.4 4.9 10.2 -2.4 -7.5 -3.8 -10.5 -0.5 2.8 10.6 -3.8 -14.0 -5.5 -16.5 Bizeljsko 2.6 5.2 10.2 0.4 -2.0 -1.0 -3.6 -0.8 2.6 5.0 -3.5 -8.0 -4.7 -9.4 -1.3 -4.4 -13.0 -5.4 -15.8 Celje 1.9 5.7 8.5 -0.8 -4.5 -2.3 -6.5 -1.0 3.4 5.8 -4.9 -9.5 -6.3 -11.9 -1.5 2.3 8.0 -6.1 -19.5 -7.1 -23.4 Starše 2.6 5.8 9.1 -1.1 -4.9 -1.5 -5.9 -0.2 3.6 7.6 -3.5 -6.7 -4.4 -8.3 -1.1 2.1 6.8 -4.6 -17.5 -5.4 -19.6 Maribor 2.9 5.8 9.3 -0.2 -3.1 0.7 3.9 6.6 -2.4 -5.8 -0.8 2.5 7.7 -3.8 -12.0 Jeruzalem 3.1 5.8 10.0 0.7 -3.0 -2.1 -5.0 0.3 2.9 6.5 -1.9 -5.0 -4.1 -7.0 -0.6 1.9 8.0 -2.5 -6.0 -4.5 -9.5 Murska Sobota 2.4 6.2 10.2 -1.4 -5.9 -2.2 -7.0 -0.1 3.5 6.3 -2.1 -7.1 -5.1 -9.4 -3.0 1.1 5.4 -6.5 -20.1 -7.9 -25.9 Veliki Dolenci 2.8 5.5 9.2 -1.3 -4.4 -2.6 -6.2 0.6 3.7 6.6 -2.6 -7.0 -5.8 -9.6 -0.6 2.4 8.2 -3.6 -10.4 -6.1 -16.0 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - december 2005 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - December 2005 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III . M I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2005 Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 32.4 6.0 8.4 1 42.4 5 83.2 12 910 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 87.8 5.0 8.8 1 29.4 4 126.0 10 1207 0 0 0 0 7 4 7 4 Slap pri Vipavi 77.5 5.0 3.8 1 29.7 4 111.0 10 1244 0 0 0 0 35 5 35 5 Postojna 55.5 6.0 2.4 1 36.6 5 94.5 12 1249 0 0 0 0 50 6 50 6 Kočevje 73.8 8.0 4.0 5 66.4 5 144.2 18 1390 74 3 0 0 55 6 74 9 Rateče 62.2 5.0 4.2 3 36.3 4 102.7 12 1237 90 10 62 10 107 11 107 31 Lesce 88.9 5.0 5.5 2 52.1 4 146.5 11 1544 41 10 21 10 68 11 68 31 Slovenj Gradec 37.2 7.0 6.2 2 33.1 4 76.5 13 1209 34 9 11 10 55 11 55 30 Brnik 85.9 6.0 4.2 2 51.0 4 141.1 12 1506 13 7 4 7 51 9 51 23 Ljubljana 57.6 7.0 3.3 3 35.4 5 96.3 15 1403 20 10 3 8 40 6 40 24 Sevno 35.1 7.0 5.0 4 48.7 5 88.8 16 1330 15 2 1 1 40 6 40 9 Novo mesto 61.3 7.0 5.6 5 45.7 5 112.6 17 1382 1 1 2 1 37 6 37 8 Črnomelj 75.3 8.0 7.2 5 71.2 5 153.7 18 1430 1 1 4 1 39 6 39 8 Bizeljsko 44.1 5.0 12.0 3 36.1 4 92.2 12 1070 2 1 2 1 35 5 35 7 Celje 37.8 6.0 6.2 4 36.3 5 80.3 15 1291 16 5 4 4 36 6 36 15 Starše 26.4 2.0 5.6 4 44.7 4 76.7 10 978 13 4 1 2 48 5 48 11 Maribor 29.2 3.0 4.4 2 41.3 4 74.9 9 1063 12 4 1 1 45 5 45 10 Jeruzalem 39.8 3.0 2.3 1 58.7 4 100.8 8 1059 17 3 0 0 47 5 47 8 Murska Sobota 25.9 4.0 2.8 2 37.0 5 65.7 11 869 5 3 0 0 46 5 46 8 Veliki Dolenci 31.5 3.0 1.8 2 30.0 4 63.3 9 791 0 0 4 1 34 5 34 6 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2005 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2005 Dmax s.d. ■ dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - višina snežne odeje (cm) - število dni s strnjeno snežno odejo ob 7.uri - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0.1 mm or more total precipitation from the beginning of this year (mm) snow cover (cm) - number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. decembra 2005 1500 1400 1300 1200 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 LJUBLJANA JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica N 4 9 % N 15 m/s M 2 ' % N 5 5 m/s 9 9 % NNW os m/s 6 2 % NNW 12 m/s 4 4 % NNE 17 m/s NNE 0 8 m/s 9 7 % NNW 7 7 %/s NNE 7 7 % NW 1 2 m/s MC 4 1 % NE 1.1 m/s NE »»ai 29 5 % NW 7 8 m/s MC 09 % NE 3 9 m/s NW CMC 9 2 % ENE 12 m/s WNW 12633m/%s CMC 2 8 % ENE 0 7 m/s CMC 0 9 % ENE 3 0 m/s WNW WNW 2.2 % E 0 7 m/s »a, 2 5 % W 1.7 m/s 6 5 % E 17 m/s »a/ 3 5 % W 10 3 m/s W E 2.8 % ESE 0 8 m/s 3 4 % ESE 0 9 m/s pec 95 % ESE 4 4 m/s WSW WSW 1.2 m/s WSW 54 % SE 1.3 m/s 2.4 % SW 1 3 m/s 0 0 % SW 0 0 m/s 14 2 % SE 4 0 m/s SW SE 1 0 m/s 2.2 % SSW 0.9 m/s SSE 97 % SSE 1.2 m/s «P 07 % SSE 2 2 m/s SSW 1 4 m/s SSW SSE 5 4 % S 14 m/s 0 0 % S 0 0 m/s S 10 m/s Novo mesto 1.5 % N 0.8 m/s Portorož - letališče Bilje 2.7 % NW 0.9 m/s 11.6 % WSW 1.1 m/s 16.0 % NE 1.7 m/s 1.8 % ESE 0.7 m/s WNW 1.4 m/s 8.6 % 2.2 % E 2.5 m/s W 0.8 m/s 9.3 % SSW 1.2 m/s 2.5 % SSE 1.1 m/s Slika 19. Vetrovne rože, december 2005 Figure 19. Wind roses, December 2005 16 M 1.4 % N 1.8 m/s 1.1 % N 1.1 m/s 1.0 % NNW m/s 2.2 % NNE 2.5 m/s 1.3 % NNW 1.3 %/s 1.0 % NNE 0.7 m/s 1.5 % NNW 0.8 %/s 3.1 % NNE 1.0 m/s 1.5 % NW 2.1 m/s MC % NE 4.1 m/s 1.9 % NW 0.8 m/s 1.4 % NE 1.5 m/s CMC 98 % eNE 4.0 m/s 1.9 % WNW 1.0 m/s 5.2 % ENE 3.1 m/s 4.5 % WNW 1.1 m/s 11.8 % ENE 2.2 m/s 1.1 % W 1.4 m/s 27.4 % E 3.0 m/s 10.1 % W 1.1 m/s 3.4 % E 1.0 m/s 0.9 % WSW 1.9 %/s 39.0 % ESE 2.4 m/s 2.8 % WSW 1.0 m/s ESE 364 % ESE 2.2 m/s SW 2.4 m/s 15.6 % SE 2.7 m/s 4.2 % SW 0.7 m/s 5.3 % SE 1.0 m/s 11.6 % SW 1.1 m/s SE 17 % SE 0.8 m/s 2.4 % SSW 1.7 m/s 4.0 % SSE 2.4 m/s 1.8 % SSW 0.5 m/s SSE 25 % SSE 1.7 m/s 2.0 % S 1.5 m/s 2.0 % S 1.2 m/s 6.9 % S 1.1 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 19) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na Letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju. V Portorožu je prevladoval vzhodjugovzhodnik, ki je pihal v 39 % vseh terminov; jugovzhodniku je pripadlo 16 %, vzhodseverovzhodniku s sosednjima smerema pa skupno 26 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 31. decembra dosegel 25.5 m/s, trinajst dni je hitrost vetra presegla 10 m/s, dva dni pa je sunek presegel 20 m/s. V Kopru je bilo 11 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je bil 20.5 m/s. V Biljah je vzhodjugovzhodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 69 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 14. decembra dosegel 26.2 m/s; 11 dni je veter presegel 10 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severseverovzhodnik, ki je pihal v 17 % vseh primerov, s sosednjima smerema mu je skupno pripadlo 45 %; severseverozahodnik s sosednjima smerema je pihal v 29 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je bil 18. decembra, in sicer 9.8 m/s. Na Kredarici je veter v sunku 16. decembra dosegel hitrost 46.6 m/s; bilo je pet dni z vetrom nad 30 m/s. Severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 61 % vseh terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pa 24 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo dobrih 36 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa 21 %; sunek vetra je 19. decembra dosegel hitrost 12.5 m/s. V Novem mestu sta severovzhodnik in vzhodseverovzhodnik pihala v 28 % primerov, pogosto pa so pihali tudi zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik in jugjugozahodnik ter južni veter, skupaj jim je pripadlo 50 % vseh terminov; največja izmerjena hitrost je bila 11. decembra, 12.1 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek dosegel 30.9 m/s, bilo je pet dni z vetrom nad 20 m/s. V parku Škocjanske jame je sunek dosegel 27.8 m/s, bilo je šest dni z vetrom nad 20 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, december 2005 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, December 2005 Postaja I. Temperatura zraka II. III. M I. Padavine II. III. M I. Sončno obsevanje II. III. M Portorož 1.5 0.0 -0.6 0.1 148 24 172 103 67 154 85 100 Bilje 1.4 -0.9 -2.5 -0.7 254 19 82 107 67 153 53 90 Slap pri Vipavi 1.1 -1.5 -2.1 -0.9 229 7 84 90 Postojna 1.7 -1.2 -1.9 -0.5 138 4 97 70 47 136 46 74 Kočevje 2.4 -0.4 -1.2 0.2 211 8 206 124 Rateče -0.7 -2.7 -2.3 -2.0 212 11 118 104 92 92 82 88 Lesce 0.5 -2.1 -2.0 -1.3 309 13 166 144 Slovenj Gradec 1.2 -1.3 -2.0 -0.8 192 26 194 127 48 188 53 88 Brnik 0.6 -2.2 -2.1 -1.3 288 10 185 143 Ljubljana 1.2 0.1 -0.6 0.2 187 8 128 95 53 352 159 164 Sevno 1.0 -1.0 -0.9 -0.3 140 15 214 109 Novo mesto 2.4 -0.4 -0.6 0.4 267 18 223 151 15 147 68 72 Črnomelj 3.0 0.9 -0.8 0.9 274 18 246 160 Bizeljsko 1.7 -0.8 -1.1 -0.1 210 42 179 132 Celje 1.6 -0.7 -0.5 0.1 158 20 190 109 166 284 108 175 Starše 2.1 -0.3 -0.6 0.4 134 25 282 132 Maribor 2.2 0.6 -0.4 0.7 138 19 259 124 Jeruzalem 2.1 0.0 -0.7 0.4 211 9 359 169 Murska Sobota 2.3 0.3 -1.8 0.2 184 15 287 145 133 273 91 155 Veliki Dolenci 2.3 0.7 -0.2 0.9 210 11 249 145 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - dekade in mesec Prva tretjina decembra je bila toplejša kot običajno, nekoliko hladneje je bilo le v Ratečah. Večina odklonov je bila med 1 in 3 °C; 0.5 °C topleje je bilo v Lescah, kar 3 °C pa v Črnomlju. Padavine so povsod močno presegle dolgoletno povprečje; v Lescah je padla več kot trikratna običajna količina padavin, več kot dvakratna pa v Vipavski dolini, Ratečah, na Brniku, Kočevskem, v Črnomlju, Novem 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo mestu in na Bizeljskem ter v Jeruzalemu in Velikih Dolencih. V Celju so običajno osončenost presegli za dve tretjini, v Murski Soboti pa za tretjino. Le 15 % običajnega sončnega vremena je bilo v novomeški pokrajini, približno polovico povprečne osončenosti so bili deležni v Postojni, Slovenj Gradcu in Ljubljani. Druga tretjina meseca je bila v večjem delu Slovenije nekoliko hladnejša od dolgoletnega povprečja. Najbolj so od povprečja odstopali v Ratečah, kjer je bilo 2.7 °C hladneje, več kot 2 °C hladneje je bilo tudi na Brniku in v Lescah. Eno do 2 °C je bilo hladneje v zgornji Vipavski dolini, Postojni, Slovenj Gradcu in Sevnem. V Portorožu so izenačili dolgoletno povprečje. Pozitivni odklon ni presegel ene °C (Ljubljana, Črnomelj, Maribor, Jeruzalem, Murska Sobota in Veliki Dolenci). Padavine so bile skromne, povprečje ni bilo nikjer doseženo. Najbolj se mu je približalo Bizeljsko, kjer je padlo 42 % običajnih padavin, pod desetino običajnih padavin je bilo v zgornji Vipavski dolini, Postojni, Kočevju, na Brniku, v Ljubljani in Jeruzalemu. Sončnega obsevanja je bilo nadpovprečno veliko, le v Ratečah ga je bilo 8 % manj kot običajno. V Ljubljani je bilo triinpolkrat toliko sončnega vremena kot običajno, na Celjskem in v Prekmurju od dva in pol do skoraj trikrat toliko kot v dolgoletnem povprečju. Zadnja tretjina decembra je bila hladnejša od dolgoletnega povprečja, odklon pa ni presegel 2.5 °C. Za 2 in več °C hladneje je bilo v Vipavski dolini, na Gorenjskem in Koroškem, za eno do 2 °C pa v Postojni, na Kočevskem, Bizeljskem in v Prekmurju. Padavinsko je bila zadnja tretjina nadpovprečna, le v Vipavski dolini in Postojni so malo zaostajali za običajnimi padavinami. Več kot triinpolkratna količina padavin je padla v Jeruzalemu, več kot dvakratna pa na Dolenjskem, v Beli krajini, Mariboru, Staršah in Prekmurju. Povprečno trajanje sončnega obsevanja je bilo preseženo le v Ljubljani (za 59 %) in Celju za 8 %. Le približno polovico običajnega sončnega vremena je bilo v Postojni, na Goriškem in Koroškem. Decembra so nevihte redke. Na Obali so bili zabeleženi trije dnevi z nevihto, dva nevihtna dneva sta bila na Goriškem, po en dan pa na Kredarici, v Ratečah, Lescah, v zgornji Vipavski dolini in Ljubljani. 360 320 280 240 200 160 120 80 40 KREDARICA 0 -V,-, 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 J!-.-i 1951 LJUBLJANA BEŽIGRAD Naj debelejšo snežno odejo so na Kredarici namerili decembra 2000, snega je bilo 325 cm. Decembra 1990 je snežna odeja dosegla 310 cm, decembra 1982 so namerili 304 cm, decembra 1976 pa 3 m. Debelina snežne odeje je 29. decembra 2005 dosegla 245 cm. Slika 20. Največja višina snega v decembru Figure 20. Maximum snow cover depth in December Slika 21. Največja višina snega v decembru Figure 21. Maximum snow cover depth December December 2005 je bil s snegom radodaren, predvsem kar se tiče debeline snežne odeje. V Ljubljani je bilo zabeleženih 24 dni s snežno odejo. Od sredine minulega stoletja je bila v Ljubljani ves december snežna odeja prisotna v letih 1971 in 1980, 30 dni leta 1998; snega ni bilo v letih 1951, 1957-1959, 1974, 1989 in 2004. Debelina snežne odeje v decembru 2005 je dosegla 40 cm in tako spada med največje. Le leta 1964 je bilo več snega, in sicer 42 cm; 40 cm pa so zabeležili tudi v letu 1967. V Ratečah decembrska višina snega prav tako spada med najvišje; namerili so 107 cm, le leta 1981 je bilo snega več (118 cm), povprečno število dni 957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo s snegom pa je bilo preseženo, saj je sneg tla pokrival ves mesec. V Ratečah je le en december minil povsem brez snega, in sicer leta 1989. V Murski Soboti je bil izenačen rekord, namerili so ga 46 cm, kolikor je bilo zabeleženo še v letu 1969; zabeležili so deset dni s snežno odejo in tako dosegli dolgoletno povprečje. V Mariboru so namerili 45 cm; ista višina je bila dosežena tudi leta 1993, le v letu 1994 je bila snežna odeja debelejša, 50 cm. V Celju spada december 2005 prav tako med najbolj zasnežene; s 36 cm spada na tretje mesto, le v letih 1994 (54 cm) in 1969 (41 cm) je bila snežna odeja debelejša. Odkar imamo meteorološka opazovanja in meritve na Kredarici, je sneg tla pokrival prav vsak decembrski dan, tudi december 2005 ni bil izjema. Na sliki 20 je prikazana največja višina snežne odeje na Kredarici. 35 30 25 - ■ 20 - - 15 - ■ -10 5 0 J, 1951 1957 1963 1969 1975 NOVO MESTO 1987 1993 1999 2005 35 30 25 -20 -15 "I 10 -5 0 35 30 LJUBLJANA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 25 MURSKA SOBOTA 1951 1957 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 22. Število dni s snežno odejo v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 22. Number of days with snow cover in December and the mean value of the period 1960-1990 1975 1981 1987 1993 1999 2005 t 60 + 120 100 RATEČE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 NOVO MESTO 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 23. Skupna višina snežne odeje v decembru Figure 23. Snow cover depth in December ž 60 120 100 80 LJUBLJANA III. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 MURSKA SOBOTA 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1981 35 30 25 -- 20 -- 20 15 15 10 10 5 5 0 0 120 120 100 100 80 80 40 -■ 40 20 20 0 0 80 60 60 40 40 20 20 0 0 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 22 je prikazano število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti, na sliki 23 pa višina snežne odeje teh krajev, kot so jo izmerili ob 7. uri zjutraj decembra 2005. Na Kredarici so decembra 2005 zabeležili šestnajst dni, ko so to meteorološko postajo vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Novem mestu je bilo 11 meglenih dni, v Ljubljani 9, v Celju in Kočevju po 8, v Murski Soboti in na Bizeljskem po 7. Brez megle so bili v Vipavski dolini in na Obali, le en dan so zabeležili na Krasu in v Mariboru, po 2 v Slovenj Gradcu, Postojni in Lescah. 4 dni z meglo so zabeležili v Črnomlju, 5 pa v Ratečah. Slika 24. Število dni z meglo v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 24. Number of foggy days in December and the mean value of the period 1961-1990 Q O J > w H 30 25 20 - 15 - 10 LJUBLJANA BEŽIGRAD ■ II I iriTiF 1951 1957 111963 '' 1969 ''1975 111981 "1987 1993 1999 2005 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo decembra devet dni z meglo, kar je 6 dni manj od dolgoletnega povprečja, ki je bilo z osemnajstimi dnevi zadnjič preseženo decembra 1998. Od sredine minulega stoletja so bili samo trije dnevi z meglo decembra 1995, 27 jih je bilo v letu 1971, v letu 1966 pa 26, leto prej 25. Na sliki 25 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. December se je začel z razmeroma nizkim zračnim pritiskom, 6. decembra je upadel na 967 mb, nato pa je hitro naraščal in 10. decembra dosegel najvišjo vrednost v mesecu, 1000.1 mb. Sledilo je hitro upadanje in 16. in 17. decembra je bil povprečni pritisk 966.5 mb. Ponovno je sledil hiter porast pritiska, 21. decembra je dosegel sekundarni višek, 992.6 mb. Po upadu je bila 28. decembra zabeležena najnižja decembrska vrednost, in sicer 965.4 mb. V zadnjih dneh je pritisk ponovno naraščal. 10 w £ Q O > C.0 H 2 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 2 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 25. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare decembra 2005 Figure 25. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in December 2005 5 8 6 4 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 25 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. V začetku decembra je vsebnost vodne pare v ozračju naraščala in višek dosegla 5. decembra z vrednostjo 7.8 mb. V naslednjih dneh je vsebnost vodne pare v zraku padala in 11. decembra dosegla 3.7 mb. Sledil je nekajdnevni porast, po upadanju pa je delni pritisk vodne pare dosegel minimum, 18. decembra je bil delni pritisk vodne pare le 2.7 mb. V naslednjih dneh je vsebnost vodne pare v zraku naraščala in 26. decembra dosegla 6.2 mb. Sledilo je upadanje vsebnosti vodne pare v ozračju vse do konca meseca. SUMMARY The mean air temperature in December was significantly below the 1961-1990 average in northwestern region of Slovenia, on our highest meteorological station Kredarica negative temperature anomaly was 3 °C. Temperature anomaly was positive in north-east, east, south-east, partly south regions of Slovenia and in Ljubljana area, but didn't exceed 1 °C. Precipitation was distributed unevenly and was mostly above the 1961-1990 average. Precipitation was the most abundant in Soča valley, the smallest amount was observed in north-eastern Slovenia. Compared to the 1961-1990 normals, there was more precipitation than normally in most of the country; the exceptions were mostly Primorska and Notranjska region. In Bela krajina and south part of Prekmurje precipitation exceeded the normals for at least 60 %. There was more sunny weather than on average in central, northern (with the exception of Slovenj Gradec) and north-eastern part of Slovenia. In Celje there was 75 % more sunny weather than usual, in Ljubljana 64 % and in Prekmurje 55 % more sunny weather occurred as on average in the reference period. In Novo mesto and Notranjska region there was less than 75 % of the usual sunny weather. Below the normals were also Zgornjesavska valley, Slovenj Gradec, Goriška region and Kredarica. Abundant snow cover was observed during the last days of December. Only a couple of times snow cover was deeper in December, and on some measuring sites this was the deepest snow cover ever registered in December. Abbreviations in the Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) TS - mean monthly air temperature (°C) TOD - temperature anomaly (°C) TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) DT - day in the month TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SM - number of days with min. air temperature <0 °C SX - number of days with max. air temperature >25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation >1.0 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 21 Razvoj vremena v decembru 2005 Weather development in December 2005 Janez Markošek 1. december Oblačno, v notranjosti Sloveniji občasno rahlo sneženje Nad srednjo Evropo je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah pa je bilo nad Alpami in severnim Jadranom manjše jedro hladnega in vlažnega zraka. Oblačno je bilo, v notranjosti Slovenije je občasno rahlo snežilo. V severovzhodni Sloveniji padavin ni bilo. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 3 °C, na Primorskem do 7 °C. 2.-7. december Oblačno z občasnimi padavinami, po nižinah dež Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenske fronte so se druga za drugo pomikale prek Slovenije. V višinah so nad nami prevladovali zahodni do jugozahodni vetrovi, s katerimi je pritekal razmeroma topel in vlažen zrak (slike 1-3). Po prehodni razjasnitvi se je 2. decembra spet pooblačilo. V višjih legah je pihal jugozahodni veter. Zvečer je ponekod v zahodni Sloveniji že rahlo deževalo ali rosilo. Naslednji dan je bilo oblačno s padavinami, vmes so bile tudi posamezne nevihte. Ob morju je pihal jugo. V severovzhodni Sloveniji je bilo suho vreme. 4. decembra se je prehodno delno razjasnilo, nižine večjega dela Slovenije pa je pokrivala megla ali nizka oblačnost. Čez dan se je pooblačilo in zvečer je v zahodni Sloveniji že deževalo. V višjih legah in po nižinah severovzhodne Slovenije je pihal jugozahodni veter. V noči na 5. december in nato čez dan je bilo oblačno s padavinami. Snežilo je nad 1200 metrov nadmorske višine. Naslednji dan se je meja sneženja spustila do okoli 600 metrov, popoldne pa so padavine v večjem delu države ponehale. Zadnji dan se je delno razjasnilo, ponekod v vzhodni in južni Sloveniji pa je zjutraj in dopoldne še rahlo deževalo. V celotnem obdobju je v severovzhodni Sloveniji padlo do 30 mm padavin, v hribovitem in gorskem svetu zahodne Slovenije pa od 90 do 160 mm padavin. Nekatere reke in potoki so poplavljali. 8. december Pretežno jasno, občasno delno oblačno, po nižinah megla ali nizka oblačnost Nad naše kraje je v šibkem območju visokega zračnega pritiska prehodno pritekal bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno delno oblačno. Po nekaterih nižinah se je zadrževala megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile v krajih z nizko oblačnostjo malo pod 0 °C, drugod do 8 °C, na Primorskem do 12 °C. 9. december Zmerno do pretežno oblačno, burja Nad osrednjim Sredozemljem se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah je bilo tam jedro hladnega zraka. Od jugovzhoda je k nam pritekal bolj vlažen zrak. Zmerno do pretežno oblačno je bilo in povečini brez padavin. Na Primorskem je pihala zmerna do močna burja, ponekod v notranjosti severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od -3 do 7 °C, na Primorskem so izmerili do 9 °C. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10. december Na zahodu jasno, na vzhodu oblačno z rahlim sneženjem, burja Nad osrednjim delom Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska. Od vzhoda je k nam pritekal vlažen zrak. V zahodni Sloveniji je bilo pretežno jasno, v vzhodnih krajih pa oblačno. Tam je občasno rahlo snežilo. Drugod je bilo zmerno oblačno. Na Primorskem je pihala zmerna do močna burja, ponekod v notranjosti pa severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od -3 do 3 °C, na Primorskem do 7 °C. 11. december Pretežno jasno, vetrovno V območju visokega zračnega pritiska je od vzhoda pritekal prehodno bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, le na Kočevskem in v Beli krajini je bilo oblačno. Na Primorskem je pihala burja, v Vipavski dolini s hitrostjo do 150 km/h. Drugod je pihal vzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od -4 do 2 °C, na Primorskem do 7 °C. 12. december Oblačno, od juga padavine Nad osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, vremenska fronta se je od juga bližala Sloveniji (slike 4-6). Pooblačilo se je, na Primorskem je pričelo deževati, drugod pa predvsem popoldne in zvečer rahlo snežiti. V vzhodni Sloveniji je sprva padal dež, ki je zmrzoval. Na Primorskem je še pihala zmerna do močna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od -5 do 0 °C, na Primorskem do 8 °C. 13. december Na Primorskem pretežno jasno, šibka burja, drugod oblačno in povečini brez padavin V območju visokega zračnega pritiska je bil nad nami spet malo manj vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je prevladovalo oblačno vreme. Padavin ni bilo, le ponekod na Kočevskem je občasno rahlo snežilo. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 0 °C, na Primorskem do 11 °C. 14. december Na Primorskem delno jasno, burja, drugod oblačno, občasno padavine Naši kraji so bili na obrobju ciklonskega območja s središčem nad osrednjim Sredozemljem. Od jugovzhoda je pritekal vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je burja. Drugod je bilo oblačno z občasnimi padavinami. Ponekod je rahlo snežilo, ponekod v vzhodni Sloveniji pa je občasno tudi rahlo rosilo, rosenje je pri tleh zmrzovalo. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 0 °C, na Primorskem od 4 do 9 °C. 15.-16. december Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z močnimi severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak (slike 7-9). Delno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Prvi dan je bilo več oblačnosti v vzhodni polovici Slovenije, drugi dan je bilo 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo sprva delno jasno, čez dan se je pooblačilo. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 6 °C, na Primorskem in v Beli krajini do 10 °C. 17. december Spremenljivo oblačno, krajevne snežne ploh, severni veter Vzhodno od nas je bilo območje nizkega zračnega pritiska, zahodno od nas pa območje visokega zračnega pritiska. V višinah je pihal močan severni veter. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Pojavljale so se krajevne snežne plohe. Vetrovno je bilo tudi ponekod po nižinah. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 7 °C, na Primorskem do 10 °C. 18. december Pretežno jasno, vetrovno Z močnimi severnimi vetrovi je pritekal k nam suh zrak. Zjutraj je bilo ponekod še zmerno oblačno, čez dan pretežno jasno. Pihal je severni do severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od -2 do 7 °C. 19. december Pooblačitve v zahodni in osrednji Sloveniji, jugozahodnik Vremenska fronta se je prek zahodne Evrope bližala Alpam. V nižjih plasteh ozračja je zapihal jugozahodni veter. Sprva je bilo pretežno jasno in zjutraj mrzlo, najnižje jutranje temperature so bile od -16 do -5 °C. Čez dan se je v zahodni in osrednji Sloveniji pooblačilo. V višjih legah in ponekod po nižinah je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od -4 °C v Ratečah do 8 °C v Črnomlju in na obali. 20. december Delno jasno, občasno pretežno oblačno Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi višinskimi vetrovi je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo, občasno pretežno oblačno. Najtopleje je bilo na Primorskem, kjer se je ogrelo do 10 °C. 21. december Pretežno jasno V območju visokega zračnega pritiska je od severa pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo in čez dan razmeroma toplo. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 7 °C, na Primorskem do 9 °C. 22. december Zmerno do pretežno oblačno Oslabljena vremenska fronta se je ob severozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 10-12). Sprva je bilo delno jasno, čez dan se je prehodno pooblačilo, proti večeru pa se je spet delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od -4 do 2 °C, ob morju do 6 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23. december Na Primorskem pretežno jasno, drugod pretežno oblačno Ob severozahodnih višinskih vetrovih je pritekal nad naše kraje razmeroma vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod pretežno oblačno. Jutranje temperature so bile povsod pod lediščem, najvišje dnevne temperature pa so bile od -2 do 4 °C, na Primorskem do 9 °C. 24. december Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, toplo V območju visokega zračnega pritiska je od severozahoda pritekal spet bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, le občasno ponekod zmerno oblačno. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 11 °C. 25.-29. december Oblačno s pogostimi padavinami, predvsem sneg Nad Alpami, severnim Sredozemljem in Balkanom je nastalo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem in Balkanom obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami so prevladovali južni do jugozahodni vetrovi (slike 13-15). Prvi dan se je pooblačilo, v južni Sloveniji je občasno že deževalo. Naslednje tri dni je pogosto snežilo. 26. decembra je na Primorskem deževalo, 27. in 28. decembra pa je tudi po nižinah Primorske ter ob morju občasno snežilo. Zadnji dan obdobja se je ob morju delno razjasnilo, drugod je bilo še oblačno, občasno je rahlo snežilo. Skupaj je zapadlo od 25 do 80 cm snega, po nižinah Primorske manj. 30. december Postopne razjasnitve, ponekod po nižinah megla Nad Alpami se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. Sprva je bilo v osrednji in vzhodni Sloveniji še pretežno oblačno, čez dan se je povsod razjasnilo. Ponekod po nižinah je bila megla. Najvišje dnevne temperature so bile od -7 do 2 °C, na Primorskem do 5 °C. 31. december Pooblačitve, jugozahodnik, zvečer dež in poledica Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal toplejši in vlažen zrak (slike 1618). V nižjih plateh ozračja pa se je še zadrževal hladen zrak. Pooblačilo se je, v višjih legah in ponekod po nižinah je zapihal zahodni do jugozahodni veter. Popoldne, zvečer in v silvestrski noči je deževalo ali rosilo, dež je pri tleh zmrzoval, marsikje je nastala poledica. Najvišje dnevne temperature so bile od -4 do 4 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 3.12.2005 ob Slika 2. Satelitska slika 3.12.2005 ob 13. uri 13. uri Figure 1. Mean sea level pressure on December, 3rd 2005 at 12 GMT Figure 2. Satellite image on December, 3rd 2005 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 3.12.2005 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on December, 3rd 2005 at 12 GMT ' ,u s Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12.12.2005 ob Slika 5. Satelitska slika 12.12.2005 ob 13. uri Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 12.12.2005 ob 13. uri 13. uri Figure 5. Satellite image on December, 12th 2005 at 12 GMT Figure 6. 500 mb topography on December, 12th 2005 at Figure 4. Mean sea level pressure on December, 12th 2005 at 12 GMT 12 GMT 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16.12.2005 ob 13. uri Figure 7. Mean sea level pressure on December, 16th 2005 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22.12.2005 ob 13. uri Figure 10. Mean sea level pressure on December, 22nd 2005 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 16.12.2005 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on December, 16th 2005 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 22.12.2005 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on December, 22nd 2005 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 16.12.2005 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on December, 16th 2005 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 22.12.2005 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on December, 22nd 2005 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28.12.2005 ob 13. uri Figure 13. Mean sea level pressure on December, 28th 2005 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 28.12.2005 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on December, 28th 2005 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 28.12.2005 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on December, 28th 2005 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 31.12.2005 ob 13. uri Figure 16. Mean sea level pressure on December, 31st 2005 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 31.12.2005 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on December, 31st 2005 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 31.12.2005 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on December, 31st 2005 at 12 GMT 28 Klimatske značilnosti leta 2005 Climatic characteristics of the year 2005 Tanja Cegnar Vsak mesec posebej smo v Mesečnem biltenu opisali klimatske značilnosti; glavnina tega prispevka je namenjena letu 2005 v celoti, najpomembnejše značilnosti posameznih mesecev so le povzete. Klimatski podatki o razmerah v letu 2005 so za sedemnajst krajev zbrani v preglednici 2, iz nje lahko razberemo, da je bilo leto 2005 v pretežnem delu države toplejše od dolgoletnega povprečja (slika 1). Temperatura, z izjemo Ljubljane, ni odstopala od dolgoletnega povprečja navzgor ali navzdol več kot pol °C, kar je v mejah običajne spremenljivosti povprečne letne temperature zraka. Le v Ljubljani je bilo 0.6 °C topleje kot običajno, vendar v tem primeru del presežka lahko pripišemo tudi širjenju mesta in krepitvi toplotnega otoka. Le na Kočevskem, v Julijcih in na Trnovski planoti je povprečna letna temperatura za običajno vrednostjo nekoliko zaostajala. Slika 1. Odkloni povprečne temperature zraka leta 2005 od povprečja 1961-1990 Figure 1. Mean air temperature anomaly, year 2005 Tudi povprečna najnižja temperatura zraka je bila večinoma v mejah običajne spremenljivosti, dolgoletno povprečje je bilo povsod izenačeno ali preseženo. Nekoliko večji presežek na Krasu lahko pripišemo lokalnim vplivom (slika 2). Let. Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Slap Bilje Rateče Kredarica Let. Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Slap Bilje Rateče Kredarica 0 0.5 1 1.5 -0.5 0 0.5 1 Slika 2. Odklon povprečne minimalne dnevne temperature v Slika 3. Odklon povprečne maksimalne dnevne temperature °C leta 2005 od povprečja obdobja 1961-1990 v °C leta 2005 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 2. Minimum air temperature anomaly in °C, year 2005 Figure 3. Maximum air temperature anomaly in °C, year 2005 Odkloni letnega povprečja najvišje dnevne temperature so bili v mejah običajne spremenljivosti, večinoma je bilo dolgoletno povprečje preseženo (slika 3). 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V letu 2005 niso zabeležili rekordno visoke ali nizke temperature zraka, tudi približali se niso rekordom. Tako na Kredarici ostaja najvišja doslej izmerjena temperatura 21.6 °C iz leta 1983, najnižja pa -28.3 iz leta 1985. Tudi po nižinah so v preteklosti že izmerili višjo ali nižjo temperaturo. V Murski Soboti je bilo 39.8 °C leta 1950, leta 1963 pa -31 °C. Na Obali so leta 2003 izmerili 36.9 °C, leta 1956 pa -12.8 °C. V Celju je bilo z 38.1 °C najbolj vroče leta 2003, najbolj mraz pa z -28.6 °C leta 1956. Tudi v Novem mestu ostajata rekorda iz leta 1956 (-25.6 °C) in 2003 (38.4 °C); enako v Mariboru, kjer je bilo najbolj mraz leta 1956 z -22.8 °C in najtopleje 2003 z 38.3 °C. Na sedanjem merilnem mestu v Ljubljani je bilo najbolj mraz leta 1956 z -23.3 °C in najbolj vroče leta 1950, ko so izmerili 38.8 °C. 20 15 O H W W H JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 4. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2005 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 4. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2005 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 5. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2005 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 5. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2005 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Potek najnižje dnevne, povprečne in najvišje dnevne temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 je prikazan za štiri kraje: Kredarico, Bilje, Ljubljano in Mursko Soboto (slike 4-7). Na teh slikah je nazorno prikazano, da v nekajdnevnih obdobjih temperaturne razmere včasih tudi močno odstopajo od povprečja, a tudi to, da nizu občutno pretoplih dni v primerjavi z dolgoletnim povprečjem pogosto sledi niz dni s temperaturo pod dolgoletnim povprečjem. Najbolj izrazite so bile temperaturne spremembe v visokogorju, ob koncu zime in na začetku pomladi pa tudi na severovzhodu države. 40 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 6. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2005 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 6. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2005 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) 150 < < 100 z > 150 < a S < 100 z LJUBLJANA ■ 1 1 . ■ 11 n JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC < 100 NOVO MESTO li n i JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC > 150 < < 100 z > 150 < a < A 100 z MURSKA SOBOTA I ■ . ■ 1 ■ m m -mm JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL 1 AVG ■ 1 SEP OKT NOV ■ DEC KREDARICA m J JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC < 100 BILJE --IIibiIIBII JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 15. Padavine po mesecih v letu 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 15. Monthly precipitation in the year 2005 compared with 1961-1990 normals 250 250 200 200 50 50 0 0 250 250 200 200 50 50 0 0 250 250 200 200 150 150 50 50 0 0 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ljubljani so namerili 1403 mm, kar je odstotek več kot običajno. Na sedanjem merilnem mestu je bilo največ padavin leta 1965 (1839 mm), sledi leto 1960 (1772 mm). Leta 2004 je padlo 1696 mm. Najbolj sušno je bilo leto 1949 z 954 mm, sledi 1953 s 1041 mm, le malo več padavin je bilo v letih 2003 (1091 mm) in 1971 (1107 mm) ter 1967 (1119 mm). Slika 16. Količina padavin v letih 1951-2005 in povprečje referenčnega obdobja Figure 16. Annual precipitation from 1951 on and the 1961-1990 normal 2000 1500 1000 500 0 LJUBLJANA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Leto 2005 tudi drugod po državi padavinsko ni bilo izjemno, vendar je bil odklon od dolgoletnega povprečja v Zgornjesavski dolini in večjem delu Posočja pomemben. 2500 1500 g 1000 > < Q A500 MURSKA SOBOTA 2000 - 1500 g g 1000 Ph 500 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 g 2000 Ö 1500 > < Q < 1000 0 ] 1400 1200 1000 800 < 600 Q < ^ 400 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 200 0 1961 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 Slika 17. Padavine v letih 1951-2005 in povprečje referenčnega obdobja Figure 17. Precipitation in the period 1951-2005 and the 1961-1990 normal 1968 1975 1982 1989 1996 2003 0 3000 2500 500 0 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož - letališče Bilje Slika 18. Vetrovne rože, leto 2005 Figure 18. Wind roses, year 2005 5 3 % N 18 m/s 6 6 % N 0 9 m/s N 5 4 % NNW i 4 m/s 3 8 % NNE i8 m/s 13 4 % NNW 6 2 m/s 4 8 % NNW 18 m/s MME 106 % NNE 0 9 m/s NNE .....23 7 % NW i 6 m/s MC 3 5 % NE 14 m/s .„..25 8 % NW 6 2 m/s 3 9 % NW 1 2 m/s NE NE 18 6 % WNW 5 5 m/s 14 3 % WNW 1 7 m/s CMC 27 % ENE 10 m/s 2.3 % WNW 1 3 %/s ENE 2.5 m/s ENE 4.4 % W 7 1 m/s 2 7 % E 2 4 m/s 2.2 % W 16 m/s 8 7 % E 14 m/s »a, 3 4 % W 13 m/s 3 3 % E 10 m/s 0 7 % WSW 3 4 m/s cep 83 % ESE 3.7 m/s 2.9 % WSW 1 9 m/s rçr 66 % ESE 1.4 m/s ESE 28 % ESE 1 0 m/s WSW 0 9 m/s 0.2 % SW 1 5 m/s 13.3 % SE 4.8 m/s 7.6 % SW 2 2 m/s 6.0 % SE 1 4 m/s 59 % SE 1 5 m/s SW 0.2 % SSW 1 3 m/s „„ 3 5 % SSE 1.2 m/s 2 4 % SSW 1 6 m/s SSE SSW 1 5 m/s SSE 05 % S 15 m/s 8 9 % S 2 0 m/s S 0.9 % N 1.1 m/s 2 0 % N 10 m/s 1.0 % NNW 1.1 %/s 1.4 % NNE 1.4 m/s 1 4 % N 2 2 m/s NNE 14 I"/s NNW NNW 2 2 m/s NNE 2 9 m/s 1.6 % NW 1.2 m/s MC 2.7 % NE 2.0 m/s 3 0 % NW 1 2 m/s MC 95 % NE 1.8 m/s 8 6 % NW 3 3 m/s NE CMC 7.0 % ENE 2.2 m/s WNW ?S %/s 4 5 % WNW 2 5 m/s CMC 78 % ENE 3 9 m/s 4.2 % W 1.5 m/s 25.9 % E 2.3 m/s 4 6 % E 16 m/s W 5.3 % E 2 4 m/s W 1.9 m/s 6.5 % WSW 1.6 %/s ESE 271 % ESE 2.1 m/s WSW T^ms 2 0 % WSW 2 0 m/s 34.9 % ESE 2 3 m/s 6.4 % SW 1.7 m/s SE 43 % SE 1.0 m/s 3.0 % SW 2 7 m/s 13.9 % SE 2.3 m/s 3.7 % SSW 2.1 m/s 9 U % SSW 1 2 m/s 5.0 % SSE 1 4 m/s 2.7 % SSW 3 2 m/s «P 33 % SSE 2.6 m/s SSE 9.2 % S 12 m/s S S 2 6 m/s 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Letni meteorološki podatki - leto 2005 Table 2. Annual meteorological data - year 2005 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP Lesce 515 8.3 0.3 13.9 3.7 31.6 -18.9 127 46 1865 5.8 124 71 1544 104 104 29 12 65 68 9.2 Kredarica 2514 -1.7 -0.0 1.0 -4.1 18.4 -25.8 231 0 1730 101 6.3 128 41 1774 89 147 31 207 245 245 748.9 4.6 Rateče-Planica 864 5.8 0.1 12.2 0.7 30.8 -24.3 156 31 1771 96 5.4 98 79 1237 79 107 26 28 129 107 917.3 7.9 Bilje pri N. Gorici 55 12.0 0.1 17.8 7.0 35.5 -11.5 84 95 2184 103 5.0 92 86 1207 83 98 41 11 12 7 1010.4 11.1 Slap pri Vipavi 137 11.9 0.1 17.5 7.7 36.0 -9.5 71 95 5.6 111 64 1244 82 102 19 3 6 35 9.1 Letališče Portorož 2 12.6 0.1 17.9 8.0 34.6 -10.5 67 94 2361 104 4.9 86 85 910 89 83 51 11 2 7 1016.3 11.6 Godnje 295 10.9 0.4 16.7 7.0 34.0 -10.1 80 76 3.8 74 162 1132 80 106 9 22 10 45 6.5 Postojna 533 8.9 0.5 13.8 4.3 34.0 -19.5 116 43 1899 101 6.4 129 39 1249 79 109 15 36 47 50 10.1 Kočevje 468 8.1 -0.3 14.4 3.3 33.7 -23.6 131 61 6.3 137 51 1390 91 122 14 99 75 74 9.5 Ljubljana 299 10.4 0.6 15.0 6.3 35.0 -14.1 100 68 1896 111 6.4 121 31 1403 101 116 40 75 65 40 982.6 10.3 Bizeljsko 170 10.0 0.2 15.6 5.4 34.6 -19.2 110 6.2 136 55 1070 100 116 15 70 60 35 Novo mesto 220 9.9 0.5 14.7 5.6 33.4 -17.2 112 63 1771 97 6.2 135 48 1382 121 121 40 88 64 37 990.3 10.8 Črnomelj 196 10.4 0.3 15.8 5.2 34.3 -21.5 107 77 6.1 142 69 1430 114 131 33 44 59 39 11.5 Celje 240 9.6 0.5 15.3 4.5 33.4 -20.8 120 74 1934 117 6.2 131 42 1291 113 112 46 61 63 36 989.4 10.2 Maribor 275 10.1 0.4 14.8 5.9 33.5 -16.0 110 67 1940 108 6.1 117 45 1063 102 108 32 5 70 45 984.6 10.1 Slovenj Gradec 452 8.0 0.3 13.7 2.9 32.2 -23.1 136 45 1766 97 6.2 115 40 1215 105 106 26 61 85 55 9.4 Murska Sobota 184 9.4 0.2 14.9 4.4 33.4 -24.1 127 69 1926 105 6.0 117 44 869 107 89 24 68 61 46 995.5 9.8 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo >25 °C SD - število dni s padavinami >1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) ROB - sončno obsevanje v % od povprečja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) SO - število oblačnih dni SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SJ - število jasnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo <0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS; <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSj) če je TSt < 12 °C i=l 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Let. Portorož Lisca Lavrovec Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Sv. Florjan Novo mesto Ljubljana Šmarata Postojna Bilje Rateče Kredarica 0 25 50 75 100 125 Slika 19. Sončno obsevanje leta 2005 v primerjavi s Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja leta 2005 v povprečjem obdobja 1961-1990 primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 19. Sunshine duration in 2005 compared with 1961- Figure 20. Bright sunshine duration in the year 2005 1990 normals compared with 1961-1990 normals LJUBLJANA ■ JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 300 -T 250 - H 200 - > f/i 150 - m u n 100 - X n C/J 50 0 PORTOROŽ n m JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 300 250 e 200 > f/i 150 m u n X 100 »t i X n C/J 50 0 NOVO MESTO I 300 j 250 - M § 200 - > M m 150 - m u <~> 100 - i? c i C/J 50 0 300 -j 250 - H 200 - > w C/) 150 - m u n 100 - X n C/J 50 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC KREDARICA JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC C? 250 - m X 200 - < > C/) 150 - m u n X 100 - 11 X < > C/J 50 0 BILJE JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 21. Sončno obsevanje po mesecih leta 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 21. Monthly sunshine duration in the year 2005 compared with 1961-1990 normals 300 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Opazno več sončnega vremena kot običajno je bilo v Ljubljani in na celjskem območju. V Celju so s 1934 urami dolgoletno povprečje presegli za 17 %, v Ljubljani pa s 1896 urami za 11 %. Najbolj sončni pokrajini sta bili tako kot običajno Goriška in Obala, v Biljah je bilo 2184 ur sončnega vremena, v Portorožu pa 2361, presežek dolgoletnega povprečja je bil le nekaj odstoten. Na Kredarici je sonce sijalo 1730 ur, kar le nekoliko več kot običajno. Kar smo zapisali o temperaturah in padavinah velja tudi za sončno obsevanje, razlike med pokrajinami so lahko v posameznih mesecih velike. 2500 § 2000 P 1500 1000 500 LJUBLJANA Slika 22. Trajanje sončnega obsevanja v letih 1951— 2005 in povprečje referenčnega obdobja Figure 22. Annual sunshine duration from 1951 on and the 1961-1990 normal 0 " I'lTl'I'lTl'lTl I'lTlTl'lTl riTlTl'lTlTlTlTlTriTlTl'lTl I'l'l 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Leto 2005 je bilo v Ljubljani že deveto zapored z nadpovprečnim trajanjem sončnega obsevanja; presežek je bil sicer večji kot leta 2004, vendar je bilo že kar nekaj bolj sončnih let. Še posebej sta odstopali leti 2003 (2251 ur) in 2000 (2244 ur sončnega vremena). Daleč najmanj sončnega vremena je bilo v letih 1954 (1377 ur) in 1960 (1387 ur) ter 1972 (1445 ur). 2500 2 2000 P £ §1500 > w pq 01000 o z >o n 500 MURSKA SOBOTA 2500 i 2000 KREDARICA S § 1500 S pq O 1000 o z >o § 500 0 ■■■■■I mmm 2500 § 2000 ^ w ^ w m O 1000 o RATEČE 500 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1973 3000 )2500 ES 2000 - 81500 pq O o 1000 - 'O £ g 500 H 1979 1985 1991 1997 2003 PORTOROŽ 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1955 1962 1969 1976 Slika 23. Trajanje sončnega obsevanja v letih 1951-2005 in povprečje referenčnega obdobja Figure 23. Annual sunshine duration in the period 1951-2005 and the 1961-1990 normal 1983 1990 1997 2004 0 0 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Obali je bilo največ sončnega vremena v letu 2003 (2678 ur), najmanj sončnega vremena je bilo leta 1972 (2002 uri). V Murski Soboti je bilo največ sončnega vremena leta 2000 (2338 ur), najmanj pa 1954 (1461 ur). Na Kredarici je bila največja debelina snežne odeje 245 cm, kar je manj od dolgoletnega povprečja, a več kot v letih 2002 (195 cm), 1993 (205 cm), 1989 (220 cm) in 1955 (235 cm) ter 2003 (240 cm). V letu 2001 so namerili rekordnih 7 m snega, 690 cm leta 1977, 587 cm leta 1978 in 560 cm leta 1975. Ob morju so snežno odejo beležili dva dni, dosegla je 7 cm. Leta 1963 so namerili 21 cm debelo snežno odejo, tistega leta je sneg prekrival tla 14 dni. V Ljubljani je sneg ležal 65 dni, največja debelina je bila 40 cm. V preteklosti je bilo največ dni s snežno odejo, in sicer 110, leta 1996, le dan manj pa leta 1952. V letu 1989 je sneg tla prekrival le dva dni, leta 1949 pa 13 dni, po 15 dni s snežno odejo je bilo v letih 1951 in 1974. Doslej najvišja snežna odeja v Ljubljani je 146 cm iz leta 1952, sledi leto 1969 s 95 cm in leto 1987 z 89 cm. V Murski Soboti je bilo 61 dni s snežno odejo, dosegla je 64 cm; najdlje je sneg prekrival tla leta 1993, in sicer 99 dni, v letih 1955 in 1968 je bila snežna odeja debela 61 cm. V Novem mestu je bilo 64 dni s snežno odejo, dosegla je 37 cm; v preteklosti je bilo največ dni s snegom leta 1969, obležal je kar 112 dni, kar 103 cm pa je bila snežna odeja debela leta 1969. V Ratečah je sneg prekrival tla 129 dni, največja debelina je bila 107 cm. Leto 2005 v svetovnem merilu Svetovna meteorološka organizacija ocenjuje povprečno globalno temperaturo površja leta 2005 na 14.48 °C, kar je 0.48 °C nad povprečjem 1961-1990; severna polobla ima od povprečja 0.65 °C višjo temperaturo in je s tem najtoplejša doslej, južna pa je z 0.32 °C četrta najtoplejša. Po do sedaj zbranih podatkih je leto 2005 med štirimi najtoplejšimi od leta 1861, ko so začeli spremljati globalno temperaturo. Zadnjih deset let (1996-2005), izjema je le leto 1996, na splošno velja za najtoplejša; najvišja povprečna temperatura doslej je bila zabeležena leta 1998, ko je bilo 30-letno povprečje preseženo za 0.54 °C. Oktober 2005 je temperaturno prekašal lanskega in je do sedaj najtoplejši, tudi junij 2005 je najtoplejši doslej. Od začetka 20. stoletja se je globalna temperatura zvišala za 0.6 do 0.7 °C, vendar porast ni enakomeren; po letu 1976 je temperatura naraščala za 0.18 °C na desetletje. Pojav El Nina v močnejši obliki lahko prispeva k povečanju globalne temperature, a šibka temperaturna anomalija El Nina v letu 2004 je do marca 2005 oslabela in tako ni pomembneje vplivala na povečanje povprečne temperature v letu 2005. V obdobju od oktobra 2004 do junija 2005 je v precejšnjem delu zahodne Evrope (Velika Britanija, Francija, Španija in Portugalska) padla manj kot polovica povprečne količine padavin; posledično so julija, avgusta in septembra 2005 to območje prizadele suše. Nasprotno pa so v vzhodni Evropi (posebno v Romuniji, Bolgariji in na Madžarskem) od maja do avgusta zaradi dolgotrajnih nalivov doživljali uničujoče poplave. Sezona orkanov na Atlantiku je leta 2005 prinesla 26 tropskih neurij, ki so v srednji Ameriki, na Karibih in v ZDA povzročili ogromno škodo. Kar 14 od teh neurij je doseglo moč orkana, sedem pa jih je doseglo vsaj tretjo stopnjo po Saffir-Simpsonovi lestvici. Da je bila sezona orkanov nad Atlantikom res izjemna, nas prepriča primerjava z dolgoletnim povprečjem, ki je za Atlantik 10 tropskih neurij, od tega 6 z orkansko močjo. Preseženo je bil rekordno število tropskih neurij iz leta 1933, takrat jih je bilo 21, in število orkanov iz leta 1969, ko jih je bilo 12. V vzhodnem delu severnega Tihega oceana je bila aktivnost podpovprečna. Razvilo se je 15 tropskih neurij, dolgoletno povprečje je 16. V severozahodnem Tihem oceanu je bilo 23 neurij, v dolgoletnem povprečju jih je 27. Avstralijo je marca prizadel tropski ciklon Ingrid. Ozonska luknja nad Antarktiko se je po obsegu približala vrednostim največje doslej, ki je bila dosežena leta 2003. Precej je presegala povprečje obdobja 1995-2004. Največji obseg, 24.4 milijone km2, je dosegla v tretjem tednu septembra. Ozonska luknja se je razkrojila sredi novembra. Po 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo satelitskih podatkih se je ozonska luknja leta 2005 uvrstila na tretje mesto, za luknjama v letih 2000 in 2003. o H W W H 15 14.5 14 13.5 13 1880 1892 1904 1916 1928 1940 1952 1964 1976 1988 2000 Slika 24. Odklon povprečne globalne temperature v obdobju 1880-2005 in drseče povprečje (vir: Goddard Institute for Space Studies, NASA) Figure 24. Mean global temperature anomaly and moving average (Source: Goddard Institute for Space Studies, NASA) Izrazita je bila oslabitev ozonskega plašča spomladi 2005 nad Arktiko. Velika arktična območja so zabeležila oslabitev za 30 do 45 % v primerjavi z razmerami v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Običajno je september mesec, ko je obseg ledu na morju okoli Arktike najmanjši. Konec septembra 2005 je bila razsežnost ledu nad morjem precej pod dolgoletnim povprečjem že četrto leto zapored. Razsežnost ledu je bila kar 20 % pod dolgoletnim povprečjem in najmanjša doslej. Za pospešeno taljenje ledu so krive nadpovprečne temperature nad Antarktiko in zgodnejši nastop sezone taljenja. SUMMARY After quite a number of exceptionally warm years 2005 was again quite close to the 1961-1990 normals. Mean annual temperature was mostly above the 1961-1990 normals; with exception of Ljubljana the temperature anomaly was less than 0.5 °C and within the limits of normal variability. No absolute temperature record was registered in 2005. Also in 2005 precipitation was the most abundant in Julian Alps, and the smallest precipitation amount was registered in Goričko region. Compared to the 1961-1990 normals, picture is quite different. There was significantly less precipitation than on average in Soča valley and in part of Julian Alps, precipitation was below the normals also in most of the west half of Slovenia, but also in Goričko region. In part of Dolenjska region there was one fifth more precipitation than on average during the reference period. Bright sunshine duration was mostly close to the normals, only in Ljubljana basin and Celje there was significantly more sunny weather than on average during the reference period. The deepest snow cover on Kredarica was 245 cm. This is below the normals, but more than in some years. The minimum was in 2002 with 195 cm, the maximum in 2001 with 7 m. Also in lowland there was no record snow depth observed, but it was quite unusual that abundant snow cover occurred during the last days of November and then again at the end of December. 44 Meteorološka postaja Senovica Meteorological station Senovica Mateja Nadbath VSenovici ima Agencija RS za okolje meteorološko padavinsko postajo. Senovica je kraj v severovzhodni Sloveniji, v Voglanjsko-Zgornjesotelskem gričevju. V omenjenem gričevju sta poleg Senovice še padavinski postaji Šentjur in Žusem ter avtomatska meteorološka postaja v Rogaški Slatini. Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Senovica (vir: Atlas Slovenije in Interaktivni naravovarstveni Atlas) Figure 1. Geographical position of meteorological station Senovica (from: Atlas Slovenije and Interaktivni naravovarstveni atlas) Slika 2. Ombrometer v Senovici, slikan proti vzhodu, december 2005 (foto: P. Stele) Figure 2. Observing place in Senovica, photo was taken to the east, December 2005 (photo: P. Stele) Padavinska meteorološka postaja je na 290 m nadmorske višine, na vznožju griča. Od opazovalčeve hiše je ombrometer oddaljen približno 7 m proti jugu. V bližini instrumenta je kapelica, oddaljena 5 m proti vzhodu in kozolec, 15 m zahodno; južno od ombrometra so posamezna sadna drevesa. V tem delu naselja je zazidanost redka. Na postaji od vsega začetka merijo višino padavin z ombrometrom, višino novozapad-lega snega in skupno višino snežne odeje ter opazujejo vremenske pojave. Meteorološka postaja Senovica je bila ustanovljena julija 1895. Do sedaj je beležila eno prekinitev in sicer med II. svetovno vojno - od marca 1941 do januarja 1945. Na omenjeni meteorološki postaji je bil prvi opazovalec Franc Jurkovič; opazoval in meril je od julija 1895 do konca leta 1912. V letih od 1913 do 1921 je bil meteorološki opazovalec Ivan Devetak. Za njim so meteorološke meritve in opazovanja opravljali Zofka Devetak (v letu 1921), Dora Devetak in Alesch Cizelj (1921-1930). Od leta 1931 je bil meteorološki opazovalec Franjo Počkaj, ki je svoje delo marca 1941 prekinil in z njim spet začel januarja 1945. Konec junija 1959 je delo predal Antonu Fajsu, ki je prostovoljni meteorološki opazovalec že 46 let. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vreme na postaji Senovica meri in opazuje Anton Fajs že 46 let; svoje delo ves čas opravlja na istem opazovalnem mestu in z enakimi instrumenti. Podatki iz tega obdobja so homogeni, kar je za klimatološke obdelave zelo pomembno in dragoceno. Le s homogenimi meteorološkimi podatki lahko spremljamo podnebna nihanja in spremembe. Zamenjava opazovalca, opazovalnega prostora njegove okolice in inštrumenta vplivajo na izmerjeno meteorološko spremenljivko. Slika 3. Opazovalec Anton Fajs, december 2005 (foto: M. Braniselj) Figure 3. Observer Anton Fajs, December 2005 (photo: M. Braniselj) 1600 -i 1400 -1200 - 1000 - ------ - ---H 800 - - - -600 -400 -200 -0 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 leto Slika 4. Letna višina padavin in dolgoletna povprečna vrednost (rdeča črta) v Senovici v obdobju 1959-2005. V dolgoletnem povprečju (1961-1990) pade v Senovici letno 1069 mm padavin. Največ padavin je padlo leta 1972, kar 1392 mm, leta 2003 pa je padlo najmanj padavin obravnavanega obdobja - le 708 mm Figure 4. Precipitation in period 1959-2005 and long-term mean value (red line) in Senovica. A long-term yearly average is 1069 mm. In 2003 the lowest precipitation in Senovica was recorded - 708 mm. On the other hand the maximum yearly precipitation of the period was recorded in year 1972 - that is 1392 mm SUMMARY In north-eastern Slovenia, on Voglanjsko-Zgornjesotelsko hills, there is a meteorological station in Senovica. Precipitation, snow cover and new snow cover are measured and meteorological phenomena are observed. In Senovica a meteorological station was established in 1895, first observer was Franc Jurkovic. Anton Fajs is meteorological observer nowadays; he started with observations in July 1959. 160 -| jan mar maj jul sep nov Slika 5. Dolgoletno (1961-1990) in desetletni mesečni povprečji padavin v Senovici. V Senovici pade v dolgoletnem povprečju najmanj padavin v zimskih mesecih (december-marec), največ pa v poletnih (junij-avgust). V zadnjem desetletju (1991-2000) pa je v povprečju največ padavin padlo v juniju, od poletnih mesecev, in v jesenskih mesecih (september - november); v prvih štirih mesecih so v povprečju namerili še manj padavin kot običajno Figure 5. Long-term and ten-years mean precipitation in Senovica. Usually Senovica gets the maximum precipitation in summer and the minimum in winter. In last decade, another maximum of precipitation in autumn is observed 46 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Zust V Ljubljanski kotlini in na Dolenjskem so bile povprečne mesečne temperature zraka med 0 in 1 °C, kar je nekaj desetink stopinje nad dolgoletnim povprečjem. V drugih predelih Slovenije je bilo mesečno temperaturno povprečje nekoliko pod 0 °C, v Zgornjesavski dolini celo pod -5 °C. Le na Goriškem in na Obali so bile povprečne mesečne temperature nekoliko višje, med 3 in 5 °C, kar je prav tako do 1.5 °C manj od povprečja. 5500 5000 4500 4000 3500 3000 2500 2000 Ep ffirrtllMIlilMl 0 >Q î§ jS o CL QD > (O Q. J5 (f) (O C "tO o CL (D 0 >Q £ 0 >o 0 ro CČ 0 o o 0 ■O (O o O ° CQ ^ > 0 C/) (O 0 E o > o 0 E o C O o N CÛ 0 >o >ço & -g -2 "o .Q O C/) (0 □ 2005 _g □ 2004 o Q £ □ 1961-2000 Slika 1. Primerjava vsote efektivne temperature zraka (nad 0 °C) v letu 2005 z vsotami leta 2004 in s povprečjem (19612000) (za Portorož letališče primerjalno obdobje 1991-2001) Figure 1. Cumulative sum of effective air temperature (above 0 °C) in 2005 compared to the temperature sum in 2004 and to the average 1961-2000, (Portorož- Airport, period of reference 1991-2000) 1961-2000 4800 4600 4400 O 4200 ° 4000 ro 3800 2 3600 3400 3200 3000 min......... y u u 11 il 1111111111 il 11111111 il 1111 ■ CN^t^Mr-r-T-T-T-T-T-T-^T-T-MT-T-T-r-T-T-T-T-T-T-r-T-T-T-T-T-T-r-T-T-T-r-r-T-T-T-T-T-r- Slika 2. Letne vsote efektivne temperature zraka (nad 0 °C) v obdobju 1961-2005 v primerjavi s povprečjem 1961-2000 za Ljubljano Figure 2. Cumulative annual sum of effective air temperature (above 0 °C) in the period 1961-2005 compared to the average 1961-2000 in Ljubljana Maksimalne dnevne temperature zraka so se redko povzpele nad 5 °C, razen na Goriškem in na Obali. V drugi polovici meseca so celo prevladovali ledeni dnevi s povprečno dnevno temperaturo zraka pod 0 °C. V posameznih dneh je tudi najvišja dnevna temperatura zraka ostala pod lediščem. Celo na Goriškem je bilo sedem ledenih dni, na Obali pa eden. Vmesnih izrazitejših zimskih otoplitev skoraj ni bilo, zaradi česar so bili prezimovalni pogoji za rastlinstvo zelo stabilni. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, december 2005 Table 1. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, December 2005 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 6.3 6.5 11.2 10.7 0.7 1.5 2.9 3.3 9.1 8.1 -2.1 -0.2 2.8 3.1 6.8 6.4 -0.7 0.4 4.0 4.3 Bilje 5.0 5.3 10.6 10.0 -0.6 0.7 0.9 1.3 7.2 6.8 -4.4 -2.2 -0.2 0.0 3.2 2.4 -3.9 -2.5 1.8 2.2 Lesce 0.7 1.0 4.0 3.2 -1.1 -0.4 -1.5 -0.9 -0.2 -0.2 -3.8 -2.1 -1.1 -0.9 -0.2 -0.3 -3.5 -2.5 -0.6 -0.3 Slovenj Gradec 1.3 1.2 2.9 2.4 0.7 0.6 -0.4 -0.2 0.4 0.4 -2.2 -1.6 -1.0 -1.0 0.0 -0.2 -3.1 -2.6 -0.1 0.0 Ljubljana 1.0 1.1 4.1 3.7 -0.3 0.1 -0.9 -0.6 0.2 0.3 -5.1 -3.6 -0.9 -0.9 0.0 -0.2 -4.7 -3.7 -0.3 -0.2 Novo mesto 4.3 4.3 6.4 6.3 2.1 2.1 1.6 1.7 4.0 3.9 -0.1 0.1 0.9 0.9 1.7 1.5 -0.1 0.0 2.2 2.3 Celje 1.5 1.8 4.8 4.4 -0.8 0.3 -0.5 0.2 1.6 1.7 -3.7 -1.3 -0.7 -0.3 0.0 0.4 -4.1 -1.9 0.1 0.5 Maribor-letališče 2.0 2.2 8.0 6.4 -0.9 0.4 -0.8 -0.2 0.3 0.4 -3.4 -0.9 -0.6 -0.4 0.2 -0.1 -3.9 -1.9 0.2 0.5 Murska Sobota 2.3 2.3 6.9 6.0 -0.1 0.4 -0.6 -0.2 0.7 1.1 -2.9 -1.0 -0.8 -0.7 -0.2 -0.2 -2.8 -1.8 0.3 0.4 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max * -ni podatka Tz2 min Tz5 min 15 10 PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 15 10 -5 -I -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, december 2005 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, December 2005 MURSKA SOBOTA 15 10 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 5 5 5 0 0 0 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, december 2005 Table 2. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, December 2005 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 70 43 32 145 -46 22 5 1 29 -29 2 0 0 2 -2 4621 3003 1732 Bilje 57 26 14 97 -18 15 3 1 18 -4 0 0 0 0 -1 4436 2921 1688 Slap pri Vipavi 56 25 19 99 -27 13 0 0 13 -10 0 0 0 0 -1 4377 2838 1609 Postojna 28 1 2 30 -23 5 0 0 5 -4 0 0 0 0 0 3461 2150 1083 Kočevje 26 4 0 30 -16 3 0 0 3 -7 0 0 0 0 -1 3272 2004 961 Rateče 1 0 0 1 -9 0 0 0 0 -1 0 0 0 0 0 2758 1587 708 Lesce 7 0 0 7 -24 0 0 0 0 -3 0 0 0 0 0 3327 2070 1031 Slovenj Gradec 6 0 0 7 -13 0 0 0 0 -3 0 0 0 0 0 3281 2042 1014 Brnik 8 0 0 8 -23 0 0 0 0 -4 0 0 0 0 0 3443 2195 1129 Ljubljana 20 4 4 28 -20 0 0 0 0 -9 0 0 0 0 -1 3933 2580 1426 Sevno 22 3 6 30 -29 2 0 0 2 -8 0 0 0 0 -1 3533 2194 1106 Novo mesto 30 1 3 34 -17 5 0 0 5 -5 0 0 0 0 -2 3819 2480 1350 Črnomelj 42 14 6 62 -3 9 1 0 10 -7 0 0 0 0 -3 3993 2608 1446 Bizeljsko 27 1 3 30 -24 3 0 0 3 -6 0 0 0 0 -1 3873 2542 1412 Celje 19 3 2 24 -25 0 0 0 0 -10 0 0 0 0 -1 3729 2414 1300 Starše 27 7 2 35 -17 3 0 0 3 -7 0 0 0 0 -1 3830 2496 1371 Maribor 31 11 5 47 -6 3 0 0 3 -6 0 0 0 0 -1 3874 2510 1386 Maribor-letališče 26 7 1 35 -18 2 0 0 2 -7 0 0 0 0 -1 3722 2392 1292 Jeruzalem 33 10 7 51 -12 5 0 0 5 -10 0 0 0 0 -1 3869 2485 1362 Murska Sobota 26 7 0 33 -9 2 0 0 2 -5 0 0 0 0 -1 3725 2423 1327 Veliki Dolenci 31 12 7 49 -2 4 0 0 4 -6 0 0 0 0 -1 3790 2416 1303 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Tudi mesečne vsote efektivne temperature zraka (>0 °C) so dosegle majhne in podpovprečne vrednosti (preglednica 2). Letna vsota akumulirane toplote je bila v osrednji in severovzhodni Sloveniji blizu 4000 °C, na Obali pa nekoliko nad 4600 °C. Letošnje vsote akumulirane toplote so višje od povprečja, manjše kot leta 2004 in več kot 500 °C manjše kot na primer leta 2000 (slika 2). Tudi v večini drugih predelov Slovenije je bila letošnja vsota akumulirane toplote nad povprečjem in nekoliko manjša kot leta 2004. Izjemi sta le obalno območje ter Goriška, kjer bilo leto 2005 hladnejše od leta 2004 in tudi hladnejše od povprečja (slika 1). Padavine so bile pogoste, mesečna količina padavin pa v večjem delu Slovenije nadpovprečna. Notranjost Slovenije je večji del meseca prekrivala snežna odeja, zlasti Notranjsko, Gorenjsko in Ljubljansko kotlino. Sneg je začasno skopnel le v obdobju med 19. in 25. decembrom, nato je večji del države ponovno prekrila snežna odeja. V severovzhodni in osrednji Sloveniji ter na Gorenjskem je bila debela več kot 40 centimetrov. V žitorodnih predelih severovzhodne Slovenije so bili posevki žit zaradi golih tal večji del meseca izpostavljeni nizkim temperaturam, a ker te niso padle pod -6 °C, posevki niso bili ogroženi. V zadnjih dneh decembra, ko se je močno ohladilo (minimalne temperature pod -16 °C), so bili posevki že pokriti in tako pred nizkimi temperaturami zaščiteni z debelo snežno odejo. Temperature tal pod snegom so nihale le med 0 in -4 °C. V območjih brez snežne odeje, zlasti na Primorskem, je bilo temperaturno nihanje v tleh sicer precej večje, vendar so temperature le redko padle pod 0 °C (preglednica 1, slika 3). 29. in 30. decembra je snežilo tudi na Goriškem in Vipavskem ter na Krasu, kjer je zapadlo več kot 10 cm snega. Sneg je za nekaj dni obležal, kar se v tem delu Slovenije redko zgodi. 30. decembra je snežilo tudi ob morju, snežna odeja pa se ni obdržala. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef>0,5,10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1.1. Vm I., II., III. M SUMMARY In the majority of Slovenia average monthly air temperatures (from 0 to -5 °C) were slightly below the LTA. No distinctive warming was recorded. Such conditions enabled stable winter dormant period. The annual accumulation of effective air temperatures slightly exceeded the average, but not the temperature accumulation of 2004. The only exceptions were the Littoral and Goriška regions were this season's temperature accumulation was below the LTA as well as below the temperature accumulation of the year 2004. Due to the lack of snow cover in the wheat growing areas winter crops were temporarily exposed to freezing temperatures. Snow cover protected the crops only during the frost stress period after December 25. soil temperature at 2 cm depth ( °C) soil temperature at 5 cm depth ( °c) maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) maximum soil temperature at 5 cm depth ( °c) minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) sum in the period - 1st January to the end of the current month declines of monthly values from the averages ( °C) decade, month 50 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v decembru Discharges of Slovenian rivers in December Igor Strojan December je bil poleg avgusta in oktobra tretji mesec v letu 2005, v katerem so bili pretoki rek večji kot navadno. Največ vode je glede na dolgoletno primerjalno obdobje decembra preteklo po Ljubljanici, Krki, Sotli in Notranjski Reki. Na omenjenih rekah so bili pretoki več kot pol krat večji kot navadno. Poplavljale so reke Ljubljanica, Krka, Sotla in Mestinjščica. Časovno spreminjanje pretokov Prve tri dni decembra so se pretoki po visokovodni konici iz konca predhodnega meseca novembra zmanjševali. V naslednjih dneh so se pretoki dvakrat povečali. Večina pretokov rek je bila velika. Obilna vodnatost rek se je zadržala vse do konca prve mesečne dekade. Sredi meseca so pretoki upadli pod srednje pretoke in se nato postopno zmanjševali do najmanjših pretokov ob koncu meseca (slika 2). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 Največji pretoki v decembru so bili v povprečju 20 % večji kot navadno (slika 2 in 3 ter preglednica 1). Reke so imele največje pretoke od 4. do 7. decembra. Tudi srednji mesečni pretoki rek so bili v povprečju 20 % večji kot v primerjalnem obdobju (slika 1). Le po Muri, Dravi, Savi v zgornjem toku in Soči je preteklo manj vode kot v dolgoletnem povprečju decembrskih pretokov. Najmanjši pretoki rek so bili v povprečju nekaj odstotkov manjši kot navadno (sliki 2 in 3 ter preglednica 1). Pretoki rek so bili najmanjši v drugi polovici decembra. SUMMARY The mean discharges of Slovenian rivers were in December about 20 percent higher than usual. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ČATEŽ 1,16 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki decembra 2005 in povprečnimi srednjimi decembrskimi pretoki v obdobju 19611990 na slovenskih rekah Figure 1. Ratio of the December 2005 mean discharges of Slovenian rivers compared to December mean discharges of the 1961-1990 period 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN -GORNJA RADGONA RAKOVEC -VELIKO SIRJE 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA MEDNO -HRASTNIK —ČATEŽ I 1 - - +1 1 1 A 1 f^ZI-1-- \ ' i Vj -- -- — — — — -- -- — — - - 1 1 i Vi i \ 1 1 - - + 1 1 \ 1 i i i\ - -t- —i \ "\ 1 \ y i\ /i\ i i i i J_ _i — — — i i i i J_ J — L - - 1 y^ V. / \ 400 350 300 3 250 2 200 o g 150 CM 100 50 0 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SUHA — PODBOČJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA | ^ Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek decembra 2005 Figure 2. The December 2005 daily mean discharges of Slovenian rivers 5 7 9 11 13 15 - - CERKVENIKOV MLIN 19 21 23 25 27 29 MOSTE -RADENCI I 1400 300 250 1000 200 K150 H 600 00 50 200 350 300 200 100 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5,0 >4,0 O O H ti 3,0 S 02,0 H ä ¡U N 0,0 J? i? rv7 r ^f f / # jy sf □ Qsr dec 2005 J> # -P ef' □ dec 1961 - 1990 v ^ ■T cf 4,0 l3,° O H R ^ 2,0 3 § N 1,0 Ž 0,0 4 rv # J5 > ^ «o* / / ^ J* J * / # A □ Qnp dec 2005 □ dec 1961 - 1990 / Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki decembra 2005 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961-1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961-1990 Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in December 2005 in comparison with characteristic discharges in the period 1961-1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961-1990 period 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki decembra 2005 in značilni pretoki v obdobju 1961-1990 Table 1. Large, medium and small discharges in December 2005 and characteristic discharges in the 1961-1990 period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION December 2005 December 1961- 1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 81,0 25 53,5 79 130 DRAVA# BORL+FORMIN * 132 24 78,3 155 305 DRAVI NJA VIDEM * 4,4 21 1,8 5,6 17,3 SAVINJA VELIKO SIRJE 20,0 26 7,6 19,2 44,6 SOTLA RAKOVEC * 5,8 30 0,8 3,2 6,8 SAVA RADOVLJICA * 10,0 26 6,6 14,3 31,5 SAVA MEDNO 34,5 26 23,4 45,6 85,6 SAVA HRASTNIK 86,0 27 42,4 96,7 241 SAVA CATEZ * 116 30 62,8 156 363 SORA SUHA 8,4 30 3,9 8,9 20,7 KRKA PODBOCJE 27,0 30 6,8 26,1 69,0 KOLPA RADENCI 18,0 24 9,1 19,0 46,0 LJUBLJANICA MOSTE 29,0 30 6,3 29,5 103 SOČA SOLKAN 15,0 18 17,8 34,9 77,2 VIPAVA DOLENJE 4,0 25 1,6 4,0 13,1 IDRIJCA PODROTEJA 3,1 16 1,0 2,5 7,7 REKA C. MLIN * 5,1 20 0,6 2,6 7,8 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 103 57,2 104 172 DRAVA# BORL+FORMIN * 203 123 239 493 DRAVI NJA VIDEM * 18,4 3,0 12,8 26,5 SAVINJA VELIKO SIRJE 59,2 21,3 47,4 108 SOTLA RAKOVEC * 22,1 3,6 12,2 30,0 SAVA RADOVLJICA * 19,1 14,6 36,1 84,5 SAVA MEDNO 70,2 45,4 85,5 163 SAVA HRASTNIK 216 91,4 194 416 SAVA CATEZ * 362 160 313 669 SORA SUHA 33,0 9,6 22,7 51,8 KRKA PODBOCJE 108 25,1 64,5 154 KOLPA RADENCI 87,3 34,4 73,7 184 LJUBLJANICA MOSTE 109 28,0 72,2 157 SOČA SOLKAN 69,5 35,5 92,4 197 VIPAVA DOLENJE 18,3 6,0 15,3 37,7 IDRIJCA PODROTEJA 14,5 3,2 10,8 26,0 REKA C. MLIN * 20,6 3,4 12,0 31,0 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 209 7 65,2 189 589 DRAVA# BORL+FORMIN * 351 7 307 602 1624 DRAVI NJA VIDEM * 107 6 11,7 53,9 206 SAVINJA VELIKO SIRJE 326 6 55,5 260 972 SOTLA RAKOVEC * 147 7 14,1 62,9 155 SAVA RADOVLJICA * 74,0 4 39,7 145 401 SAVA MEDNO 245 4 85,2 349 936 SAVA HRASTNIK 708 6 157 582 1456 SAVA CATEZ * 1211 6 281 946 2383 SORA SUHA 172 5 16,1 125 388 KRKA PODBOCJE 285 7 45,3 185 315 KOLPA RADENCI 368 4 63,5 445 993 LJUBLJANICA MOSTE 261 6 66,2 191 320 SOČA SOLKAN 321 6 83,4 625 1856 VIPAVA DOLENJE 83,0 5 12,9 92,1 181 IDRIJCA PODROTEJA 144 5 8,4 97,2 271 REKA C. MLIN * 57,5 6 13,6 94,2 276 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki decembra 2005 ob 7:00 * discharges in December 2005 at 7:00 a.m. # obdobje 1954-1976 # period 1954-1976 54 Temperature rek in jezer v decembru Temperatures of Slovenian rivers and lakes in December Barbara Vodenik Decembra je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 4.9 °C, obeh največjih jezer pa 4.8 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje za 0.6 °C, temperatura jezer pa za 0.8 °C nižja. Glede na prejšnji mesec so se reke ohladile v povprečju za 2.8 °C, jezeri pa za 5.1 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v decembru Večina rek je imela najvišjo mesečno temperaturo ob koncu prvega tedna. Nato se je temperatura zniževala do 12. v mesecu in se je pri vseh rekah, z izjemo Ljubljanice v Mostah, znižala za 2.1 °C. Sledila so manjša temperaturna nihanja. Pri obeh jezerih je opaziti postopno zniževanje temperature. Blejsko jezero se je v celem mesecu ohladilo za 3.4 °C, Bohinjsko pa za 4.0 °C. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile 0.6 °C, obeh jezer pa 1.5 °C nižje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile med 0.8 °C in 4.4 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 2.6 °C na Muri v Gornji Radgoni do 6.6 °C na Kamniški Bistrici v Kamniku. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 6.3 °C, Bohinjskega pa 3.3 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0.3 °C, temperaturi jezer pa za 1.4 °C nižje. -MURA - G.RADGONA —-SAVA - ŠENTJAKOB -LJUBLJANICA - MOSTE — "KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIK -KRKA - PODBOCJE ■ - SOCA - SOLKAN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -BLEJSKO J. - MLINO — ■ BOHINJSKO J. - SVETI DUH I 10 10 A ^ 6 ^ 4 Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v decembru 2005 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in December 2005, measured daily at 7:00 AM 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer decembra 2005 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in December 2005 and characteristic temperatures in the multiyear period Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT December 2005 December obdobje/period STATION Tnk nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 0.8 31 0.2 1.1 3.6 SAVA ŠENTJAKOB 3.3 31 1.0 3.2 6.2 K. BISTRICA KAMNIK 4.4 31 2.1 4.1 6.5 LJUBLJANICA MOSTE 3.8 31 3.3 5.0 6.5 KRKA PODBOCJE 0.9 31 1.0 3.9 6.0 SOČA SOLKAN 4.2 23 1.7 4.1 6.3 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 2.6 1.7 3.5 5.3 SAVA ŠENTJAKOB 4.7 3.5 5.0 6.6 K. BISTRICA KAMNIK 6.6 3.8 5.5 8.9 LJUBLJANICA MOSTE 5.0 4.8 6.8 8.3 KRKA PODBOCJE 4.0 3.4 6.2 8.6 SOČA SOLKAN 6.1 4.6 6.1 7.8 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 4.3 7 4.4 5.7 7.0 SAVA ŠENTJAKOB 6.6 7 5.0 6.9 10 K. BISTRICA KAMNIK 8.4 6 5.1 7.0 10.8 LJUBLJANICA MOSTE 6.4 1 6.6 8.3 10.3 KRKA PODBOCJE 6.7 4 4.2 6.3 8.9 SOČA SOLKAN 8.5 6 6.3 8.2 9.8 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT December 2005 December obdobje/ period STATION Tnk nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 4.6 31 3.8 5.0 7.2 BOHINJSKO J. SVETI DUH 1.0 30 1.1 3.5 5.0 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. MLINO 6.3 5.2 6.4 9.0 BOHINJSKO J. SVETI DUH 3.3 3.2 4.7 6.8 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 8.0 1 5.4 7.8 10.1 BOHINJSKO J. SVETI DUH 5.0 1 4.5 6.0 8.3 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers and lakes were 0.6 and 0.8 degrees lower, respectively. 56 VlSINE IN TEMPERATURE MORJA V DECEMBRU Sea levels and temperatures in December Mojca Robič S rednja višina morja v decembru je bila nadpovprečna glede na primerjalno obdobje 1960-1990. Temperatura vode je bila nizka in se je zniževala od prvega do zadnjega dne v mesecu. Višine morja v decembru Časovni potek sprememb višine morja. Razlike med napovedanimi in izmerjenimi višinami morja so bile največje v začetku meseca (slika 1). Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja gladina, 324 cm, je bila izmerjena 3. decembra ob 9:40 uri. Ob precej visoki astronomski plimi je gladino poviševal tudi južni veter. Vtis poplav je okrepilo še močno deževje. Morje je dva dni kasneje še enkrat poplavilo nižje ležeče dele obale. Najnižja gladina, 144 cm, je bila izmerjena 14. decembra ob 14:50. Obe vrednosti višji od povprečij tridesetletnega obdobja (preglednica 1 in slika 2). Primerjava z obdobjem. Gladina morja je bila v decembru nadpovprečno visoka. Tudi oba ekstrema sta bila nad obdobnim povprečjem (preglednica 1). Podatki o višini morja so na novi postaji merjeni na tri različne načine: z aparatom na plovec zaradi kontinuitete merilnega postopka ter z dvema radarskima merilnikoma. Radarska merilnika merita z milimetrsko natančnostjo. Eden od njiju je nameščen znotraj objekta in daje podatke o gibanju gladine morja, ki so od tega meseca dalje objavljene tudi v članku v Mesečnem biltenu. Radarski merilnik, nameščen zunaj objekta, spremlja tudi nizkofrekvenčno spreminjanje gladine morja, podatki pa bodo uporabljeni kot dodatna informacija pri interpretaciji izjemnih dogodkov, na primer izjemnih višin, velikih residualnih višin, ob zanimivih vremenskih situacijah... Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja december 2005 in v dolgoletnem obdobju. Table 1. Characteristically sea levels of December 2005 and in the long term period. Mareografska postaja/Tide gauge: Koper dec.05 d( 5c 1960 - 19! 30 min sr max cm cm cm cm SMV 224 201 213 240 NVVV 324 242 304 363 NNNV 144 104 133 166 A 180 138 171 197 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month A amplitude / the amplitude 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Odkloni višin morja — Odkloni zračnih pritiskov Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v decembru 2005 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 19581990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in December 2005 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -50 J--------------------------------------------------------------- 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -Hmer -Ha -Hres Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja decembra 2005 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in December 2005 and difference between them (Hres) 30 360 -30 -!-!--!-!-!-!-!-!-!-!-!-!-!-!-!—L 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Vv dP Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v decembru 2005 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in December 2005 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v februarju 2006 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 10:52 0:04 11:28 0:33 12:07 1:01 12:54 1:31 14:55 3) B S m m 30 31 5:25 17:16 6:07 17:40 6:54 18:00 7:48 18:09 9:16 17:19 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 8:49 21:52 9:28 22:21 ft A ß W t — - 1 V i V 7 TT \ — c Jh- o — j — 5 \ L ✓ 2 n H 1 2 3 - 4 i 4 -í-- 3:10 15:19 3:46 15:48 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v februarju 2006 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in February 2006 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v decembru Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Morje je imelo v decembru nekoliko podpovprečno temperaturo. Temperatura se je počasi zniževala od prvega do zadnjega dne v mesecu. Zniževanje temperature je bilo počasno in enakomerno, opazno je bilo le nekajdnevno intenzivno ohlajanje vode med 8. in 11. decembrom. Najvišja temperatura, 13.6 °C, je bila izmerjena prvi dan, najnižja, 10.4 °C, pa je vztrajala zadnja dva dni meseca (preglednica 2). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v decembru 2005 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in December 2005 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v decembru 2005 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v dvanajstletnem obdobju 1992-2004 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in December 2005 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 12-years period 1992-2004 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper december 2005 °C december 1992-2004 min sr max °C °C °C Tmin | 10.4 Tsr | 11.7 Tmax 1 13.6 7.4 9.9 12.4 9.5 12.1 14.7 12.9 15.3 17.4 SUMMARY Sea levels in December were above average for this season of the year. The highest sea level, 324 cm, was measured on 3rd of December. Sea temperature was little below average. 60 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v decembru 2005 Groundwater reserves in alluvial aquifers in December 2005 Urša Gale V decembru so na območju aluvialnih vodonosnikov prevladovale običajne in visoke zaloge podzemnih vod. Običajno stanje je bilo zabeleženo na večini merskih postaj v vodonosnikih ob Savinji in Dravi, visoke vodne gladine pa so bile v pretežnih delih vodonosnikov Ljubljanske in Krško-Brežiške kotline ter v vodonosnikih ob Muri. Na območju vodonosnikov Ljubljanske in Celjske kotline je padlo manj padavin, kot je značilno za december. Najmanj so jih zabeležili na Ljubljanskem polju, kjer je bil primanjkljaj petinski glede na običajne vrednosti. Padavinski presežek je bil decembra zabeležen na predelih Vipavsko-Soške doline, Krško-Brežiške kotline ter vodonosnikov ob Muri in Dravi. Največ padavin je padlo na območju vodonosnikov ob Muri, kjer so jih izmerili za tretjino več, kot znaša dolgoletno povprečje. Izrazitejše padavine so bile izmerjene v prvem in zadnjem tednu ter v drugi dekadi meseca. Dvig podzemne vode je bil decembra zabeležen na pretežnem številu merskih postaj v severovzhodni Sloveniji ter v vodonosnikih Ljubljanske kotline. Največji dvig je bil izmerjen na Kranjskem polju na postaji v Cerkljah, kjer se je gladina zvišala za 441 centimetrov, kar je 22 % vrednosti maksimalne amplitude te postaje. V Preserjih je bil z 322 centimetri in 25 % maksimalne amplitude izmerjen največji relativni dvig podzemne vode. Znižanje gladin so decembra beležili v Spodnji Savinjski in Vipavsko-Soški dolini ter v Krško-Brežiški kotlini. Največji absolutni in relativni upad podzemne vode je bil zabeležen na postaji v Krški vasi na Krškem polju in je znašal 250 centimetrov oziroma 40 % maksimalne amplitude. Velik upad so izmerili tudi na Mirensko-Vrtojbenskem polju v Mirnu, kjer se je z 217 centimetri nivo znižal za 34 % vrednosti maksimalne amplitude postaje. Odzivnost nihanja podzemne vode na infiltracijo padavin je ponekod bolj, ponekod pa manj izrazita. Poleg deleža infiltracije padavin v režimu napajanja in osnovnih hidrogeoloških lastnosti vodonosnika, je odzivnost odvisna od globine do podzemne vode. V globokem vodonosniku Kranjskega polja je časovni zaostanek nihanja podzemne vode za padavinami večji kot v plitvem vodonosniku Spodnje Savinjske doline (sliki 1 in 2). Diagrama prikazujeta primer iz oktobra 2004, ko je bila količina padavin nadpovprečna. 08.okt 10.okt 12.okt 14.okt 16.okt 18.okt 20.okt 22.okt 24.okt 08.okt 10.okt 12.okt 14.okt 16.okt 18.okt 20.okt 22.okt 24.okt Slika 1. Nihanje podzemne vode v Vogljah in padavine na Slika 2. Nihanje podzemne vode v Šempetru in padavine v Brniku (Kranjsko polje) Celju (Sp. Savinjska dolina) Figure 1. Groundwater levels in Voglje and amount of Figure 2. Groundwater levels in Šempeter and amount of precipitation in Brnik (Kranjsko polje) precipitation in Celje (Lower Savinja valley) 346 0 345.8 345 6 345.4 345.2 345.0 344.8 344.6 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mursko polje - Zgornje Krapje 179 178 177 176 175 ro ro ■ E E Krško polje - Skopice 151 - 149 - 147 - 145 ž 143 Vipavska dolina - Šempeter 61 - 56 - 51 46 i ■EE wc —'EE wc- 0 100 ~ 200 E. 300 1 - 400 I ro - 500 600 333333444444555555 oooooooooooooooooo .^cuorofS cuorofS (U o -c —'EE wc —'EE wc 0 - 100 ~ E - 200 E. 300 1 400 -§ ro 500 600 333333444444555555 OOOOOOOOOOOOOOOOOO C r ii. ^ ci> £1 C± > C c± > —'EE wc —'EE wc —'EE wc 150 250 350 Q- 450 'EE O) C Sp. Savinska dolina - Levec 248 246 244 i 242 600 333333444444555555 oooooooooooooooooo ip > C ¡^ -¡^-g g. > c ¡^ g. > —'EE u) c —'EE .n |§.2, MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedences >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedences >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedences >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedences >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedences A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2005: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2005: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 50 (DV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7,5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences. Preglednica 1. Koncentracije SO2 v ^g/m3 za december 2005, izračunane iz urnih meritev Table 1. Concentrations of SO2 in ^g/m3 in December 2005, calculated from hourly values mesec / 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours month 3 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >MV >MV £od l.jan. >AV maks >MV >MV £od l.jan. Ljubljana Bež. 95 8 31 0 0 0 13 0 0 Maribor 90 7 31 0 0 0 15 0 0 Celje 96 13 111 0 0 0 33 0 0 DMKZ Trbovlje 95 16 233 0 17 0 53 0 1 Hrastnik 96 10 65 0 12 0 23 0 0 Zagorje 95 8 37 0 17 0 13 0 1 Murska S.Rakičan 89 6 21 0 0 0 12 0 0 Nova Gorica* 75 6 23* 0* 0 0 14* 0* 0 SKUPAJ DMKZ 9 233 0 46 0 53 0 2 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 95 6 78 0 0 0 15 0 0 EIS CELJE EIS Celje 70 4 44 0 0 0 12 0 0 EIS KRŠKO Krško* 74 32 460* 2* 72 0 148 1 17 Šoštanj 95 5 311 0 23 0 29 0 0 Topolšica 96 3 149 0 0 0 31 0 0 Veliki vrh 95 47 721 6 56 0 134 1 4 EIS TEŠ Zavodnje 96 15 1106 6 9 2 221 1 1 Velenje 96 4 24 0 0 0 8 0 0 Graška Gora 94 6 413 1 3 0 59 0 0 Pesje 93 3 69 0 0 0 11 0 0 Skale mob. 95 5 206 0 0 0 33 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 11 1106 13 91 2 221 2 5 Kovk 88 5 77 0 99 0 25 0 21 EIS TET Dobovec 92 2 32 0 136 0 7 0 13 Kum 92 1 10 0 12 0 3 0 0 Ravenska vas 96 15 142 0 210 0 47 0 33 SKUPAJ EIS TET 6 142 0 457 0 47 0 67 EIS TEB Sv.Mohor* 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Koncentracije NO2 v ^g/m3 za december 2005, izračunane iz urnih meritev Table 2. Concentrations of NO2 in ^g/m3 in December 2005, calculated from hourly values mesec / month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MV >MV £od 1.jan. >AV Ljubljana Bež. U 84 40 156 0 0 0 DKMZ Maribor U 93 47 156 0 0 0 Celje U 96 39 94 0 0 0 Trbovlje U 89 25 59 0 0 0 Murska S. Rakičan N 94 18 62 0 0 0 Nova Gorica U 94 30 64 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 95 11 44 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* U 65 60 130 0 0 0 EIS TES Zavodnje N 96 5 72 0 0 0 Skale mob. N 94 15 59 0 0 0 EIS TET Kovk N 84 11 66 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* N Preglednica 3. Koncentracije CO (mg/m3) in benzena (^g/m3) za december 2005 Table 3. Concentrations of CO (mg/m3), and benzene (^g/m3) in December 2005 CO benzen mesec / month 8 ur / 8 hours mesec / month MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MV % pod Cp Ljubljana Bež. 94 1.3 3.2 0 74 5.8 DKMZ Maribor* 84 0.8 1.6* 0* 69 5.6 Celje 96 1.2 2.8 0 Nova Gorica 96 1.2 2.7 0 EIS CELJE EIS Celje* 66 0.5 1.7* 0* Preglednica 4. Koncentracije O3 v ^g/m3 za december 2005, izračunane iz urnih meritev Table 4. Concentrations of O3 in ^g/m3 in December 2005, calculated from hourly values mesec / month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV Maks maks>CV >CV MREŽA £od 1. jan. Krvavec N 96 76 95 0 0 91 0 87 Iskrba* N 92 39 111 0 0 82* 0* 60* Ljubljana Bež. U 95 13 64 0 0 50 0 38 DKMZ Maribor U 96 17 66 0 0 56 0 0* Celje U 95 16 69 0 0 65 0 43 Trbovlje U 92 15 66 0 0 58 0 14 Hrastnik* U 77 20 66* 0* 0* 61* 0* 27* Zagorje U 95 13 65 0 0 54 0 12 Nova Gorica U 95 19 76 0 0 67 0 43* Koper U 96 37 80 0 0 78 0 ** OMS LJUBLJANA Murska S. Rakičan N 92 22 70 0 0 62 0 31 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 95 41 82 0 0 80 0 46 EIS TES Maribor Pohorje N 99 57 83 0 0 57 0 55 Zavodnje N 96 49 79 0 0 78 0 58 EIS TET Velenje* U 86 26 73* 0* 0* 71* 0* 10 EIS TEB Kovk N 93 43 77 0 0 73 0 56 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v |ig/m3 za december 2005, izračunane iz urnih meritev Table 5. Concentrations of PM10 and PM2.5 in |ig/m3 in December 2005, calculated from 1-hour values PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MV >MV £od 1.jan. kor. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. 97 48 134 12 71 1.24 45 67 DKMZ Maribor 98 39 73 8 103 1.19 30 56 Celje 97 44 88 10 97 1.12 Trbovlje 97 58 168 15 160 1.27 Zagorje 98 62 133 15 149 1.39 Murska S. Rakičan 94 41 103 8 67 1.22 Nova Gorica 93 34 62 8 43 1.20 Koper* 1.30 Iskrba (R) 100 11 29 0 12 28 MO MARIBOR MO Maribor 99 39 73 7 111 1.30 EIS CELJE EIS Celje 77 57 109 11 88 1.35 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld)* 0 0* 0* 0* 0* EIS TES Pesje 99 22 40 0 21 1.30 Skale mob. 99 18 36 0 11 1.30 EIS TET Prapretno 98 27 54 1 15* 1.30 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included in PM10 concentrations sld - merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Murska S.Rakičan Nova Gorica* Vnajnarje EIS Celje Krško* Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 I Dcp(^g/m3) □MV-lura(št.primerov) □MV-24ur(št.primerov) | Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v decembru 2005 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in December 2005 = -1- 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 DMKZ = =1 1 1 1 1 | -1 1 _1 □ 1 1 1 1 EIS TEŠ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 I""1 ' F3 □ 3 1 1 1 1 1 1 1 1 1 EIS TET 1 EIS TEB 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 —•— Ljubljana Bež. —■— Maribor -■-Celje —■— Zagorje —♦— Trbovlje Hrastnik > Šoštanj M Murska S.Rakičan —■— Krško ♦ Nova Gorica Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m ) v decembru 2005 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in December 2005 (MV- 24-hour limit value) Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk Sv.Mohor* NEURBANO □ cp(^g/m3) I MV-1 ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v decembru 2005 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in December 2005 140 120 100 80 60 40 20 0 0 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež. Maribor Celje Velenje* Trbovlj e Hrastnik* Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnaj narj e Maribor Pohorje Krvavec Iskrba* Zavodnje Kovk Sv.Mohor* 0 □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v decembru 2005 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in December 2005 Lj ublj ana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlj e Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper* Pesje Škale mob. Prapretno □ cp(^g/m3) ■ MV-24ur(št.primerov) Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v decembru 2005 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in December 2005 100 120 140 0 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo —■— Ljubljana Bež. —■— Maribor ■ Celje —■— Trbovlje —■— Koper • Nova Gorica A Murska S.Rakičan Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v decembru 2005 Figure 6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in December 2005 SUMMARY Air pollution in December 2005 was slightly greater than in November. Mainly stable and calm weather with frequent temperature inversions was interrupted with two short periods of precipitations. Concentrations of PM10 particles exceeded the limit value at urban sites, while the SO2 limit values of concentrations were exceeded in the places of higher altitudes influenced by Šoštanj Power Plant and at the Krško site, which is influenced by VIPAP factory. Trbovlje Power Plant was working only till the 9. December with full-time operation of the desulphurization device, so the concentrations in its surroundings were still decreasing. The limit of 24 1-hour exceedences per year of the SO2 1-hour limit value concentration was greatly exceeded in 2005 at the places of higher altitude influenced by Trbovlje Power Plant (but the situation is getting much better during the last three months), somewhat less at the Krško site, and also at Veliki vrh near Šoštanj Power Plant. The limit of 3 days per year of the daily limit value concentration was exceeded at the same sites just mentioned which are influenced by emission from Šoštanj Power Plant. Concentrations of Nitrogen dioxide, Carbon monoxide, and benzene were low - below the allowed values - throughout the year 2005. The concentrations of PM10 particles greatly exceeded the limit of 35 daily limit value exceedences per year in all urban sites - mostly in the cities of Zasavje region, with unfavorable local geographic characteristics, and are exposed to, besides traffic, the sources of the local industry. The ozone concentrations exceeded the limit of 25 exceedences per year of 8-hour target value concentrations at all non-traffic urban sites - mostly in places of higher altitude and at the Primorska region. 72 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER Andreja Kolenc V decembru so obratovale avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Hrastnik, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in avtomatski merilni postaji v Spodnji Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode. Na vseh avtomatskih merilnih postajah kontinuirno spremljamo vodostaj, temperaturo vode, pH, električno prevodnost in vsebnost raztopljenega kisika. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Zaradi nedelovanja črpalke je občasno prihajalo do izpadov meritev kakovosti vode iz merilne postaje Sava Jesenice na Dolenjskem in Savinja Medlog (6.-7. 12.). Zaradi slabega delovanja črpalnega sistema na Savi v Hrastniku v decembru ne prikazujemo podatkov iz te merilne postaje. Na merilni postaji na Savi v Mednem je zaradi slabega delovanja komunikacijskih povezav v decembru prihajalo do pogostih izpadov podatkov. Vodostaja Save in Savinje sta, kot posledica padavin v prvem tednu decembra, naraščala ter dosegla maksimum 6. decembra. V nadaljevanju meseca se je nato hidrološka situacija stabilizirala, vodostaji so upadli. Hidrološkemu stanju na površinskih vodotokih je kot posledica infiltracije sledilo tudi gibanje gladin podzemne vode. Gladina podzemne vode, ki smo jo spremljali na merilni postaji v Spodnji Savinjski dolini, se je tako od začetka meseca do 6. decembra, ko smo izmerili mesečni maksimum, dvignila za 87 cm, nato pa do konca meseca upadla za 123 cm. Večjo amplitudo nihanja gladine podzemne vode smo izmerili tudi na Ljubljanskem polju, kjer se je gladina z 1517 cm v začetku meseca dvignila na 1430 cm, nato pa postopoma upadala do 1518 cm (slike 1 in 2). Ob višanju vodostajev smo zaradi redčenja vode izmerili nekoliko nižje električne prevodnosti Save in Savinje, zaradi znižanja temperature rek pa smo beležili rahlo višje vsebnosti raztopljenega kisika v vodi. Rezultati kontinuiranih meritev ostalih osnovnih fizikalnih parametrov niso kazali bistvenih sprememb stanja kakovosti vode glede na pričakovano stanje. Razvidna je zveza med vodostajem in merjenimi fizikalnimi parametri (slike 1-2). Merilni postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode v Spodnji Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju sta opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi. Povprečne vrednosti nitratov, izmerjene na avtomatski merilni postaji v Levcu, so bile v decembru v povprečju nekoliko nižje kot v oktobru in novembru (63,8 mg NO3/l) in sicer 60,9 mg NO3/l. Prav tako je bila še nekoliko nižja povprečna mesečna vrednost nitratov izmerjena v Hrastju, ki je v decembru znašala 16,6 mg NO3/l (v novembru 17,3 mg NO3/l). SUMMARY In December 2005 normal and high groundwater and surface water levels predominated. As the consequence of precipitation and water level rose in the first week of December we measured lower electrical conductivity values. The continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) and nitrate values measured in groundwater followed the hydrological situation do not show deviations from the expected values (Figures 1-2). 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo _| Vodostaj pH Raztoplj eni kisik -Tvode □ Padavine Električna prevodnost Slika 1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v decembru 2005 Figure 1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters in December 2005 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC LJUBLJANSKO P. HRASTJE LJUBLJANSKO P. HRASTJE 1380 1400 142 0 '¡' 1440 -o > 1460 £ S 1480 -3 1500 o 1520 .S 1540 Ö 1560 1580 SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC LJUBLJANSKO P. HRASTJE 1400 14 20 -g 1440 -Š > 1460 £ S 1480 £ 1500 o 1520 .S 1540 Ö 1560 pH ■ Raztopljeni kisik □ Padavine ■ Električna prevodnost Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, vsebnosti nitratov, padavin in vodostaja na postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode v decembru 2005 Figure 2. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, nitrate, precipitation and level at stations for groundwater quality monitoring in December 2005 75.0 70,0 = 6 5.0 60.0 55.0 50.0 7 75 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - December 2005 Earthquakes in Slovenia - December 2005 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so decembra 2005 zapisali 162 lokalnih potresov, od katerih smo za 142 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 39 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega zimskega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v decembru 2005 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. t : r* 11 »' 14 Maqncuda Slika 1. Potresi v Sloveniji - december 2005 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in December 2005 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Najmočnejši potres v decembru 2005, ki so ga prebivalci čutili, se je zgodil 12. decembra ob 14. uri 14 minut UTC (oziroma 15. uri 14 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) v bližini Žirov. Magnituda tega dogodka je bila 2,9. Potres so čutili prebivalci Cerknega, Idrije, Spodnje Idrije, Gorenje vasi, Žirov, Sovodnja, Slapa ob Idrijci, Poljan nad Skofjo Loko, Sorice, Grahovega ob Bači, Železnikov, Hotedršice, Rovt, Podbrda, Škofje Loke, Kranja, Tolmina, Mosta na Soči in številnih okoliških krajev. Posamezniki iz Cerknega so poročali tudi o rahlih razpokah v ometu. V Gorenji Dobravi pri Gorenji vasi je potres sprožil manjši snežni plaz. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - december 2005 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - December 2005 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2005 12 1 0 52 46,16 15,03 7 III-IV* 1,8 Trbovlje 2005 12 1 16 37 46,46 14,40 10 1,0 Zell Pfarre, Avstrija 2005 12 2 16 43 46,16 14,25 12 1,0 Skofja Loka 2005 12 3 3 39 46,48 14,75 7 1,4 Topla - Koprivna 2005 12 4 9 30 46,30 13,59 7 1,0 Kobarid 2005 12 4 22 51 46,30 13,60 11 1,1 Kobarid 2005 12 7 5 1 45,50 14,35 13 1,1 Zabiče 2005 12 7 5 22 46,19 16,63 25 2,9 Duga Rijeka, Hrvaška 2005 12 7 6 8 46,20 16,48 16 1,7 Varaždinske Toplice, Hrvaška 2005 12 9 5 16 46,20 16,41 20 1,6 Varaždinske Toplice, Hrvaška 2005 12 9 6 50 46,20 16,42 23 2,7 Varaždinske Toplice, Hrvaška 2005 12 10 14 49 45,62 15,15 11 1,0 Petrova vas 2005 12 11 12 15 46,73 13,59 5 1,2 Zlan, Avstrija 2005 12 12 14 14 46,08 14,06 19 V* 2,9 Ziri 2005 12 12 16 35 46,50 13,36 0 2,6 Pontebba, Italija 2005 12 12 18 36 45,51 14,71 17 1,2 Osilnica 2005 12 12 20 33 45,33 15,55 8 1,0 Barilovič, Hrvaška 2005 12 12 20 37 45,45 14,73 15 1,1 Gorski Kotar, Hrvaška 2005 12 13 0 31 45,94 14,91 8 1,4 Veliki Gaber 2005 12 13 11 51 46,21 16,38 18 1,5 Varaždinske Toplice, Hrvaška 2005 12 13 13 48 45,28 15,39 43 1,2 Donje Dubrave, Hrvaška 2005 12 13 16 21 46,19 16,44 18 1,8 Varaždinske Toplice, Hrvaška 2005 12 15 4 4 45,98 14,80 12 1,2 Ivančna Gorica 2005 12 18 6 13 45,29 14,58 11 1,3 Krasica, Hrvaška 2005 12 18 8 59 45,44 14,37 11 1,4 Klana, Hrvaška 2005 12 19 18 41 45,43 15,36 9 1,3 Vukova Gorica, Hrvaška 2005 12 20 11 12 45,91 14,06 16 1,3 Črni Vrh pri Idriji 2005 12 23 5 53 46,06 14,75 9 1,1 Velika Stanga 2005 12 25 19 45 46,05 14,85 6 1,1 Litija 2005 12 26 4 21 46,30 13,61 9 1,2 Kobarid 2005 12 26 22 11 46,14 16,44 23 1,9 Kalnik, Hrvaška 2005 12 28 11 7 46,39 15,16 12 1,1 Velenje 2005 12 28 17 50 46,20 15,53 4 1,4 Smarje pri Jelšah 2005 12 29 1 30 45,42 15,18 0 1,5 Sinji vrh 2005 12 29 11 15 46,30 13,57 9 1,1 Kobarid 2005 12 29 21 16 45,50 15,87 20 2,2 Desni Stefanki, Hrvaška 2005 12 29 21 28 45,52 15,74 0 1,0 Zamršje, Hrvaška 2005 12 30 4 42 45,46 15,80 7 1,5 Sjeničak Lasinjski, Hrvaška 2005 12 30 6 27 45,47 15,90 1 1,1 Desni Stefanki, Hrvaška 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - December 2005 World earthquakes - December 2005 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - december 2005 Table 2. The world strongest earthquakes - December 2005 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 2. 12. 5. 12. 11. 12. 12. 12. 13:13:09,5 12:19:56,6 14:20:43,8 21:47:46,1 38,09 N 6,19 S 6,59 S 36,33 N 142,12 E 29,74 E 152,21 E 71,13 E 6,0 6,0 6,1 6,0 6,3 6,3 6,2 6.5 6,8 6.6 6,6 29 22 10 225 blizu vzhodne obale Honšuja, Japonska jezero Taganyika, meja Kongo-Tanzanija Nova Britanija, Papua Nova Gvineja Hindukuš, Afganistan V mestu Kamalie, Kongo, je življenje izgubilo vsaj 6 oseb. Uničenih je bilo 300 hiš, zrušila pa se je tudi cerkev. V Talii je življenje izgubilo 5 oseb. Vsaj ena je bila ranjena v Jalalabadu. V Badakhshanu je poginilo vsaj 300 glav živine in bilo uničenih 100 hiš. Nekaj hiš je bilo poškodovanih tudi v Baramulli, Fariabadu in Uriju, Indija. Zemeljski plazovi so blokirali cestne povezave pri Baghu, Kašmir. 13. 12. 03:16:06,4 15,28 S 178,63 W 6,0 6,8 6,7 44 Fidži 24. 12. 02:01:55,0 35,23 N 136,84 E 4,5 43 zahodni Honšu, Japonska Ena oseba je bila ranjena v mestu Yokkaichi. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v decembru 2005, Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev, magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo .120' -OT O OO 6 7 a Magnitude Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - december 2005 Figure 2. The world strongest earthquakes - December 2005 □ ■ ■ ■ 0 33 7D 20D TOO Gaabinafkivi] 79 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001, 2002, 2003 in 2004 v obliki datotek formata PDF na zgoščenki. Številke biltena so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje, kjer ga v verziji, namenjeni zaslonskemu gledanju, najdete na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Naročite se lahko tudi na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. V tem primeru vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2-3 MB) ali tiskanje (velikost okoli 5-9 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše cenjeno mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje.